Uradni list L 183 , 19/07/1979 str. 0001 - 0010
finska posebna izdaja: poglavje 12 zvezek 2 str. 0019
grška posebna izdaja: poglavje 12 zvezek 2 str. 0013
švedska posebna izdaja: poglavje 12 zvezek 2 str. 0019
španska posebna izdaja: poglavje 12 zvezek 3 str. 0162
portugalska posebna izdaja poglavje 12 zvezek 3 str. 0162

Odločba Komisije

z dne 15. junija 1979

o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Odločbe Sveta 77/706/EGS

(79/639/EGS)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti,

ob upoštevanju Odločbe Sveta 77/706/EGS z dne 7. novembra 1977 o določitvi ciljne stopnje Skupnosti zmanjšanja porabe primarnih virov energije ob težavah pri preskrbi s surovo nafto in naftnimi derivati [1], zlasti člena 5 odločbe,

po posvetovanju z državami članicami skladno s členom 5 navedene odločbe,

ker je Svet sprejel Uredbo (EGS) 1729/76 z dne 21. junija 1976 o posredovanju informacij o stanju energetske preskrbe v Skupnosti [2];

ker je Komisija sprejela Odločbo 78/890/EGS z dne 28. septembra 1978 o izvedbi Odločbe Sveta 77/186/EGS o izvozu surove nafte in naftnih derivatov iz ene države članice v drugo ob težavah s preskrbo [3];

ker člen 1(1) Odločbe 77/706/EGS določa, da lahko ob težavah pri preskrbi s surovo nafto ali naftnimi derivati v eni ali več državah članicah, Komisija na zahtevo države članice ali na svojo lastno pobudo in po posvetovanju s skupino, predvideno v Direktivi 73/238/EGS, določi ciljno stopnjo zmanjšanja porabe naftnih derivatov v celotni Skupnosti do 10 % normalne porabe;

ker člen 1(2) Odločbe 77/706/EGS določa, da zato, da zavaruje enotnost trga in zagotovi, da vsi potrošniki energije v Skupnosti prevzamejo pravičen delež težav, ki jih povzroči kriza, ob preteku dveh mesecev od uporabe člena 1(1) Komisija predlaga Svetu novo ciljno stopnjo zmanjšanja normalne porabe do 10 %, ki je za posamezne države članice različna in s katero se privarčevane količine razdelijo med države članice;

ker člen 1(2) Odločbe 77/706/EGS določa, da lahko ob večjem pomanjkanju Komisija predlaga Svetu ciljno stopnjo zmanjšanja porabe za več kot 10 % in da se ta uporabi za druge oblike energije;

ker razdelitev privarčevanih količin med države članice skladno s členom 1(3) Odločbe 77/706/EGS lahko povzroči dodatne stroške, katerih ocena in poravnava sta pristojnost vključenih strank; ker mora biti Komisija sposobna, da na zahtevo države članice poda priporočilo ali mnenje zadevnim državam članicam zato, da omogoči sklenitev sporazuma med državami članicami glede dodatnih stroškov;

ker mora za izvedbo teh nalog Komisija natančno poznati energetsko stanje v državah članicah, njihovo preskrbo s surovo nafto in naftnimi derivati, možnosti za nadomestitev z različnimi oblikami energije in državne ukrepe, ki so bili sprejeti za zmanjšanje porabe energije v državah članicah; ker morajo zato države članice Komisiji posredovati potrebne informacije,

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

1. V tej odločbi se uporabijo opredelitve iz člena 1(a), (b), (c) in (d) Odločbe Komisije 78/890/EGS, ki se nanašajo na:

(a) "normalno porabo surove nafte in naftnih derivatov";

(b) "referenčno obdobje";

(d) "normalno preskrbo".

2. V tej odločbi:

(a) "normalna poraba energije" pomeni povprečno dnevno porabo, zabeleženo v referenčnem obdobju, to je:

domača proizvodnja primarnih goriv.

plus uvoz,

plus dostave iz držav Skupnosti,

minus izvoz,

minus dostave v države Skupnosti,

plus ali minus spremembe v zalogah.

Oskrba morskih plovil se šteje kot izvoz;

(b) "nadomestljivi naftni derivati" pomenijo količino vsega kurilnega olja, ki se porabi pri proizvodnji električne energije in, kjer to pride v poštev, v drugih industrijskih sektorjih, vključno s samoproizvajalci, izračunano skladno s členom 2(2);

(c) "nadomestljiva energija" pomeni količino vse porabljene energije pri proizvodnji električne energije in, kjer to pride v poštev, v drugih industrijskih sektorjih, vključno s samoproizvajalci, izračunano skladno s členom 2(2).

