Uredba Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1860/76

z dne 29. junija 1976

o pogojih za zaposlitev uslužbencev v Evropski fundaciji za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1365/75 z dne 26. maja 1975 o ustanovitvi Evropske fundacije za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer [1], zlasti člena 17,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ker mora Svet na predlog Komisije sprejeti določbe, ki urejajo zaposlovanje v tej fundaciji,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

1. Pogoji za zaposlitev se uporabljajo za:

- direktorja in namestnika direktorja fundacije,

- uslužbence fundacije,

- lokalne uslužbence fundacije.

2. Uslužbenci fundacije so v skladu s pogoji za zaposlitev, uslužbenci, zaposleni z namenom, da zasedejo prosta delovna mesta, ki so plačana iz proračuna fundacije.

3. Lokalni uslužbenci so za namene teh pogojev za zaposlitev, uslužbenci, ki so glede na lokalno prakso zaposleni za opravljanje fizičnih in administrativnih del na delovnih mestih, ki niso na seznamu delovnih mest, priloženem proračunu fundacije, in so plačana iz skupnih proračunskih sredstev za ta namen.

4. Direktor, imenovan s strani Komisije Evropskih skupnosti, je zaposlen na delovnem mestu po seznamu delovnih mest, ki je priložen proračunu fundacije, za izvajanje nalog iz člena 9 Uredbe (EGS) št. 1365/75.

Namestnik direktorja, imenovan s strani Komisije Evropskih skupnosti, je zaposlen na delovnem mestu po seznamu delovnih mest, ki je priložen proračunu fundacije, za pomoč direktorju in nadomeščanje med njegovo odsotnostjo ali če iz drugih razlogov ne more opravljati svojih dolžnosti.

5. Direktor je pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi z uslužbenci iz odstavka 2 in 3.

Predsednik upravnega odbora fundacije je pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi z direktorjem in namestnikom direktorja.

NASLOV II

USLUŽBENCI FUNDACIJE

POGLAVJE 1

Člen 2

Uslužbenci so zaposleni za določen ali nedoločen čas.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas se ne sme skleniti za obdobje, daljše od petih let, in se lahko obnovi.

Člen 3

Uslužbenci so lahko zaposleni samo v skladu z določbami tega naslova, za zapolnitev prostih delovnih mest s seznama, ki je priložen proračunu fundacije. Prosto delovno mesto se objavi na primeren način. Postopek objave določi upravni odbor.

Člen 4

Uslužbenci so razdeljeni v štiri osnovne skupine, ki se delijo na plačilne razrede, ustrezne delu in nalogam, ki jih opravljajo.

Uslužbenci so razporejeni v plačilne razrede v skladu z izobrazbo in delovnimi izkušnjami.

Tabela prikazuje plačilne razrede za osnovna delovna mesta:

Skupina | Plačilni razred | Osnovno delovno mesto |

A | A 5 | predstojnik |

A 6 | vodja |

A 7 |

A 8 | pomočnik vodje |

B | B 1 | upravni delavec – vodja |

B 3 | višji upravni delavec |

B 5 | upravni delavec |

C | C 1 | strokovni tajnik |

glavni referent |

C 2 | strojepisec/stenotipist referent |

C 3 |

C 5 | strojepisec |

administrator |

D | D 2 | kvalificirani delavec |

D 4 | nekvalificirani delavec |

Upravni odbor bo na podlagi te tabele in v dogovoru s Komisijo Evropskih skupnosti opredelil dela in naloge ter pooblastila za vsako osnovno delovno mesto.

Člen 5

Plačilni razred in stopnja delovnega mesta ob zaposlitvi sta navedena v pogodbi o zaposlitvi.

Uslužbenec je ob zaposlitvi razporejen na prvo stopnjo v svojem razredu. Direktor lahko ob upoštevanju usposobljenosti in dodatnih delovnih izkušenj, ki jih ima oseba za neko delovno mesto, odobri višji položaj v njenem razredu. Napredovanje ne sme presegati 48 mesecev.

Razporeditev uslužbenca na delovno mesto v višji razred od razreda, v katerega je bil razporejen ob zaposlitvi, se zabeleži v dogovoru, ki se priloži pogodbi o zaposlitvi.

Člen 6

1. Vzpostavi se odbor uslužbencev, ki opravlja naloge, določene s pogoji za zaposlitev.

2. Sestavo in delovanje tega odbora določi upravni odbor fundacije v skladu s Prilogo I.

3. Odbor uslužbencev zastopa interese zaposlenih v razmerju do fundacije ter vzdržuje stalne stike med fundacijo in zaposlenimi. Z izražanjem mnenj zaposlenih prispeva k dobremu delovanju fundacije.

Direktorja obvešča o skupnih vprašanjih v zvezi z razlago in uporabo pogojev za zaposlitev. Z odborom uslužbencev se je mogoče posvetovati o razlagi in uporabi pogojev za zaposlitev.

Odbor uslužbencev predloži direktorju pobude, ki se nanašajo na organizacijo in delovanje službe ter predloge za zboljšanje delovnih ali življenjskih razmer zaposlenih.

4. Uslužbenci, ki so po pogodbi o zaposlitvi, zaposleni za več kot eno leto ali nedoločen čas, imajo pravico glasovati na volitvah in kandidirati za izvolitev v odbor uslužbencev.

Uslužbenec, ki je po pogodbi o zaposlitvi, zaposlen manj kot eno leto, ima pravico glasovanja le, če je v fundaciji zaposlen že vsaj šest mesecev.

POGLAVJE 2

Pravice in obveznosti

Člen 7

Pri opravljanju svojega dela in ravnanju, uslužbenci ravnajo v skladu z interesi fundacije; od vlade, oblasti, organizacije ali osebe izven fundacije ne smejo prositi za navodila niti jih od njih sprejemati.

Brez dovoljenja direktorja ne smejo sprejemati nobenih častnih naslovov, odlikovanj, uslug, daril ali kakršnihkoli plačil od vlad ali drugih naslovov zunaj fundacije, razen za delo, ki so ga opravili pred zaposlitvijo v fundaciji ali v času, ko niso delali v fundaciji, zaradi izpolnjevanja vojaške ali druge dolžnosti do države.

Člen 8

Uslužbenci so dolžni vzdržati se vseh dejanj, zlasti javnega dajanja mnenj, ki bi lahko vplivala na njihov položaj.

Pridobitne ali nepridobitne dejavnosti zunaj fundacije niso dovoljene.

Člen 9

V kolikor ima zakonec uslužbenca redno zaposlitev, mora uslužbenec o tem obvestiti direktorja.

V kolikor narava dela zakonca uslužbenca ni združljiva z uslužbenčevo zaposlitvijo, in uslužbenec ne more zagotoviti, da bo v določenem obdobju prenehala, direktor odloči, ali lahko uslužbenec kljub temu obdrži svoje delovno mesto.

Člen 10

Vsak uslužbenec, ki pri opravljanju svojega dela odloča o zadevi, katere obravnava ali izid vpliva na njegove osebne interese in neodvisnost, mora o tem obvestiti direktorja.

Člen 11

Uslužbenec, ki kandidira na parlamentarnih volitvah, sme prositi za neplačani dopust, ki ne sme biti daljši od treh mesecev.

Direktor preuči delovno razmerje uslužbenca, ki je bil izvoljen. Ob upoštevanju pomena funkcije, na katero je bil uslužbenec izvoljen, in z izvolitvijo povezanih dolžnosti, direktor odloči, ali je uslužbenec lahko še naprej aktivno zaposlen ali naj zaprosi za neplačani dopust. Če se odloči za slednje, traja neplačani dopust tako dolgo kakor mandat izvoljenega.

Člen 12

Uslužbenci so po prenehanju dela zavezani k poštenosti in molčečnosti glede opravljanja dejavnosti ali ugodnosti.

Člen 13

Uslužbenci so dolžni varovati tajnost vseh dejstev in podatkov, za katere izvejo pri opravljanju svojega dela ali med njim; nepooblaščeni osebi ne smejo razkriti nobenega dokumenta ali podatka, ki še ni javno objavljen. Obveznost varovanja tajnosti velja tudi po prenehanju zaposlitve v fundaciji.

Uslužbenci ne smejo, brez predhodnega dovoljenja direktorja, sami ali v sodelovanju s tretjimi objaviti ali omogočiti objavo gradiva, ki se nanaša na delo fundacije. Dovoljenje direktorja se zavrne, če bi objava gradiva posegla v interese fundacije.

Člen 14

Vse pravice, ki izhajajo iz dela, ki ga zaposleni opravijo med izvrševanjem svojih dolžnosti, so last fundacije.

Člen 15

Uslužbenci brez dovoljenja direktorja ne smejo v sodnem postopku razkriti podatkov, za katere izvejo pri opravljanju dela. Dovoljenje se zavrne le, kadar je to v interesu fundacije, in takšna zavrnitev nima kazenskih posledic za uslužbenca. Ta obveznostvelja tudi po prenehanju zaposlitve uslužbenca v fundaciji.

Prejšnji odstavek ne velja za uslužbence ali bivše uslužbence, ki pred Sodiščem Evropskih skupnosti pričajo o zadevi, ki se nanaša na uslužbence ali bivše uslužbence fundacije.

