Direktiva Sveta

z dne 16. junija 1975

o zahtevah glede kakovosti površinske vode za odvzem pitne vode v državah članicah

(75/440/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti členov 100 in 235 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

ker vedno večja raba vodnih virov za odvzem vode za prehrano ljudi zahteva zmanjšanje onesnaženosti vode in zaščito vode pred nadaljnjim poslabšanjem;

ker je treba zaščititi javno zdravje in v ta namen nadzorovati površinsko vodo, ki se odvzema za oskrbo s pitno vodo, in čiščenje takšne vode;

ker lahko vsako neskladje med določbami za zahteve glede kakovosti površinske vode, ki se odvzema za pitno vodo, ki so že veljavne ali so v pripravi v različnih državah članicah, ustvari neenake pogoje konkurence in tako neposredno vpliva na delovanje skupnega trga; ker je zato treba približati zakonodajo na tem področju, kot določa člen 100 Pogodbe;

ker se za takšno približevanje zakonodaj zdi potrebno, da se dopolni z ukrepi Skupnosti, tako, da bo eden od njenih ciljev na področju varstva okolja in izboljšanja kakovosti življenja lahko dosežen s podrobnejšo ureditvijo; ker je treba v ta namen predvideti posebne določbe; ker se je treba pri tem sklicevati na člen 235 Pogodbe, saj potrebna pooblastila niso bila predpisana s Pogodbo;

ker akcijski program Evropskih skupnosti o okolju [3] predvideva, da se cilji kakovosti določijo skupno, pri čemer se določijo različne zahteve, ki jih mora okolje izpolnjevati, med drugim opredelitev mejnih vrednosti za vodo, vključno s površinsko vodo, namenjeno za odvzem pitne vode;

ker skupno določanje minimalnih zahtev glede kakovosti za površinsko vodo, ki se odvzema za pitno vodo, ne onemogoča niti strožjih zahtev v primeru, da se ta voda rabi v druge namene, niti zahtev za življenje v vodi;

ker bo v smislu novih tehničnih in znanstvenih znanj potrebno ponovno preveriti vrednosti parametrov, ki določajo kakovost površinske vode, ki se odvzema za pitno vodo;

ker so metode vzorčenja vode in merjenja parametrov, ki določajo fizikalne, kemijske in mikrobiološke značilnosti površinske vode, namenjene za odvzem pitne vode, trenutno v pripravi in morajo biti čim prej določene v Direktivi,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1. Ta direktiva ureja zahteve glede kakovosti, ki jih mora izpolnjevati površinska sladka voda, ki se uporablja ali je namenjena za uporabo pri odvzemu pitne vode, v nadaljevanju "površinska voda", po primerni obdelavi. Ta direktiva ne velja za podzemno vodo, somornico in vodo, namenjeno za polnjenje vodonosnikov.

2. Za namene te direktive se vsa površinska voda, namenjena za prehrano ljudi in dobavljena preko vodovodnega omrežja za javno porabo, šteje kot pitna voda.

Člen 2

Za namene te direktive se površinska voda glede na mejne vrednosti deli na tri kakovostne razrede, A1, A2 in A3, ki ustrezajo primernim standardnim metodam obdelave, navedenim v Prilogi I. Te skupine ustrezajo trem različnim stopnjam kakovosti površinske vode, katerih fizikalne, kemijske in mikrobiološke značilnosti so določene v tabeli v Prilogi II.

Člen 3

1. Države članice določijo za vsa odvzemna mesta ali za vsako posamezno odvzemno mesto vrednosti, ki se uporabljajo za površinske vode za vse parametre iz Priloge II.

Za parametre, za katere v tabeli Priloge II ni navedenih vrednosti, državam članicam ni treba določiti nobenih vrednosti parametrov po prvem pododstavku, dokler niso bile določene številke po postopku iz člena 9.

2. Vrednosti, določene v skladu z odstavkom 1, ne smejo biti manj stroge kot tiste, podane v stolpcih "I" Priloge II.

3. Kadar se v stolpcih "G" Priloge II pojavijo vrednosti, ne glede na to, ali stolpec "I" navedene priloge vsebuje ustrezne vrednosti ali ne, jih skušajo države članice upoštevati kot smernice ne glede na člen 6.

