Druga direktiva Sveta

z dne 13. decembra 1976

o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti

(77/91/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, zlasti člena 54(3)(g),

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

ker je v členu 54(3)(g) in v Splošnem programu za odpravo omejitev svobode ustanavljanja podjetij predvidena uskladitev, ki se je začela z Direktivo 68/151/EGS [3], posebno pomembna v zvezi z delniškimi družbami, zato ker njihove dejavnosti prevladujejo v gospodarstvu držav članic in pogosto presegajo državne meje;

ker je za zagotovitev minimalne enakovredne zaščite za delničarje in upnike v delniških družbah še zlasti pomembna uskladitev nacionalnih določb v zvezi ustanovitvijo in ohranitvijo, povečanjem ali zmanjšanjem njihovega kapitala;

ker morajo na ozemlju Skupnosti statuti ali ustanovitveni akti delniške družbe omogočati vsaki zainteresirani osebi, da se seznani z osnovnimi podatki o družbi, vključno z natančno sestavo njenega kapitala,

ker je treba sprejeti določbe Skupnosti za ohranjanje kapitala, ki predstavlja jamstvo upnikom, še zlasti s prepovedjo vsakega zmanjšanja kapitala z razdelitvijo delničarjem, kadar niso upravičeni do tega, in določitvijo mej pravice družbe, da pridobiva lastne delnice;

ker je glede na člen 54(3)(g) treba, da zakonodaja države članice, ki se nanaša na povečanje ali zmanjšanje kapitala, zagotavlja opazovanje in uskladitev načel enake obravnave delničarjev v enakem položaju ter varstvo upnikov, katerih zahtevki so obstajali pred odločitvijo o zmanjšanju,

SPREJEL TO DIREKTIVO:

Člen 1

1. Usklajevalni ukrepi, predpisani s to direktivo, se uporabljajo za določbe zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z naslednjimi tipi družb:

- v Belgiji:

la société anonymede naamloze vennootschap;

- na Danskem:

aktieselskabet;

- v Franciji:

la société anonyme;

- v Nemčiji:

die Aktiengesellschaft;

- na Irskem:

the public company limited by shares,

the public company limited by guarantee and having a share capital;

- v Italiji:

la società per azioni;

- v Luksemburgu:

la société anonyme;

- na Nizozemskem:

de naamloze vennootschap;

- v Združenem kraljestvu:

the public company limited by shares,

the public company limited by guarantee and having a share capital.

Ime katerega koli tipa zgoraj navedenih družb mora vsebovati ali spremljati opis, ki ga loči od opisa, zahtevanega za druge tipe družb.

2. Država članica se lahko odloči, da te direktive ne uporablja za investicijske družbe s spremenljivim kapitalom in za zadruge, ustanovljene v eni izmed oblik družb, naštetih v odstavku 1. Če zakonodaja države članice uporabi to možnost, mora od teh družb zahtevati, da vključijo besede "investicijska družba s spremenljivim kapitalom" ali "zadruga" v vse listine, navedene v členu 4 Direktive 68/151/EGS.

Izraz "investicijska družba s spremenljivim kapitalom" po tej direktivi pomeni le tiste družbe:

- katerih izključna dejavnost je investiranje svojih sredstev v različne vrednostne papirje, zemljišča ali v druga sredstva z izrecnim namenom razpršiti investicijsko tveganje in koristiti svojim delničarjem z rezultati upravljanja sredstev,

- ki javnosti ponujajo svoje lastne delnice za vpisovanje, in

- katerih statuti predvidevajo, da lahko v okviru omejitev najnižjega in najvišjega zneska kapitala kadarkoli izdajo, odkupijo ali ponovno prodajo svoje delnice.

Člen 2

Statut ali ustanovitveni akt družbe mora vedno vsebovati najmanj naslednje podatke:

(a) obliko in ime družbe;

(b) dejavnost družbe;

(c) - kadar družba nima odobrenega kapitala, znesek vpisanega kapitala,

- kadar ima družba odobreni kapital, znesek odobrenega kapitala in tudi znesek kapitala, vpisanega ob ustanovitvi družbe ali ob pridobitvi dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti, in ob katerikoli spremembi odobrenega kapitala, vendar pa to ne posega v člen 2(1)(e) Direktive 68/151/EGS;

(d) če niso zakonsko določeni, predpise, ki določajo število in postopek za imenovanje članov organov, odgovornih za zastopanje družbe v razmerjih do tretjih oseb, upravljanje, vodenje, nadzor ali obvladovanje družbe in razdelitev pristojnosti med temi organi;

(e) čas za katerega je družba ustanovljena, razen če je ustanovljena za nedoločen čas.

Člen 3

V statutu ali ustanovitvenem aktu ali posebnem dokumentu, ki je objavljen v skladu s postopkom, predpisanim v zakonodaji vsake države članice, morajo biti skladno s členom 3 Direktive 68/151/EGS navedeni najmanj naslednji podatki:

(a) registrirani sedež družbe;

(b) nominalna vrednost vpisanih delnic in najmanj enkrat na leto njihovo število;

(c) število vpisanih delnic brez navedbe nominalne vrednosti, kadar se takšne delnice lahko izdajo po nacionalni zakonodaji;

(d) posebni pogoji, če obstajajo, ki omejujejo prenos delnic;

(e) kadar je več razredov delnic, podatki pod (b), (c) in (d) za vsak razred in pravice, ki pripadajo delnicam vsakega razreda;

(f) ali so delnice prinosniške ali imenske, kadar nacionalna zakonodaja predvideva obe vrsti, in vse določbe v zvezi s preoblikovanjem takih delnic, razen če je postopek predpisan z zakonom;

(g) znesek vpisanega kapitala, vplačanega ob ustanovitvi družbe ali ob pridobitvi dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti;

