Uredba Komisije (EGS) št. 890/78

z dne 28. aprila 1978,

o podrobnih pravilih za certificiranje hmelja

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti;

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1696/71 z dne 26. julija 1971 o skupni ureditvi trga za hmelj [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1170/77 [2], in zlasti člena 2(5) Uredbe;

ker je Uredba (EGS) št. 1784/77 z dne 19. julija 1977 [3] določila splošna pravila za certificiranje hmelja;

ker je treba za zagotovitev enotne uporabe postopka certificiranja v državah članicah opredeliti proizvode, ki se certificirajo, postopke s tem v zvezi in informacije, ki jih je treba navesti v različnih dokumentih, ki spremljajo omenjene proizvode;

ker bi za opravljanje kontrole v zvezi s hmeljem v storžkih morala certificiranje spremljati deklaracija, ki jo je podpisal posamezni ali pridruženi proizvajalec; ker bi moral ta dokument vsebovati informacije, ki omogočajo identifikacijo hmelja od trenutka, ko je predložen za certificiranje, do izdaje certifikata;

ker je treba za namene določanja kakovostnih značilnosti, ki jih mora imeti hmelj, odobren za trženje, upoštevati vsebnost vlage in vsebnost tujih snovi; ker bi bilo treba glede na sloves kakovosti, ki si ga je pridobil hmelj iz Skupnosti, za osnovo vzeti obstoječe postopke, običajne v komercialnih transakcijah;

ker bi morala biti izbira metode za preverjanje vsebnosti vlage v hmelju prepuščena državam članicam; ker morajo sprejete metode dati primerljive rezultate; ker je treba, v primeru spora, uporabiti metodo Skupnosti;

ker bi bilo treba za upoštevanje sedanje komercialne prakse v določenih regijah Skupnosti opredeliti hmelj, ki se trži s semeni in brez semen, ter izdelati določbo za ustrezen vpis v certifikat;

ker bi bilo treba za zagotovitev, da imajo uporabniki natančne informacije o poreklu in značilnostih proizvodov, ki se dajejo na trg, določiti skupna pravila za označevanje tovorkov in številčenje certifikatov;

ker bi bilo treba določiti, da se lahko hmelj, pripravljen iz certificiranega nepripravljenega hmelja, certificira samo, če se priprava izvede v zaprtem delovnem procesu; ker bi bilo seveda treba, če se ti postopki opravijo v centrih ali skladiščih za certificiranje, postopek naknadnega certificiranja poenostaviti;

ker bi bilo treba postopek naknadnega certificiranja poenostaviti tudi, kjer se embalaža proizvoda spremeni pod uradnim nadzorom in brez predelave;

ker je v drugem pododstavku člena 1(1) Uredbe (EGS) št. 1784/77 predvideno, da bi morali proizvodi, ki so izvzeti iz certificiranja, skozi postopek kontrole; ker mora ta postopek kontrole zagotoviti, da ti proizvodi ne morejo zmotiti običajnega tržnega vzorca za certificirane proizvode, da so primerni za deklarirano uporabo in da jih uporabijo samo tisti, ki so jim namenjeni;

ker bi moral biti ta postopek kontrole poverjen organom, odgovornim za certificiranje;

ker so ukrepi, predvideni s to uredbo, v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za hmelj,

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za namene te uredbe:

(a) "nepripravljeni hmelj" pomeni hmelj, ki je bil samo predhodno sušen in pakiran;

(b) "pripravljeni hmelj" pomeni hmelj, ki je opravil končno sušenje in končno pakiranje:

(c) "osemenjen hmelj" pomeni hmelj, tržen z vsebnostjo semena, večjo od 2 % njegove mase;

(d) "neosemenjen hmelj" pomeni hmelj, tržen z vsebnostjo semena, ki ne presega 2 % njegove mase;

(e) "izomeriziran hmeljni ekstrakt" pomeni ekstrakt, v katerem so bile alfa kisline skoraj povsem izomerizirane;

