Uradni list L 128 , 26/05/1979 str. 0001 - 0011
finska posebna izdaja: poglavje 13 zvezek 9 str. 0230
grška posebna izdaja: poglavje 13 zvezek 8 str. 0112
švedska posebna izdaja: poglavje 13 zvezek 9 str. 0230
španska posebna izdaja: poglavje 13 zvezek 10 str. 0073
portugalska posebna izdaja poglavje 13 zvezek 10 str. 0073
Direktiva Komisije z dne 18. aprila 1979 o prilagoditvi Direktive Sveta 74/483/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o zunanjih štrlečih delih motornih vozil tehničnemu napredku (79/488/EGS) KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, ob upoštevanju Direktive Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil [1], nazadnje spremenjene z Direktivo 78/547/EGS [2], zlasti členov 11, 12 in 13, ob upoštevanju Direktive Sveta 74/483/EGS z dne 17. septembra 1974 o približevanju zakonodaje držav članic o zunanjih štrlečih delih motornih vozil [3], ker je sedaj na podlagi pridobljenih izkušenj in stanja tehnike mogoče poostriti zahteve in jih približati dejanskim preskusnim pogojem; ker se prtljažniki, nosilci za smuči in radijske antene že tržijo tako samostojno kot tudi vgrajeni na vozilu; ker se njihov prosti pretok, če jih je mogoče preskusiti pred vgradnjo na vozilo, lahko olajša z uvajanjem EGS-homologacije za takšne sisteme kot samostojne tehnične enote po členu 9a Direktive 70/156/EGS; ker so določbe te direktive skladne z mnenjem Odbora za prilagajanje tehničnemu napredku direktiv, zaradi odprave tehničnih ovir pri trgovanju na področju motornih vozil, SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO: Člen 1 Direktiva 74/483/EGS se spremeni na naslednji način: 1. Členi 2, 3 in 4 se nadomestijo z naslednjimi: "Člen 2 Nobena država članica ne sme zavrniti podelitve EGS-homologacije ali nacionalne homologacije za motorno vozilo ali za prtljažnike, nosilce za smuči ali radijske antene kot samostojne tehnične enote zaradi razlogov v zvezi z zunanjimi štrlečimi deli, če: - vozilo izpolnjuje določbe prilog I in II glede zunanjih štrlečih delov, - prtljažniki, nosilci za smuči ali radijske antene kot samostojne tehnične enote po členu 9a Direktive 70/156/EGS izpolnjujejo zahteve Priloge I. Člen 3 1. Nobena država članica ne sme zavrniti registracije ali prepovedati prodaje, začetka uporabe ali uporabe katerega koli vozila zaradi razlogov v zvezi z zunanjimi štrlečimi deli, če ti izpolnjujejo zahteve iz Prilog I in II. 2. Nobena država članica ne sme prepovedati dajanja v promet prtljažnika, nosilca za smuči ali radijske antene kot samostojne tehnične enote po členu 9a Direktive 70/156/EGS zaradi razlogov v zvezi z zunanjimi štrlečimi deli, če so skladni s tipom, ki mu je bila podeljena homologacija na podlagi člena 2. Člen 4 Država članica, ki podeljuje homologacije, sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da je obveščena o vsaki spremembi sestavnega dela ali značilnosti, ki jih obravnava točka 2.2 Priloge I. Pristojni organi te države članice odločijo, ali je treba na spremenjenem tipu opraviti nove preskuse in sestaviti novo poročilo. Če ti preskusi pokažejo, da niso izpolnjene zahteve te direktive, se takšne spremembe ne odobrijo." 