(h) nominalna vrednost delnic ali, kjer ni nominalne vrednosti, število delnic, ki so bile izdane kot nasprotna dajatev za vložek, ki ni bil plačan v denarju, skupaj s predmetom tega vložka in imenom osebe, ki daje ta vložek;

(i) istovetnost fizičnih ali pravnih oseb, družb ali podjetij, ki so podpisala ali v imenu katerih je bil podpisan statut ali ustanovitveni akt ali, če družba ni bila sočasno ustanovljena, osnutke teh dokumentov;

(j) celotni znesek ali vsaj oceno vseh stroškov, ki jih plača družba ali so ji zaračunani zaradi ustanovitve in, kjer je to primerno, preden je družba pridobila dovoljenje za začetek opravljanja dejavnosti;

(k) kakršne koli posebne ugodnosti, odobrene ob ustanovitvi ali do takrat, ko prejme dovoljenje za začetek opravljanja dejavnosti, komur koli, ki je sodeloval pri ustanovitvi družbe ali pri poslih, potrebnih za pridobitev takega dovoljenja.

Člen 4

1. Kadar zakonodaja države članice predpisuje, da družba ne sme začeti opravljati dejavnosti brez ustreznega dovoljenja, morajo v predpisih predvideti tudi odgovornost za obveznosti, ki jih je sklenila družba ali so bile sklenjene za račun družbe preden je bilo dovoljenje izdano ali zavrnjeno.

2. Prvi odstavek se ne uporablja za obveznosti po pogodbah, ki jih je družba sklenila pod pogojem, da ji bo izdano dovoljenje za začetek opravljanja dejavnosti.

Člen 5

1. Kadar zakonodaja države članice zahteva, da družbo ustanovi več kakor en družbenik, dejstvo, da ima vse delnice v lasti ena oseba ali da se število družbenikov po ustanovitvi družbe zniža pod z zakonom določeno najmanjše število družbenikov, to ne pomeni posledičnega prenehanja družbe.

2. Kadar zakonodaja države članice v primerih iz odstavka 1 dovoljuje, da družba preneha na podlagi sodne odločbe, ji mora pristojni sodnik dati ustrezen rok za ureditev svojega stanja.

3. Kadar je izdana odločba o prenehanju družbe, se za družbo začne postopek likvidacije.

Člen 6

1. Zakonodaja držav članic zahteva, da mora biti za ustanovitev družbe ali pridobitev dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti vpisan minimalni kapital, katerega znesek ni manjši od 25000 evropskih enot računa.

Evropska enota računa je tista, ki jo opredeljuje Odločba Komisije št. 3289/75/ESPJ [4]. Protivrednost v nacionalni valuti se izračuna po začetnem tečaju, ki velja na dan sprejetja te direktive.

2. Če se je protivrednost evropske enote računa v nacionalni valuti spremenila tako, da ostane v nacionalni valuti vrednost minimalnega kapitala v obdobju enega leta manjša od vrednosti 22500 evropskih enot računa, Komisija obvesti zadevno državo članico, da mora v 12 mesecih po pretekutegaobdobja uskladiti svojo zakonodajo z odstavkom 1. Vendar lahko država članica določi, da se za že obstoječe družbe spremenjena zakonodaja prvih 18 mesecev po začetku veljavnosti ne uporablja.

3. Svet na predlog Komisije vsakih pet let pregleda in če je treba, revidira v evropskih enotah računa izražene zneske iz tega člena, ob upoštevanju gospodarskih in denarnih gibanj v Skupnosti in trendov, ki dajejo možnost izbire oblike družb iz člena 1(1) samo velikim in srednjim družbam.

Člen 7

Vpisani kapital se lahko oblikuje samo iz sredstev, ki jih je mogoče gospodarsko ovrednotiti. Vendar pa podjetje ne more uporabljati teh sredstev za izvajanje del ali opravljanje storitev.

Člen 8

1. Del nic ni mogoče izdati po ceni, ki je nižja od njihove nominalne vrednosti, ali v primerih, ko nimajo nominalne vrednosti, od njihove računovodske vrednosti.

2. Kljub temu lahko države članice dovolijo, da tisti, ki se poklicno ukvarjajo z izdajanjem delnic, plačajo manj kakor celotno ceno za delnice, ki so jih vpisali med to transakcijo.

Člen 9

1. Del nice, ki so bile izdane kot nasprotna dajatev za vložke, morajo biti vplačane v trenutku ustanovitve družbe ali ob pridobitvi dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti najmanj v višini 25 % njihove nominalne vrednosti ali, če nimajo nominalne vrednosti, njihove računovodske vrednosti.

2. Kadar pa so bile delnice izdane kot nasprotna dajatev za vložek, ki ni bil plačan v denarju, ob ustanovitvi družbe ali ob pridobitvi dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti, mora biti v petih letih od tega trenutka v celoti vplačan.

Člen 10

1. O vsakem vložku, ki ni bil plačan v denarju, sestavi eden ali več neodvisnih izvedencev, ki jih imenujejo ali potrdijo upravni ali sodni organi poročilo, preden je bila družba ustanovljena ali pred trenutkom pridobitve dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti. Takšni izvedenci so lahko po zakonodaji vsake države članice fizične osebe, pravne osebe, družbe ali podjetja.

2. Izvedensko poročilo vsebuje najmanj opis vsakega vložka, navede uporabljene metode vrednotenja in ugotovi, ali vrednosti dobljene z uporabo teh metod, ustrezajo vsaj številu in nominalni vrednosti ali, če ni nominalne vrednosti, računovodski vrednosti ter, kjer je to primerno, višji emisijski vrednosti delnic.

3. Izvedensko poročilo se objavi tako, kakor je predpisano z zakonodajo vsake države članice, v skladu s členom 3 Direktive 68/151/EGS.

