Direktiva Sveta

z dne 12. decembra 1972

o problemih v zvezi z zdravstvenimi in veterinarskimi pregledi ob uvozu goveda in prašičev ter svežega mesa iz tretjih držav

(72/462/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti členov 43 in 100 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ker je Skupnost izdala predpise o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom za trgovino z govedom in prašiči ter s svežim mesom med državami članicami Skupnosti;

ker je treba, kakor je določeno v zgoraj navedenih predpisih, oblikovati določbe Skupnosti, ki se uporabljajo za uvoz takšnih živali in mesa iz tretjih držav;

ker je zaradi takšnih določb treba sestaviti seznam, ki bo veljal za Skupnost v celoti, tretjih držav ali delov tretjih držav, iz katerih se lahko uvažajo živali in sveže meso, ter obratov, iz katerih se lahko uvaža sveže meso;

ker mora izbor teh držav in obratov temeljiti na splošnih merilih, kakršna so zdravstveno stanje goveda, organizacija in pooblastila veterinarskih služb ter veljavni zdravstveni predpisi; ker je poleg tega treba določiti, da morajo obrati izpolnjevati določeno število posebnih standardov, ki zagotavljajo, da meso iz njih izpolnjuje zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom, ki so po mnenju Skupnosti potrebne;

ker se poleg tega ne bi smel dovoliti uvoz živali ali svežega mesa iz držav, okuženih s kužnimi boleznimi, ki jih v Skupnosti ni, ali iz držav, kjer je minilo premalo časa od take okužbe in ki zaradi tega predstavljajo resno grožnjo čredam Skupnosti; ker takšni pomisleki veljajo tudi za uvoz iz tretjih držav, v katerih se opravlja cepljenje proti takšnim boleznim;

ker je treba splošne pogoje, ki se uporabljajo za uvoz iz vseh tretjih držav, dopolniti s posebnimi pogoji, določenimi na podlagi zdravstvenih razmer v vsaki od njih; ker je zaradi tehnične narave in raznovrstnosti kriterijev, od katerih so odvisni takšni posebni pogoji, za njihovo opredelitev potreben prožen in hiter postopek Skupnosti, v katerem Komisija in države članice tesno sodelujejo;

ker je predložitev standardnega obrazca spričevala ob uvozu živali učinkovito sredstvo za preverjanje, ali se uporabljajo predpisi Skupnosti; ker lahko takšni predpisi vključujejo posebne določbe, ki se lahko razlikujejo glede na zadevno tretjo državo, in ker je to treba upoštevati pri pripravi standardnih obrazcev spričeval;

ker morajo pregledi, ki se izvajajo ob uvozu, pokrivati tudi poreklo in zdravstveno stanje živali;

ker je državam članicam ob prihodu živali na ozemlje Skupnosti in med tranzitom do njihovega namembnega kraja treba dovoliti, da sprejmejo vse ukrepe za varovanje zdravja ljudi in živali, vključno z zakolom in uničenjem;

ker je treba zahtevati, naj sveže meso prihaja iz odobrenih obratov, in določiti zdravstvene in inšpekcijske zahteve, ki jih mora izpolnjevati meso, zlasti med proizvodnjo, skladiščenjem in prevozom;

ker morajo države članice zavzeti skupno stališče glede svežega mesa, katerega vnos v Skupnost je prepovedan iz zdravstvenih razlogov, in ker je treba zlasti prepovedati uvoz mesa, ki vsebuje sledove snovi, ki so škodljive ali bi lahko zaradi njih uživanje postalo nevarno ali škodljivo za zdravje ljudi;

ker je predložitev javnozdravstvenega spričevala in veterinarskega spričevala, ki ga je pripravil uradni veterinar tretje države izvoznice, najprimernejši način za zagotavljanje, da je pošiljka svežega mesa primerna za uvoz;

ker mora sveže meso, ne glede na carinski postopek, pod katerim se prijavlja, opraviti zdravstveni pregled ob prihodu na ozemlje Skupnosti, da se prepreči preusmerjanje mesa, ki ga ne spremljajo zahtevana spričevala in prihaja iz tretjih držav, iz katerih uvoz ni dovoljen, ali ki nimajo pravilno izpolnjenega javnozdravstvenega spričevala;

ker morajo države članice, da bi preverile, ali tretje države izvoznice izpolnjujejo določbe iz te direktive in da bi preprečile uvoz mesa, ki ogroža zdravje ljudi, vsako pošiljko svežega mesa ob uvozu predložiti uradnemu veterinarju v zdravstveni in veterinarski pregled; ker je treba za standardizacijo takšnih uvoznih pregledov sprejeti pravila za njihovo uporabo v skladu s postopkom, v katerem Komisija in države članice tesno sodelujejo;

ker mora po uvoznem pregledu vsako pošiljko svežega mesa, ki vstopi v državo članico, v primeru svežega mesa, preusmerjenega v drugo državo članico, razen mesa, razkosanega po uvozu v odobreni razsekovalnici, spremljati spričevalo, ki uradno navaja, da so predpisane uvozne zahteve izpolnjene;

ker se pregledi, tako za živali kot za meso, opravljajo v splošnem interesu Skupnosti; ker bi bilo torej treba določiti, da se pregledi izvajajo v prostorih, odobrenih v skladu z merili Skupnosti in s postopkom Skupnosti;

ker mora imeti vsaka država članica pravico, da nemudoma prepove uvoz iz tretje države, če bi takšen uvoz lahko ogrožal zdravje ljudi in živali; ker je v takem primeru treba nemudoma zagotoviti usklajevanje mnenj držav članic v zvezi z zadevno tretjo državo brez poseganja v morebitne spremembe seznama držav in obratov, ki imajo dovoljenje za izvoz v Skupnost;

ker naj veterinarski izvedenci Skupnosti dobijo navodila, naj preverjajo zlasti, ali se direktiva izpolnjuje v tretjih državah;

ker mora Skupnost, preden lahko začnejo veljati tako sestavljene določbe Skupnosti, pripraviti številne akte, potrebne za njihovo delovanje, države članice pa morajo sprejeti večje spremembe svojih zakonov; ker je torej treba te določbe začeti izvajati postopoma,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE ENA SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

1. Ta direktiva se uporablja za uvoz iz tretjih držav:

- domačega goveda in prašičev za vzrejo, rejo ali zakol;

- svežega mesa naslednjih vrst domačih živali: goveda, prašičev, ovc in koz ter kopitarjev.

2. Ta direktiva se ne uporablja za:

(a) živali, namenjene izključno za pašo ali vleko tovora, in sicer začasno, v bližini meja Skupnosti;

(b) meso, ki je del osebne prtljage potnikov in je namenjeno za njihovo lastno porabo, če prenesena količina ne presega 1 kg na osebo in če meso prihaja iz tretje države ali njenega dela, ki je na seznamu, sestavljenem v skladu s členom 3, in iz katere uvoz ni prepovedan v skladu s členom 28;

(c) meso, poslano fizičnim osebam v majhnih pošiljkah, če se takšno meso ne uvaža s trgovino, če količina ne presega enega kilograma in če meso prihaja iz tretje države ali njenega dela, ki je na seznamu, sestavljenem v skladu s členom 3, in iz katere uvoz ni prepovedan v skladu s členom 28;

(d) meso za porabo posadke in potnikov na krovu prevoznih sredstev na mednarodnih progah.

Kjer se tovrstno meso ali kuhinjski odpadki raztovorijo, jih je treba uničiti. Vendar pa mesa ni treba uničiti, kadar se neposredno ali po začasnem carinskem nadzoru prenese iz enega v drugo prevozno sredstvo.