2. Priloge I, II in III k Direktivi 74/483/EGS se spremenijo skladno s Prilogo k tej direktivi. Člen 2 1. Po 1. januarju 1980 države članice ne smejo zaradi razlogov v zvezi z zunanjimi štrlečimi deli: - zavrniti podelitve EGS-homologacije ali izdaje kopije dokumenta, predvidenega v zadnji alinei člena 10 (1) Direktive 70/156/EGS, ali podelitve nacionalne homologacije za tip vozila ali - zavrniti podelitve EGS-homologacije za prtljažnike, nosilce za smuči ali radijske antene kot samostojne tehnične enote po členu 9a Direktive 70/156/EGS ali - prepovedati začetka uporabe vozil, če so zunanji štrleči deli tega tipa vozil ali takšnih vozil ali navedenih samostojnih tehničnih enot skladni z določbami Direktive 74/483/EGS, nazadnje spremenjene s to direktivo. 2. Po 1. oktobru 1981 države članice: - ne smejo več izdajati kopije dokumenta, predvidenega v zadnji alinei člena 10(1) Direktive 70/156/EGS za tip vozila, če njegovi zunanji štrleči deli niso skladni z določbami Direktive 74/483/EGS, nazadnje spremenjene s to direktivo. - lahko zavrnejo nacionalno homologacijo za tip motornega vozila, če njegovi zunanji štrleči deli niso skladni z določbami Direktive 74/483/EGS, nazadnje spremenjene s to direktivo. 3. Od 1. oktobra 1983 države članice lahko prepovedo začetek uporabe katerega koli vozila, če njegovi zunanji štrleči deli niso skladni z določbami Direktive 74/483/EGS, nazadnje spremenjene s to direktivo. 4. Države članice uveljavijo predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 1. januarja 1980 in o tem takoj obvestijo Komisijo. Člen 3 Ta direktiva je naslovljena na države članice. V Bruslju, 18. aprila 1979 Za Komisijo Étienne Davignon Član Komisije [1] UL L 42, 23.2.1970, str. 1. [2] UL L 168, 26.6.1978, str. 39. [3] UL L 266, 2.10.1974, str. 4. -------------------------------------------------- PRILOGA Spremembe prilog k Direktivi 74/483/EGS PRILOGA I: SPLOŠNI POJMI, VLOGE ZA PODELITEV EGS-HOMOLOGACIJE, PODELITEV EGS-HOMOLOGACIJE, SPLOŠNE ZAHTEVE, POSEBNE ZAHTEVE, SKLADNOST PROIZVODNJE Točka 1.1 se spremeni na naslednji način: "1.1 Določbe te priloge se ne uporabljajo za zunanja vzvratna ogledala ali za vlečne krogle naprav za spenjanje vozil." Točki 1.2 se doda naslednji stavek: "To velja pri mirujočem in tudi pri premikajočem se vozilu." Točka 2.3 se spremeni na naslednji način: "2.3 "Zunanja površina" pomeni zunanje dele vozila in vključuje pokrov motorja, pokrov prtljažnika, vrata, blatnike, streho, svetlobne in svetlobno-signalne naprave ter vidne dele ojačitve;" Točka 2.4 se spremeni na naslednji način: "2.4 ‚Talna črta‘ pomeni črto, določeno, kakor sledi: navpičen stožec z nedoločeno višino in s polovičnim kotom 30° se pomika ob obremenjenem vozilu tako, da se vedno in čim nižje dotika zunanje površine vozila. Talna črta je geometrijska sled teh dotikališč. Pri določanju talne črte se ne upoštevajo nastavki za dvigalke, izpušne cevi ali kolesa. Pri odprtinah na zunanji strani kolotekov se predpostavlja zamišljena površina, ki zvezno povezuje najbližje sosednje trdne dele. Odvisno od posameznega vozila je talna črta lahko na zunanjem delu odbijača ali pa na karoseriji pod odbijačem. Če se hkrati pojavljata dve ali več dotikališč, se za določanje talne črte uporabi nižje dotikališče;" Točka 2.5 se spremeni na naslednji način: "2.5 ‚Polmer zaobljenja‘ pomeni polmer loka kroga, ki je najbližji zaobljeni obliki obravnavanega dela;" Za točko 2.5 se dodajo naslednje nove točke 2.6, 2.7, 2.8 in 2.9: "2.6 ‚Obremenjeno vozilo‘ pomeni vozilo, obremenjeno do največje tehnično dovoljene mase. Vozila, opremljena s hidropnevmatskim, hidravličnim ali pnevmatskim vzmetenjem ali z napravo za avtomatsko izravnavanje višine odvisno od obremenitve, se preskušajo v najneugodnejših običajnih pogojih za vožnjo po navedbi proizvajalca. 2.7 ‚Skrajni zunanji rob‘ vozila pomeni glede na bočne strani vozila ravnino, ki je vzporedna s srednjo vzdolžno ravnino vozila in poteka skozi skrajni bočni rob vozila, in glede na prednji in zadnji del vozila ravnino, ki je pravokotna na ravnino in poteka skozi prednje in zadnje robove vozila, pri tem pa se ne upoštevajo: 2.7.1 pnevmatike v bližini dotikališča s tlemi in priključki za ugotavljanje tlaka v pnevmatikah; 2.7.2 naprave za preprečevanje drsenja koles, ki so morda vgrajene na kolesih; 2.7.3 vzvratna ogledala; 2.7.4 bočne smerne svetilke, gabaritne svetilke, prednje in zadnje pozicijske svetilke in parkirne svetilke 2.7.5 in glede na prednji in na zadnji del vozila deli, vgrajeni na odbijače, naprave za vleko vozila in izpušne cevi; 2.8 ‚Višina štrlenja‘ dela, vgrajenega na steno vozila, pomeni mero, določeno po metodi iz Priloge II, točka 2. 2.9 ‚Nazivna črta stene‘ pomeni črto skozi dve točki, ki ju predstavlja središče krogle v trenutku prvega in zadnjega stika s štrlečim delom med merilnim postopkom, opisanim v Prilogi II, točka 2.2." Točka 3 se spremeni na naslednji način: "3. VLOGA ZA PODELITEV EGS-HOMOLOGACIJE 3.1 Vloga za podelitev EGS-homologacije za tip vozila glede na zunanje štrleče dele 3.1.1 Vlogo za podelitev EGS-homologacije za tip vozila glede na zunanje štrleče dele vloži proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik. 3.1.2 Vlogi se priložijo naslednji dokumenti v trojniku: 3.1.2.1 fotografije prednjega, zadnjega ter bočnih delov vozila, posnete pod kotom od 30° do 45° proti srednji navpični ravnini vozila; 3.1.2.2 risbe odbijačev; 3.1.2.3 kjer pride v poštev, risbe določenih zunanjih štrlečih delov, in če je treba, določenih delov zunanje površine vozila, kakor je navedeno v točki 6.9.1. 3.1.3 Vozilo, predstavnik tipa, ki ga je treba homologirati, se predloži tehnični službi, pristojni za opravljanje homologacijskih preskusov. Na zahtevo tehnične službe se predložijo tudi določeni deli ali vzorci uporabljenih materialov. 3.2 Vloga za podelitev EGS-homologacije za prtljažnike, nosilce za smuči ali radijske antene kot samostojne tehnične enote 3.2.1 Vloge za podelitev EGS-homologacije za prtljažnike, nosilce za smuči ali radijske antene kot samostojne tehnične enote po členu 9a Direktive 70/156/EGS vloži proizvajalec vozila ali proizvajalec navedenih samostojnih tehničnih enot ali njun pooblaščeni zastopnik. 