4. Države članice se lahko odločijo, da tega člena ne uporabijo, če je 90 % nominalne vrednosti ali, kjer ni nominalne vrednosti, računovodske vrednosti vseh delnic izdano eni ali več družbam za stvarne vložke, ki niso plačani v denarju in če so izpolnjene naslednji pogoji:

(a) da so v zvezi z družbo, ki je pridobila tak vložek, osebe ali družbe iz člena 3(i) odpovedale izdelavi izvedenskega poročila;

(b) da je takšna odpoved bila javno objavljena, v skladu z odstavkom 3;

(c) da družbe, ki pridobijo tak vložek, razpolagajo z rezervami, ki se po zakonu ali statutu ne smejo razdeliti in ki imajo najmanj enako nominalno vrednost ali, kadar nominalne vrednosti ni, računovodsko vrednost, ki ustreza vrednosti delnic izdanih za vložek, ki ni bil plačan v denarju;

(d) da družbe, ki pridobijo tak vložek, jamčijo do zneska navedenega v odstavku (c), za dolgove družbe prejemnice, ki nastanejo od takrat, ko so delnice izdane za vložek, ki ni bil plačan v denarju, do enega leta po objavi letnega računovodskega izkaza te družbe za poslovno leto, v katerem je pridobila tak vložek. Vsak prenos teh delnic je v tem obdobju prepovedan;

(e) da je bilo jamstvo iz odstavka (d), objavljeno v skladu z odstavkom 3;

(f) družbe, ki pridobijo tak vložek, položijo vsoto, ki je enaka znesku iz odstavka (c) v rezervo, ki ne sme biti razdeljena tri leta po objavi letnega računovodskega izkaza družbe prejemnice za poslovno leto, v katerem je prejela tak vložek, ali če je potrebno, do toliko poznejšega datuma, dokler niso poravnani vsi zahtevki v zvezi z jamstvom iz odstavka (d), ki so predloženi v tem obdobju.

Člen 11

1. Če družba pred iztekom roka določenega z nacionalno zakonodajo, ali najmanj dve leti od takrat, ko je bila ustanovljena ali ji je bilo dano dovoljenje za začetek opravljanja dejavnosti, pridobi kakršna koli sredstva, ki so v lasti osebe ali družbe iz člena 3(i), za kupnino, ki ni manjša od ene desetine vpisanega kapitala, se pridobitev preveri in podrobnosti o njej objavijo tako, kakor je predvideno v členu 10, ter predloži v potrditev skupščini.

Države članice lahko tudi zahtevajo, da se te določbe uporabijo, kadar so sredstva v lasti delničarja ali katere koli druge osebe.

2. Odstavek 1 se ne uporablja za pridobitve, izvedene v okviru redne dejavnosti družbe niti za pridobitve, izvedene po odredbi ali pod nadzorstvom upravnih ali sodnih organov, ali za pridobitve na borzi.

Člen 12

Ne glede na določbe v zvezi z zmanjšanjem vpisanega kapitala delničarji ne morejo biti oproščeni obveznosti, da vplačajo svoje vložke.

Člen 13

Do poznejše uskladitve nacionalne zakonodaje, sprejmejo države članice potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo najmanj takšno zaščito, kakršna je predvidena v členih 2 do 12, v primeru preoblikovanja druge družbe v delniško družbo.

Člen 14

Členi 2 do 13 ne vplivajo na določbe držav članic o pristojnosti in postopku v zvezi s spremembami statuta ali ustanovitvenega akta.

Člen 15

1. (a) Razen v primerih zmanjšanja vpisanega kapitala ni mogoče izvršiti nobenih izplačil delničarjem, kadar so neto sredstva, navedena v letnih računovodskih izkazih družbe na zaključni dan zadnjega poslovnega leta, manjša od zneska vpisanega kapitala, h kateremu se prištejejo tiste rezerve, katerih razdelitev po zakonu ali statutu ni dopustna, ali bi se sredstva zmanjšala če bi se izvršila taka izplačila.

(b) Kadar znesek nevpoklicanega vpisanega kapitala ni vključen v sredstva, prikazana v bilanci stanja, se ta znesek odšteje od zneska vpisanega kapitala iz odstavka (a).

(c) Znesek izplačil delničarjem ne sme presegati zneska dobička na koncu zadnjega poslovnega leta, h kateremu se prištejejo vsak prenesen dobiček in za ta namen uporabljene vsote iz rezerv, in od katerega se odštejejo prenesene izgube in vsote, ki so po zakonu ali statutu prenesene v rezervo.

(d) Izraz "izplačilo", uporabljen v pododstavkih (a) in (c), vključuje predvsem izplačila dividend in obresti v zvezi z delnicami.

2. Kadar zakonodaja države članice dovoljuje izplačilo vmesnih dividend, se uporabijo najmanj naslednji pogoji:

(a) sestaviti se mora vmesna bilanca stanja, ki izkazuje, da sredstva namenjena izplačilom zadoščajo;

(b) znesek, ki naj bi se izplačal, ne sme presegati celotnega ustvarjenega dobička od konca zadnjega poslovnega leta, za katero so bili sestavljeni letni računovodski izkazi, h kateremu se prištejejo preneseni dobički in za ta namen uporabljene vsote iz rezerv, in od katerega se odštejejo prenesene izgube in vsote, ki naj bi se po zakonu ali statutu prenesle v rezervo.

3. Odstavka 1 in 2 ne vplivata na predpise držav članic v zvezi s povečanjem vpisanega kapitala iz sredstev družbe.

4. Zakonodaja države članice lahko predvidi odstopanje od odstavka 1(a) pri investicijskih družbah s trajnimi sredstvi.

Izraz "investicijska družba s trajnimi sredstvi" po tem odstavku pomeni le tiste družbe:

- katerih izključna dejavnost je investiranje lastnih sredstev v različne vrednostne papirje, zemljišča ali druga sredstva z izrecnim namenom razpršiti investicijsko tveganje in zagotoviti delničarjem dobiček iz rezultatov upravljanja njihovih sredstev; in

- ki javnosti ponujajo vpis svojih delnic.