Člen 2

V tej direktivi:

(a) "uradni veterinar" je veterinar, ki ga določi glavni pristojni organ države članice ali tretje države;

(b) "namembna država" je država članica, v katero so poslane živali ali sveže meso iz tretje države;

(c) "tretja država" je država, v kateri se ne uporablja ne Direktiva Sveta z dne 26. junija 1964 o problemih zdravstvenega varstva živali, ki vplivajo na trgovino znotraj Skupnosti z govedom in prašiči [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo z dne 7. februarja 1972 [2], niti Direktiva Sveta z dne 26. junija 1964 o zdravstvenih problemih, ki vplivajo na trgovino s svežim mesom znotraj Skupnosti [3], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo z dne 27. oktobra 1970 [4];

(d) "uvoz" je vnos živali ali svežega mesa iz tretjih držav na ozemlje Skupnosti;

(e) "gospodarstvo" pomeni uradno nadziran kmetijski, industrijski ali komercialni obrat na ozemlju tretje države, v katerem redno vzrejajo ali gojijo živali za vzrejo, proizvodnjo ali zakol;

(f) "živali za zakol" za namen poglavja II so govedo ali prašiči, ki bodo po prihodu v namembno državo odpeljane naravnost v klavnico;

(g) "živali za vzrejo ali rejo" so govedo in prašiči, razen tistih iz (f), vključno s tistimi, ki so namenjeni za rejo, proizvodnjo mleka ali mesa ali za vleko tovora;

(h) "goveja čreda, uradno prosta tuberkuloze" je goveja čreda, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I Priloge A;

(i) "goveja čreda, uradno prosta bruceloze" je goveja čreda, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja II(A)(1) Priloge A;

(j) "goveja čreda, prosta bruceloze" je goveja čreda, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja II(A)(2) Priloge A;

(k) "prašiči, prosti bruceloze" so prašiči, ki izpolnjujejo pogoje iz poglavja II(B)(1) Priloge A;

(l) "čreda prašičev, uradno prosta bruceloze" je čreda prašičev, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja II(B)(2) Priloge A;

(m) "območje, prosto epizootskih izbruhov" je območje, na katerem po uradnih izsledkih živali niso obolele za nobeno kužno boleznijo s seznama, sestavljenega v skladu s postopkom iz člena 29, v obdobju in polmeru, ki se določita po istem postopku;

(n) "meso" so vsi deli domačega goveda, prašičev, ovc, koz in kopitarjev, ki so primerni za prehrano ljudi;

(o) "sveže meso" je meso, ki ni bilo obdelano s postopkom konzerviranja; vendar pa se šteje, da je ohlajeno in zamrznjeno meso sveže meso;

(p) "trup" je celo telo zaklane živali po izkrvavitvi, odstranitvi notranjih organov, odstranitvi okončin v karpalnem in tarzalnem sklepu, odstranitvi glave, repa in mlečne žleze ter po odiranju kože pri govedu, ovcah, kozah in kopitarjih;

(q) "klavnični proizvodi" so sveže meso razen trupa, kakor je opredeljen v (p), tudi če ostanejo naravno povezani s trupom;

(r) "notranji organi" so klavnični proizvodi iz prsne, trebušne in medenične votline, vključno s sapnikom in požiralnikom;

(s) "prevozno sredstvo" so tovoru namenjeni deli motornih vozil, železniških vagonov, letal in ladij ali zabojniki za prevoz po kopnem, morju ali zraku;

(t) "pošiljka" je količina mesa ali število živali, ki jih zajema eno samo spričevalo;

(u) "obrat" je odobrena klavnica, odobrena razsekovalnica ali odobrena hladilnica, ki se nahaja izven takšnih odobrenih klavnic in objektov, ki ga je odobrila tretja država in je naveden na seznamu, sestavljenem v skladu s členom 4.

Člen 3

1. Svet na predlog Komisije sestavi seznam držav ali delov držav, iz katerih države članice dovolijo uvoz goveda, prašičev in svežega mesa, ali ene ali več od teh kategorij živali in proizvodov, ob upoštevanju zdravstvenega stanja v teh državah ali delih držav. Seznam se lahko dopolni ali spremeni v skladu s postopkom iz člena 30.

2. Pri odločanju, ali se državo ali del države lahko vključi na seznam iz odstavka 1, se tako pri govedu kot prašičih in svežem mesu posebej upošteva:

(a) zdravstveno stanje živine, drugih domačih in prosto živečih živali v tretji državi, pri čemer se posebna pozornost posveti eksotičnim živalskim boleznim in zdravstvenim razmeram v okolju te države, ki bi lahko ogrozile zdravje ljudi in živali v državah članicah;

(b) redno in hitro zagotavljanje informacij tretje države v zvezi z obstojem kužnih bolezni živali na njenem ozemlju, predvsem bolezni na seznamu A in B Mednarodnega urada za kužne bolezni živali;

(c) predpise teh držav o preprečevanju in nadzoru nad boleznimi živali;

(d) organiziranost veterinarskih služb v teh državah in njihova pooblastila;

(e) organizacijo in izvajanje ukrepov za preprečevanje in nadzor nad kužnimi boleznimi živali.

3. Seznam iz odstavka 1 in vsa dopolnila k njemu se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 4

1. V skladu s postopkom iz člena 29 se sestavi eden ali več seznamov gospodarstev, s katerih lahko države članice dovolijo uvoz svežega mesa. Seznam ali seznami se lahko spremenijo ali dopolnijo v skladu s postopkom iz člena 30.

2. Pri odločanju, ali se klavnica, razsekovalnica ali hladilnica zunaj klavnice ali objekta lahko vključi na enega od seznamov iz odstavka 1, se posebej upoštevajo:

(a) jamstva, ki jih tretja država lahko zagotovi glede skladnosti z določbami iz te direktive;

(b) predpisi tretje države glede dajanja kakršne koli snovi, ki bi lahko vplivala na zdravstveno ustreznost mesa, živalim za zakol;

(c) skladnost z določbami iz te direktive v vsakem primeru posebej;

(d) organiziranost inšpekcijskih služb za meso v tretji državi ali delu države, njene pristojnosti ter nadzor nad njimi.

3. Klavnica, razsekovalnica ali hladilnica zunaj klavnice ali razsekovalnice ne sme biti vključena na seznam ali sezname iz odstavka 1, če leži v eni od držav s seznama iz člena 3(1) in če so jo pristojni organi tretje države poleg tega uradno odobrili za izvoz v Skupnost. Za takšno odobritev se zahteva skladnost z naslednjimi zahtevami:

(a) skladnost z določbami Priloge B;

(b) nenehen nadzor, ki ga izvaja uradni veterinar tretje države.

4. Seznam ali seznami iz odstavka 1 in vsa dopolnila k njim se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 5

Preglede na kraju samem izvajajo veterinarski izvedenci iz držav članic in Komisije, ki preverjajo, ali se v praksi uporabljajo določbe te direktive, še zlasti iz členov 3(2) ter 4(2) in (3).

Komisija na predlog držav članic imenuje izvedence iz držav članic.

Pregledi se izvajajo v imenu Skupnosti, ki krije vse z njimi povezane stroške.

Pogostost pregledov in postopek se določita v skladu s postopkom iz člena 29.

POGLAVJE DVA UVOZ GOVEDA IN PRAŠIČEV

Člen 6

Ne glede na določbe iz člena 3(1) države članice dovolijo uvoz živali iz te direktive, ki prihajajo iz držav nečlanic, le:

(a) če so proste bolezni, za katere so dovzetne živali:

- 12 mesecev v primeru goveje kuge, eksotične slinavke in parkljevke, pljučne kuge govedi, afriške prašičje kuge ter nalezljive ohromelosti prašičev,

- 6 mesecev v primeru bolezni modrikastega jezika in vezikularnega stomatitisa;

(b) če v zadnjih 12 mesecih niso bile cepljene proti boleznim iz prve alinee pod (a), za katere so te živali dovzetne.

Člen 7

V skladu s postopkom iz člena 29 se lahko odloči, da se določbe iz člena 6(a) uporabljajo samo za del ozemlja države nečlanice.