Člen 2

1. Količina diferenciranih zmanjšanj pri nadomestljivih naftnih derivatih po členu 1(2)(a) Odločbe 77/706/EGS ne sme presegati ravni skladno z odstavkom 2 spodaj dejansko ugotovljene zmogljivosti za nadomestitev pri težavah s preskrbo.

2. Vsako leto in ob težavah s preskrbo skupina, predvidena v Direktivi 73/238/EGS, na podlagi statističnih informacij, ki so jih Komisiji posredovale države članice skladno s členom 10, pregleda možnosti držav članic za nadomestitev tistih naftnih derivatov, ki zadovoljujejo predvsem potrebe po kurilnemu olju za proizvodnjo električne energije, vendar tudi ob upoštevanju možnosti za nadomestitev kurilnega olja v industriji vključno s samoproizvajalci. Po takem pregledu Komisija upošteva ugotovljene možnosti za nadomestitev.

Člen 3

1. Če skladno s členom 1(1) Odločbe 77/706/EGS Komisija postavi ciljno stopnjo zmanjšanja porabe naftnih derivatov do 10 % normalne porabe, pri tem upošteva zlasti naslednje:

- celotno stanje preskrbe z naftnimi derivati,

- stanje preskrbe v vsaki državi članici,

- ukrepe držav članic za zmanjšanje porabe,

- mednarodne obveznosti držav članic.

2. Če skladno s členom 1(2)(a) Odločbe 77/706/EGS Komisija predlaga Svetu različne ciljne stopnje zmanjšanja porabe nenadomestljivih in nadomestljivih naftnih derivatov, ta upošteva tudi dejavnike, navedene v prvem odstavku, ter zlasti omejitve, ki jih vsaki državi članici nalagajo realne možnosti za nadomestitev pri proizvodnji električne energije in, če to pride v poštev, v drugih sektorjih industrije, vključno s samoproizvajalci, kot je ugotovljeno skladno s členom 2.

3. Če skladno s členom 1(2)(b) Odločbe 77/706/EGS Komisija predlaga Svetu, naj bi ciljna stopnja zmanjšanja porabe naftnih derivatov presegla 10 % in naj bi se uporabila za druge oblike energije, Komisija zlasti upošteva dejavnike, ki so navedeni v odstavku 1, upošteva pa tudi naslednje:

- celotno stanje preskrbe z energijo,

- predvideno trajanje težav pri preskrbi s surovo nafto in naftnimi derivati,

- obseg že črpanih obveznih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov v državah članicah.

Člen 4

Če se uporabi člen 1 Odločbe 77/706/EGS, lahko država članica namesto omejevanja porabe črpa tisti del svojih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov, ki presega obveznosti po direktivah 68/414/EGS in 72/425/EGS.

Člen 5

1. Privarčevane količine, ki jih je skladno s členom 1(3) Odločbe 77/706/EGS treba razdeliti med države članice, se izračunavajo na podlagi različnih stopenj zmanjšanja porabe naftnih derivatov za vsako državo članico, kot predvideva člen 1(2) navedene odločbe.

2. Država članica, katere stopnja zmanjšanja porabe presega povprečje Skupnosti, mora prerazporediti količino, ki je enaka razliki med ravnijo porabe, ki bi jo lahko vzdrževala, če bi se uporabila enotna stopnja zmanjšanja porabe za celotno Skupnost, in svojo porabo, zmanjšano skladno s členom 1(2) Odločbe 77/706/EGS.

3. Država članica s stopnjo zmanjšanja porabe pod povprečjem Skupnosti je upravičena do prerazdelitve tiste količine, ki je enaka razliki med porabo, ki je zmanjšana skladno s členom 1(2) Odločbe 77/706/EGS, in ravnijo porabe, ki bi jo lahko vzdrževala, če bi se uporabila enotna stopnja zmanjšanja porabe za celotno Skupnost.

Člen 6

1. Vse dodatne stroške, ki izhajajo iz delitve privarčevanih količin med države članice po uveljavitvi člena 1(3) Odločbe 77/706/EGS, nosijo stranke, ki so vključene v to delitev. Vrednotenje teh dodatnih stroškov je v pristojnosti vključenih strank.

2. Ob nesoglasju glede teh dodatnih stroškov lahko Komisija na zahtevo države članice izda priporočila ali mnenje zadevnim državam članicam.

Člen 7

1. Komisija se lahko posvetuje s podjetji, ki Skupnost oskrbujejo s surovo nafto in naftnimi derivati, da pridobi splošne informacije in, če je potrebno, tehnično pomoč zlasti pri izvajanju člena 1(3) Odločbe 77/706/EGS, kot je predvideno s členom 4 Odločbe 78/890/EGS.

2. Komisija obvesti države članice o njihovih pravicah ali obveznostih za prerazdelitev skladno s členom 1(3) Odločbe 77/706/EGS, države članice pa sprejmejo ustrezne ukrepe.