Člen 4

1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo skladnost površinske vode z vrednostmi, določenimi v skladu s členom 3. Ta direktiva velja za vse države članice, ne glede na nacionalne vode in vode, ki prečkajo njene meje.

2. Skladno s cilji te direktive države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo stalno izboljševanje okolja. V ta namen pripravijo sistematični program dela, vključno s časovnim razporedom za izboljšanje površinske vode, posebej tiste v razredu kakovosti A3. Pri tem je treba v naslednjih 10 letih doseči znatno izboljšanje v okviru nacionalnih programov.

Časovni razpored iz prvega pododstavka se bo pripravil v smislu potrebe po izboljšanju kakovosti okolja, še posebej vode, ter ekonomskih in tehničnih omejitev, ki obstajajo ali se lahko pojavijo v različnih regijah Skupnosti.

Komisija bo temeljito preučila načrte iz prvega pododstavka, vključno s časovnimi razporedi in bo, če bo potrebno, Svetu predložila ustrezne predloge.

3. Površinska voda, katere fizikalne, kemijske in mikrobiološke značilnosti ne dosegajo obveznih mejnih vrednosti, ustreznih načinu obdelave A3, se ne sme uporabljati za odvzem pitne vode. Vendar pa se v izjemnih primerih takšna voda nižje kakovosti lahko uporablja, če se izvedejo primerni postopki, vključno z mešanjem, ki kakovostne značilnosti vode zvišajo na raven standardov kakovosti za pitno vodo. V primeru obstoječih obratov je treba Komisijo čim prej obvestiti o razlogih za takšne izjeme na podlagi načrta za upravljanje z vodnimi viri za zadevno območje, v primerih novih obratov pa vnaprej. Komisija bo te razloge podrobno preučila in, če bo potrebno, Svetu predložila ustrezne predloge.

Člen 5

1. Za namene člena 4 za površinsko vodo velja, da je skladna z zadevnimi parametri, če vzorci vode, ki so vzeti v rednih intervalih na istem odvzemnem mestu in se rabijo za odvzem pitne vode, kažejo, da je skladna z vrednostmi parametrov za zadevno kakovost vode, in sicer če je:

- 95 % vzorcev skladnih za parametre iz stolpcev "I" Priloge II,

- 90 % vzorcev v vseh drugih primerih,

in v primeru, da se teh 5 ali 10 % vzorcev ne sklada:

(a) voda ne odstopa od zadevnih vrednosti parametrov za več kot 50 %, razen temperature, pH, raztopljenega kisika in mikro bioloških parametrov;

(b) ni nevarnosti za javno zdravje;

(c) zaporedni vzorci vode, vzeti v statistično primernih intervalih, ne odstopajo od zadevnih vrednosti parametrov.

2. Dokler Skupnost ne izdela politike na tem področju, določajo pogostnost vzorčenja in analize vsakega parametra kot tudi metode merjenja pristojni nacionalni organi, ki pri tem upoštevajo količino odvzete vode, obseg odvzema, velikost oskrbovane populacije, stopnjo tveganja zaradi kakovosti vode in sezonska nihanja v kakovosti.

3. Vrednosti, ki so višje od tistih iz odstavka 2, se ne upoštevajo pri izračunu odstotkov iz odstavka 1, kadar so posledica poplav ali naravnih nesreč ali izrednih vremenskih razmer.

4. Odvzemno mesto pomeni kraj, na katerem se površinska voda odvzame, preden se pošlje v čiščenje.

Člen 6

Države članice lahko kadarkoli določijo strožje vrednosti za površinsko vodo, kot so določene v tej direktivi.

Člen 7

Izvajanje ukrepov, sprejetih s to direktivo, ne sme pod nobenimi pogoji neposredno ali posredno voditi k poslabšanju sedanje kakovosti površinske vode.

