Official Journal L 081 , 05/04/1972 P. 0001 - 0004
Finnish special edition: Chapter 2 Volume 1 P. 0036
Danish special edition: Series I Chapter 1972(I) P. 0267
Swedish special edition: Chapter 2 Volume 1 P. 0036
English special edition: Series I Chapter 1972(I) P. 0276
Greek special edition: Chapter 02 Volume 1 P. 0153
Spanish special edition: Chapter 02 Volume 1 P. 0101
Portuguese special edition Chapter 02 Volume 1 P. 0101
Uredba Komisije (EGS) št. 679/72 z dne 29. marca 1972 o uvrstitvi blaga v tarifne številke ali tarifne podštevilke 69.09 A, 69.11, 69.13 B in 69.14 A skupne carinske tarife KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 97/69 1 z dne 16. januarja 1969 o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za enotno uporabo nomenklature skupne carinske tarife in zlasti člena 3 Uredbe, ker je treba zagotoviti enotno uporabo nomenklature skupne carinske tarife pri uvrstitvi "izdelkov iz steklastega porcelana" ali "izdelkov iz polsteklastega porcelana", kar so keramični izdelki zastekljeni do manjše ali večje stopnje, iz materiala rahlo sivkasto bele barve ali umetno obarvanega keramičnega materiala, ki je gladek pri dotiku z jezikom, ker vključuje skupna carinska tarifa iz priloge k Uredbi Sveta (EGS) št. 950/68 2 z dne 28. junija 1968, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (EGS) št. 1/72 3 z dne 20. decembra 1971 tarifne številke ali podštevilke 69.09 A, 69.11, 69.13 B in 69.14 A izdelke iz porcelana ter pod tarifnimi številkami ali podštevilkami 69.09 B, 69.12, 69.13 A, 69.13 C in 69.14 B ustrezne izdelke iz drugih keramičnih materialov, ker je za uvrstitev po skupni carinski tarifi treba upoštevati za prej navedeni "steklast porcelan" ali "polsteklast porcelan" posebne lastnosti porcelana in sicer poroznost, gostoto in prosojnost, ker je treba izdelke iz "steklastega porcelana" ali "polsteklastega porcelana" uvrstiti v tarifne številke ali tarifne podštevilke 69.09 A, 69.11, 69.13 B ali 69.14 A, kot je to ustrezno, če imajo med drugim naslednje lastnosti: -- poroznost, ki ne presega 3 %, -- gostoto 2 72 ali več, -- prosojnost, če keramični material ni debelejši kakor 3mm, ni barvan v masi niti prevlečen z barvnim ali neprozornim lakom ali emajlom, ker je zaželeno, da so metode analize predpisane tako, da bi bila določitev poroznosti in prosojnosti teh izdelkov lahko enotna, ker so ukrepi, predvideni s to uredbo, v skladu z mnenjem Odbora za nomenklaturo skupne carinske tarife, SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: Člen 1 "Izdelki iz steklastega porcelana" ali "izdelki iz polsteklastega porcelana", ki so keramični izdelki zastekljeni do manjše ali večje stopnje, iz materiala rahlo sivkasto bele barve ali umetno obarvanega keramičnega materiala, ki je gladek pri dotiku z jezikom, se, kot je to ustrezno, uvrstijo v tarifne številke ali tarifne podštevilke 69.09 A, 69.11, 69.13 B ali 69.14 A, če imajo naslednje lastnosti: (a) stopnjo poroznosti (koeficient absorpcije vode), ki ne presega 3 %, določeno v skladu z metodo, navedeno v Prilogi I, (b) gostoto 2,2 ali več, (c) prosojnost, kjer debelina ni večja kot približno 3mm, določeno v skladu z metodo, navedeno v Prilogi II. Zadnje merilo se ne uporablja, če je keramični material obarvan v masi ali če je prevlečen z barvnim ali neprozornim lakom ali emajlom. Člen 2 Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, 29. marca 1972 Za Komisijo Predsednik S. L. Mansholt PRILOGA I DOLOČANJE KOEFICIENTA ABSORPCIJE VODE Namen in opredelitev Namen testa je določitev koeficienta absorpcije vode keramičnega materiala. Koeficient pomeni delež v odstotkih, izračunan glede na začetno težo keramičnega materiala. Priprava vzorcev in izvedba testa Za vsak izdelek je treba vzeti najmanj tri vzorce za testiranje. Vzamemo jih iz emajliranih delov istega izdelka, imeti pa smejo le eno emajlirano površino. Površina vzorca naj bo okrog 30 cm, največja debelina pa okrog 8 mm, vključno z emajlom. Vzorce sušimo v peči tri ure pri 105 °C in po hlajenju v sušilniku določimo njihovo težo (Wd) z natančnostjo 0,05 grama. Nato takoj potopimo testne delce v destilirano vodo tako, da se ne dotikajo dna posode. Vremo v vodi 2 uri in nato pustimo vzorce v vodi 20 ur. Vzamemo jih iz vode in obrišemo vodo z njihove površine s čisto in rahlo vlažno krpo. Posušimo vdolbine in luknje z rahlo vlažno fino ščetko. Določimo "mokro" težo (Ww). Koeficient absorpcije vode dobimo tako, da pomnožimo povečanje teže s sto in delimo s suho težo: (for the printer insert: insert EQATION) Vrednotenje rezultatov Povprečje koeficientov absorpcije vode v vzorcih, izraženo v odstotkih, je koeficient absorpcije vode keramičnega materiala. PRILOGA II TEST PROSOJNOSTI Opredelitev Obris predmeta mora biti viden skozi vzorec, debel od 2 do 4 milimetre, nameščen v temen prostor 50 centimetrov od novega svetila, zaprtega v škatli, ki oddaja svetlobni žarek med 1 350 in 1 500 lumni. Svetilo je treba zamenjati po 50 urah rabe. Aparat za testiranje (glej priloženo skico) Aparat je sestavljen iz škatle, ki je znotraj pobarvana z belo mat barvo. Svetilo postavimo na enega od koncev (A). Na nasprotnem koncu izrežemo odprtino, tako da obris predmeta (B) lahko vidimo skozi vzorec (C). Škatla ima naslednje mere: -- dolžina: dolžina svetila, plus 50 centimetrov -- širina in višina: približno 20 centimetrov Premer odprtine znaša približno 10 centimetrov. (for the printer: insert sketch) 1 UL L 14, 21.1.1969, str. 1. 2 UL L 172, 22.7.1968, str. 1. 3 UL L 1, 1.1.1972, str. 1.