Člen 8

Informacije o porabi energije, razčlenjene na glavne derivate in sektorje porabe, se pridobijo na podlagi odgovorov, ki jih države članice pošljejo Komisiji skladno z Uredbo (EGS) 1729/76.

Člen 9

1. Informacije o normalni porabi surove nafte in naftnih derivatov se pridobijo na podlagi odgovorov, ki jih države članice pošljejo Komisiji skladno s členom 5 Odločbe 78/890/EGS.

2. Ob težavah pri preskrbi s surovo nafto in naftnimi derivati Komisija lahko zahteva, da se te informacije dostavijo v obliki ocen skladno s postopkom, ki ga ta določi na podlagi modela, določenega v Prilogi.

3. Za boljše razumevanje stanja preskrbe, zlasti v zvezi z izvajanjem člena 1(3) Odločbe 77/706/EGS, lahko Komisija po posvetovanju s skupino, predvideno v Direktivi 73/238/EGS, povabi države članice, naj posredujejo zahtevane informacije iz prvega in drugega odstavka, razčlenjene po posameznih podjetjih.

Člen 10

1. Skladno s členom 2 države članice vsako leto do 31. decembra na podlagi skupnega modela, ki ga določi Komisija, sporočijo Komisiji informacije, ki so potrebne za opredelitev možnosti za nadomestitev, kakršne so na dan 1. oktobra tistega leta.

2. Če se uporabi člen 1 Odločbe 77/706/EGS, države članice Komisiji nemudoma posredujejo informacije, ki so potrebne za opredelitev dejanskih možnosti za nadomestitev na tisti dan.

Člen 11

Če se uporabi člen 1 Odločbe Sveta 77/706/EGS, države članice obvestijo Komisijo o vsakem ukrepu za zmanjšanje porabe naftnih derivatov takoj, ko je ta sprejet.

Člen 12

Po prejemu informacij, zbranih skladno s členi 9, 10 in 11, Komisija posreduje povzetek teh informacij skupini, predvideni v členu 3 Direktive 73/238/EGS.

Člen 13

Informacije, posredovane skladno s to odločbo, so zaupne. Ta določba ne zadrži posredovanja splošnih informacij ali njihovih povzetkov, ki ne vsebujejo posebnosti glede posameznih podjetij.

Člen 14

Komisija na zahtevo države članice in po posvetovanju s skupino, predvideno v Direktivi 73/238/EGS preuči težave, ki lahko nastanejo pri izvajanju te odločbe, da bi sprejela potrebne spremembe besedila na podlagi preteklih izkušenj ali s stališča pomembnih sprememb v strukturi preskrbe z energijo, zlasti pri elektrarnah, v eni ali več državah članicah.

Člen 15

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 15. junija 1979

Za Komisijo

Guido Brunner

Član Komisije

[1] UL L 292, 16.11.1977, str. 9.

[2] UL L 198, 23.7.1976, str. 1.

[3] UL L 311, 4.11.1978, str. 13.

--------------------------------------------------

PRILOGA

MESEČNI VPRAŠALNIK O STANJU PRESKRBE Z NAFTO V SKUPNOSTI

I. POJASNILA

A. Enote in pretvorni količniki

(a) Enote

Vse podatke je treba izraziti v tisočih ton, zaokroženo navzgor ali navzdol na najbližjih tisoč ton.

(b) Naftni derivati in "ekvivalent surove nafte"

Vse naftne derivate je treba pretvoriti v njihov ekvivalent surove nafte tako, da se količine, izražene v tonah, pomnoži s pretvornim količnikom 1,065.

Da dobimo tone, je treba število sodov deliti s pretvornim količnikom, ki ustreza dejanski gostoti nafte. Če je pretvorba narejena na podlagi sodov/dan, se dobljene enote pomnožijo s številom dni v zadevnem mesecu.

(d) Pretvorba kubičnih metrov (kilolitrov) v tone

Za pretvorbo kubičnih metrov v tone se uporabi pretvorne količnike, ki ustrezajo dejanskim gostotam nafte.

B. Geografske opombe

- Proizvodnjo Ferskih otokov je treba vključiti v proizvodnjo Danske,

- proizvodnje Surinama in Nizozemskih Antilov se ne vključi v proizvodnjo Nizozemske,

- proizvodnja Kanarskih otokov se vključi v proizvodnjo Španije,

- proizvodnja Karibskih rafinerij iz Tabele III C vključuje uvoz iz Nizozemskih Antilov, Bahamov, Trinidada in Tobaga.