Če zakonodaja držav članic uporabi to možnost, potem:

(a) zahteva, da družbe vključijo izraz "investicijska družba" v vse dokumente, navedene v členu 4 Direktive 68/151/EGS;

(b) ne dovoli, da bi take družbe, v katerih se neto sredstva znižajo pod znesek iz odstavka 1(a), izplačevale delničarje, če so celotna sredstva iz letnih računovodskih izkazov na zaključni dan zadnjega poslovnega leta, nižja od enainpolkratnega zneska celotnih obveznosti iz letnih računovodskih izkazov, ki jih ima družba do upnikov, ali bi se znižala če bi se tako izplačilo zgodilo;

(c) zahtevajo od vsake take družbe, ki izplača delničarje, da kadar se njihova neto sredstva znižajo pod znesek iz odstavka 1(a), vključi v svoje letne računovodske izkaze ustrezno pojasnilo.

Člen 16

Vsako izplačilo, ki so ga delničarji prejeli in je bilo izvršeno v nasprotju s členom 15, morajo delničarji vrniti, če družba dokaže, da so delničarji vedeli da je bilo izplačilo nedopustno, ali bi glede na okoliščine to morali vedeti.

Člen 17

1. V primeru resnih izgub vpisanega kapitala je treba v roku, predpisanem z zakonodajo države članice, sklicati skupščino delničarjev in preveriti, ali bo družba prenehala ali bo treba sprejeti druge ukrepe.

2. Znesek izgube, ki po odstavku 1 pomeni resno izgubo, v zakonodaji države članice ne sme biti določen kot znesek, ki je višji od polovice vpisanega kapitala.

Člen 18

1. Družba ne more vpisati lastnih delnic.

2. Če je delnice družbe vpisala oseba, ki deluje v svojem imenu, vendar za račun družbe, se šteje, da jih je vpisnik vpisal za svoj račun.

3. Osebe ali družbe iz člena 3(i) ali, v primeru povečanja vpisanega kapitala, člani upravnega ali poslovodnega organa so dolžni vplačati vložke za delnice, ki so bile vpisane v nasprotju s tem členom.

Kljub temu lahko zakonodaja države članice predvidi, da se lahko vsaka taka oseba oprosti te obveznosti, če dokaže, da je osebno ravnala brez krivde.

Člen 19

1. Kadar zakonodaja države članice dovoljuje družbi, da pridobiva lastne delnice, bodisi sama bodisi prek osebe, ki deluje v svojem imenu, vendar za račun družbe, postavijo za tako pridobitev najmanj naslednje pogoje:

(a) odobritev mora dati skupščina delničarjev, ki določi pogoje za tako pridobitev, še zlasti največje možno število delnic, ki naj bi se pridobile, trajanje obdobja, za katero je dana odobritev in ki ne sme presegati 18 mesecev, in v primeru odplačne pridobitve, največje in najmanjše vplačilo. Člani upravnega ali poslovodnega organa so dolžni poskrbeti, da se v času, ko se izvede vsaka odobrena pridobitev, upoštevajo pogoji iz pododstavkov (b), (c) in (d);

(b) nominalna vrednost ali, če te ni, računovodska vrednost pridobljenih delnic, vključno z delnicami, ki jih je družba že prej pridobila in jih še ima, in delnic, ki jih je pridobila oseba v svojem imenu, vendar za račun družbe, ne sme presegati 10 % vpisanega kapitala;

(c) pridobitev ne sme povzročiti zmanjšanja neto sredstev pod znesek, naveden v členu 15(1)(a);

(d) v transakcijo je mogoče vključiti samo v celoti vplačane delnice.

2. Zakonodaja držav članic lahko predvidi odstopanje od prvega stavka odstavka 1(a), kadar je pridobitev lastnih delnic družbe nujna, da se prepreči resna in neposredna škoda za družbo. V takem primeru mora upravni ali poslovodni organ obvestiti naslednjo skupščino delničarjev o vzrokih in naravi izvedene pridobitve, o številu in nominalni vrednosti ali, če te ni, o računovodski vrednosti pridobljenih delnic, o deležu vpisanega kapitala, ki ga predstavljajo, in o kupnini za te delnice.

3. Države članice se lahko odločijo, da ne uporabijo prvega stavka odstavka 1(a) za delnice, ki jih pridobi družba sama ali oseba, delujoča v svojem imenu, vendar za račun družbe, z namenom razdelitve zaposlenim v družbi ali zaposlenim v z njo povezani družbi. Takšne delnice morajo biti razdeljene v 12 mesecih po pridobitvi.

Člen 20

1. Države članice se lahko odločijo, da ne uporabijo člena 19 za:

(a) delnice, ki so bile pridobljene pri izvajanju sklepa o zmanjšanju kapitala ali v okoliščinah, navedenih v členu 39;

(b) delnice, ki so bile pridobljene pri prenosu premoženja na univerzalnega pravnega naslednika;

(c) v celoti vplačane delnice, ki so bile pridobljene neodplačno ali od bank in drugih finančnih institucij kot nakupna provizija;

(d) delnice, ki so bile pridobljene na podlagi zakonskih obveznosti ali kot posledica sodne odločbe za zaščito manjšinskih delničarjev, zlasti ob spojitvi, spremembi dejavnosti ali oblike družbe, prenosu registriranega sedeža v tujino ali uvedbi omejitev pri prenosu delnic;

(e) delnice, ki so bile pridobljene od delničarjev, ker niso vplačali vložkov;

(f) delnice, ki so bile pridobljene za odškodnino manjšinskim delničarjem v povezanih podjetjih;

(g) v celoti vplačane delnice, ki so bile pridobljene s prodajo v postopku prisilne izvršbe, zaradi izpolnitve obveznosti, ki jo je imel lastnik delnic do družbe;

(h) v celoti vplačane delnice, ki jih je izdala investicijska družba s trajnimi sredstvi, kakor je opredeljena v drugem pododstavku člena 15(4), in jih je ta ali z njo povezana družba pridobila na zahtevo investitorja. Uporablja se člen 15(4)(a). Te pridobitve ne smejo povzročiti zmanjšanja neto sredstev pod znesek vpisanega kapitala, h kateremu se prištejejo vse rezerve, ki jih po zakonu ni dopustno razdeliti.