(f) "plombiranje" pomeni zapiranje tovorka pod uradnim nadzorom na tak način, da se bo izvedba zaprtja ob odprtju tovorka poškodovala;

(g) "zaprt delovni proces" pomeni proces za pripravo ali predelavo hmelja, opravljen pod uradnim nadzorom in na tak način, da je omogočen samo en vnos prvotnega materiala in en izhod pripravljenega ali predelanega proizvoda ter da med procesom ni mogoče dodati ali odstraniti hmelja ali predelanih proizvodov;

(h) "pošiljka" pomeni število tovorkov hmelja ali proizvodov iz njega z enakimi značilnostmi, ki jih je isti posamezni ali pridruženi proizvajalec ali isti predelovalec predložil v certificiranje ob istem času.

Člen 2

1. Vsako pošiljko hmelja, predloženo v certificiranje, spremlja pisna deklaracija, ki jo podpiše proizvajalec in navaja:

- proizvajalčevo ime in naslov,

- leto spravila pridelka,

- sorto,

- kraj proizvodnje,

- referenčno številko iz zemljiške knjige ali uradni ekvivalent,

- število tovorkov v pošiljki.

2. Ta deklaracija spremlja pošiljko hmelja v vseh postopkih predelave ali mešanja in v vsakem primeru do izdaje certifikata.

Člen 3

1. Ves hmelj v storžkih, predložen v certificiranje, mora ustrezati opredelitvi iz člena 1(3)(a) Uredbe (EGS) št. 1696/71, in minimalnim tržnim zahtevam iz Priloge I te uredbe.

2. Izpolnjevanje minimalnih tržnih zahtev, ki se nanašajo na vsebnost vlage v hmelju, se preveri z eno od metod, opisanih v Prilogi II (B). Seveda mora metode, opisane v Prilogi II (B)(2), odobriti kontrolni organ in morajo dati rezultate s standardnim odstopanjem, ki ne presega 2,0. V primeru spora se izpolnjevanje preveri z metodo, opisano v Prilogi II (B)(1).

Države članice Komisiji sporočijo metode, ki jih uporabljajo.

3. Izpolnjevanje minimalnih tržnih zahtev, razen vsebnosti vlage v hmelju, se preverja v skladu z običajno trgovsko prakso. Seveda se v primeru spora uporabi metodo, opisano v Prilogi II (C).

Člen 4

Za namene kontrolnih metod iz člena 3, in opisanih v Prilogi II (B)(1) ter v Prilogi II (C), se vzame vzorce na naslednji način:

(a) Vzorce se vzame iz vsake pošiljke iz vsaj enega tovorka od desetih ter v vsakem primeru vsaj iz dveh tovorkov v eni pošiljki.

(b) Vzorce se vzame in obdela v skladu z metodo, opisano v Prilogi II (A).

Člen 5

Certifikat iz člena 5 Uredbe (EGS) št. 1784/77 vključuje besede "osemenjen hmelj" ali "neosemenjen hmelj".

Člen 6

1. Referenčno številko certifikata iz člena 5 Uredbe (EGS) št. 1784/77, sestavljajo kode, ki označujejo, v skladu s Prilogo III, center za certificiranje, državo članico, leto pridelave in ustrezno pošiljko.

2. Ta številka je enaka za vse tovorke v eni pošiljki.

3. Pred 1. septembrom 1978 države članice Komisiji sporočijo seznam centrov za certificiranje in kodo za vsak center.

Seznam teh centrov in njihove kodne številke se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Vsako leto se objavi tekoče urejen seznam.

Člen 7

Označevanje, omenjeno v členu 1 (2) uredbe (EGS) št. 1784/77, se opravlja v skladu s Prilogo IV, pod nadzorom in po plombiranju, na enoti pakiranja, v kateri se bo proizvod tržil.

Člen 8

1. Pripravljenega hmelja, proizvedenega iz hmelja, ki je bil certificiran kot nepripravljen, ni mogoče certificirati, če priprava ni potekala v zaprtem delovnem procesu.