Člen 16

Uslužbenci stanujejo v kraju zaposlitve ali v taki oddaljenosti od njega, ki omogoča primerno opravljanje dela.

Člen 17

Uslužbenec ne glede na svoj položaj pomaga in svetuje nadrejenim; odgovoren je za izvršitev del, ki so mu dodeljena.

Uslužbenec je ne glede na to, katero delovno področje vodi, v okviru svojih pooblastil in prejetih navodil, odgovoren svojim nadrejenim. Odgovornost njegovih podrejenih ga nikakor ne odvezuje lastne odgovornosti.

Kadar uslužbenec dobi navodila, ki jih smatra kot nepravilna ali kot taka, da bi lahko povzročila resne posledice, obvesti o tem neposredno nadrejenega, če je potrebno, tudi pisno. Kadar neposredno nadrejeni pisno potrdi navodila, jih uslužbenec izvede, razen če bi s tem krčil kazensko pravo.

Člen 18

Uslužbenec je dolžan v celoti ali delno poravnati škodo, ki jo povzroči fundaciji, če je pri opravljanju dela ali v zvezi z njim huje kršil delovna pravila.

Utemeljeno odločitev sprejme direktor v skladu s postopkom, predvidenim za disciplinske zadeve.

Sodišče Evropskih skupnosti je pristojno za reševanje sporov iz te določbe.

Člen 19

Uslužbenci imajo privilegije in imunitete samo v interesu fundacije.

Ob upoštevanju Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti uslužbenci ne smejo biti oproščeni izpolnjevanja zasebnih obveznosti, spoštovanja veljavnih zakonov in policijskih pravil.

Člen 20

Fundacija nudi pomoč vsem zaposlenim, zlasti v postopkih, kadar so sami ali njihovi družinski člani zaradi njihovega položaja ali nalog podvrženi grožnjam, žalitvam, klevetanju ali obrekovanju, ali napadu na telo ali lastnino.

Fundacija povrne uslužbencu povzročeno škodo, če je ni sam povzročil namerno ali iz velike malomarnosti in če povračila ni mogel dobiti od osebe, ki jo je povzročila.

Fundacija omogoča uslužbencem dodatno usposabljanje in izobraževanje, ki je v skladu z njenim delovanjem in njenimi interesi.

Člen 21

Uslužbenci imajo pravico do združevanja; lahko so člani sindikatov ali združenj uslužbencev.

Člen 22

Vsak uslužbenec lahko predloži zahtevo direktorju.

O vsaki odločbi, ki je sprejeta po teh pogojih za zaposlitev in se nanaša na posameznega uslužbenca se tega takoj pisno obvesti. V odločbi s škodljivimi posledicami za uslužbenca je treba navesti utemeljene razloge.

Odločbe, ki se nanašajo na položaj uslužbenca v notranji organizaciji, se javno objavijo v fundaciji.

POGLAVJE 3

Pogoji za zaposlitev

Člen 23

1. Zaposlovanje v fundaciji mora zagotavljati, da fundacija zaposluje najsposobnejše, najučinkovitejše in primerne ljudi, ki se jih izbira na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic Evropskih skupnosti.

Fundacija zaposluje uslužbence ne glede na raso, veroizpoved ali spol.

Delovno mesto ne sme biti rezervirano za državljane določene države članice.

2. Uslužbenec je lahko imenovan, le če:

(a) je državljan ene od držav članic Evropskih skupnosti in ima državljanske pravice, razen če upravni odbor izjemoma odloči drugače;

(b) je izpolnil vse obveznosti, ki jih predpisujejo predpisi o vojaški dolžnosti;

(c) predloži potrdila o svoji primernosti za opravljanje dela;

(d) je fizično sposoben opravljati delo; in

(e) predloži dokazila o aktivnem znanju enega od jezikov Evropskih skupnosti in o zadovoljivem znanju drugega jezika Skupnosti na stopnji, ki omogoča opravljanje dela.

Člen 24

Uslužbenec pred sprejemom na delovno mesto opravi zdravniški pregled pri zdravniku, ki ga izbere fundacija, da se fundacija prepriča, da izpolnjuje zahteve iz člena 23(2)(d).

Člen 25

Uslužbenec lahko opravlja poskusno dobo, ki sme trajati največ 6 mesecev.

Ob izteku poskusne dobe uslužbencu, ki ni zadovoljivo opravljal dela, preneha delovno razmerje. V tem primeru dobi nadomestilo v višini ene tretjine osnovnega osebnega dohodka za vsak dopolnjen mesec poskusnega dela.

POGLAVJE 4

Delovni pogoji

Člen 26

Uslužbenci, ki so aktivno zaposleni so ves čas na razpolago fundaciji.

Redni delovni čas v delovnem tednu ne sme presegati 42 ur, število ur delovnega dne določi direktor.

Člen 27

Uslužbenci praviloma ne delajo preko polnega delovnega časa (nadurno delo) razen v primeru nujnega ali izjemnega obsega dela; nočno delo in delo ob nedeljah ali praznikih se odobri le na podlagi postopka, ki ga določi direktor. Skupno trajanje nadurnega dela uslužbenca v obdobju šestih mesecev ne sme presegati 150 ur.

Uslužbenci iz skupine A in B nimajo pravice do nadomestila ali plačila za nadurno delo.

Kot je določeno v Prilogi II, imajo uslužbenci iz skupine C in D pravico do nadomestnega dopusta ali do plačila nadomestnega dopusta, če potrebe službe ne dopuščajo izrabe tega dopusta v naslednjem mesecu, v katerem je uslužbenec delal preko polnega delovnega časa.

Člen 28

Uslužbenci imajo pravico do letnega dopusta, v obsegu najmanj štiriindvajset in največ trideset delovnih dni v koledarskem letu, v skladu s pravili, ki jih določi upravni odbor po posvetovanju z odborom uslužbencev v soglasju s Komisijo Evropskih skupnosti.

Poleg rednega letnega dopusta se uslužbencem izjemoma, na podlagi prošnje, odobri izredni dopust. Pogoji za odobritev izrednega dopusta so določeni v Prilogi III.

Člen 29

Nosečnice imajo ob predložitvi zdravniškega potrdila poleg rednega letnega dopusta iz člena 28 pravico do porodniškega dopusta, ki traja od šestih tednov pred pričakovanim dnem poroda, navedenim v zdravniškem potrdilu, do osem tednov po dnevu poroda; ta dopust ne sme biti krajši od štirinajstih tednov.

Člen 30

1. Uslužbencu, ob predložitvi dokazila o nesposobnosti za opravljanje dela zaradi bolezni ali nesreče, pripada pravica do plačanega bolniškega dopusta.

Uslužbenec je dolžan obvestiti fundacijo o nesposobnosti za delo takoj, ko je to mogoče, in navesti svoj naslov. V primeru odsotnosti več kot treh dni je dolžan predložiti zdravniško potrdilo. Uslužbenca se sme napotiti na zdravniški pregled, ki ga zagotovi fundacija.

Kadar seštevek odsotnosti z dela do treh dni, zaradi bolezni, v obdobju dvanajstih mesecev pri uslužbencu preseže dvanajst dni, direktor na podlagi nasveta zdravnika, ki ga izbere fundacija po predhodnem posvetu z izbranim osebnim zdravnikom uslužbenca, sprejme odločitev.

Plačani bolniški dopust ne sme presegati obdobja že izpolnjene zaposlitvene dobe uslužbenca, ki v nobenem primeru ne sme biti krajša od enega meseca. Plačani bolniški dopust ne sme trajati dlje od trajanja pogodbe o zaposlitvi.

Po izteku teh rokov, je uslužbenec, katerega pogodba o zaposlitvi še velja, kljub nesposobnosti za delo napoten na neplačani dopust.

V primeru poklicne bolezni ali poškodbe na delu, prejema uslužbenec celotne prejemke iz dela za čas nesposobnosti za delo, dokler ne pridobi pravic, ki jih za take primere določajo notranji predpisi, na podlagi člena 38.

2. Uslužbenci morajo vsako leto opraviti zdravniški pregled pri zdravniku, ki ga izbere fundacija ali oni sami.

Honorar izbranemu zdravniku plača fundacija v višini, ki jo določi upravni odbor.

Člen 31

Brez predhodnega dovoljenja neposredno nadrejenega, uslužbenec ne sme izostati od dela, razen v primeru bolezni ali nesreče. Vsaka pravilno ugotovljena odsotnost uslužbenca, ki ni bila odobrena in ne vpliva na disciplinski ukrep, se uslužbencu odšteje od letnega dopusta. Če je letni dopust že izrabil, izgubi pravico do prejemkov iz dela za ustrezno obdobje.

Če želi uslužbenec prebiti bolniški dopust zunaj kraja zaposlitve, mora prej dobiti dovoljenje direktorja.

Člen 32

V soglasju s Komisijo Evropskih skupnosti in po posvetovanju z odborom uslužbencev upravni odbor pripravi seznam državnih praznikov.

Člen 33

Na lastno zahtevo in v primeru izjemnih okoliščin uslužbenec dobi neplačani dopust zaradi osebnih razlogov. Dolžino takega dopusta določi direktor, a ne sme biti daljši od ene četrtine časa, že prebitega na delu, ali treh mesecev.