Člen 8

Odstopanja od te direktive so dovoljena samo:

(a) v primerih poplav ali drugih naravnih nesreč;

(b) v primeru določenih parametrov, ki so označeni z (O) v Prilogi II zaradi izjemnih vremenskih ali geografskih razmer;

(c) če je površinska voda naravno obogatena z nekaterimi snovmi, zaradi česar preseže omejitve, določene v tabeli v Prilogi II za kakovostne razrede A1, A2 in A3;

(d) v primeru površinskih voda v plitvih jezerih ali dejansko stoječih površinskih voda za parametre, ki so v tabeli v Prilogi II označeni z zvezdico, pri čemer to odstopanje velja le za jezera, ki niso globlja od 20 m, v katerih se voda ne zamenja prej kot v enem letu in v katere se ne odvaja odpadna voda.

Naravna obogatitev pomeni proces, v katerem določeno vodno telo brez človekovega poseganja iz tal prejme določene snovi.

Izjeme iz prvega pododstavka morajo v vsakem primeru upoštevati zahteve za varovanje javnega zdravja.

Če država članica ne upošteva določb te direktive, o tem takoj obvesti Komisijo ter navede svoje razloge in predvidena obdobja.

Člen 9

Numerične vrednosti in seznam parametrov iz tabele v Prilogi II, ki opredeljuje fizikalne, kemijske in mikrobiološke značilnosti površinske vode, se lahko popravijo na prošnjo države članice ali na predlog Komisije, kadar se tehnična in znanstvena znanja o metodah obdelave razširijo ali pa se standardi za pitno vodo spremenijo.

Člen 10

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje v dveh letih po njeni notifikaciji. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Člen 11

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 16. junija 1975

Za Svet

Predsednik

R. Ryan

[1] UL C 62, 30.5.1974, str. 7.

[2] UL C 109, 19.9.1974, str. 41.

[3] UL C 112, 20.12.1973, str. 3.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Opredelitev standardnih metod obdelave za pretvorbo površinske vode kakovostnih razredov A1, A2 in A3 v pitno vodo

Kakovostni razred A1

Enostavna fizična obdelava in dezinfekcija, t. j. hitra filtracija in dezinfekcija.

Kakovostni razred A2

Običajna fizična obdelava, kemična obdelava in dezinfekcija, t. j. predkloriranje, koagulacija, flokulacija, dekantiranje, filtracija, dezinfekcija (končno kloriranje).

Kakovostni razred A3

Intenzivna fizična in kemična obdelava, razširjena obdelava in dezinfekcija t. j. kloriranje do točke prekinitve, koagulacija, flokulacija, dekantiranje, filtracija, adsorpcija (aktivno oglje) in dezinfekcija (ozon, končno kloriranje).

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Značilnosti površinske vode ta odvzem pitne vode

I = obvezno

G = smernica

O = izjemne podnebne ali geografske razmere

* = glej člen 8(d).

[1] [2]

| Parametri | A1 G | A1 I | A2 G | A2 I | A3 G | A3 I |

| |

1 | pH | | 6,5 to 8,5 | 5,5 to 9 | 5,5 to 9 |

2 | obarvanje (po enostavni filtraciji) | skala mg/l Pt | 10 | 20 (O) | 50 | 100 (O) | 50 | 200 (O) |

3 | suspendirane snovi | mg/l | 25 | | | | | |

4 | temperatura | oC | 22 | 25 (O) | 22 | 25 (O) | 22 | 25 (O) |

5 | električna prevodnost | μ S/cm— 1 pri 20 °C | 1000 | | 1000 | | 1000 | |

6 | vonj | (faktor razredčenja pri 25 °C) | 3 | | 10 | | 20 | |

7 * | nitrati | mg/l NO3 | 25 | 50 (O) | | 50 (O) | | 50 (O) |

8 [1] | fluoridi | mg/l F | 0,7 do 1 | 1,5 | 0,7 do 1,7 | | 0,7 do 1,7 | |

9 | organsko vezani klor, ki ga lahko ekstrahiramo — skupaj | mg/l Cl | | | | | | |