V skladu z istim postopkom in z odstopanjem od člena 6(b) se lahko pod določenimi pogoji dovoli uvoz živali, ki jih zajema ta direktiva, iz držav nečlanic ali njihovih delov, kjer se izvajajo cepljenja proti eni ali več od bolezni iz prve alinee člena 6(a).

Člen 8

1. Brez poseganja v določbe iz členov 6 in 7 države članice dovolijo uvoz živali iz te direktive iz države nečlanice le, če izpolnjujejo sanitarno-zdravstvene pogoje, sprejete v skladu s postopkom iz člena 29 za uvoz iz navedene države nečlanice, glede na vrsto in namembni kraj živali.

2. V skladu s postopkom iz člena 29 se lahko odloči, da se omeji izdajo dovoljenj na določene vrste, živali za zakol, razplod ali rejo ali na živali, namenjene za določene namene, in da se vsi potrebni ukrepi za zdravstveno varstvo živali uporabijo po uvozu.

3. V skladu s postopkom iz člena 29 se lahko odloči, da se opusti določbe iz oddelka A poglavja II Priloge A kar zadeva:

- pridobivanje statusa črede ali tropa, uradno proste bruceloze za čredo ali trop, ki je prosta bruceloze;

- vnos govedi iz čred, prostih bruceloze v črede, ki so uradno proste bruceloze;

- preklic statusa "črede ali tropa, uradno proste bruceloze".

Člen 9

Če država članica meni, da imajo cepiva proti virusom A, O ali C slinavke in parkljevke, uporabljana v državi nečlanici, nekatere pomanjkljivosti, prepove vnos goveda in prašičev iz zadevne države nečlanice na svoje ozemlje. O svojem sklepu čim prej obvesti druge države članice in Komisijo ter navede razloge zanj. Stalni veterinarski odbor se sestane čim prej po tej prijavi. Sprejme se sklep v skladu s postopkom iz člena 30.

Člen 10

Države članice odobrijo uvoz goveda ali prašičev, če so bile pred dnevom natovarjanja za odpošiljanje v namembno državo te živali nenehno na ozemlju ali delu ozemlja države nečlanice s seznama, sestavljenega v skladu s členom 3(1):

(a) najmanj šest mesecev v primeru živali za vzrejo ali rejo;

(b) najmanj tri mesece v primeru živali za zakol.

Ta rok začne teči ob rojstvu v primeru živali, ki so stare manj kot 6 mesecev oziroma 3 mesece.

Člen 11

1. Države članice odobrijo uvoz goveda ali prašičev le ob predložitvi spričevala, ki ga sestavi uradni veterinar države nečlanice izvoznice.

Spričevalo mora

(a) biti izdano na dan nakladanja živali za pošiljko v namembno državo;

(b) biti sestavljeno v najmanj enem od uradnih jezikov namembne države in v enem od uradnih jezikov države, v kateri se opravlja uvozni inšpekcijski pregled, določen v členu 12;

(c) izvirnik tega spričevala mora spremljati živali;

(d) potrjevati, da govedo in prašiči izpolnjujejo pogoje iz te direktive in tiste, sprejete skladno s to direktivo, v zvezi z uvozom iz tretjih držav;

(e) biti sestavljeno iz enega samega lista papirja;

(f) biti napisano na ime enega samega naslovnika.

2. Spričevalo mora ustrezati vzorcu, določenemu v skladu s postopkom iz člena 29.

Člen 12

1. Države članice zagotovijo, da uradni veterinar ob prihodu na ozemlje Skupnosti opravi zdravstveni pregled (uvozno kontrolo) goveda in prašičev.

2. Države članice zagotovijo, da se govedu in prašičem prepove premeščanje znotraj Skupnosti, če se med pregledom, predpisanim v odstavku 1, ugotovi, da:

- živali ne prihajajo z ozemlja ali dela ozemlja tretje države, ki je na seznamu, pripravljenem v skladu s členom 3(1),

- so živali okužene ali obstaja sum, da so okužene ali kontaminirane s kužno boleznijo,

- država nečlanica izvoznica ni izpolnila pogojev, ki jih določajo ta direktiva in njene priloge,

- spričevalo, ki spremlja živali, ne ustreza pogojem iz člena 11.

3. Država članica, ki je izvedla pregled iz 1, sprejme ukrepe, za katere meni, da so potrebni.

Takšni ukrepi lahko med drugim vključujejo:

(a) - karanteno živali, za katere obstaja sum, da so okužene ali kontaminirane z nalezljivo boleznijo;

- v primeru iz četrte alinee odstavka 2, na zahtevo izvoznika, uvoznika ali njunega zastopnika, nadzor nad živalmi do potrditve spričevala;

(b) vračanje živali, ki jim ni mogoče dovoliti premeščanja v skladu z odstavkom 2, nazaj, če ni zadržkov na podlagi zdravstvenega varstva živali.

Če živali ni mogoče vrniti nazaj, pristojni organ odredi njihov zakol in določi obrat, ki ga bo opravil;

(c) zakol in uničenje vseh živali v zadevni pošiljki, če zgoraj navedeni inšpekcijski pregled odkrije znake ene od epizootskih bolezni s seznama, sestavljenega po postopku iz člena 29, ali sum nanjo.

4. Spričevalo, ki spremlja govedo in prašiče pri uvozu, mora po veterinarskem pregledu (uvoznem pregledu) jasno navajati, ali je bil živalim vstop odobren ali zavrnjen.

5. Medtem ko se živali prevažajo prek ozemlja Skupnosti na poti v namembno državo članico, države članice izvajajo zdravstvene ukrepe iz prve alinee odstavka 3(a) in odstavka 3(c), če so živali okužene, pri njih obstaja sum na okužbo ali so kontaminirane s kužno boleznijo.

6. Živali, ki so prejele uvozno dovoljenje in katerih namembni kraj ni država članica, ki je izvedla uvozni pregled iz odstavka 1, je treba pod carinskim nadzorom napotiti v namembno državo brez razkladanja.

7. Živali, ki so zadostile uvoznemu pregledu, določenemu v odstavku 1, v namembni državi opravijo morebitne nadaljnje preglede, potrebne za preverjanje skladnosti z določbami te direktive, vključno s posebnimi pogoji, sprejetimi po postopku iz člena 29 na podlagi člena 3.

Te preglede se lahko opravi bodisi na meji bodisi na kateri koli drugi točki, ki jo določi pristojni organ namembne države, ali pa na obeh mestih.

8. Izvoznik, uvoznik ali njun zastopnik so odgovorni za stroške, nastale na podlagi tega člena, vključno z zakolom ali uničenjem živali, in ne prejmejo nobenega nadomestila od države.

Člen 13

Ob prihodu v namembno državo se živali za zakol odpeljejo neposredno v klavnico in v skladu z zahtevami zdravstvenega varstva živali zakoljejo najpozneje v treh delovnih dneh po prihodu v klavnico.

Brez poseganja v katere koli posebne pogoje, ki se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 29, lahko pristojni organ namembne države na podlagi zdravstvenega stanja živali določi klavnico, v katero je treba prepeljati živali.

POGLAVJE TRI UVOZ SVEŽEGA MESA

Člen 14

1. Sveže meso mora biti pridobljeno od živali, ki so bile pred zakolom najmanj tri mesece, ali od rojstva, če so zadevne živali mlajše od treh mesecev, na ozemlju ali delu ozemlja države s seznama, sestavljenega v skladu s členom 3(1).

2. Ne glede na določbe iz člena 3(1) države članice dovolijo uvoz svežega mesa, ki prihaja iz držav nečlanic, le:

(a) če je bilo preteklih 12 mesecev prosto tistih naslednjih bolezni, za katere so dovzetne živali, od katerih je bilo pridobljeno meso: goveje kuge, eksotične slinavke in parkljevke, afriške prašičje kuge, nalezljive ohromelosti prašičev (tešinske bolezni);

(b) če se tam 12 mesecev ni izvajalo cepljenje proti boleznim iz (a), za katere so dovzetne živali, od katerih je bilo pridobljeno meso.