Dopust, odobren v skladu s prvim odstavkom, ne vpliva na prošnje iz drugega odstavka člena 35.

Člen 34

Na služenje vojaškega roka pozvan uslužbenec, ima pravico do dopusta s celotnimi prejemki iz dela za obdobje, že prebito na delu, vendar največ za tri mesece. Po preteku tega obdobja za preostali čas služenja vojaškega roka in za največ polovico časa, ki ga je že prebil na delu, dobi nadomestilo osebnega dohodka v višini ene tretjine svoje osnovne plače. Po koncu tega dodatnega obdobja ima pravico do neplačanega dopusta.

Vendar se nadomestilo osebnega dohodka, iz prejšnjega odstavka, zmanjša za znesek, ki ga uslužbenec dobi kot plačilo za služenje vojaškega roka v ustreznem obdobju.

POGLAVJE 5

Prejemki iz dela in stroški

Člen 35

V skladu s Prilogo IV ima uslužbenec pravico do prejemkov iz dela, ustreznim plačilnemu razredu in stopnji, v katero je razporejen.

Uslužbenec, ki je v svojem plačilnem razredu dve leti na isti stopnji, redno napreduje v naslednjo stopnjo tega plačilnega razreda.

Člen 36

V primeru smrti uslužbenca prejemajo njegove prejemke iz dela preživeli zakonec ali vzdrževani otroci in sicer do konca tretjega meseca po mesecu, v katerem je umrl.

Člen 37

V skladu s Prilogo IV ima uslužbenec pravico do nadomestila stroškov, ki jih utrpi zaradi sklenitve delovnega razmerja ali prenehanja dela, in povračila stroškov, ki jih utrpi med delom ali v zvezi z njegovim opravljanjem.

POGLAVJE 6

Socialna varnost

Člen 38

1. Za uslužbence velja socialnovarstvena zakonodaja države članice, v kateri so zaposleni, tako so zavarovani za primer bolezni, nesreče, invalidnosti in smrti ter imajo pravico do starostne pokojnine.

Glede določb, ki se ne nanašajo na družinske dodatke (pravila dodeljevanja so predvidena v Prilogi IV), uslužbenci lahko izberejo med zakonsko ureditvijo v državi članici, v kateri so zaposleni, ki je zanje veljala nazadnje, ali katere državljani so. Izbira, ki jo uslužbenec lahko opravi le enkrat, in sicer v šestih mesecih po dnevu sklenitve pogodbe o zaposlitvi ali po začetku veljavnosti te uredbe, velja od dne nastopa službe.

Fundacija plačuje prispevke delodajalca v skladu z zakonodajo, ki se uporablja, če je uslužbenec vključen v obvezni sistem socialne varnosti, ali v višini dveh tretjin prispevka člana, če ostane prostovoljno vključen v državni sistem socialne varnosti, v katerega je bil vključen že pred začetkom službe v fundaciji, ali se je v njega prostovoljno vključil.

2. Kjer prvega odstavka ni mogoče uporabiti, se uslužbence zavaruje na stroške fundacije za primer bolezni, nesreče, invalidnosti, smrti in pridobitev starostne pokojnine v višini dveh tretjin zneska iz odstavka 1. Podrobnejša pravila določi upravni odbor po posvetovanju z odborom uslužbencev.

Člen 39

1. Ob rojstvu otroka dobi uslužbenec dodatek v višini 7000 BEF.

2. Do dodatka, predvidenega v prvem odstavku, ima pravico tudi, če se nosečnost konča po najmanj sedmih mesecih.

3. Uslužbenec, ki dobi dodatek ob rojstvu otroka, mora prijaviti dodatek iste vrste, ki ga za istega otroka dobi on ali njegov zakonec iz drugih virov; ti dodatki se odštejejo od zgoraj navedenega dodatka. V kolikor sta oba zakonca zaposlena v fundaciji, ima pravico do dodatka le mati.

Člen 40

V primeru uslužbenčeve smrti, fundacija plača stroške prevoza trupla v matično državo.

Člen 41

Uslužbenec, ki je v zelo težkem položaju zaradi, inter alia, hude ali dolgotrajne bolezni ali družinskih razmer ima pravico do darila, posojila ali predplačila.

Zgornji odstavek se smiselno uporabi za bivšega uslužbenca po preteku njegove pogodbe o zaposlitvi, če je zaradi hude ali dolgotrajne bolezni ali nesreče v času zaposlitve nesposoben za delo in dokaže, da take bolezni ali nesreče ni mogoče uvrstiti v noben drug sistem socialne varnosti.

POGLAVJE 7

Povrnitev preveč plačanih zneskov

Člen 42

Preveč plačani znesek se povrne, če je prejemnik vedel, da ni podlage zanj, ali če je očitno vedel, da gre za preveč plačani znesek.

POGLAVJE 8

Pritožbe

Člen 43

1. Vsak uslužbenec, za katerega se ti pogoji za zaposlitev uporabljajo, lahko pri direktorju vloži zahtevo za sprejem odločbe, ki se nanaša nanj. Direktor ga v štirih mesecih od vložitve take zahteve seznani z obrazloženo odločbo. Če po preteku tega roka direktor ne odgovori na zahtevo, se šteje, da gre za molk organa, kar pomeni zavrnitev zahteve in omogoča vložitev pritožbe uslužbenca v skladu z odstavkom 2.

2. Vsak uslužbenec, za katerega se ti pogoji za zaposlitev uporabljajo, lahko pri upravnem odboru vloži pritožbo zoper akt, ki ima zanj škodljive posledice, ker je direktor sprejel odločbo ali ker ni sprejel ukrepov, predpisanih s pogoji za zaposlitev. Pritožbo je treba vložiti v treh mesecih. Rok začne teči:

- z dnem, ko uslužbenca obvestijo o odločbi, vendar ne kasneje kot z dnem, ko je izvedel za odločbo; če akt, ki zadeva uslužbenca, škodljivo vpliva na drugo osebo, začne rok teči za drugo osebo z dnem, ko prejme obvestilo o tem, vendar ne kasneje od dneva objave odločbe;

- z dnem izteka roka, določenega za odgovor, če se molk organa šteje kot zavrnitev zahteve, skladno z odstavkom 1.

Upravni odbor seznani uslužbenca z obrazloženo odločbo v štirih mesecih od dneva vložitve pritožbe. Če po izteku tega roka uslužbenec ne prejme odgovora na pritožbo, se šteje, da gre za molk organa, ki pomeni zavrnitev, proti kateri je mogoče vložiti pritožbo po členu 44.

3. Zahtevo ali pritožbo vloži uslužbenec pred neposredno nadrejenim, razen v primeru kadar se nanaša na to osebo, v tem primeru jo vloži neposredno pred naslednjim nadrejenim.

Člen 44

1. Sodišče Evropskih skupnosti je pristojno za vse spore med fundacijo in katero koli osebo, za katero se uporabljajo ti pogoji za zaposlitev, v zvezi z zakonitostjo akta, ki škodljivo vpliva na te osebe v smislu člena 43(2). Pri finančnih sporih je pristojnost Sodišča neomejena.

2. Pritožba na Sodišče Evropskih skupnosti je možna le, če:

- je bila predhodno vložena pritožba na upravni odbor na podlagi člena 43(2) v roku, ki ga ta člen določa, in

- je bila pritožba izrecno zavrnjena z odločbo ali z molkom organa.

3. Pritožbe po drugem odstavku je treba vložiti v treh mesecih. Rok začne teči:

- z dnem obvestila o odločitvi, sprejeti kot odgovor na pritožbo;

- z dnem izteka roka, ki je predpisan za odgovor, če gre za tožbo zoper molk organa, ki pomeni zavrnitev pritožbe, vložene na podlagi člena 43(2); vendar pa začne rok za vložitev tožbe teči ponovno, če je pritožba zavrnjena s posebno odločbo po tem, ko je bila že zavrnjena z molkom organa, vendar pred iztekom roka za vložitev tožbe.

4. Z odstopanjem od odstavka 2 lahko oseba, potem ko je vložila pritožbo na upravni odbor na podlagi člena 43(2), takoj vloži tožbo na Sodišče, če je v tožbi predlog za odložitev izvršitve izpodbijanega akta ali za sprejem začasnih ukrepov. Glavna obravnava pred Sodiščem se nato odloži, dokler ni sprejeta posebna odločba, ki pritožbo izrecno zavrača, ali je pritožba zavrnjena z molkom organa.

5. Preiskava in obravnava tožb po tem členu poteka v skladu s poslovnikom Sodišča Evropskih skupnosti.

POGLAVJE 9

Prenehanje zaposlitve

Člen 45

Zaposlitev poleg prenehanja zaradi smrti preneha:

1. pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas:

(a) z dnem, navedenim v pogodbi;

(b) po preteku odpovednega roka, določenega v pogodbi o zaposlitvi, če je v njej klavzula, ki daje uslužbencu ali fundaciji možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi pred njenim potekom. Tak odpovedni rok ne sme biti daljši od treh mesecev;

(c) ob koncu meseca, v katerem uslužbenec dopolni 65 let starosti.