2. Če je hmelj pripravljen v centru ali skladišču za certificiranje:

(a) se certifikata ne izda, dokler hmelj ni pripravljen;

(b) prvotni nepripravljeni hmelj spremlja deklaracija iz člena 2.

3. V vsakem primeru se pošiljki prvotnega hmelja pred pripravo dodeli številko. Ta številka mora biti na certifikatu, izdanem za pripravljeni hmelj.

4. Da bi bili proizvodi, pripravljeni iz hmelja, kot je navedeno v členu 7 Uredbe (EGS) št. 1784/77, certificirani, morajo biti izdelani v zaprtem delovnem procesu.

Člen 9

1. Hmelj v prahu in hmeljni ekstrakti, medtem ko so v prometu, ne smejo spremeniti pakiranja v pomenu člena 1(5) uredbe (EGS) št. 1784/77, če se tega ne opravi pod uradnim nadzorom.

2. Kadar se opravlja spremembo pakiranja, omenjeno v predhodnem odstavku, brez predelave proizvoda, postopek novega certificiranja obsega samo:

- označevanje novega pakiranja,

- vnos te označbe in spremembe pakiranja na prvotni certifikat.

Člen 10

Na proizvodih, navedenih v členu 1(1)(a) do (d) Uredbe (EGS) št. 1784/77, se opravijo naslednji pregledi:

(a) v primeru hmelja, obranega na zemljišču, ki je v lasti pivovarja in ki ga le-ta uporablja v naravnem ali predelanem stanju;

- v zvezi z vsako letino pivovar pred 1. novembrom pošlje kontrolnemu organu, navedenemu v členu 1 (6) Uredbe (EGS) št. 1784/77, deklaracijo o sortah, ki jih goji, pridelanih količinah, krajih proizvodnje in zasajenih površinah, skupaj z referenčno številko iz zemljiške knjige ali uradnim ekvivalentom.

- se ne zahteva nadaljnjih preverjanj, kadar se hmelj predela ali uporabi v naravnem stanju v sami pivovarni. V vseh drugih primerih so pregledi taki, kot so opisani pod (c) spodaj, z izjemo točke 5.

(b) v primeru izomeriziranih hmeljnih ekstraktov predelovalec vsako leto najkasneje do 31. decembra kontrolnemu organu prijavi proizvedene in tržene količine. Pakiranje mora biti označeno z besedami "izomerizirani hmeljni ekstrakt", skupaj s podrobnostmi o teži ali prostornini.

(c) V primeru proizvodov, ki so pridobljeni iz hmelja in so predelani po pogodbi v imenu pivovarne, pod pogojem, da te proizvode uporabi pivovarna sama, organ za certificiranje ob vstopu hmelja v obrat, kjer bo predelan, izda dokument, v katerega se v teku postopkov za predelavo vpiše vsaj naslednje podrobnosti:

1. sklic, ki določa pogodbo,

2. pivovarna prejemnica

3. obrat za predelavo

4. opis predelanega proizvoda,

5. sklicna številka certifikata ali spričevala o enakovrednosti prvotnega hmelja,

6. teža predelanega proizvoda.

Ta dokument dobi referenčno številko, ki se mora pojaviti na pakiranju

(d) V primeru hmelja in hmeljnih proizvodov pakiranih v majhno embalažo za prodajo posameznikom za njihovo lastno uporabo masa paketa ne sme presegati:

- 500 gramov v primeru storžkov ali prahu,

- 150 gramov v primeru ekstrakta.

Na paketu se mora nahajati opis proizvoda in njegova masa.

Člen 11

Pred 1. septembrom 1978 države članice Komisiji sporočijo seznam con ali regij proizvodnje, navedenih v členu 6 (1) Uredbe (EGS) št. 1784/77.