2. Delnice, ki so bile pridobljene v primerih iz odstavkov 1(b) do (g), se morajo prodati najpozneje v treh letih od pridobitve, razen če nominalna vrednost ali, če te ni, računovodska vrednost pridobljenih delnic, vključno z delnicami, ki jih je družba morda pridobila prek osebe, delujoče v svojem imenu, vendar za račun družbe, ne presega 10 % vpisanega kapitala.

3. Če se delnice ne prodajo v obdobju iz odstavka 2, se morajo preklicati. Zakonodaja države članice lahko ta preklic pogojuje z ustreznim zmanjšanjem kapitala. Takšno zmanjšanje mora biti predpisano, kadar je posledica pridobitve delnic, ki naj bi bile preklicane, padec vrednosti neto sredstev pod znesek, določen v členu 15(1)(a).

Člen 21

Delnice, ki so bile pridobljene s kršitvijo členov 19 in 20, se morajo prodati v enem letu od pridobitve. Če v tem obdobju niso prodane, se uporabi člen 20(3).

Člen 22

1. Če zakonodaja države članice dopušča, da družba pridobi lastne delnice, bodisi sama bodisi prek osebe, ki deluje v lastnem imenu, vendar za račun družbe, mora takšna pridobitev delnic vedno izpolnjevati najmanj naslednje pogoje:

(a) od pravic, ki izhajajo iz delnic, je v vsakem primeru treba odšteti glasovalne pravice, ki izhajajo iz lastnih delnic družbe;

(b) če so delnice vključene med sredstva, izkazana v bilanci stanja, mora biti v enakem znesku med obveznosti vključena rezerva, ki ni na razpolago za razdelitev.

2. Če zakonodaja države članice dopušča, da družba pridobiva lastne delnice, bodisi sama bodisi prek osebe, ki deluje v lastnem imenu, vendar za račun družbe, morajo biti v letnem poročilu navedeni najmanj:

(a) razlogi za pridobitve, izvedene med poslovnim letom;

(b) število in nominalna vrednost ali, če te ni, ocenjena računovodska vrednost delnic, pridobljenih in prodanih med poslovnim letom, in delež vpisanega kapitala, ki ga predstavljajo;

(c) v primeru odplačne pridobitve ali odplačne odsvojitve vrednost kupnine za delnice;

(d) število in nominalna vrednost ali, če te ni, ocenjena računovodska vrednost vseh delnic, ki jih je družba pridobila in obdržala, in delež vpisanega kapitala, ki ga predstavljajo.

Člen 23

1. Družba ne sme dajati predujmov, posojil ali jamstev, zato da bi tretja oseba pridobila njene delnice.

2. Odstavek 1 ne velja za posle, sklenjene z bankami in drugimi finančnimi ustanovami v okviru tekočih poslov, niti za posle, ki so bili sklenjeni zaradi pridobitve delnic za zaposlene v družbi ali pridruženem podjetju. Vendar ti posli ne smejo povzročiti zmanjšanja neto sredstev pod znesek, določen v členu 15(1)(a).

3. Odstavek 1 se ne uporablja za posle, opravljene zaradi pridobitve delnic po členu 20(1)(h).

Člen 24

1. Pridobitev lastnih delnic družbe v zastavo, bodisi s strani družbe same ali prek osebe, ki deluje v lastnem imenu, vendar za račun družbe, se obravnava kot pridobitev za namene člena 19, člena 20(1) ter členov 22 in 23.

2. Države članice se lahko odločijo, da se odstavek 1 ne uporablja za posle, sklenjene z bankami in drugimi finančnimi ustanovami v okviru tekočih poslov.

Člen 25

1. O vsakem povečanju kapitala mora biti sprejet sklep na skupščini delničarjev. Takšen sklep in izvedba povečanja vpisanega kapitala, se javno objavita na način, ki ga določa zakonodaja vsake države članice, v skladu s členom 3 Direktive 68/151/EGS.

2. Kljub temu se lahko v statutu, ustanovitvenem aktu ali z odločitvijo skupščine delničarjev, ki mora biti po odstavku 1 javno objavljena, odobri povečanje vpisanega kapitala do največjega možnega zneska, ki se določi ob upoštevanju zakonsko predpisanega največjega zneska. Kjer je to primerno, sprejme odločitev o povečanju vpisanega kapitala v okviru določenega zneska za to pooblaščeni organ družbe. Takšno pooblastilo organa velja največ pet let in je lahko enkrat ali večkrat podaljšano na skupščini delničarjev, vsakič za obdobje, ki ne presega petih let.

3. Kadar obstaja več razredov delnic, se mora o sklepu skupščine delničarjev v zvezi s povečanjem kapitala, navedenim v odstavku 1, ali odobritvi povečanja kapitala, navedeni v odstavku 2, posebej glasovati vsaj za vsak razred delničarjev, katerih pravice so prizadete s tako transakcijo.