3.2.2 Za vsak tip vsake izmed naprav, navedenih v točki 3.2.1 zgoraj, se vlogi priložijo: 3.2.2.1 dokumenti, v katerih so opisane tehnične značilnosti samostojne tehnične enote, in navodila za uporabo, ki so pri prodaji priložena vsaki samostojni tehnični enoti, v treh izvodih; 3.2.2.2 vzorec tipa samostojne tehnične enote. Če homologacijski organ meni, da je potrebno, lahko zahteva še en vzorec. Na vzorcih mora biti jasno in neizbrisno navedena oznaka iz člena 9a(3) Direktive 70/156/EGS. Poleg tega mora biti na prtljažnikih in na nosilcih za smuči predviden prostor za številko EGS-homologacije, ki bo nameščena pozneje. Pred homologacijsko številko mora biti črkovna oznaka države, ki je podelila homologacijo [1]." Točka 4.6 se spremeni na naslednji način: "4.6.1 Če je homologacija podeljena za vlogo na podlagi točke 3.1, se certifikatu o homologaciji priloži obrazec, skladen z vzorcem iz Priloge III. 4.6.2 Če je homologacija podeljena za vlogo na podlagi točke 3.2, se izda obrazec, skladen z vzorcem iz Priloge IV. 4.6.3 Če se vloga na podlagi točke 3.1 sklicuje na obrazec iz Priloge IV, se preskusi vozila glede na zunanje štrleče dele ustrezno omejijo. V takih primerih se homologacijskemu certifikatu za vozilo priloži homologacijski certifikat za samostojno tehnično enoto." Točka 5.1.3 se spremeni na naslednji način: "5.1.3 so nameščeni tako, da se jih pri statičnih pogojih in tudi pri vožnji ni mogoče dotakniti s kroglo s premerom 100 mm." Točka 5.4 se spremeni na naslednji način: "5.4 Polmer zaobljenja pri nobenem štrlečem delu zunanje površine vozila ne sme biti manjši od 2,5 mm. Ta zahteva ne velja za dele zunanje površine s štrlino, manjšo od 5 mm, vendar morajo biti navzven usmerjeni robovi takšnih delov posneti, razen če so štrline teh delov manjše od 1,5 mm." Točki 5.5 se dodata naslednja stavka: "Meritev trdote se opravi, ko je preskušani del vgrajen na vozilu. Če meritve trdote ni mogoče opraviti po Shoru A, se za vrednotenje uporabijo primerjalne meritve." Za točko 5.5 se doda naslednja nova točka 5.6: "5.6 Določbe gornjih točk 5.1 do 5.5 se uporabljajo poleg posebnih zahtev iz točke 6, razen kadar je v teh posebnih zahtevah predvideno drugače." Točki 6.1.1 se dodajo naslednji stavki: "Za delovanje s silo 10 daN se uporabi okroglo udarno telo s ploskim dnom s premerom največ 50 mm. Če to ni mogoče, se uporabi enakovredni postopek. Ko se okraski podajo, snamejo ali ukrivijo, štrline preostalih štrlečih delov ne smejo biti večje od 10 mm. V vsakem primeru morajo ti štrleči deli izpolnjevati določbe točke 5.2. Če je okrasek vgrajen na podlagi, se ta podlaga šteje za del okraska in ne kot del nosilne površine." Točka 6.1.3 se črta. Točka 6.2.1 se dopolni na naslednji način: "Če je žaromet vgrajen za dodatno prozorno površino, se meri štrlenje od zunanje prozorne površine. Določanje štrlečih delov se opravi po postopku iz točke 3 Priloge II." Za točko 6.2.2 se doda naslednja nova točka 6.2.3: "6.2.3 Določbe točke 6.2.1 zgoraj se ne uporabljajo za žaromete, pogreznjene v karoserijo ali ‚nadkrite‘ z deli karoserije, če ta izpolnjuje zahteve točke 6.9.1." Točka 6.3.1 se spremeni na naslednji način: "6.3.1 Zahteve iz točke 5.4 se ne uporabljajo za reže med fiksnimi ali gibljivimi elementi, vključno s tistimi, ki so deli rešetk za vstop ali izstop zraka in rešetk pred hladilnikom, če razdalja med sosednjimi elementi ne presega 40 mm in so te rešetke in reže potrebne za normalno delovanje vozila. Pri režah med 40 in 25 mm mora biti polmer zaobljenja najmanj 1 mm. Vendar, če je razdalja med dvema sosednjima elementoma enaka