Člen 15

V skladu s postopkom iz člena 29 se lahko odloči, da se določbe iz člena 14(2)(a) uporabljajo samo za del ozemlja države nečlanice.

V skladu z istim postopkom in ne glede na člen 14(2)(b) se lahko pod nekaterimi pogoji dovoli uvoz svežega mesa iz države nečlanice ali njenega dela, kjer se izvajajo cepljenja proti eni ali več boleznim iz člena 14(2)(a).

Člen 16

Brez poseganja v določbe iz členov 14 in 15 države članice dovolijo uvoz svežega mesa iz države nečlanice le, če izpolnjuje zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom, sprejete v skladu s postopkom iz člena 29 za uvoz svežega mesa iz držav nečlanic, glede na vrsto živali.

Člen 17

1. Države članice odobrijo uvoz svežega mesa v obliki trupov, po možnosti polovica pri prašičih ter polovic ali četrti pri govedu in kopitarjih, le če je mogoče ponovno sestaviti celoten trup vsake živali.

2. Za takšen uvoz se uporabljajo naslednji pogoji: sveže meso

(a) mora biti pridobljeno v klavnici s seznama, sestavljenega v skladu s členom 4(1);

(b) mora biti pridobljeno iz živali, na kateri je v skladu s poglavjem V Priloge B veterinarski delavec izvedel pregled po zakolu in je bila spoznana za primerno za zakol v skladu z določbami iz te direktive, z namenom izvoza v Skupnost;

(c) mora biti obdelano v skladu s higienskimi pogoji v skladu s poglavjem VI Priloge B;

(d) uradni veterinar ga mora v skladu s poglavjem VII Priloge B pregledati po zakolu, pregled pa ne sme pokazati nobenih sprememb, razen travmatičnih poškodb, nastalih tik pred zakolom, ali omejenih deformacij ali sprememb, pod pogojem, da je ugotovljeno, po potrebi tudi z ustreznimi laboratorijskimi testi, da zaradi teh trup in klavnični proizvodi niso neustrezni za prehrano ljudi ali nevarni za zdravje ljudi;

(e) mora spremljati javnozdravstveno spričevalo v skladu s poglavjem X Priloge B;

(f) mora biti po pregledu po zakolu skladiščeno v ustreznih higienskih razmerah in v skladu s poglavjem XII Priloge B v skladiščnih obratih;

(g) mora biti prepeljano v namembno državo v ustreznih higienskih razmerah.

3. Za žigosanje svežega mesa s črnilom se lahko uporablja le metil vijolična.

V skladu s postopkom iz člena 29 se lahko uporabljajo druge vrste barvil.

4. Pri opravljanju pregleda po zakolu iz odstavka 2(d) lahko uradnemu veterinarju pomagajo pomočniki, za katere je odgovoren.

Ti pomočniki morajo:

(a) biti imenovani od glavnega pristojnega organa države izvoznice, v skladu z veljavnimi določbami;

(b) biti primerno usposobljeni;

(c) imeti status, ki zagotavlja njihovo nepristranskost do vodilnih v predelovalnih obratih;

(d) biti brez pristojnosti odločanja v zvezi s končnim rezultatom javnozdravstvenega pregleda.

Člen 18

1. Ne glede na člen 17(1) lahko države članice dovolijo uvoz:

(a) polovic trupov, ločenih četrti ali klavničnih proizvodov, ki ustrezajo pogojem iz člena 17(2) in (3), iz klavnic, določenih za ta namen v skladu s postopkom iz člena 29;

(b) delov, ki so manjši od četrti odkoščenega mesa, iz razsekovalnic, pregledanih na podlagi člena 4 in odobrenih v ta namen v skladu s postopkom iz člena 29. Poleg pogojev iz člena 17(2) in (3) takšno meso izpolnjuje naslednje pogoje:

(i) je bilo razrezano in pridobljeno v skladu s predpisi iz poglavja VIII Priloge B;

(ii) ga je inšpekcijsko pregledal uradni veterinar v skladu z določbami iz poglavja IX Priloge B;

(iii) izpolnjuje predpise iz poglavja XI Priloge B v zvezi z embalažo;

(iv) opravi vse preglede, ki jih izvajajo veterinarji Skupnosti, potrebne za zagotovitev izpolnjevanja zgoraj navedenih določb;

(v) za sveže meso kopitarjev namembna država opravi pregled, da bi zagotovila uporabo morebitnih omejitev uporabe takega mesa.

2. V skladu s postopkom, določenim v členu 29, in ne glede na točko 32 Priloge B, je lahko meso razkosano, dokler je toplo, pri čemer morajo biti izpolnjeni naslednji minimalni pogoji:

(a) sveže meso mora biti prepeljano neposredno iz klavniškega prostora v prostor za razsek, ki mora biti v istem sklopu stavb in dovolj blizu skupaj, ker je meso, namenjeno za razsek, treba prepeljati iz enega prostora v drugega v enem postopku s sistemom prevoza mesa po tirih v visečem položaju iz klavniškega prostora za nadaljnjo obdelavo in razsek se mora opraviti takoj;

(b) kakor hitro sta predpisani razsek in pakiranje opravljena, je meso treba premestiti v hladilnico, predvideno v točki 2(a) poglavja II Priloge B.

Člen 19

Člena 17 in 18 se ne uporabljata:

(a) za sveže meso, uvoženo z dovoljenjem namembne države za drugo uporabo, razen za prehrano ljudi;

(b) za sveže meso, namenjeno za razstavljanje ali posebne raziskave ali analize, pod pogojem, da je mogoče z upravnim nadzorom zagotoviti, da se to meso ne uporabi za prehrano ljudi, in pod pogojem, da se po končani razstavi ali izvedenih posebnih raziskavah ali analizah to meso, razen tistega, ki je bilo uporabljeno med analizo, umakne z ozemlja Skupnosti ali uniči.

V tem primeru in v primeru pod (a) namembna država zagotovi, da zadevnega mesa ni mogoče kakor koli drugače uporabiti kot za namen, zaradi katerega je bil dovoljen vnos na njeno ozemlje;

(c) za sveže meso, namenjeno izključno za oskrbo mednarodnih organizacij, za katero se zahteva odobritev v skladu s postopkom iz člena 29 in pod pogojem, da to meso prihaja iz države na seznamu, sestavljenem v skladu s členom 3(1), ter da so izpolnjene zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali. Države članice, na ozemlju katerih se nahajajo zadevne mednarodne organizacije, zagotovijo, da to meso ni dano v prosti promet.

Člen 20

Države članice prepovejo uvoz:

(a) svežega mesa merjascev ali kriptorhidov;

(b) svežega mesa, ki vsebuje ostanke estrogenih ali tireostatskih snovi, antibiotikov, antimona, arzena, pesticidov ali drugih snovi, ki so škodljive ali zaradi katerih bi utegnilo biti uživanje svežega mesa nevarno ali škodljivo za zdravje ljudi, če taki ostanki presegajo dovoljeno stopnjo.

Dovoljene stopnje določi Svet na predlog Komisije in se lahko pozneje spremenijo v skladu s postopkom, določenim v členu 29;

(c) svežega mesa, obdelanega z ionizirajočimi ali ultravijoličnimi žarki in tudi svežega mesa iz živali, ki so prejemale snovi za mehčanje ali druge proizvode, ki bi lahko spremenile njihovo organoleptično sestavo ali naravo;

(d) svežega mesa, kateremu so bile dodane druge snovi razen tistih iz člena 17(3) za javnozdravstveno žigosanje;

(e) svežega mesa iz živali, ki jim je bila ugotovljena tuberkuloza v kateri koli obliki, in je bilo potrjeno, da imajo tuberkulozo po pozitivni reakciji na tuberkulin;

(f) svežega mesa iz živali, ki jim je bila po zakolu ugotovljena tuberkuloza v kateri koli obliki, ali je bilo ugotovljeno, ali da so bile, žive ali mrtve, prenašalci ene ali več oblik ikričavosti, ali pri prašičih, da imajo trihinelozo;

(g) svežega mesa iz živali, ki so bile zaklane premlade;

(h) delov trupa ali klavniških proizvodov s travmatskimi poškodbami, dobljenimi tik pred zakolom, oziroma deformacijami ali spremembami iz člena 17(2)(d);

(i) krvi;

(j) mletega svežega mesa ali obdelanega na podoben način;

(k) delcev mišičnega ali maščobnega tkiva in drugih tkiv, ki nastanejo pri razseku in izkoščanju mesa ali se držijo kosti in delcev mišičnega in drugega tkiva glave, razen jezika.