4. Ta člen se uporablja za izdajanje vseh vrednostnih papirjev, ki jih je mogoče spremeniti v delnice ali iz katerih izhaja pravica do vpisovanja delnic, vendar se ne uporablja za spremembo teh vrednostnih papirjev niti za uveljavljanje pravice do vpisovanja.

Člen 26

Delnice, ki so bile izdane za vložke ob povečanju vpisanega kapitala, morajo biti vplačane najmanjv višini 25 % svoje nominalne vrednosti ali, če te ni, ocenjene računovodske vrednosti. Če je predvidena višja emisijska vrednost delnic, mora biti ta plačana v celoti.

Člen 27

1. Delnice, ki so bile izdane ob povečanju vpisanega kapitala za vložke, ki niso v denarju, morajo biti v celoti vplačane v petih letih od sklepa o povečanju vpisanega kapitala.

2. Vložki iz odstavka 1 morajo biti navedeni v posebnem poročilu, ki ga pred povečanjem kapitala sestavi en ali več izvedencev, ki so neodvisni od družbe in so jih imenovali ali potrdili upravni ali sodni organi.Takšni izvedenci so lahko po predpisih vsake države članice fizične osebe, pravne osebe, družbe ali podjetja. Uporablja se člen 10(2) in (3).

3. Države članice se lahko odločijo, da ne uporabijo odstavka 2 ob povečanju vpisanega kapitala, s katerim bi omogočili spojitev ali javno ponudbo za nakup ali menjavo delnic in plačilo delničarjem družbe, ki je pripojena ali ki je predmet javne ponudbe za nakup ali menjavo delnic.

4. Države članice se lahko odločijo, da ne uporabijo odstavka 2, če so bile ob povečanju vpisanega kapitala vse delnice izdane za stvarne vložke eni ali več družbam če so vsi delničarji v teh družbah soglašali, da ni treba sestaviti izvedenskega poročila, in da so izpolnjeni pogoji iz člena 10(4)(b) do (f).

Člen 28

Kadar povečanje kapitala ni v celoti vpisano, se kapital poveča za vsoto prejetih vpisov le, če je tako predvideno v pogojih za izdajo.

Člen 29

1. Ob vsakem povečanju kapitala z denarnimi vložki, se morajo delnice prednostno ponuditi delničarjem sorazmerno s kapitalskim deležem, ki ga predstavljajo njihove delnice.

2. Zakonodaja države članice:

(a) lahko določa, da se odstavek 1 ne uporablja za delnice, ki imajo omejeno pravico do udeležbe pri izplačilih v skladu s členom 15 in/ali pri razdelitvi sredstev družbe v primeru likvidacije; ali

(b) lahko dopušča, da se vpisani kapital družbe, kadar ima več razredov delnic, ki vsebujejo različne pravice glede glasovanja ali udeležbe pri izplačilih v skladu s členom 15 ali pri razdelitvi sredstev v primeru likvidacije, poveča z izdajo novih delnic samo v enem od teh razredov, prednostna pravica delničarjev drugih razredov pa se uresniči šele, ko to pravico uresničijo delničarji razreda, v katerem se izdajajo nove delnice.

3. Vsaka ponudba za prednostni vpis in obdobje, v katerem je treba uresničiti to pravico, se objavita v uradnem listu države članice, določenem v skladu z Direktivo 68/151/EGS. Vendar ni treba, da zakonodaja države članice predvidi takšno objavo, kadar so vse delnice družbe imenske delnice. V takšnih primerih morajo biti vsi delničarji družbe pisno obveščeni. Prednostna pravica mora biti uresničena v obdobju, ki ni krajše od 14 dni od dneva objave ponudbe ali od dneva, ko so bila oddana pisma delničarjem.

4. Prednostne pravice ni mogoče omejiti ali odvzeti s statutom ali ustanovitvenim aktom. Vendar pa je to dopustno storiti s sklepom skupščine delničarjev. Od upravnega ali poslovodnega organa se zahteva, da predloži skupščini delničarjev pisno poročilo z navedbo razlogov za omejitev ali odvzem prednostne pravice in utemeljitev predlagane cene izdaje. Skupščina delničarjev odloči v skladu s pravili glede sklepčnosti in večine, ki so določena v členu 40. Njena odločitev se objavi tako, kakor je določeno s predpisi vsake države članice, v skladu s členom 3 Direktive 68/151/EGS.

5. Zakonodaja države članice lahko določi, da sme statut, ustanovitveni akt ali skupščina delničarjev, ki odloča v skladu s predpisi o sklepčnosti, večini in objavljanju iz odstavka 4, dati organudružbe, ki je upravičen odločati o povečanju vpisanega kapitala v mejah odobrenega kapitala, pooblastilo, da omeji ali odvzame prednostno pravico. Tega pooblastila ni mogoče podeliti za daljše obdobje kakor za pooblastilo iz člena 25(2).

6. Odstavki od 1 do 5 veljajo za izdajo vseh vrednostnih papirjev, ki jih je mogoče spremeniti v delnice ali iz katerih izhaja pravica do vpisa delnic, vendar ne veljajo za spremembo teh vrednostnih papirjev niti za uveljavljanje pravice do vpisovanja.

7. Prednostna pravica se v smislu odstavkov 4 in 5 ne odvzame, kadar so delnice v skladu s sklepom o povečanju vpisanega kapitala izdane za banke ali druge finančne ustanove, zato da bodo ponujene delničarjem družbe v skladu z odstavkoma 1 in 3.

Člen 30

O vsakem zmanjšanju vpisanega kapitala, razen po odločbi sodišča, mora odločati vsaj skupščina delničarjev, ki odloči v skladu s pravili o sklepčnosti in večini, ki so določena v členu 40, brez vpliva na člena 36 in 37. Takšen sklep se objavi tako, kakor je predpisano z zakonodajo vsake države članice, v skladu s členom 3 Direktive 68/151/EGS.