ali manjša od 25 mm, polmeri zaobljenja zunanjih površin elementov ne smejo biti manjši od 0,5 mm. Razdalja med dvema sosednjima elementoma rešetk in rež se določi po postopku iz točke 4 Priloge II." Točka 6.4.1 se spremeni na naslednji način: "6.4.1 Brisalci vetrobranskega stekla morajo biti nameščeni tako, da je os brisalca prekrita z zaščitnim ohišjem, katerega polmer zaobljenja ustreza zahtevam točke 5.4 zgoraj in njegova zgornja površina ni manjša od 150 mm2. Zaobljena ohišja morajo pri meritvi na oddaljenosti največ 6,5 mm od najbolj štrleče točke imeti štrlečo površino najmanj 150 mm2. Te zahteve morajo izpolnjevati tudi brisalci zadnjega stekla in brisalci žarometov." Točka 6.4.2 se spremeni na naslednji način: "6.4.2 Točka 5.4 se ne uporablja za metlice brisalcev in njihove nosilce. Ti deli ne smejo imeti ostrih kotov niti koničastih delov ali ostrih robov." Točka 6.5.1 se spremeni na naslednji način: "6.5.1 Konci odbijačev morajo biti zaviti navznoter proti zunanji površini vozila, da ne bi kaj obviselo na njih. Da je ta zahteva izpolnjena, se šteje, če so odbijači utopljeni v karoserijo ali pa vgrajeni vanjo ali če so konci odbijačev tako zakrivljeni, da se jih ni mogoče dotakniti s kroglo s premerom 100 mm, in reža med koncem odbijača in okoliškim delom karoserije ni večja od 20 mm." Za točko 6.5.2 se doda naslednja nova točka 6.5.3: "6.5.3 Zahteva iz točke 6.5.2 se ne uporablja za izbokline na odbijačih, za dele odbijačev ali za vdolbine, ki štrlijo iz površine manj kakor 5 mm, kot so zlasti pokrovi stikov odbijačev in šobe naprav za pranje žarometov; vendar morajo biti navzven štrleči robovi takih delov posneti, razen če ne štrlijo iz površine več kakor 1,5 mm." Točka 6.6 se spremeni na naslednji način: "6.6 Ročaji, tečaji in gumbi na vratih, pokrovih prtljažnika in pokrovih motorja; pokrovi odprtin za natakanje goriva in pokrovi posod za gorivo 6.6.1 Ti deli lahko pri ročajih na vratih ali prtljažnikih štrlijo največ 40 mm, v vseh drugih primerih pa največ 30 mm. 6.6.2 Če so ročaji na bočnih vratih vrtljivi, morajo izpolnjevati eno izmed dveh naslednjih zahtev: 6.6.2.1 Pri ročajih, ki so vrtljivi vzporedno z ravnino vrat, morajo biti njihovi odprti deli obrnjeni nazaj. Konci takih ročajev morajo biti zakrivljeni navznoter proti površini vrat in se premikati v vdolbini v vratih. 6.6.2.2 Ročaji, ki se pri odpiranju odklanjajo navzven v katerikoli smeri, ki ni vzporedna z ravnino vrat, morajo biti v zaprti legi utopljeni v okoliško pločevino ali vključeni v zaščitno oblogo. Prosti del takega ročaja mora biti usmerjen nazaj ali pa navzdol. Ročaji, ki ne izpolnjujejo zadnjega pogoja, se kljub temu lahko štejejo za ustrezne, če: - imajo neodvisen mehanizem za vračanje v izhodiščno lego, - v primeru, da se tak mehanizem pokvari, ne morejo štrleti iz površine več kakor 15 mm, - v tako odprti legi izpolnjujejo določbe točke 5.4 in - njihova končna površina, merjena na oddaljenosti, ki ni večja od 6,5 mm od najbolj izpostavljene točke, ni manjša od 150 mm2." Točka 6.7 se spremeni na naslednji način: "6.7 Kolesa, kolesne matice, pokrovi pest in kolesni pokrovi" Točka 6.7.2 se spremeni na naslednji način: "6.7.2 Kolesa, kolesne matice, pokrovi pest in kolesni pokrovi ne