10 * | raztopljeno železo | mg/l Fe | 0,1 | 0,3 | 1 | 2 | 1 | |

11 * | mangan | mg/l Mn | 0,05 | | 0,1 | | 1 | |

12 | baker | mg/l Cu | 0,02 | 0,05 (O) | 0,05 | | 1 | |

13 | cink | mg/l Zn | 0,5 | 3 | 1 | 5 | 1 | 5 |

14 | bor | mg/l B | 1 | | 1 | | 1 | |

15 | berilij | mg/l Be | | | | | | |

16 | kobalt | mg/l Co | | | | | | |

17 | nikelj | mg/l Ni | | | | | | |

18 | vanadij | mg/l V | | | | | | |

19 | arzen | mg/l As | 0,01 | 0,05 | | 0,05 | 0,05 | 0,1 |

20 | kadmij | mg/l Cd | 0,001 | 0,005 | 0,001 | 0,005 | 0,001 | 0,005 |

21 | krom skupaj | mg/l Cr | | 0,05 | | 0,05 | | 0,05 |

22 | svinec | mg/l Pb | | 0,05 | | 0,05 | | 0,05 |

23 | selen | mg/l Se | | 0,01 | | 0,01 | | 0,01 |

24 | živo srebro | mg/l Hg | 0,0005 | 0,001 | 0,0005 | 0,001 | 0,0005 | 0,001 |

25 | barij | mg/l Ba | | 0,1 | | 1 | | 1 |

26 | cianid | mg/l Cn | | 0,05 | | 0,05 | | 0,05 |

27 | sulfati | mg/l SO4 | 150 | 250 | 150 | 250 (O) | 150 | 250 (O) |

28 | kloridi | mg/l Cl | 200 | | 200 | | 200 | |

29 | površinsko aktivne snovi (reagirajo z metilen modrim) | mg/l (lauril sulfat) | 0,2 | | 0,2 | | 0,5 | |

30 * [2] | fosfati | mg/l P2O5 | 0,4 | | 0,7 | | 0,7 | |

31 | fenoli (fenolni indeks) paranitranilin 4 aminoantipirin | mg/l C6H5 OH | | 0,001 | 0,001 | 0,005 | 0,01 | 0,1 |

32 | raztopljeni ali emulgirani ogljikovodiki (po ekstrakciji s petroletrom) | mg/l | | 0,05 | | 0,2 | 0,5 | 1 |

33 | policiklični aromatski ogljikovodiki | mg/l | | 0,0002 | | 0,0002 | | 0,001 |

34 | pesticidi skupaj (paration, BHC, dieldrin) | mg/l | | 0,001 | | 0,0025 | | 0,005 |

35 * | kemijska potreba po kisiku (KPK) | mg/l O2 | | | | | 30 | |

36 * | nasičenost s kisikom | % O2 | > 70 | | > 50 | | > 30 | |

37 * | biokemijska potreba po kisiku (BPK5) (pri 20 °C brez nitrifikacije) | mg/l O2 | < 3 | | < 5 | | < 7 | |

38 | dušik po Kjeldahlovi metodi (razen NO3) | mg/l N | 1 | | 2 | | 3 | |

39 | amoniak | mg/l NH4 | 0,05 | | 1 | 1,5 | 2 | 4 (O) |

40 | Snovi, ki se ekstrahirajo s kloroformom | mg/l SEC | 0,1 | | 0,2 | | 0,5 | |

41 | celotni organski ogljik | mg/l C | | | | | | |

42 | preostanek organskega ogljika po flokulaciji in membranski filtraciji (5 μ) TOC | mg/l C | | | | | | |

43 | skupne koliformne bakterije 37 °C | /100 ml | 50 | | 5000 | | 50000 | |

44 | fekalne koliformne bakterije | /100 ml | 20 | | 2000 | | 20000 | |

45 | fekalni streptokoki | /100 ml | 20 | | 1000 | | 10000 | |

46 | salmonela | | ni prisotna v 5000 ml | | ni prisotna v 1000 ml | | | |

[1] Podane vrednosti so zgornje meje, določene glede na povprečno letno temperaturo (nižja in višja).

[2] Ta parameter je bil vključen zaradi izpolnjevanja ekoloških zahtev določenih tipov okolij.

--------------------------------------------------