II. DEFINICIJE IN POJASNILA, KI SE NANAŠAJO NA RAZLIČNE TABELE

1. Domača proizvodnja surove nafte in kondenzata zemeljskega plina (Tabela I)

Navedite količine surove nafte in kondenzata zemeljskega plina (to je vseh tekočih snovi, izločenih iz plina v predelovalnih obratih za zemeljski plin [1]), pridobljenih na državnem ozemlju, skupaj s celinsko polico. Te količine morajo vključevati kondenzat, pridobljen iz plinastih ogljikovodikov.

2. Uvoz in izvoz surove nafte, kondenzata zemeljskega plina in polproizvodov (ki izvirajo iz držav/se jih izvaža v države Skupnosti in države nečlanice) (tabela I, II in IV)

Izvoz ali uvoz se šteje za izvršen na dan, ko so pošiljke fizično prispele, ne glede na to, ali je bila pošiljka ocarinjena ali ne. Ne upoštevajo se količine v kakršnem koli tranzitu preko čezmorskega terminala ali preko državnega ozemlja (npr. naftovodi) (to velja tudi za uvoz in izvoz naftnih derivatov). Nasprotno mora uvoz zajemati nafto, uvoženo na območja pod carinskim nadzorom za predelavo ali ponovni izvoz. Ponovni izvoz nafte, ki je uvožena za predelavo na območjih pod carinskim nadzorom, se mora vključiti v podatke o izvozu.

Za "polproizvod" se šteje katerikoli proizvod ali kombinacija proizvodov razen mešanice, ki so pridobljeni iz surove nafte in namenjeni za nadaljnjo predelavo in se jih prenese v eno ali več sestavin in/ali končnih proizvodov. Primarni bencin se ne šteje za polproizvod.

3. Uvoz in izvoz naftnih derivatov (ki izhajajo iz držav/so namenjeni za izvoz v države Skupnosti ali države nečlanice) (tabela I, III in V)

- Glej točko 2.

- Sem sodijo še naslednji naftni derivati: utekočinjeni naftni plin (UNP), primarni bencin, motorni bencin, gorivo za reaktivna letala, kerozin, plinsko olje/dizelsko gorivo, mazut, maziva, bitumen [2].

Oskrba morskih plovil se ne prikaže v tabeli I, točka 5, temveč posebej pod točko 9.

4. Obseg zalog (tabela I)

Obseg zalog pomeni vso količino nafte, shranjene znotraj meja države prijaviteljice z izjemo nafte v naftovodih, nafte pri trgovcih na drobno in na bencinskih servisih, zalog pri končnih uporabnikih, ki ni pod administrativnim nadzorom, ter zalog, namenjenih za porabo v vojski.

5. Spremembe zalog (tabela I)

Te spremembe ustrezajo razliki med obsegom zalog na začetku in na koncu obdobja.

Sprememba v zalogah za predpretekli mesec (tabela I) je razlika med končnimi podatki (predpretekli mesec) iz sedanjega poročila in končnimi podatki (predpretekli mesec) prejšnjega sporočila.

MESEČNI VPRAŠALNIK O STANJU PRESKRBE Z NAFTO V SKUPNOSTI

TABELA I

PORABA SUROVE NAFTE IN EKVIVALENTA

Država:

Tekoči mesec:

(1000 ton) |

6.Obseg zalog [5]od tega:(a)surova nafta [3](b)naftni derivati [4] | | | | | |

7.Spremembe zalog [6]od tega:(a)surova nafta [3](b)naftni derivati [4] | | | | | |

TABELA II

UVOZ SUROVE NAFTE

Država:

Tekoči mesec:

(1000 ton) |

TABELA III

UVOZ NAFTNIH DERIVATOV

Država:

Tekoči mesec:

(1000 ton [10]) |

TABELA IV

IZVOZ SUROVE NAFTE

Država:

Tekoči mesec:

(1000 ton) |

TABELA V

IZVOZ NAFTNIH DERIVATOV

Država:

Tekoči mesec:

(1000 ton [11]) |

[1] Vključno z etanom.

[2] Definicije so v dodatku k Četrtletnem biltenu za energetsko statistiko 3/1976, ki ga izdaja Statistični urad Evropskih skupnosti.

[3] Vključno s kondenzatom zemeljskega plina in polproizvodi.

[4] Naftni derivati se pretvorijo v ekvivalent surove nafte s faktorjem 1,065.

[5] Konec meseca.

[6] Razlika med ravnijo zalog na koncu meseca in ravnijo zalog na koncu predhodnega meseca.

[7] 8 = 1 + 2 + 3 — 4 — 5 — 7.

[8] Rezervoarji morskih plovil.

[9] Brez Abu Dhabija.

[10] Naftne derivate se pretvori v surovo nafto tako, da pomnožimo količine v tonah z 1,065.

[11] Naftne derivate se pretvori v surovo nafto tako, da pomnožimo količine v tonah z 1,065.

[12] Brez oskrbe morskih plovil.

--------------------------------------------------

31979D0639