smejo imeti koničastih ali ostrih delov, ki štrlijo prek zunanje površine kolesnega obroča. Krilne matice niso dovoljene." Točki 6.8.1 se doda naslednji nov stavek: "Nezaščiteni rob se šteje za primerno zavihanega, če je zakrivljen nazaj za približno 180° ali pa je zakrivljen proti karoseriji tako, da se ga ni mogoče dotakniti s kroglo s premerom 100 mm." V točki 6.9.1 se zadnja vrstica glasi: "… Prilogi II, točka 1." Namesto "… Prilogi II." Točka 6.11 se spremeni na naslednji način: "6.11 Nastavki za dvigalko in konci izpušnih cevi 6.11.1 Nastavki za dvigalko in konci izpušne(-ih) cevi ne smejo štrleti več kakor 10 mm prek navpične projekcije talne linije vozila navpično nad njimi. Kot izjema tej zahtevi lahko izpušna cev štrli več kakor 10 mm prek navpične projekcije talne linije, če se konča z zaokroženimi robovi in je polmer zaobljenja najmanj 2,5 mm." Za točko 6.11 se dodajo naslednje nove točke 6.12 do 6.18: "6.12 Vstopne in izstopne lopute za zrak 6.12.1 Vstopne in izstopne lopute za zrak morajo izpolnjevati zahteve točk 5.2, 5.3 in 5.4 v vseh legah uporabe. 6.13 Streha 6.13.1 Strehe, ki se odpirajo, se preverjajo samo v zaprti legi. 6.13.2 Kabrioleti se preverjajo z dvignjeno in spuščeno streho. 6.13.2.1 Pri spuščeni strehi se ne preverja notranjost vozila pod namišljeno površino, ki bi jo tvorila streha, če bi bila dvignjena. 6.13.2.2 Če je pokrivalo vzvodja strehe pri spuščeni strehi predvideno kot del standardne opreme, se vozilo preskuša z nameščenim pokrivalom. 6.14 Okna 6.14.1 Okna, ki se odpirajo navzven prek zunanje površine vozila, morajo v vseh legah uporabe ustrezati naslednjim določbam: 6.14.1.1 noben izpostavljeni del okna ni obrnjen naprej; 6.14.1.2 noben del okna ne štrli prek najbolj izpostavljenega dela vozila. 6.15 Nastavki za registrske tablice 6.15.1 Podporni nastavki, ki jih je proizvajalec vozila predvidel za pritrjevanje registrskih tablic, morajo ustrezati zahtevam točke 5.4 te priloge, če se jih je mogoče dotakniti s kroglo s premerom 100 mm, ko je registrska tablica pritrjena po navodilih proizvajalca vozila. 6.16 Prtljažniki in nosilci za smuči 6.16.1 Prtljažniki in nosilci za smuči morajo biti pritrjeni na vozilo tako trdno, da povezava lahko prenaša vodoravne sile, vzdolžne in tudi prečne, ki so po svoji velikosti najmanj enake dovoljeni navpični obremenitvi prtljažnika, kakor je to določil njegov proizvajalec. Za preskus prtljažnika ali nosilca za smuči, pritrjenega na vozilo po navodilu proizvajalca, preskusna obremenitev ne sme biti točkovna. 6.16.2 Površine, ki se jih je po montaži prtljažnika ali nosilca za smuči mogoče dotakniti s kroglo s premerom 165 mm, ne smejo imeti delov, katerih polmer zaobljenja je manjši od 2,5 mm, razen če se lahko uporabijo določbe iz 6.3. 6.16.3 Pritrdilni elementi, kot so vijaki, ki jih je mogoče pritrditi ali popustiti brez uporabe orodja, ne smejo štrleti za več kakor 40 mm nad površine, obravnavane v 6.16.2; velikost štrline se določi po metodi, opisani v Prilogi II, točka 2, s tem da se uporabi krogla s premerom 165 mm v vseh tistih primerih, kjer se uporablja metoda po točki 2.2 navedene priloge. 