Člen 21

Metodo in postopke za odkrivanje prisotnosti trihineloze v svežem mesu prašičev določi Svet na predlog Komisije.

Člen 22

1. Države članice odobrijo uvoz svežega mesa samo ob predložitvi veterinarskega spričevala in javnozdravstvenega spričevala, ki ga sestavi uradni veterinar tretje države izvoznice.

Spričevali morata:

(a) biti sestavljeni v najmanj enem od uradnih jezikov namembne države in v enem od uradnih jezikov države, v kateri se opravljajo uvozni pregledi, določeni v členih 23 in 24;

(b) spremljati sveže meso v izvirniku;

(c) biti sestavljeni iz enega samega lista papirja;

(d) biti izpolnjeni za enega samega prejemnika.

Veterinarsko spričevalo mora potrjevati, da meso ustreza zahtevam zdravstvenega varstva živali iz te direktive in zahtevam, določenim na podlagi te direktive v zvezi z uvozom svežega mesa iz države nečlanice.

2. Spričevalo mora ustrezati vzorcu, določenemu v skladu s postopkom iz člena 29.

3. Javnozdravstveno spričevalo mora po obliki in vsebini ustrezati vzorcu iz Priloge C in biti izdano na dan, ko je sveže meso natovorjeno z namenom odpošiljanja v namembno državo.

Člen 23

1. Države članice zagotovijo, da pristojni organ na svežem mesu takoj po vstopu na ozemlje Skupnosti opravi veterinarski pregled, ne glede na carinski postopek, po katerem je bilo deklarirano.

2. Brez poseganja v določbe iz odstavka 3 države članice zagotovijo, da je uvoz prepovedan, če se pri pregledu odkrije, da:

- meso ne prihaja z ozemlja ali dela ozemlja države nečlanice s seznama, sestavljenega v skladu s členom 3(1);

- meso prihaja z ozemlja ali dela ozemlja države nečlanice, iz katere je uvoz prepovedan v skladu s členoma 14 in 27;

- veterinarsko spričevalo, ki spremlja meso, ni skladno s pogoji, določenimi na podlagi člena 22.

3. Države članice dovolijo prevoz svežega mesa iz ene države nečlanice v drugo, če:

(a) zadevna stranka predloži dokaz, da se prva država nečlanica, v katero je poslano meso po tranzitu čez ozemlje Skupnosti, obveže, da pod nikakršnimi pogoji ne bo zavrnila mesa, katerega uvoz ali tranzit je odobrila, ali ga poslala nazaj v Skupnost;

(b) so tak prevoz pred tem odobrili pristojni organi države članice, na ozemlju katere se izvaja uvozni pregled;

(c) se tak prevoz brez razkladanja blaga na ozemlju Skupnosti izvaja pod nadzorom pristojnih organov v vozilih ali zabojnikih, ki so jih zapečatili pristojni organi; edino rokovanje, dovoljeno med tem prevozom, se izvaja na točki vstopa na ozemlje Skupnosti ali izstopa z njega za neposredni pretovor z ladje ali letala na drugo prevozno sredstvo ali nasprotno.

4. Z vsemi stroški, ki nastanejo na podlagi tega člena, se bremenijo pošiljatelj, prejemnik ali njun zastopnik brez nadomestila države.

Člen 24

1. Države članice zagotovijo, da uradni veterinar za vsako serijo svežega mesa ob uvozu opravi javnozdravstveni pregled in pregled zdravstvenega stanja živali.

Države članice zagotovijo, da so uvozniki dolžni krajevno službo, odgovorno za uvozni pregled na kraju pregleda svežega mesa, obvestiti najmanj dva delovna dneva prej in navesti količino, naravo mesa in čas, od kadar se lahko opravi pregled.

2. Javnozdravstveni pregled iz odstavka 1 se opravi za vsak trup, polovico in četrt, če se uvoz izvaja v skladu s členom 17(1) ter z naključnim vzorčenjem, če se uvažajo drugi kosi. Namen tega pregleda je zlasti preveriti, v skladu z določbami iz odstavka 3:

(a) javnozdravstveno spričevalo, skladnost svežega mesa z navedbami na tem spričevalu, žigosanje;

(b) stanje ohranjenosti, prisotnost umazanije in patogenov;

(c) prisotnost ostankov snovi iz člena 20;

(d) ali sta bila zakol in razsek izvedena v predelovalnih obratih, odobrenih za ta namen;

(e) pogoje prevoza.

3. V skladu s postopkom iz člena 29 se sprejmejo pravila za izvajanje, potrebna za zagotovitev enotnosti pregledov iz odstavka 1, zlasti kar zadeva uporabo določb iz člena 20, in natančneje analitske metode ter pogostost in standarde vzorčenja.

4. Države članice prepovejo trženje svežega mesa, če so pregledi, predvideni v odstavku 1, pokazali, da:

- sveže meso ni ustrezno za prehrano ljudi;

- pogoji iz te direktive in njenih prilog niso izpolnjeni;

- eno od spričeval iz člena 22, ki spremljata vsako serijo, ne izpolnjuje pogojev iz navedenega člena.

5. Če svežega mesa ni mogoče uvoziti, mu je treba zavrniti vstop, razen če temu nasprotujejo razlogi, povezani z veterinarsko inšpekcijo ali javnim zdravjem.

Če vstopa ni mogoče zavrniti, mora biti meso uničeno na ozemlju države članice, v kateri se opravlja pregled.

Z odstopanjem od te določbe, in če tako zahteva uvoznik ali njegov zastopnik, lahko država članica, ki opravlja pregled v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in javnozdravstveni pregled, odobri vnos za druge namene, razen za prehrano ljudi, pod pogojem, da ne obstaja nevarnost za ljudi ali živali in da je meso iz države s seznama, sestavljenega v skladu s členom 3(1), in da uvoz ni prepovedan po členu 28. Takšno meso ne sme zapustiti ozemlja navedene države članice, ki mora preveriti njegov namembni kraj.

6. V vseh primerih morajo po pregledu iz odstavka 1 spričevala jasno navajati namembni kraj mesa.

Člen 25

1. Sveže meso iz vsake serije, katere obtok v Skupnosti odobri država članica na podlagi pregledov iz člena 24(1), mora, preden se pošlje v namembno državo, spremljati spričevalo, ki po obliki in vsebini ustreza vzorcu iz Priloge D.

Spričevalo mora:

(a) sestaviti pristojni veterinar na kraju pregledov ali kraju skladiščenja;

(b) biti izdano na dan nakladanja pošiljke svežega mesa v namembno državo članico;

(c) biti sestavljeno najmanj v jeziku namembne države;

(d) spremljati serijo svežega mesa v izvirniku.

Člen 26

Z vsemi stroški, ki nastanejo na podlagi izvajanja členov 24 in 25, ter zlasti stroški pregledov svežega mesa, stroški skladiščenja in po možnosti stroški uničenja mesa se bremenijo pošiljatelj, prejemnik ali njun zastopnik brez nadomestila države.

POGLAVJE ŠTIRI SKUPNE DOLOČBE

Člen 27

1. Države članice sestavijo in Komisiji sporočijo sezname:

(a) obmejnih mest za uvoz goveda in prašičev;

(b) kontrolnih točk za uvoz svežega mesa.