V kolikor fundacija razdre pogodbo o zaposlitvi, ima uslužbenec pravico do nadomestila v višini ene tretjine njegove osnovne plače za obdobje med dnem prenehanja službe in dnem prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi;

2. pri pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas:

(a) po preteku odpovednega roka, določenega v pogodbi; odpovedni rok ne sme biti krajši od dveh dni za vsak dopolnjeni mesec službe, najkrajši je petnajst dni, najdaljši pa tri mesece. Odpovedni rok ne sme začeti teči med porodniškim ali bolniškim dopustom, če zadnji ni daljši od treh mesecev. Odpovedni rok med porodniškim ali bolniškim dopustom se prekine z upoštevanjem zgoraj navedenih omejitev;

(b) ob koncu meseca, v katerem uslužbenec dopolni 65 let starosti.

Člen 46

Pogodbo o zaposlitvi za nedoločen ali določen čas:

1. prekine fundacija brez odpovednega roka, če je uslužbenec poklican na služenje vojaškega roka;

2. lahko prekine fundacija brez odpovednega roka:

(a) ob koncu poskusne dobe v skladu z drugim odstavkom člena 25;

(b) brez vpliva na člen 11, če je uslužbenec izvoljen v javno funkcijo in direktor sodi, da je opravljanje javne funkcije nezdružljivo z opravljanjem običajnih del uslužbenca v fundaciji;

(c) če uslužbenec ne izpolnjuje zahtev iz člena 23(2)(a) in (d);

(d) če uslužbenec po koncu plačanega bolniškega dopusta ni sposoben nadaljevati z delom, kot predvideva člen 30. Takrat prejema nadomestilo v višini svoje osnovne plače in družinskih dodatkov po stopnji dva dni za vsak izpolnjen mesec dela.

Člen 47

1. Pogodba o zaposlitvi se lahko prekine brez odpovednega roka iz disciplinskih razlogov, če zaposleni namerno ali iz velike malomarnosti huje krši delovne obveznosti. Direktor sprejme utemeljeno odločitev po tem, ko je uslužbenec podal zagovor.

2. V takem primeru lahko direktor odloči, da v celoti ali delno zadrži nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve, predvideno v Prilogi IV.

Člen 48

1. Fundacija odpove uslužbencu pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka, če direktor ugotovi:

(a) da je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi namerno predložil lažne podatke o strokovni usposobljenosti ali zahtevah iz člena 23(2); in

(b) da so bili predloženi lažni podatki odločilni pri sprejemu na delo.

2. V takem primeru direktor po zaslišanju uslužbenca izjavi, da je pogodba o zaposlitvi prenehala. Uslužbenec takoj preneha opravljati svoje delo. Uporabi se člen 47(2).

NASLOV III

LOKALNI USLUŽBENCI

Člen 49

Ta naslov določa pogoje za zaposlitev lokalnih uslužbencev, predvsem:

(a) način zaposlovanja in trajanje pogodb o zaposlitvi,

(b) letni dopust in

(c) prejemke iz del,

ki jih določi upravni odbor v soglasju s Komisijo Evropskih skupnosti ter skladno z veljavnimi predpisi in prakso v krajih, v katerih opravljajo delo.

Člen 50

Glede socialne varnosti fundacija plačuje prispevke delodajalcev za socialno varnost po veljavnih predpisih v kraju, v katerem lokalni uslužbenci opravljajo delo.

Člen 51

Za reševanje sporov med fundacijo in lokalnimi uslužbenci je pristojno sodišče v skladu z veljavno zakonodajo v kraju, v katerem lokalni uslužbenci opravljajo delo.

Člen 52

Lokalni uslužbenec, zaposlen za obdobje več kot enega leta ali nedoločen čas, ima pravico glasovati in kandidirati na volitvah v odbor uslužbencev. Lokalni uslužbenec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za manj kot eno leto, ima tudi pravico voliti, če je zaposlen vsaj šest mesecev.

NASLOV IV

DIREKTOR IN NAMESTNIK DIREKTORJA

Člen 53

1. Brez vpliva na člen 54 upravni odbor oblikuje določbe, ki veljajo za direktorja in namestnika direktorja.

2. Namestnik direktorja pomaga direktorju in ga nadomešča med njegovo odsotnostjo ali kadar iz drugih razlogov ne more opravljati dela.

Člen 54

Členi 3, 7, 8, 10, 12, 13, 15, 16, 18, 19, 20 in 21, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti, ter člena 43 in 44, ki se nanašata na pritožbe zaposlenih v fundaciji, se smiselno uporabljajo za direktorja in namestnika direktorja.

NASLOV V

PRIVILEGIJI IN IMUNITETE

Člen 55

Členi 12 do 16 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti se uporabljajo za uslužbence fundacije, kot tudi za direktorja in namestnika direktorja.

Člen 12(a) tega protokola se uporablja za lokalne uslužbence.

NASLOV VI

OBDAVČITEV

Člen 56

Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 z dne 29. februarja 1968 o pogojih in postopku obdavčevanja v korist Evropskih skupnosti [2] se smiselno uporablja za uslužbence fundacije, kot tudi za direktorja in pomočnika direktorja.

Davek pobere fundacija tako, da ga odvede od vira. Davčni prilivi se knjižijo kot prihodki proračuna Evropskih skupnosti.

NASLOV VII

KONČNA DOLOČBA

Člen 57

Splošne določbe za uveljavitev teh pogojev za zaposlitev sprejme upravni odbor v soglasju s Komisijo Evropskih skupnosti na predlog direktorja in po posvetovanju z odborom uslužbencev.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 29. junija 1976

Za Svet

Predsednik

G. Thorn

[1] UL L 139, 30.5.1975, str. 1.

[2] UL L 56, 4.3.1968, str. 8.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

II. SESTAVA IN POSTOPKI ODBORA USLUŽBENCEV

Edini člen

Odbor uslužbencev sestavljajo člani in njihovi namestniki, katerih mandat traja dve leti. Fundacija lahko določi krajši mandat, vendar ne manj kot eno leto.

Pogoje za izvolitev odbora uslužbencev določijo uslužbenci na skupščini v ustreznem kraju zaposlitve. Glasovanje je tajno.

Odbor uslužbencev je sestavljen tako, da so v njem zastopane vse skupine zaposlenih.

Pogoj za veljavnost volitev v odbor uslužbencev je dve tretjinska udeležba zaposlenih volilnih upravičencev. Če ta odstotek ni dosežen, je drugo glasovanje veljavno, če se ga udeleži večina upravičencev.

Dolžnosti članov odbora uslužbencev in uslužbencev, imenovanih v organe, ki jih ustanovi Fundacija, so del njihovih delovnih obveznosti. Opravljanje takšnih dolžnosti uslužbencu nikakor ne sme škodovati.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

NADOMESTNI DOPUST IN PLAČILO NADURNEGA DELA

Člen 1

V okviru člena 27 pogojev za zaposlitev imajo uslužbenci iz skupin C ali D pravico do nadomestnega dopusta ali plačila za nadurno delo, in sicer:

(a) za vsako uro dela nad polnim delovnim časom ima uslužbenec pravico do ene ure nadomestnega dopusta; če opravi nadurno delo med 22. in 7. uro ali v nedeljo ali na državni praznik, ima pravico do ure in pol nadomestnega dopusta; pri odobravanju nadomestnega dopusta se upošteva zahteve delovnega procesa in želje uslužbenca;

(b) če uslužbenec zaradi zahtev delovnega procesa ne more izkoristiti nadomestnega dopusta v mesecu, ki sledi tistemu, v katerem je opravil delo nad polnim delovnim časom, direktor odobri plačilo nenadomeščenih nadur po stopnji 0,72 % osnovne mesečne plače za vsako opravljeno naduro na podlagi pododstavka (a);

(c) nadomestni dopust ali plačilo nadure za eno opravljeno uro nad delovnim časom se odobri, če traja dodatno delo več kot trideset minut.

Člen 2

Če je uslužbenec na službeni poti, se čas potovanja ne šteje kot nadurno delo v smislu te priloge. Direktor lahko odloči, da dobi uslužbenec za ure, ki jih v kraju službenega potovanja opravi nad polnim delovnim časom, nadomestni dopust ali plačilo nadur glede na primer.

Člen 3

Ne glede na člena 1 in 2 lahko dobijo nekateri uslužbenci iz skupin C in D, če delajo v posebnih razmerah, plačilo za nadurno delo kot dodatek v pavšalnem znesku. Znesek in pogoje za pridobitev takega dodatka določi upravni odbor po posvetovanju z odborom uslužbencev.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

DOPUST

Oddelek 1

LETNI DOPUST

Člen 1

V letu, ko uslužbenec nastopi ali preneha z delom, ima pravico do dveh delovnih dni dopusta za vsak poln mesec dela oziroma do dveh delovnih dni za nepopoln mesec z več kot petnajstimi dnevi in do enega delovnega dne dopusta za nepopoln mesec s petnajstimi ali manj delovnimi dnevi.

Člen 2

Letni dopust lahko uslužbenec na svojo željo in glede na zahteve delovnega procesa izrabi naenkrat v celoti ali v več delih. Letni dopust mora biti razporejen tako, da vsaj en del traja dva zaporedna tedna. Novozaposleni uslužbenci imajo pravico do letnega dopusta po dopolnjenih treh mesecih dela; v izjemnih primerih, zaradi utemeljenih razlogov, se dopust lahko odobri prej.