6.17 Radijske sprejemne in oddajne antene 6.17.1 Radijske sprejemne in oddajne antene morajo biti pritrjene na vozilo tako, da so njihovi prosti deli v vsaki legi uporabe po določilih proizvajalca manj kakor 2 m nad površino cestišča. Biti morajo tudi znotraj prostora, ki ga omejujejo navpične ravnine, ki so 10 cm znotraj najbolj izpostavljenih delov vozila, kakor je to določeno v točki 2.7. 6.17.2 Antene morajo biti pritrjene na vozilo, po potrebi pa tudi njihovi prosti konci omejeni v gibanju, tako, da noben del antene ne more prodreti prek skrajnih zunanjih robov vozila, kakor je določeno v točki 2.7. 6.17.3 Stebla antene imajo lahko polmer zaobljenja manjši od 2,5 mm, vendar mora biti prosti konec opremljen s trdno kapo, katere polmer zaobljenja ne sme biti manjši od 2,5 mm. 6.17.4 Podnožja anten ne smejo štrleti iz površine več kakor 30 mm, merjeno skladno s postopkom iz Priloge II, točka 2. Pri antenah, ki imajo v podnožju vgrajen ojačevalec, pa lahko podnožje štrli iz površine do 40 mm. 6.18 Navodila za vgradnjo 6.18.1 Prtljažnikov, nosilcev za smuči in radijskih anten, homologiranih kot samostojne tehnične enote, ni dovoljeno dati v prodajo, prodati ali kupiti, če niso opremljene z navodilom za vgradnjo. Navodilo za vgradnjo mora vsebovati dovolj informacij, da je mogoče homologirane sestavne dele vgraditi na vozilo tako, da to ustreza zahtevam iz točk 5 in 6. Zlasti mora biti navedena pravilna lega teleskopskih anten." PRILOGA II : Naslov se spremeni na naslednji način: "NAČIN DOLOČANJA MER ŠTRLEČIH DELOV IN REŽ" Točka 1 se spremeni na naslednji način: "1. NAČIN DOLOČANJA VIŠINE ŠTRLENJA GUB IN ROBOV V STENAH NADGRADNJE" Sedanje točke 1, 2, 3 in 4 se preštevilčijo in postanejo točke 1.1, 1.2, 1.3 in 1.4. Za točko 1 se dodajo naslednje nove točke 2, 3 in 4: "2. NAČIN DOLOČANJA MER ŠTRLINE SESTAVNEGA DELA, VGRAJENEGA NA ZUNANJI POVRŠINI 2.1 Mera štrline nekega dela, vgrajenega na konveksni površini, se lahko določi neposredno ali pa s pomočjo risbe ustreznega prereza tega dela, ko je vgrajen. 2.2 Če mere štrline dela, vgrajenega na površini, ki ni konveksna, ni mogoče določiti z merjenjem, se določi s pomočjo največjega odstopanja oddaljenosti središča krogle s premerom 100 mm od nazivne črte površine, ko se krogla premika po površini tako, da se nepretrgoma dotika tega dela. Na sliki 3 je prikazan primer uporabe tega postopka. 3. NAČIN DOLOČANJA ŠTRLIN POKROVOV IN OBROB ŽAROMETOV 3.1 Štrlina prek zunanje površine žarometa se meri vodoravno od točke dotika krogle s premerom 100 mm, kakor je prikazano na sliki 4. 4. NAČIN DOLOČANJA MERE REŽE ALI PROSTORA MED ELEMENTI REŠETKE 4.1 Mera reže ali prostora med sosednjima elementoma rešetke se določi s pomočjo razdalje med dvema ravninama, ki potekata skozi točke dotika krogle in navpično na črto, povezujočo te točke dotika. Na slikah 5 in 6 so podani primeri uporabe tega postopka." Za sliko 2 se dodajo slike 3 do 6. +++++ TIFF +++++ PRILOGA III : Naslov se spremeni, kakor sledi: "PRILOGA III VZOREC" +++++ TIFF +++++ Za Prilogo III se doda naslednja nova Priloga IV: PRILOGA IV VZOREC (Največji format: A4 (210 x 297 mm)) +++++ TIFF +++++ [1] B = Belgija, D = Nemčija, DK = Danska, F = Francija, GB = Združeno kraljestvo, I = Italija, IRL = Irska, L = Luksemburg, NL = Nizozemska. --------------------------------------------------