Obvestilo o sklicu skupščine mora navesti najmanj namen zmanjšanja in postopek po katerem se bo zmanjšanje izvedlo.

Člen 31

Kadar obstaja več razredov delnic, se mora o sklepu skupščine delničarjev v zvezi z zmanjšanjem kapitala posebej glasovati vsaj za vsak razred delničarjev, katerih pravice so prizadete s tako transakcijo.

Člen 32

1. V primeru zmanjšanja vpisanega kapitala morajo imeti vsaj upniki, katerih zahtevki so starejšega datuma kakor objava odločitve o zmanjšanju, najmanj to pravico, da pridobijo jamstvo za zahtevke, ki do dneva te objave še niso zapadli. Zakonodaja države članice mora predpisati pogoje za uresničitev te pravice. Takšne pravice ne morejo izključiti, razen če ima upnik ustrezna jamstva ali če ta niso potrebna glede na premoženjska sredstva družbe.

2. Zakonodaja držav članic določi tudi, da je zmanjšanje neveljavno ali da ni mogoče izvesti nobenega plačila v korist delničarjev, dokler ni dosežena poravnava z upniki ali sodišče ne odloči, da se njihove vloge ne odobrijo.

3. Ta člen se uporablja, kadar je zmanjšanje vpisanega kapitala povzročila celotna ali delna neizpolnitev plačila dolgovanega zneska vložkov delničarjev.

Člen 33

1. Državam članicam ni treba uporabiti člena 32 za zmanjšanje vpisanega kapitala, katerega namen je kritje nastale izgube ali vključitev denarnih zneskov v rezerve, pod pogojem, da po takšni transakciji znesek take rezerve ni večji od 10 % zmanjšanega vpisanega kapitala. Razen ob zmanjšanju vpisanega kapitala se ta rezerva ne sme razdeliti delničarjem; uporabi se lahko le za pokrivanje nastalih izgub ali za povečanje vpisanega kapitala s kapitalizacijo take rezerve, če države članice dovoljujejo takšno transakcijo.

2. V primerih iz odstavka 1 mora zakonodaja držav članic določiti najmanj takšne ukrepe, ki bodo zagotovili da se zneskov, pridobljenih iz zmanjšanja vpisanega kapitala, ne sme uporabiti za plačila ali razdelitev delničarjem ali za oprostitev obveznosti delničarjev, da vplačajo svoje vložke.

Člen 34

Vpisani kapital se ne sme zmanjšati na znesek, manjši od minimalnega kapitala, ki je predpisan v skladu s členom 6. Vendar lahko države članice dovolijo takšno zmanjšanje, če predpišejo, da lahko začne sklep o zmanjšanju vpisanega kapitala veljati le, kadar je vpisani kapital povečan na znesek, ki ustreza najmanj predpisanemu minimumu.

Člen 35

Kadar zakonodaja države članice dopušča celotni ali delniodpisvpisanega kapitala brez njegovega zmanjšanja, mora tudi zahtevati, da so upoštevani najmanj naslednji pogoji:

(a) kadar statut ali ustanovitveni akt predvideva odpis, sprejme odločitev o tem skupščina delničarjev, ki glasuje vsaj po običajnih pogojih o sklepčnosti in večini. Kadar statut ali ustanovitveni akt ne predvideva odpisa, sprejme odločitev o tem skupščina delničarjev, ki deluje vsaj po pogojih o sklepčnosti in večini iz člena 40. Odločitev se mora objaviti tako, kakor je predpisano z zakonodajo vsake države članice, v skladu s členom 3 Direktive 68/151/EGS;

(b) za odpis se lahko uporabijo samo tista sredstva, ki so na razpolago za razdelitev v skladu s členom 15(1);

(c) delničarji, katerih delnice so odpisane, ohranijo svoje pravice v družbi razen pravic do izplačila svojih vložkov in udeležbe pri razdelitvi začetne dividende za neodpisane delnice.

Člen 36

1. Kadar zakonodaja države članice dopušča družbam zmanjšati vpisani kapital s prisilnim umikom delnic, mora zahtevati, da so upoštevani najmanj naslednji pogoji:

(a) prisilni umik pred vpisom delnic, ki bodo umaknjene, mora biti predpisan ali odobren v statutu ali ustanovitvenem aktu;

(b) kadar je prisilni umik odobren samo s statutom ali ustanovitvenim aktom, mora odločitev o tem sprejeti skupščina delničarjev, razen če ga soglasno odobrijo prizadeti delničarji;

(c) organ družbe, ki odloča o prisilnem umiku, določi tudi pogoje in način, če to še ni opredeljeno s statutom ali ustanovitvenim dokumentom;

(d) uporablja se člen 32, razen če so bile delnice v celoti vplačane in dane družbi na razpolago neodplačno ali če so bile s pomočjo sredstev namenjenih za razdelitev v skladu s členom 15(1) umaknjene; v teh primerih se mora znesek, enak nominalni vrednosti ali, če te ni, ocenjeni računovodski vrednosti vseh umaknjenih delnic, vključiti v rezervo. Razen ob zmanjšanju vpisanega kapitala se ta rezerva ne sme razdeliti delničarjem. Uporabi se lahko le za pokrivanje nastalih izgub ali za povečanje vpisanega kapitala s kapitalizacijo take rezerve, če države članice dovoljujejo takšno transakcijo;

(e) odločitev o prisilnem umiku se objavi tako, kakor je predpisano z zakonodajo vsake države članice, v skladu s členom 3 Direktive 68/151/EGS.

2. Členi 30(1), 31, 33 in 40 se ne uporabljajo za primere iz odstavka 1.

Člen 37

1. Ob zmanjšanju vpisanega kapitala z umikom delnic, ki jih je pridobila družba sama ali prek osebe, delujoče v svojem imenu, vendar za račun družbe, mora o umiku vedno odločati skupščina delničarjev.