Člen 3

Če uslužbenec med letnim dopustom zboli in zaradi bolezni ne bi mogel opravljati svojega dela, se mu ob predložitvi zdravniškega potrdila letni dopust podaljša za čas nesposobnosti za delo.

Člen 4

Če uslužbenec ne izrabi letnega dopusta pred koncem koledarskega leta, lahko, če razlogi niso službeni, prenese v naslednje leto največ dvanajst dni letnega dopusta.

Če uslužbenec ob prenehanju dela ni izrabil vsega letnega dopusta, dobi ob prenehanju dela kompenzacijsko plačilo v višini ene tridesetine svojih mesečnih prejemkov iz dela za vsak dan neizrabljenega dopusta, ki mu pripada.

Znesek, izračunan na način iz prejšnjega odstavka, se odšteje od plače uslužbenca, ki je ob prenehanju dela izkoristil več dni dopusta, kolikor mu do tega dne pripada.

Člen 5

Uslužbencu, ki je med letnim dopustom iz službenih razlogov poklican na delo ali mu je dopust preklican, se povrnejo vsi tako nastali stroški, če predloži ustrezna dokazila, potovalni čas se mu odobri na novo.

Oddelek 2

IZREDNI DOPUST

Člen 6

Poleg letnega dopusta ima uslužbenec pravico do izrednega dopusta, če zanj zaprosi. Izredni dopust se odobri zlasti v naslednjih primerih:

- poroka uslužbenca: štiri dni,

- sprememba prebivališča uslužbenca: do dva dni,

- huda bolezen zakonca: do tri dni,

- smrt zakonca: štiri dni,

- huda bolezen sorodnika v ravni vrsti: do dva dni,

- smrt sorodnika v ravni vrsti: dva dni,

- rojstvo ali poroka otroka: dva dni,

- huda bolezen otroka: do dva dni,

- smrt otroka: štiri dni.

Oddelek 3

POTOVALNI ČAS

Člen 7

K trajanju dopusta iz oddelka 1 se prišteje potovalni čas, ki temelji na železniški razdalji med krajem dopusta in krajem zaposlitve, in se izračuna takole:

- 50 do 250 km: en dan za povratno vožnjo,

- 251 do 600 km: dva dni za povratno vožnjo,

- 601 do 900 km: tri dni za povratno vožnjo,

- 901 do 1400 km: štiri dni za povratno vožnjo,

- 1401 do 2000 km: pet dni za povratno vožnjo,

- več kakor 2000 km: šest dni za povratno vožnjo.

Uslužbenec ima pravico zaprositi za podaljšanje, ki se odobri, če predloži dokazila, da povratna vožnja traja dlje od zgoraj določenega časa.

V tem členu se šteje, da je kraj izrabe letnega dopusta matični kraj uslužbenca.

Zgornje določbe se uporabijo za uslužbence, ki so zaposleni v Evropi in imajo matični kraj v Evropi. Če kraj zaposlitve in/ali matični kraj nista v Evropi, se potovalni čas določi s posebnim sklepom, ki upošteva posebne potrebe.

Če se letni dopust odobri na podlagi oddelka 2 zgoraj, se čas potovanja določi s posebnim sklepom z upoštevanjem posebnih potreb.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

PREJEMKI IZ DELA IN STROŠKI

Oddelek 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Prejemki iz dela vključujejo osnovno plačo, družinske in druge dodatke.

Člen 2

Prejemki uslužbencev iz dela se izrazijo v belgijskih frankih.

Izplačajo se v valuti države, v kateri uslužbenec opravlja delo.

Prejemki iz dela v valutah, razen v belgijskih frankih, se preračunajo po tečaju valut Mednarodnega monetarnega sklada, veljavnem na dan 1. januarja 1965.

Člen 3

Če so prejemki iz dela izraženi v belgijskih frankih, se po obveznih odtegljajih, določenih s pogoji za zaposlitev ali izvedbenih uredbah, ponderirajo po stopnji, ki je nad ali pod 100 % ali tem enaka, odvisno od življenjskih razmer v raznih krajih zaposlitve.

Koeficiente določi Svet Evropskih skupnosti po členu 64 in členu 65(2) kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti.

Člen 4

Osnovna mesečna plača se določi za vsak plačilni razred in stopnjo, kakor določa naslednja tabela:

Plačilni razredi | Stopnje |

1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 |

A 5 | 52068 | 55348 | 58628 | 61908 | 65188 | 68468 | 71748 | 75028 |

A 6 | 44538 | 47120 | 49702 | 52284 | 54866 | 57448 | 60030 | 62612 |

A 7 | 37926 | 39969 | 42012 | 44055 | 46098 | 48141 | 50184 | 52227 |

A 8 | 33193 | 34644 | 36095 | 37546 | 38997 | 40448 | 41899 | 43350 |

B 1 | 44538 | 47120 | 49702 | 52284 | 54866 | 57448 | 60030 | 62612 |

B 3 | 31528 | 33141 | 34754 | 36367 | 37980 | 39593 | 41206 | 42819 |

B 5 | 23675 | 24805 | 25935 | 27065 | 28195 | 29325 | 30455 | 31585 |

C 1 | 27443 | 28679 | 29915 | 31151 | 32387 | 33623 | 34859 | 36095 |

C 2 | 23460 | 24590 | 25720 | 26850 | 27980 | 29110 | 30240 | 31370 |

C 3 | 21687 | 22655 | 23623 | 24591 | 25559 | 26527 | 27495 | 28463 |

C 5 | 17492 | 18353 | 19214 | 20075 | 20936 | 21797 | 22658 | 23519 |

D 2 | 18140 | 19054 | 19968 | 20822 | 21796 | 22710 | 23624 | 24538 |

D 4 | 15558 | 16310 | 17062 | 17814 | 18566 | 19318 | 20070 | 20822 |

Člen 5

Prejemki iz dela se usklajujejo tako kakor osebni dohodki uradnikov Skupnosti, o čemer odloča Svet Evropskih skupnosti. Komisija Evropskih skupnosti je pooblaščena, da te uskladitve vnese v tabelo osnovnih plač ter da uskladi zneske družinskih in drugih dodatkov.

Oddelek 2

DRUŽINSKI DODATKI

Člen 6

1. Gospodinjski dodatek znaša 5 % osnovne plače vendar najmanj 1276 belgijskih frankov.

2. Gospodinjski dodatek dobijo:

(a) poročeni uslužbenci;

(b) ovdoveli, ločeni, razvezani ali neporočeni uslužbenci in tisti ki imajo enega ali več nepreskrbljenih otrok v smislu člena 7(2) in (3);

(c) uslužbenci, ki ne izpolnjujejo pogojev iz točk (a) in (b), dejansko pa prevzemajo družinske odgovornosti, na podlagi sklepa direktorja, ki je sprejet glede na dodatno dokumentacijo.

3. Če ima zakonec uslužbenca redno zaposlitev, za katero letno dobi pred odbitkom davkov več kot 250000 belgijskih frankov, uslužbenec, ki je sicer upravičen do gospodinjskega dodatka, tega ne prejme, razen če direktor s posebnim sklepom odloči drugače. Vendar ima uslužbenec pravico do dodatka, če ima enega ali več vzdrževanih otrok.

4. Če sta mož in žena zaposlena v fundaciji in sta po odstavkih 1 do 3 oba upravičena do gospodinjskega dodatka, se ta izplača le tistemu, ki ima višjo osnovno plačo.

Člen 7

1. Uslužbenec, ki ima enega ali več vzdrževanih otrok, prejema dodatek v višini 1983 belgijskih frankov na mesec za vsakega vzdrževanega otroka v skladu z odstavkoma 2 in 3 spodaj.

2. "Vzdrževani otrok" je zakoniti, biološki ali posvojen otrok uslužbenca ali njegovega zakonca, ki ga uslužbenec dejansko vzdržuje.

Enako velja za otroka, za katerega je bila vložena prošnja za posvojitev in se je postopek posvojitve že začel.

3. Dodatek dobijo:

(a) otroci do dopolnjenega osemnajstega leta starosti;

(b) na prošnjo uslužbenca, katere priloga je dodatna dokumentacija, njegovi otroci, stari od osemnajst do šestindvajset let, če se šolajo ali poklicno usposabljajo.

4. Vsaka oseba, ki jo je uslužbenec po zakonu dolžan vzdrževati, če je vzdrževanje povezano z visokimi stroški, se lahko na podlagi obrazložene odločbe direktorja, ki temelji na dodatni dokumentaciji, izjemoma šteje kot vzdrževan otrok.

5. Dodatek za otroka, ki se zaradi hude bolezni ali invalidnosti ne more sam preživljati, se izplačuje ves čas trajanja bolezni ali invalidnosti, ne glede na njegovo starost.

6. Za enega vzdrževanega otroka se izplača le en otroški dodatek, tudi če je zakonec uslužbenca zaposlen v eni od institucij Evropskih skupnosti.

Člen 8

Uslužbenec dobi dodatek za šolanje v višini dejanskih izdatkov za izobraževanje do največ 1772 belgijskih frankov na mesec za vsakega vzdrževanega otroka v smislu člena 7(2) zgoraj, ki se redno šola v izobraževalni ustanovi.