Člen 12

Ta uredba se začne uporabljati s 1. avgustom 1978.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. aprila 1978

Za Komisijo

Finn Gundelach

Podpredsednik

PRILOGA I

MINIMALNE TRŽNE ZAHTEVE ZA HMELJ V STORŽKIH

Lastnost Opis Najvišja vsebnost (% mase)

Pripravljeni hmelj Nepripravljeni hmelj:

(a) Vlaga Vsebnost vode 12 14

(b) Listi in deli trte Deli listov, deli trte, trta in listi ter peclji storžkov; deli pecljev morajo biti vsaj 2,5 cm dolgi, da jih lahko opišemo kot peclje 6 6

(c) Cvetni listi Cvetni listi, ločeni od storžka se ne uporablja 15

(d) Hmeljni odpad Majhni delci, ki izvirajo iz mehanskega obiranja. Njihova barva je med temno zeleno in črno, na splošno ne izvirajo iz storžkov 3 4

(e) Seme (v primeru "neosemenjenega hmelja") Zrelo seme storžkov 2 2

PRILOGA II

A. METODA ZA ODVZEM VZORCEV HMELJA

Odvzem vzorcev hmelja v storžkih za določanje vsebnosti vlage in, kjer ustreza, vsebnosti tujih snovi v hmelju poteka po naslednjem postopku:

1. Odvzem vzorcev hmelja

(a) Pakirani hmelj

Vzorec hmelja, sorazmeren z maso tovorka, se odvzame iz števila paketov, opredeljenega v členu 4. Količina vzorca mora biti dovolj velika, da se zagotovi zadostno število storžkov, ki predstavljajo tovorek.

(b) Hmelj v razsutem stanju

Odvzeti je potrebno enake količine vzorca na 5. do 10. različnih mestih na površini in v različnih globinah kupa. Vzorec je potrebno v najkrajšem možnem času spraviti v posodo. Da bi se izognili naglim spremembam vzorca, mora biti količina hmelja dovolj velika, da je vzorec močno stisnjen, ko se posoda zapre.

Masa vzorca mora biti najmanj 100 g.

2. Mešanje

Vzorce je potrebno previdno premešati, da dobimo reprezentativen vzorec pošiljke.

3. Vzorčenje odvzetih vzorcev hmelja za preskusne metode

Po mešanju odvzamemo enega ali več reprezentativnih vzorcev in jih damo v vodotesno in nepredušno posodo iz kovine ali stekla, razen kadar bo v vzorcu določana samo vsebnost tujih snovi.

4. Razen med transportom, morajo biti vzorci shranjeni v hladnem prostoru. Pred začetkom pregleda ali preskusa vzorec v posodi temperiramo na sobno temperaturo.

B. METODA ZA DOLOČANJE VLAGE V HMELJU

1. Metoda (i)

Vzorec hmelja za določitev vlage ne sme biti zdrobljen. Vzorec je lahko izpostavljen na zraku samo minimalni čas, ki je potreben za prenos iz vzorčevalne posode v tehtalno posodo s pokrovom.

Oprema

Tehtnica s točnostjo 0,005 g.

Sušilnik, ki mora imeti elektronsko kontrolo gretja in vzdrževanja temperature pri 105 do 107 °C (učinkovitost testa se preverja s testom z bakrovim sulfatom).

Kovinske sušilne posode z dobro prilegajočim se pokrovom z merami: premer 70 do 100 mm in višina 20 do 30 mm.

Eksikator, v katerega lahko shranimo sušilne posode in ki vsebuje sušilno sredstvo kot je na primer silikagel.

Metoda

3 do 5 g vzorca hmelja prenesemo v sušilno posodo, takoj zapremo in v najkrajšem možnem času stehtamo. Posodo odpremo in prenesemo v ogret sušilnik za eno uro. Po eni uri sušenja posodo zapremo in prenesemo v eksikator za 20 minut, da se ohladi in stehtamo.

Izračun

Izgubo mase izrazimo kot masni delež mase originalnega vzorca hmelja. Najvišji odmik za posamezno določitev je 1 %.