Ta obmejna mesta in kontrolne točke morajo biti odobrena v skladu s postopkom, določenim v členu 29.

2. Da se obmejna mesta iz odstavka 1(a) odobrijo, morajo njihovi zastopniki imeti na razpolago zlasti potrebno opremo za izvajanje pregledov iz člena 12(1) ter za razkuževanje, odlaganje odpadne krme, stelje, govna, urina in vseh drugih odpadkov.

3. Da se odobrijo kontrolne točke iz odstavka 1(b) morajo imeti njihovi zastopniki na razpolago vsaj:

(a) dovolj velike prostore za normalno izvajanje pregledov;

(b) ustrezne prostore za ohlajevanje in zamrzovanje;

(c) ustrezen prostor za odtajevanje;

(d) laboratorij.

4. Odgovornost za preglede prevzame uradni veterinar. Pri izvajanju povsem običajnih nalog mu lahko pomagajo posebej v ta namen usposobljeni pomočniki.

Podrobna pravila za to pomoč se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 29.

5. Veterinarski izvedenci preverijo, ali oprema odobrenih obmejnih mest in kontrolnih točk ustreza pogojem iz tega člena in ali se pregledi opravljajo v skladu s to direktivo.

Ti izvedenci morajo biti državljani države članice, ki ni država članica, v kateri se nahaja mesto, ki ga je treba pregledati.

Pogoji za uporabo tega odstavka, zlasti imenovanje veterinarskih izvedencev in postopki preverjanja, se določijo v skladu s postopkom iz člena 29.

6. Vse stroške v zvezi z izvajanjem prvega pododstavka odstavka 5 nosi Skupnost.

Člen 28

1. Brez poseganja v določbe iz člena 6, če v državi nečlanici izbruhne ali se razširi kužna živalska bolezen, ki bi lahko ogrozila zdravje živine v eni od držav članic, ali če to upravičuje kateri koli drug razlog v zvezi z veterinarskimi pregledi, zadevna država članica prepove uvoz tistih živalskih vrst, ki so predmet te direktive, ne glede na to, ali se uvažajo neposredno ali posredno preko druge države članice, iz celotnega ozemlja države nečlanice ali iz dela njenega ozemlja.

2. Brez poseganja v določbe iz člena 14, če se v državi nečlanici s seznama, sestavljenega v skladu s členom 3(1), pojavi ali razširi kužna živalska bolezen, ki se lahko prenaša s svežim mesom in bi lahko ogrozila zdravje ljudi ali živine v eni od držav članic, ali če to opravičujejo kateri koli drugi razlogi, povezani z veterinarskimi pregledi, zadevna država članica prepove uvoz tega mesa, ne glede na to, ali je uvoženo neposredno ali posredno prek druge države članice, iz celotnega ozemlja države nečlanice ali iz dela njenega ozemlja.

3. Ukrepe, ki jih sprejmejo države članice na podlagi odstavkov 1 in 2, ter preklic takih ukrepov je treba nemudoma sporočiti drugim državam članicam in Komisiji, skupaj z razlogi zanje.

Stalni veterinarski odbor se po tem obvestilu sestane, kakor hitro je mogoče, in v skladu s postopkom iz člena 30 odloči, ali je ukrepe treba spremeniti, zlasti da bi se uskladili z ukrepi, ki so jih sprejele druge države članice, ali pa jih je treba odpraviti.

Če nastopijo razmere, predvidene v odstavkih 1 in 2, in se zdi potrebno, da tudi druge države članice uporabijo ukrepe, sprejete na podlagi navedenih odstavkov, skupaj z morebitnimi spremembami na podlagi prejšnjega pododstavka, se ustrezni ukrepi sprejmejo po postopku iz člena 30.

4. Ponoven začetek uvoza iz zadevne države nečlanice se dovoli po enakem postopku.

Člen 29

1. Če je treba ravnati po postopku iz tega člena, predsednik na lastno pobudo ali pa na zahtevo države članice nemudoma preda zadevo Stalnemu veterinarskemu odboru (v nadaljevanju "odbor"), ustanovljenemu s Sklepom Sveta z dne 15. oktobra 1968.

2. V odboru se glasovi držav članic ponderirajo, kakor je določeno v členu 148(2) Pogodbe. Predsednik ne glasuje.

3. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek potrebnih ukrepov. Odbor poda svoje mnenje o osnutku v roku dveh dni. Mnenja se podajo z večino dvanajstih glasov.

4. Komisija sprejme ukrepe, kadar so skladni z mnenjem odbora, in jih takoj uporabi. Če niso v skladu z mnenjem odbora ali če mnenje ni bilo podano, Komisija nemudoma predloži Svetu predlog ukrepov, ki naj se sprejmejo.

Svet ukrepe sprejme s kvalificirano večino.

Če Svet v roku treh mesecev od datuma, ko mu je bil predlog predložen, ne sprejme nikakršnih ukrepov, predlagane ukrepe sprejme Komisija in jih takoj uporabi, razen če se ni Svet proti njim izrekel z navadno večino.

Člen 30

1. Če je treba ravnati po postopku iz tega člena, predsednik na lastno pobudo ali pa na zahtevo države članice nemudoma preda zadevo Stalnemu veterinarskemu odboru (v nadaljevanju "odbor"), ustanovljenemu s Sklepom Sveta z dne 15. oktobra 1968.

2. V odboru se glasovi držav članic ponderirajo, kakor je določeno v členu 148(2) Pogodbe. Predsednik ne glasuje.

3. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek potrebnih ukrepov. Odbor poda svoje mnenje o osnutku v roku dveh dni. Mnenja se podajo z večino dvanajstih glasov.

4. Komisija sprejme ukrepe, kadar so skladni z mnenjem odbora, in jih takoj uporabi. Če niso v skladu z mnenjem odbora ali če mnenje ni bilo podano, Komisija nemudoma predloži Svetu predlog ukrepov, ki naj se sprejmejo. Svet ukrepe sprejme s kvalificirano večino.

Če Svet v roku petnajstih dni od datuma, ko mu je bil predlog predložen, ne sprejme nikakršnih ukrepov, predlagane ukrepe sprejme Komisija in jih takoj uporabi, razen če se ni Svet proti njim izrekel z navadno večino.

Člen 31

Določbe členov 29 in 30 se uporabljajo osemnajst mesecev od datuma, ko je bila zadeva prvič predložena odboru, na podlagi člena 29(1) ali 30(1) ali na podlagi katerih koli ustreznih pravil.

Člen 32

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo in njenimi prilogami:

(a) najpozneje do 1. oktobra 1973, kar zadeva določbe iz člena 23(1) ter (3)(a), (b) in (c);

(b) najpozneje do 1. januarja 1976, kar zadeva vse druge določbe, razen tistih, ki urejajo postopek Skupnosti.

2. Z določbami, ki zadevajo postopek Skupnosti iz te direktive, se uskladijo najpozneje do 1. januarja 1977.

Vendar pa morata med sprejemom ukrepov, sprejetih na podlagi teh določb, in zgoraj navedenim datumom, miniti najmanj dve leti.

3. Na datum, določen v odstavku 2, se prekličeta člena 4 in 11 Direktive Sveta z dne 26. junija 1964 o problemih zdravstvenega varstva živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči znotraj Skupnosti, ter člen 9 Direktive Sveta z dne 26. junija 1964 o zdravstvenih problemih, ki vplivajo na trgovino s svežim mesom znotraj Skupnosti.

Člen 33

1. Nove države članice lahko, s tem da spoštujejo splošne določbe iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, do 31. decembra 1977 ohranijo v veljavi nacionalna pravila, ki urejajo uvoz iz tretjih držav:

(a) goveda in prašičev za vzrejo, rejo ali zakol;

(b) svežega mesa naslednjih vrst domačih živali: goveda, prašičev, ovc in koz ter kopitarjev.