Pravica do dodatka za šolanje začne teči prvi dan meseca, v katerem začne otrok obiskovati osnovno šolo, in preneha ob koncu meseca, v katerem otrok dopolni šestindvajset let starosti.

V prvem odstavku določeni najvišji znesek se podvoji:

- uslužbencu, ki dela v kraju, najmanj petdeset kilometrov oddaljenem od evropske šole ali izobraževalne ustanove, v kateri uporabljajo njegov materni jezik, če otrok dejansko obiskuje izobraževalno ustanovo, ki je najmanj petdeset kilometrov oddaljena od kraja zaposlitve; in

- uslužbencu, ki dela v kraju, najmanj petdeset kilometrov oddaljenem od visokošolske ustanove v državi, katere državljan je ali v kateri uporabljajo njegov materni jezik, če otrok dejansko obiskuje visokošolski zavod, ki je najmanj petdeset kilometrov oddaljen od kraja zaposlitve, in če ima uslužbenec pravico do izselitvenega dodatka; zadnji pogoj se ne upošteva, če v domovini uslužbenca ni takega zavoda.

Člen 9

1. Uslužbenec, ki prejema družinske dodatke iz tega oddelka, prijavi podobne dodatke, ki jih prejema iz drugih virov; ti dodatki se odštejejo od tistih, ki jih prejema po členih 6, 7 in 8.

2. Otroški dodatek za vzdrževanega otroka se lahko podvoji na podlagi obrazloženega sklepa direktorja, ki ga sprejme glede na medicinsko dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je otrokova telesna ali duševna prizadetost taka, da ima uslužbenec zaradi nje velike stroške.

Oddelek 3

IZSELITVENI DODATEK

Člen 10

Izselitveni dodatek v višini 16 % celotnega zneska osnovne plače ter gospodinjskega in otroškega dodatka za vzdrževanega otroka, do katerih ima uslužbenec pravico, se izplača:

(a) uslužbencem:

- ki niso in nikoli niso bili državljani države, na katere evropskem ozemlju se nahaja kraj njihove zaposlitve, in

- ki v obdobju petih let, ki se je končalo šest mesecev pred začetkom njihove službe, niso stalno prebivali ali opravljali svoje glavne poklicne dejavnosti na evropskem ozemlju te države. Pri uporabi te določbe se ne upoštevajo okoliščine, ki izhajajo iz dela za drugo državo ali mednarodno organizacijo;

(b) uslužbencem, ki so ali so bili državljani države, na ozemlju katere je kraj njihove zaposlitve, vendar so v desetih letih pred datumom začetka svoje službe stalno prebivali zunaj evropskega ozemlja te države zaradi razlogov, ki niso povezani z opravljanjem dela v državni službi ali v službi mednarodne organizacije.

Izselitveni dodatek znaša najmanj 3543 belgijskih frankov mesečno.

Oddelek 4

POVRNITEV STROŠKOV

A. Nadomestilo za nastanitev in nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve

Člen 11

1. Uslužbenec, zaposlen za določen čas najmanj enega leta, ali uslužbenec zaposlen za nedoločen čas, za katerega direktor odloči, da bo zaposlen za ekvivalentno obdobje, dobi nadomestilo za nastanitev, kakršno določa odstavek 2 in ki znaša za pričakovano trajanje zaposlitve:

–najmanj eno, vendar manj kakor dve leti: | do ene tretjine | zneska, določenega v odstavku 2(a) spodaj |

–najmanj dve, vendar manj kakor tri leta: | do dveh tretjin |

–tri leta ali več: | do treh tretjin |

2. (a) Uslužbenec, ki je upravičen do izselitvenega dodatka ali uslužbenec, ki predloži dokaze, da je moral zamenjati stalno prebivališče zaradi zahtev člena 16 pogojev za zaposlitev, ima pravico do nadomestila za nastanitev v višini dvomesečne osnovne plače, če je upravičen do gospodinjskega dodatka, ali v višini ene mesečne osnovne plače, če do tega dodatka ni upravičen.

Če sta mož in žena zaposlena v fundaciji in sta oba upravičena do nadomestila za nastanitev, se izplača tistemu, ki ima višjo osnovno plačo.

Nadomestilo za nastanitev se ponderira po stopnji, določeni za kraj zaposlitve uslužbenca.

(b) Nadomestilo za nastanitev v enaki višini se izplača vsakemu uslužbencu, ki je premeščen v nov kraj zaposlitve in mora zaradi zahtev iz člena 16 pogojev za zaposlitev spremeniti kraj prebivanja.

(c) Nadomestilo za nastanitev se izračuna glede na zakonski stan uslužbenca in plačo ob sprejemu na delo ali na koncu poskusne dobe, če taka doba je, ali na dan njegove premestitve v nov kraj zaposlitve.

Nadomestilo za nastanitev se izplača po predložitvi dokumentov, iz katerih je razvidno, da se je uslužbenec s svojo družino, če je upravičen do gospodinjskega dodatka, preselil v kraj zaposlitve.

(d) Uslužbenec, ki ima pravico do gospodinjskega dodatka, njegova družina pa se ne preseli v kraj zaposlitve, dobi le polovico nadomestila, do katerega bi bil sicer upravičen; druga polovica se izplača, ko se njegova družina preseli v kraj njegove zaposlitve, če to stori v roku, določenem v členu 16(4). Če uslužbenca premestijo v kraj, v katerem njegova družina stalno prebiva, in se torej pred tem tja ni preselila, uslužbenec ni upravičen do nadomestila za namestitev.

(e) Uslužbenec, ki je prejel nadomestilo za namestitev in prostovoljno preneha delati v fundaciji pred pretekom dveh let po začetku dela, mora ob prenehanju dela vrniti del nadomestila, ki je v sorazmerju z manjkajočim obdobjem do dveh let.

(f) Uslužbenec, ki ima pravico do nadomestila za namestitev, prijavi vsako podobno nadomestilo, ki ga prejme iz drugih virov; tako nadomestilo se odšteje od nadomestila iz tega člena.

Člen 12

1. Uslužbenec, ki izpolnjuje zahteve iz člena 11(1), ima ob prenehanju delovnega razmerja pravico do nadomestila za selitev v višini dvomesečne osnovne plače, če je upravičen do gospodinjskega dodatka, ali do enomesečne osnovne plače v ostalih primerih, če je bil zaposlen polna štiri leta in ne dobi podobnega nadomestila v svoji novi službi.

Če sta mož in žena zaposlena v fundaciji in imata oba pravico do nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve, se izplača le tistemu, ki ima višjo osnovno plačo.

Uslužbenec, ki dela v fundaciji več kot eno leto in manj kot štiri, dobi ob prenehanju zaposlitve nadomestilo za selitev, ki je sorazmerno z dolžino zaposlitve, nedopolnjenih let se ne upošteva.

Čas neplačanega dopusta se pri izračunavanju tega obdobja ne upošteva.

Nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve se ponderira po stopnji, ki je določena za kraj, v katerem je bil uslužbenec nazadnje zaposlen.

2. V primeru smrti uslužbenca se nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve izplača preživelemu zakoncu ali vzdrževanemu družinskemu članu v smislu člena 7, tudi če ni izpolnjena zahteva glede dolžine zaposlitve iz odstavka 1.

3. Pri izračunavanju nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve se upošteva zakonski stan uslužbenca in višina osebnega dohodka na dan prenehanja zaposlitve.

4. Nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve se izplača na podlagi dokaza, da se je uslužbenec z družino ali, če uslužbenec umre, njegova družina preselila v kraj, ki je najmanj sedemdeset kilometrov oddaljen od kraja, v katerem je bil zaposlen.

Uslužbenec, ali ob uslužbenčevi smrti njegova družina, se mora preseliti v treh letih po datumu prenehanja zaposlitve.

Ta časovna omejitev ne velja, če osebe, ki imajo po umrlem pravico do takega nadomestila, dokažejo, da za zgoraj omenjene določbe niso vedele.

Člen 13

Nadomestilo za nastanitev, predvideno v členu 11, in nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve, predvideno v členu 12, ne sme biti nižje od:

- 5000 belgijskih frankov, če ima delavec pravico do gospodinjskega dodatka; in

- 3000 belgijskih frankov, če delavec ni upravičen do gospodinjskega dodatka.

B. Potni stroški

Člen 14

1. Uslužbenec ima pravico do povračila svojih potnih stroškov, potnih stroškov za zakonca in vzdrževane družinske člane, ki dejansko živijo v njegovem gospodinjstvu:

(a) ob nastopu službe za pot iz kraja vpoklica v kraj zaposlitve;

(b) ob prenehanju službe za pot iz kraja zaposlitve v matični kraj, opredeljen v odstavku 3 tega člena.

V primeru smrti uslužbenca imajo vdova in vzdrževani družinski člani pravico do nadomestila potnih stroškov pod enakimi pogoji.

Potni stroški vključujejo tudi rezervacijo sedežev, prevoz prtljage in, kadar je to ustrezno, nujne hotelske stroške.

2. Osnova za izračun povračila so:

- najkrajša in najbolj ekonomična običajna železniška pot med krajem zaposlitve in krajem vpoklica ali matičnim krajem;

- vozovnica prvega razreda za uslužbence iz skupin A in B; vozovnica drugega razreda za ostale uslužbence;

- stroški spalnika do višine za turistični razred ali ležalnik, če vključuje vožnja najmanj šest ur nočnega potovanja med 22. in 7. uro s predložitvijo ustrezne vozovnice.