2. Metoda (ii)

Pri tej metodi uporabljamo elektronsko tehtalno napravo, ki za sušenje vzorca hmelja uporablja infrardeče žarke oziroma vroči zrak, ali pa elektronski merilec, ki na zaslonu izpiše stopnjo vlažnosti preiskovanega vzorca hmelja.

C. METODA ZA DOLOČANJE TUJIH SNOVI V HMELJU

1. Določanje vsebnosti listja in pecljev, krovnih listov in odpadkov

Zatehtamo petkrat po 100 gramov vzorca in presejemo na 2 mm situ. Zberemo lupulin, odpad in seme. Seme odstranimo ročno. Vzorce spravimo na stran. Vsebine iz 2 mm sita prenesemo na 10 mm sito in ponovno presejemo.

Iz sita ročno odberemo hmeljne storžke, liste, peclje in tuje snovi,medtem ko venčni lističi, seme, lupulinovi odpadki in nekateri listi in deli pecljev padejo skozi sito. Vse skupaj ročno razdelimo v naslednje skupine:

1. listi in peclji

2. hmelj (venčni lističi, hmeljni storžki in lupulin),

3. odpad,

4. seme,

5. krovni listi, v primeru nepripravljenega hmelja.

Odpadkov in lupulina ni mogoče ločiti. Relativni odstotek vsakega je treba zato oceniti z objektivno presojo barve, težo pa izračunati ob predpostavki, da je njihova gostota enaka.

Posamezne skupine stehtamo in njihovo maso izrazimo kot masni delež v masi originalnega vzorca.

2. Določanje vsebnosti semena

V kovinsko posodico s pokrovom se zatehta 25 g vzorca. Zatehtano količino hmelja sušimo dve uri pri 115 °C, da zmanjšamo lepilne lastnosti smol.

Ovijte posušeni vzorec v grobo bombažno krpo in jo močno drgnite ali mehansko udarjajte, da iz hmelja ločite seme. Posušen in zdrobljen hmelj ločimo od semena z brusnim papirjem ali z 1 mm sitom.

Vse ostanke ločimo od semena ali z uporabo nagnjene površine prekrite s smirkovim papirjem ali s katerokoli drugo metodo, ki omogoča enak rezultat, t.j. zadrži lističe in peclje, medtem ko se seme odkotali iz površine.

Izločeno seme stehtamo in izračunamo masni delež semena relativno glede na maso originalnega vzorca.

PRILOGA III

DODELJEVANJE KOD IN ZAPOREDJE SESTAVE REFERENČNIH ŠTEVILK CERTIFIKATA

1. Center za certificiranje

Številka med 0 in 100, ki jo sporočijo države članice.

2. Države članice, ki opravljajo certificiranje

B za Belgijo

D za Zvezno republiko Nemčijo

DK za Dansko

F za Francijo

IRL za Irsko

ITA za Italijo

LUX za Luksemburg

NL za Nizozemsko

UK za Združeno kraljestvo

3. Leto spravila pridelka

Zadnji dve številki leta spravila pridelka

4. Identifikacija pošiljke

Številka, ki jo pošiljki dodeli telo za certificiranje (npr. 12B 77 170225)

PRILOGA IV

OZNAČEVANJE TOVORKOV

Označevanje je odvisno od vrste tovorka:

(a) hmelj v storžkih v balah ali balotu:

- tisk na tovorku.

(b) hmelj v prahu v zavojčkih

- tisk na zavojčku

(c) hmelj v prahu ali hmeljni ekstrakt v kovinskih pločevinkah:

- tisk na škatli ali vtisk na kovini.

(d) zaplombiran paket, ki vsebuje pošiljko zavojčkov ali škatel prahu ali ekstrakta:

- tisk na zaplombiranem paketu

[1] UL L 175, 4.8.1971, str. 1.

[2] UL L 137, 3.6.1977, str. 7.

[3] UL L 200, 8.8.1977, str. 1.