V okviru teh pravil se izdelajo prilagoditve pri pripravi na uporabo pravil, ki urejajo takšen uvoz, na celotnem ozemlju Skupnosti; v ta namen takšna pravila preuči Stalni veterinarski odbor.

2. Komisija najpozneje do 1. julija 1976 Svetu pošlje poročilo in, kolikor je potrebno, predloži ustrezne predloge, z upoštevanjem rešitev, ki so bile izdelane za probleme, ki jih povzroča razširitev pravil, ki urejajo trgovino med državami članicami Skupnosti z zadevnimi proizvodi na celotno ozemlje Skupnosti.

Člen 34

Ta direktiva ne posega v pravice in obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov o zdravstvenem varstvu živali, sklenjenih med eno ali več državami članicami in eno ali več državami nečlanicami pred datumom sprejema te direktive.

Če takšni sporazumi niso skladni s to direktivo, države članice ali zadevne države uporabijo vse primerne načine, da odstranijo opažena neskladja.

Člen 35

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 12. decembra 1972

Za Svet

Predsednik

P. Lardinois

[1] UL L 121, 29.7.1964, str. 1977/64.

[2] UL L 38, 12.2.1972, str. 95.

[3] UL L 121, 29.7.1964, str. 2012/64.

[4] UL L 239, 30.10.1970, str. 42.

--------------------------------------------------

PRILOGA A

POGLAVJE I GOVEJA ČREDA, PROSTA TUBERKULOZE

Šteje se, da je goveja čreda uradno prosta tuberkuloze, če:

(a) nobena žival ne kaže kliničnih znakov tuberkuloze;

(b) so vse živali, starejše od šest tednov, negativno reagirale na najmanj dva uradna intradermalna tuberkulinska testa, če je bil prvi šest mesecev po opravljeni dezinfekciji črede, drugi šest mesecev kasneje in ostali v enoletnih presledkih. Če v državi nečlanici, v kateri se uradni postopki za preprečevanje tuberkuloze opravljajo za vse goveje črede, odstotek govejih čred, okuženih s tuberkulozo, ni večji od 1 % v dveh zaporednih nadzornih obdobjih, med katerima je presledek enega leta, se navedeni presledek lahko podaljša na dve leti. Če odstotek okuženih govejih čred ni večji od 0,2 % v dveh zaporednih nadzornih obdobjih, med katerima je presledek dveh let, se navedeni presledek lahko podaljša na tri leta;

(c) ni bila nobena goveja žival vnesena brez spričevala uradnega veterinarja, ki potrjuje, da žival prihaja iz goveje črede, uradno proste tuberkuloze, in, v primeru živali, ki so starejše od šestih tednov, da je reagirala negativno na uraden intradermalni tuberkulinski test;

(i) intradermalni tuberkulinski test pa ni potreben v tretjih državah, v katerih je odstotek posestev, na katerih je tudi govedo, okuženo s tuberkulozo, manjši od 0,2 % in če spričevalo uradnega veterinarja navaja, da:

1. je istovetnost živali pravilno ugotovljena,

2. žival prihaja iz goveje črede, uradno proste tuberkuloze v navedeni državi nečlanici,

3. žival med prevozom ni prišla v stik z govedom, ki ne prihaja iz govejih čred, uradno prostih tuberkuloze;

(ii) spričevala iz (i) niso potrebna v državi nečlanici, kjer je najmanj štiri leta:

- najmanj 99,80 % govejih čred uradno priznanih kot črede proste tuberkuloze, in kjer

- so bile črede, ki niso uradno proste tuberkuloze, pod uradnim nadzorom, pri čemer je prenos goveda iz takšnih čred prepovedan, razen če so pod uradnim nadzorom prepeljane v zakol.

POGLAVJE II ČREDA PRAŠIČEV, PROSTA BRUCELOZE IN ČREDE PRAŠIČEV IN GOVEDI, PROSTE BRUCELOZE

A. Goveje črede

1. Šteje se, da je goveja čreda uradno prosta bruceloze, če:

(a) v njej ni živali, ki so bile cepljene proti brucelozi, razen samic, ki so bile cepljene pred najmanj tremi leti;

(b) vse živali najmanj šest mesecev ne kažejo kliničnih znakov bruceloze;

(c) vse živali, starejše od dvanajst mesecev:

(i) imajo v dveh uradnih seroaglutinacijskih testih, opravljenih v presledkih najmanj treh mesecev in največ dvanajst mesecev, vsebnost brucel manj kot 30 i.e. aglutininov na mililiter; prvi seroaglutinacijski test se lahko nadomesti s tremi mlečnimi prstanastimi preizkusi, ki se opravljajo vsake tri mesece, pod pogojem, da se drugi seroaglutinacijski test opravi najmanj šest tednov po tretjem mlečnem prstanastem preizkusu;

(ii) se vsako leto pregledajo, da se odsotnost bruceloze določi s tremi mlečnimi prstanastimi preizkusi, opravljenimi v presledkih najmanj treh mesecev, in z enim seroaglutinacijskim testom, opravljenim najmanj šest tednov po drugem mlečnem prstanastem preizkusu. Če mlečnih prstanastih preizkusov ni mogoče opraviti, se vsako leto opravita dva seroaglutinacijska testa v presledku najmanj treh mesecev in največ šestih mesecev. Če v državi nečlanici, v katere govejih čredah se opravljajo uradni postopki za preprečevanje bruceloze, odstotek okuženih govejih čred ni večji od 1 %, je dovolj, da se vsako leto opravita dva mlečna prstanasta preizkusa v presledku najmanj treh mesecev, ali, če ju ni mogoče opraviti, en seroaglutinacijski test;

(d) ni bila nobena goveja žival vnesena brez spričevala uradnega veterinarja, ki potrjuje, da žival prihaja iz goveje črede, uradno proste bruceloze, in, v primeru živali, ki so starejše od dvanajstih mesecev, da je imela na uradnem seroaglutinacijskem testu vsebnost brucel manj kot 30 i.e. aglutininov na mililiter;

(i) seroaglutinacijski testi pa se ne zahtevajo v državah članicah, kjer je odstotek govejih čred, okuženih z brucelozo, najmanj dve leti manjši od 0,2 % in če spričevalo uradnega veterinarja navaja, da:

1. je istovetnost živali pravilno ugotovljena,

2. žival prihaja iz goveje črede, uradno proste bruceloze v navedeni državi nečlanici,

3. žival med prevozom ni prišla v stik z govedom, ki ne prihaja iz govejih čred, uradno prostih bruceloze;

(ii) spričevalo iz (i) ni potrebno v državi nečlanici, kjer je najmanj štiri leta:

- najmanj 99,80 % govejih čred uradno priznanih kot črede proste bruceloze, in kjer

- so bile črede, ki niso uradno proste bruceloze, pod uradnim nadzorom, pri čemer je prenos goveda iz takšnih čred prepovedan, razen če so pod uradnim nadzorom prepeljane v zakol.

2. Šteje se, da je goveja čreda prosta bruceloze, če:

(a) v njej ni samcev goveda, ki so bili cepljeni proti brucelozi;

(b) so bile vse ali nekatere samice goveda cepljene pri starosti največ šestih mesecev z živim cepivom Buck 19 ali z drugimi cepivi, odobrenimi s postopkom iz člena 29;

(c) vse govedo izpolnjuje pogoje iz 1(b) in (c), če se razume, da lahko ima govedo, staro manj kot trideset mesecev, vsebnost brucel enako ali večjo od 30 i.e. aglutininov na mililiter, vendar manj kot 80 i.e. aglutininov na mililiter, če preskus reakcije vezanja komplementa pokaže:

- manj kot 30 enot EGS v primeru samic, cepljenih manj kot dvanajst mesecev prej,

- manj kot 20 enot EGS v vseh drugih primerih;

(d) ni bila nobena žival vnesena brez spričevala uradnega veterinarja, ki potrjuje, da zanjo veljajo pogoji iz 1(d) ali da prihaja iz goveje črede, priznane kot proste bruceloze in, če je v tem primeru starejša od dvanajstih mesecev, da je imela v tridesetih dneh pred sprejemom v čredo vsebnost brucel manjšo od 30 i.e. aglutinina na mililiter in negativno reakcijo vezanja komplementa. Vsi pregledi morajo biti opravljeni pod uradnim nadzorom.