Če se uporabi prevozno sredstvo, ki ni omenjeno zgoraj, temelji izračun za povračilo na stroških za ustrezen razred na vlaku razen za spalnik. Če tak izračun ni mogoč, določi pogoje za povračilo direktor v posebnem sklepu.

3. Matični kraj uslužbenca se določi ob nastopu službe z upoštevanjem kraja, v katerem je bil vpoklican, ali kraja, v katerem ima uslužbenec svoje interese. Tako določen matični kraj lahko direktor med službovanjem uslužbenca ali ob prenehanju zaposlitve s posebno odločbo spremeni. Vendar se med službovanjem taka odločba sprejme le izjemoma in če uslužbenec predloži ustrezna dokazila.

Posledice te spremembe ne smejo biti take, da bi za kraj, v katerem ima uslužbenec interese, veljal tisti, ki je zunaj ozemlja držav članic Evropskih skupnosti ali držav in ozemelj, navedenih v Prilogi IV k Pogodbi o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti.

Člen 15

1. Uslužbencu se izplača znesek, ki je enak stroškom prevoza od kraja zaposlitve do matičnega kraja, opredeljenega v členu 14, če pa je upravičen do gospodinjskega dodatka, se znesek izplača tudi zakoncu in vzdrževanim družinskim članom v smislu člena 7:

- enkrat v vsakem koledarskem letu, če je železniška razdalja med krajem zaposlitve in matičnim krajem več kakor petdeset, vendar manj kakor 725 kilometrov;

- dvakrat v vsakem koledarskem letu, če je železniška razdalja med krajem zaposlitve in matičnim krajem 725 km ali več;

razdalja se izračuna tako, kakor je določeno v členu 14(2).

Če sta v fundaciji zaposlena mož in žena, ima vsak pravico zase in za vzdrževane družinske člane dobiti pavšalno povračilo potnih stroškov v skladu z zgornjimi določbami; vsak vzdrževan družinski član ima pravico le do enkratnega izplačila. Izplačilo za vzdrževane otroke se določi na zahtevo moža ali žene na podlagi matičnega kraja enega od njiju.

Če se uslužbenec poroči in se mu prizna pravica do gospodinjskega dodatka, se potni stroški za zakonca izračunajo v sorazmerju z obdobjem od poroke do konca leta.

Uslužbenec nima pravice zahtevati povračila, če se osnova za izračun po datumu izplačila zadevnih zneskov kakorkoli spremeni zaradi spremembe družinskega statusa.

Potni stroški za otroke med četrtim in desetim letom starosti se izračunajo na podlagi polovične cene vozovnice. Stroški se izračunajo če otrok dopolni štiri ali deset let 1. januarja tekočega leta.

2. Pavšalno plačilo stroškov se izračuna na podlagi stroškov povratne železniške vozovnice prvega razreda za uslužbence iz skupin A in B ter stroškov povratne železniške vozovnice drugega razreda za preostale uslužbence. Če izračun na tej osnovi ni mogoč, določi pogoje plačila direktor s posebnim sklepom.

3. Uslužbenec, ki je iz kakršnega koli razloga, razen v primeru smrti, prenehal delati v koledarskem letu ali je del leta na neplačanem dopustu, ima pravico le do delnega plačila iz odstavka 1, ki se izračuna v sorazmerju s časom, ko je aktivno delal, če je v tem letu v fundaciji aktivno delal manj kot devet mesecev.

4. Zgornje določbe se uporabijo, kadar sta kraj zaposlitve in matični kraj uslužbenca v Evropi. Če je njegov kraj zaposlitve in/ali matični kraj zunaj Evrope, ima enkrat v koledarskem letu po predložitvi dodatne dokumentacije pravico dobiti povrnitev potnih stroškov do matičnega ali drugega kraja v višini, ki ne presega stroškov za pot do matičnega kraja.

5. Pravice iz tega člena pripadajo le tistim uslužbencem, ki so zaposleni v fundaciji najmanj devet mesecev.

C. Stroški selitve

Člen 16

1. Uslužbenec za določen čas najmanj enega leta ali uslužbenec, za katerega direktor določi, da bo zaposlen za ekvivalentno obdobje, če ima pogodbo za nedoločen čas, ima pravico do povračila stroškov selitve, kakor je določeno spodaj.

2. Stroški, nastali zaradi selitve pohištva, osebnega imetja, in običajnega škodnega zavarovanja (poškodbe, kraja, ogenj), se povrnejo uslužbencu, ki se mora zaradi zahtev iz člena 16 pogojev za zaposlitev preseliti in ki teh stroškov ni dobil povrnjenih iz drugih virov. Tako povračilo ne sme presegati zneska predhodno odobrenega predračuna. Ustreznemu oddelku fundacije je treba predložiti vsaj dva predračuna. Če sta previsoka, se lahko izbere drugo selitveno podjetje. V tem primeru se lahko povrne znesek predračuna za selitev ugodnejšega podjetja.

3. Ob prenehanju delovnega razmerja ali ob smrti uslužbenca se povrnejo stroški selitve iz kraja zaposlitve v matični kraj.

Če je bil umrli uslužbenec neporočen, se stroški izplačajo njegovim pravnim naslednikom.

4. Selitev je treba opraviti v enem letu po končani poskusni dobi uslužbenca.

Ob prenehanju delavnega razmerja je treba opraviti selitev v treh letih, kot to določa drugi pododstavek člena 12(4).

Stroški selitve, nastali po izteku zgoraj navedenega roka, se povrnejo le v izjemnih primerih in po posebni odločitvi direktorja.

D. Dnevnice

Člen 17

1. Če uslužbenec predloži dokazila, da mora spremeniti stalno bivališče zaradi zahtev člena 16 pogojev za zaposlitev, ima pravico, da za obdobje, določeno v drugem odstavku, prejema dnevnice, in sicer:

| Upravičen do gospodinjskega dodatka | Ni upravičen do gospodinjskega dodatka |

| od 1. do 15. dne | od 16. dne | od 1. do 15. dne | od 16. dne |

| Belgijskih frankov na koledarski dan | Belgijskih frankov na koledarski dan | Belgijskih frankov na koledarski dan | Belgijskih frankov na koledarski dan |

Skupini A in B | 775 | 350 | 525 | 275 |

Skupini C in D | 700 | 325 | 450 | 225 |

Če sta mož in žena, ki sta zaposlena v fundaciji, upravičena do dnevnic, veljajo zneski iz prvih dveh stolpcev samo za tistega, ki ima višjo osnovno plačo. Zneski iz drugih dveh stolpcev se uporabijo za drugega zakonca.

Zgornja lestvica je v skladu z lestvico, ki jo določi Svet Evropskih skupnosti vsakokrat, ko pregleda plačila na podlagi člena 65 kadrovskih predpisov za uradnike Skupnosti.

2. Čas prejemanja dnevnice se odobri, in sicer:

(a) uslužbencem, ki niso upravičeni do gospodinjskega dodatka: 120 dni;

(b) uslužbencem, ki so upravičeni do gospodinjskega dodatka: 180 dni ali, če mora uslužbenec opraviti šestmesečno poskusno dobo, obdobje poskusnega dela in en mesec.

Kadar sta v fundaciji zaposlena mož in žena ter oba upravičena do dnevnice, se za določitev časa prejemanja dnevnice uporabi točka (b) za osebo, ki ima višjo osnovno plačo. Za drugega zakonca se uporabi obdobje iz točke (a).

Nikakor pa dnevnic ni mogoče dodeliti po datumu, ko se uslužbenec preseli, da bi izpolnil zahteve člena 16 pogojev za zaposlitev.

3. Dnevnica iz odstavka 1 je za polovico nižja v času, ko uslužbenec prejema dnevnice za službeno pot, kakršne predvideva člen 18.

E. Izdatki za službeno pot

Člen 18

1. Uslužbenec na službeni poti, ki ima ustrezen potni nalog, ima pravico do povračila potnih stroškov in dnevnic skladno z naslednjimi določbami.

2. Na potnem nalogu je treba navesti pričakovano trajanje službene poti, po katerem se izračuna predujem dnevnic, ki ga uslužbenec lahko dvigne. Razen če je sprejeta posebna odločitev, se predujmi ne izplačujejo, če službena pot po vsej verjetnosti ne bo trajala dlje kakor štiriindvajset ur in se opravi v državi, v kateri uporabljajo isto valuto kakor v kraju zaposlitve uslužbenca.

Člen 19

1. Potni stroški uslužbenca na službeni poti pokrivajo izdatke za železniški prevoz po najkrajši poti, v prvem razredu za skupini A in B ter v drugem razredu za preostale uslužbence.

Če gre za povratno vožnjo, dolgo 800 ali več kilometrov, imajo uslužbenci iz skupin C in D pravico do povračila železniške vozovnice za prvi razred.

Direktor lahko sprejme odločitev, da ima uslužbenec iz skupin C in D, ki na službeni poti spremlja člana upravnega odbora, direktorja ali uslužbenca, potujočega v prvem razredu, pravico do povračila stroškov za prvi razred, tudi če gre za povratno vožnjo, krajšo od 800 kilometrov.