2. Uporablja se člen 32, razen če so bile delnice v celoti vplačane in pridobljene neodplačno ali s pomočjo sredstev namenjenih za razdelitev v skladu s členom 15(1); v teh primerih se mora znesek, enak nominalni vrednosti ali, če te ni, ocenjeni računovodski vrednosti vseh umaknjenih delnic, vključiti v rezervo. Razen ob zmanjšanju vpisanega kapitala se ta rezerva ne sme razdeliti delničarjem. Uporabi se lahko le za pokrivanje nastalih izgub ali za povečanje vpisanega kapitala s kapitalizacijo take rezerve, če države članice dovoljujejo takšno transakcijo.

3. Členi 31, 33 in 40 se ne uporabljajo za primere iz odstavka 1.

Člen 38

V primerih iz členov 35, 36(1)(b) in 37(1), mora biti odločitev skupščine delničarjev v zvezi z odpisom vpisanega kapitala ali njegovim zmanjšanjem z umikom delnic, kadar je več razredov delnic, sprejeta tako, da se posebej glasuje najmanj za vsak razred delničarjev, katerih pravice so prizadete s transakcijo.

Člen 39

Kadar zakonodaja države članice dopušča, da družba izdaja delnice, ki jih je možno odpisati, mora tudi zahtevati, da se pri takšnih delnicah upoštevajo najmanj naslednji pogoji:

(a) po statutu ali ustanovitvenem aktu družbe mora biti dovoljen odpis pred vpisom delnic, ki jih je možno odpisati;

(b) delnice morajo biti v celoti vplačane;

(c) pogoji in način odpisa morajo biti predpisani v statutu ali ustanovitvenem aktu družbe;

(d) odpis se lahko izvede samo s pomočjo sredstev, namenjenih za razdelitev v skladu s členom 15(1), ali z iztržkom nove izdaje, katere namen je bila izvedba takšnega odpisa;

(e) znesek, enak nominalni vrednosti ali, če te ni, ocenjeni računovodski vrednosti vseh umaknjenih delnic, se mora vključiti v rezervo, ki je ni mogoče razdeliti delničarjem, razen če se zmanjša vpisani kapital; uporabi se lahko samo za povečanje vpisanega kapitala s kapitalizacijo rezerv;

(f) pododstavek (e) ne velja za umik z uporabo iztržka nove izdaje, katere namen je bila izvedba takšnega odpisa;

(g) kadar je pedvideno, da se kot posledica odpisa delničarjem plača višji znesek, se lahko plača samo iz vsote, ki je namenjena za razdelitev v skladu s členom 15(1), ali iz rezerve, drugačne od tiste, na katero se nanaša pododstavek (e) in je ni mogoče razdeliti delničarjem, razen ob zmanjšanju vpisanega kapitala; ta rezerva se lahko uporabi samo za povečanje vpisanega kapitala s kapitalizacijo rezerv ali za pokrivanje stroškov, navedenih v členu 3(j), ali stroškov izdaje delnic ali zadolžnic ali za plačilo višjega zneska imetnikom umaknjenih delnic ali zadolžnic;

(h) obvestilo o odpisu se objavi tako, kakor je predpisano z zakonodajo vsake države članice, v skladu s členom 3 Direktive 68/151/EGS.

Člen 40

1. Zakonodaja držav članic predpiše, da morajo biti sklepi, navedeni v členu 29(4) in (5), 30, 31, 35 in 38, sprejete najmanj z dvotretjinsko večino glasov, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev ali iz zastopanega vpisanega kapitala.

2. Zakonodaja držav članic lahko kljub temu predpiše, da zadošča navadna večina glasov, navedenih v odstavku 1, kadar je zastopana najmanj polovica vpisanega kapitala.

Člen 41

1. Države članice lahko odstopajo od člena 9(1), od prvega stavka člena 19(1)(a), in (b) ter od členov 25, 26 in 29 do v kolikor je takšno odstopanje potrebno za sprejetje ali uporabo določb, oblikovanih za spodbujanje udeležbe zaposlenih in drugih skupin oseb, ki so opredeljene z nacionalnim predpisom, v kapitalu podjetij.

2. Države članice se lahko odločijo, da ne uporabljajo prvega stavka člena 19(1)(a) ter členov 30, 31, 36, 37, 38 in 39 za družbe, ki so ustanovljene s posebnim zakonom in izdajo dve vrsti delnic, kapitalske in delavske, tako da so slednje izdane skupnosti zaposlenih v družbi in jih na skupščini delničarjev zastopajo pooblaščenci s pravico do glasovanja.

Člen 42

Za izvajanje te direktive zakonodaja držav članic zagotovi enako obravnavo vseh delničarjev, ki so v enakem položaju.

Člen 43

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, v dveh letih od njene objave. O tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Države članice se lahko odločijo, da ne uporabijo člena 3(g), (i), (j) in (k) za družbe, ki že obstajajo na dan, ko začnejo veljati določbe iz odstavka 1.

Določijo lahko, da se druge določbe te direktive za takšne družbe ne uporabljajo do 18 mesecev po tem datumu.

Vendar lahko velja ta časovna omejitev tri leta za člena 6 in 9 ter pet let za neregistrirane družbe v Združenem kraljestvu in na Irskem.

3. Države članice predložijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje sprejete na področju, ki ga pokriva ta direktiva.

Člen 44

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 13. decembra 1976

Za Svet

Predsednik

M. van der Stoel

[1] UL C 114, 11.11.1971, str. 18.

[2] UL C 88, 6.9.1971, str. 1.

[3] UL L 65, 14.3.1968, str. 8.

[4] UL L 327, 19.12.1975, str. 4.

--------------------------------------------------