Potni stroški vključujejo tudi:

- ceno rezervacije sedeža in prevoz potrebne prtljage;

- dodatke za posebne hitre vlake (povrnjene na podlagi posebnih vozovnic, če jih izdajajo);

- dodatke za spalnik (povrnjene na podlagi vozovnice za spalnik), če pot vključuje najmanj šesturno nočno vožnjo med 22. in 7. uro:

- v spalniku z dvojnim ležiščem;

- če na vlaku ni spalnika tega razreda, direktor odobri povračilo v višini cene za en razred nad spalnikom z dvojnim ležiščem ali povračilo za enojni spalnik, če je na razpolago zgolj ta.

2. Zaposleni lahko dobijo dovoljenje za potovanje z letalom. V takem primeru se stroški povrnejo po predložitvi vozovnic za razred, ki je tik pod prvim razredom.

Direktor lahko odloči, da se uslužbencu, ki na službeni poti spremlja člana upravnega odbora ali direktorja, povrnejo stroški potovanja za tisti razred, v katerem potuje direktor ali član upravnega odbora, po predložitvi vozovnic.

Po pogojih iz pravil, predvidenih v drugem pododstavku člena 12(2) Priloge VII h kadrovskim predpisom Evropskih skupnosti, lahko zaposleni, ki so na službeni poti in potujejo v posebno težkih okoliščinah, dobijo po sklepu direktorja in po predložitvi vozovnice povrnjene stroške za tisti razred, v katerem so potovali.

Če direktor tako odloči, imajo lahko zaposleni prtljago, ki presega dovoljeno težo.

3. Potovalni razred za vsako potovanje po morju določi direktor. Zaposleni, ki potujejo po morju, dobijo namesto dnevnic iz člena 20 dodatek v višini 225 belgijskih frankov za vsakih štiriindvajset ur potovanja.

4. Uslužbenec lahko dobi dovoljenje, da na službeni poti potuje s svojim avtom, če to ne podaljša službene poti.

Povračilo potnih stroškov se v tem primeru izračuna na običajni osnovi, določeni v prvem odstavku.

Če je uslužbenec na redni službeni poti, lahko direktor v izjemnih okoliščinah odloči, da dobi kilometrino namesto povračila za železniško vozovnico, če sta uporaba javnega prevoza in povračilo potnih stroškov na običajni osnovi nedvomno neugodna.

Uslužbenec, ki z dovoljenjem uporablja svoj avto, je v celoti odgovoren za škodo, povzročeno sebi ali tretji osebi ob kakršnikoli nesreči; imeti mora zavarovalno polico, ki pokriva civilnopravno odgovornost do zneska, ki se zdi direktorju primeren.

Člen 20

1. (a) Dnevnice za službeno pot se izplačujejo po naslednji lestvici:

I Skupini A in B | II Skupini C in D |

1320 belgijskih frankov | 1220 belgijskih frankov |

(b) če gre za službeno pot zunaj evropskega ozemlja držav članic Evropske skupnosti, lahko direktor določi drugačne zneske.

2. Zneska dnevnic iz stolpca I in II se zmanjšata za 300 oz. 315 belgijskih frankov za vsak dan odsotnosti, preračunano skladno z odstavkom 4, v katerem je imel uslužbenec stroške za spalnik, ki jih povrne fundacija.

3. Enak znesek se odšteje, če uslužbenec ne prebije noči zunaj kraja zaposlitve.

4. Ob upoštevanju odstavka 2 in 3 se dnevnica za službeno pot izračuna skladno z naslednjimi pravili:

(a) službena pot, ki traja štiriindvajset ur ali manj:

- šest ur ali manj: povračilo dejanskih stroškov do višine ene četrtine dnevnice;

- dvanajst ur ali manj, vendar več kakor šest ur: polovica dnevnice;

- štiriindvajset ur ali manj, vendar več kakor dvanajst ur: cela dnevnica.

(b) službena pot, ki traja več kakor štiriindvajset ur:

- za vsakih štiriindvajset ur: cela dnevnica;

- za vsakih dodatnih šest ur ali manj: ni dnevnice;

- za vsakih dodatnih dvanajst ur ali manj, vendar več kakor šest ur: polovica dnevnice;

- za vsako dodatno obdobje, daljše od dvanajstih ur: cela dnevnica.

5. Dnevnice za službeno pot pokrivajo vse izdatke na poti, tudi lokalne prevoze v kraju službene poti, razen stroškov, navedenih spodaj, ki se povrnejo ob predložitvi dodatne dokumentacije:

(a) stroške za službene telegrame in notranje ali mednarodne telefonske klice;

(b) stroške reprezentance v primerih iz člena 21;

(c) izjemne izdatke, ki so veliko višji kakor prejeto nadomestilo, če so posledica službene poti in je uslužbenec zanje dobil posebna navodila ali če so posledica višje sile in so v interesu fundacije.

6. Če je pričakovati, da bo službena pot trajala najmanj štiri tedne v istem kraju in je uslužbenec o tem obveščen pred odhodom, se dnevnice lahko znižajo za eno četrtino.

O takem znižanju se lahko odloči med službeno potjo; v tem primeru odločitev ne začne veljati prej kakor v osmih dneh po tistem, ko so uslužbenca o tem obvestili, in pod pogojem, da ostanejo do konca službene poti vsaj še štirje tedni, izračun pa se opravi od dneva obvestila.

7. Če za prehrano in namestitev uslužbenca na službeni poti poskrbi ali povrne stroške ena od institucij Evropskih skupnosti oziroma nacionalna ali mednarodna uprava ali organizacija, mora uslužbenec to prijaviti.

Dnevnica se zmanjša za 200 belgijskih frankov za vsak preskrbljen obrok, dnevnice iz stolpca I in II se zmanjšajo za 450 oz. 420 belgijskih frankov za vsak dan preskrbljene namestitve. Če uslužbencu na službeni poti vse obroke in namestitev preskrbi ali povrne stroške ena od institucij Evropskih skupnosti oziroma nacionalna ali mednarodna uprava ali organizacija, dobi namesto dnevnice dodatek v višini 225 belgijskih frankov za vsakih štiriindvajset ur, prebitih v kraju službene poti.

8. Zneski iz odstavkov 1, 2 in 7 se povečajo za 10 %, če gre za službeno pot v Pariz, za 5 %, če je službena pot v Bruselj, Luksemburg ali Strassbourg, in za 10 % za uslužbence iz skupin C in D za službeno pot v Strassbourg.

F. Fiksno povračilo stroškov

Člen 21

Kadar dobi uslužbenec posebna navodila, zaradi katerih ima občasne stroške za reprezentanco v službene namene, se znesek nadomestila zanje odredi v vsakem primeru posebej na podlagi dodatne dokumentacije in pod pogoji, ki jih določi direktor.

Člen 22

Uslužbenec, zaposlen v kraju, v katerem so stanovanjske razmere zelo slabe, lahko dobi stanovanjski dodatek.

Seznam krajev, za katere se lahko dodeli ta dodatek, najvišji znesek in pravila dodeljevanja določi Svet Evropskih skupnosti skladno s postopkom iz člena 65(3) kadrovskih predpisov za uradnike teh Skupnosti.

Člen 23

Uslužbenec, zaposlen v kraju, v katerem je prevoz zaradi oddaljenosti bivališča od kraja zaposlitve težaven in drag, lahko dobi dodatek za prevoz na delo.

Seznam krajev, za katere se tak dodatek lahko odobri, znesek in pogoje za dodeljevanje določi Svet Evropskih skupnosti skladno s postopkom iz člena 65(3) kadrovskih predpisov za uradnike teh Skupnosti.

Oddelek 5

Člen 24

Zneski iz oddelkov 2 do 4 se samodejno prilagajajo vedno, kadar se spremenijo ustrezni zneski iz kadrovskih predpisov, ki veljajo za uradnike Evropskih skupnosti.

Oddelek 6

PLAČILO PRIPADAJOČIH ZNESKOV

Člen 25

1. Uslužbenci dobijo prejemke iz dela petnajsti dan v mesecu za tekoči mesec. Znesek prejemkov iz dela se zaokroži navzgor do polnega belgijskega franka.

2. Če uslužbencu ne pripadajo prejemki iz dela za poln mesec, se znesek deli na tridesetine in

(a) če je dejansko število dni za izplačilo petnajst ali manj, je število tridesetin enako številu dni za izplačilo;

(b) če je dejansko število dni za izplačilo večje od petnajst, je število tridesetin enako razliki med dejanskim številom dni, za katere se izplačilo ne opravi, in trideset.

3. Če upravičenost do družinskega in izselitvenega dodatka ne začne veljati na dan nastopa službe, ju uslužbenec prejema od prvega dne v mesecu, ko nastopi taka upravičenost. Ob prenehanju upravičenosti dobi uslužbenec pripadajoči znesek do zadnjega dne v mesecu, v katerem upravičenost preneha.

Člen 26

Izplačila se opravijo za vsakega uslužbenca v kraju in v valuti države, v kateri opravlja delo.

Določbe iz člena 17(2), (3) in (4) Priloge VII h kadrovskim predpisom za uradnike Evropskih skupnosti se uporabljajo po analogiji.

--------------------------------------------------