Če pa je bila zadevna žival cepljena in je stara manj kot trideset mesecev, lahko ima vsebnost brucel 30 i.e. aglutininov na mililiter ali več, vendar manj kot 80 i.e. na mililiter, če preizkus reakcije vezanja komplementa pokaže:

- manj kot 30 enot EGS v primeru samice, cepljene manj kot dvanajst mesecev prej,

- manj kot 20 enot EGS po dvanajstem mesecu po cepljenju.

B. Prašiči in črede prašičev

1. Šteje se, da je prašič prost bruceloze, če:

(a) ne kaže nobenih kliničnih znakov bolezni;

(b) tehta več kot 25 kg in pri hkrati opravljenih uradnih seroloških testih pokaže:

(i) vsebnost brucel manj kot 30 i.e. aglutinina na mililiter na seroaglutinacijskem testu;

(ii) negativen rezultat na testu reakcije vezanja komplementa.

2. Šteje se, da je čreda prašičev prosta bruceloze, če:

(a) vsi prašiči najmanj eno leto ne kažejo kliničnih znakov bolezni;

(b) je govedo, ki je ob istem času na posestvu, iz črede, uradno proste bruceloze ali črede, proste bruceloze.

--------------------------------------------------

PRILOGA B

POGLAVJE I POGOJI ZA ODOBRITEV KLAVNIC

1. Klavnice morajo imeti vsaj:

(a) ustrezen hlev ali, če podnebne razmere to dovoljujejo, ograde za začasno namestitev živali; takšne ograde morajo biti zgrajene na trdnih, neprepustnih tleh in morajo biti opremljene z napravami za razkuževanje, napajanje in hranjenje živali ter s primernim odvajalnim sistemom za odvajanje tekočin proti odtokom, ki so opremljeni z loputami in rešetkami;

(b) zadosti velike klavniške prostore, ki omogočajo zadovoljivo opravljanje dela; če se v istih klavniških prostorih koljejo tako prašiči kot druge živalske vrste, mora biti zagotovljen poseben oddelek za zakol prašičev; vendar pa takšen oddelek ni obvezen, če zakol prašičev in zakol drugih živali ne potekata istočasno; vendar pa mora v takšnih primerih parjenje, odstranjevanje perja in ščetin, strganje in smojenje potekati v posebnih oddelkih, ki so jasno ločeni od klavne linije bodisi z vmesnim praznim prostorom širine najmanj pet metrov ali z najmanj tri metre visoko pregradno steno;

(c) prostor za praznjenje in čiščenje želodcev in črev;

(d) prostore za obdelavo črev in vampov, če se to opravlja v klavnici;

(e) ločene prostore za skladiščenje maščobe in za skladiščenje kož, rogov, parkljev in prašičjih ščetin, če se ti ne odstranjujejo iz klavnice na dan zakola prašičev;

(f) prostore, ki se lahko zaklenejo, ali, če podnebne razmere to dovoljujejo, ograde za namestitev bolnih ali sumljivih živali; prostore, ki se lahko zaklenejo, namenjene zakolu takšnih živali, skladiščenju zadržanega mesa in skladiščenju zaseženega mesa.

Prostori in ograde za nameščanje bolnih ali sumljivih živali, skupaj s prostori za pokončanje takšnih živali, niso obvezni v obratih, kjer pravila države nečlanice prepovedujejo pokončanje takšnih živali;

(g) dovolj velike prostore za ohlajevanje in zamrzovanje;

(h) primerno opremljen prostor, ki se lahko zaklene, namenjen izključno veterinarski službi; primerno opremljen prostor za opravljanje preskusov za ugotavljanje trihineloze, če so obvezni;

(i) garderobe, umivalnike, prhe in stranišča s tekočo vodo; slednja se ne odpirajo neposredno v delovne prostore; umivalniki morajo imeti vročo in mrzlo tekočo vodo, sredstva za čiščenje in razkuževanje rok ter brisače za enkratno uporabo; umivalniki morajo biti v bližini stranišč;

(j) opremo, ki omogoča, da se veterinarski pregledi iz te direktive vedno opravljajo učinkovito;

(k) sredstva za nadzorovanje dostopa do klavnice in izhoda iz nje;

(l) primerno pregrado med kontaminiranimi in čistimi deli poslopja, tako da so slednji zaščiteni pred onesnaženjem in zlasti pred neprijetnimi vonjavami in prahom;

(m) v prostorih iz (b), (c), (d), (e), (f), (g) in (i):

- impregniran pod, ki ga je enostavno čistiti in razkužiti, je odporen proti gnitju in položen tako, da se olajša odvajanje vode; napeljava vode proti odvodnim kanalom, ki so opremljeni z rešetkami in loputami, mora biti pokrita;

- gladke stene s svetlimi in pralnimi oblogami ali barvo, ki segajo najmanj 3 metre visoko, z zaobljenimi robovi in vogali;

(n) ustrezno prezračevanje in odvajanje pare v prostorih, kjer se dela z mesom;

(o) v istih prostorih ustrezno naravno ali umetno razsvetljavo, ki ne popači barv;

(p) primerno oskrbo s samo pitno vodo pod pritiskom; v izjemnih primerih pa se lahko uporablja nepitna voda za proizvodnjo pare, če cevi, nameščene v ta namen, ne omogočajo uporabe takšne vode za druge namene; poleg tega se lahko v izjemnih primerih dovoli uporaba nepitne vode za hlajenje hladilne opreme. V takšnih primerih morajo biti cevi z nepitno vodo jasno ločene od tistih, po katerih poteka pitna voda, in ne smejo potekati skozi prostore, kjer se nahaja sveže meso;

(q) ustrezno oskrbo z vročo pitno vodo;

(r) sistem za odstranjevanje odpadne vode, ki izpolnjuje higienske zahteve;

(s) v delovnih prostorih primerno opremo za čiščenje in razkuževanje rok in orodja; takšna oprema mora biti čim bliže delovnim postajam; pipe se ne upravljajo ročno; takšna oprema mora imeti vročo in mrzlo tekočo vodo, sredstva za čiščenje in razkuževanje ter brisače za enkratno uporabo; temperatura vode za čiščenje orodja ne sme biti nižja od 82 °C;

(t) takšno opremo, ki zagotavlja, da se po omamljanju obdelava lahko opravlja čim dlje na obešeni živali; če odiranje poteka na kovinskih nosilcih, morajo biti izdelani iz nerjavečega materiala in nameščeni dovolj visoko, da se trup ne dotika tal;

(u) sistem prevoza mesa za nadaljnjo obdelavo po tirih v visečem položaju;

(v) primerno opremo za zaščito pred škodljivci, kot so žuželke, glodalci ipd.;

(w) orodje in delovno opremo, zlasti rezervoarje za vampe, iz nerjavečega materiala, ki omogočajo enostavno čiščenje in razkuževanje;

(x) prostor, opremljen posebej za govno;

(y) prostor in primerno opremo za čiščenje in razkuževanje vozil; to ni obvezno, če obstajajo določbe, ki zahtevajo, da vozila čistijo in razkužujejo javna podjetja; če gre za cestna vozila, se morajo podjetja nahajati v bližini klavnice.

POGLAVJE II POGOJI ZA ODOBRITEV RAZSEKOVALNIC

2. Razsekovalnice morajo imeti vsaj:

(a) hladilnico, dovolj veliko za shranjevanje svežega mesa;

(b) prostor za razsek in izkoščevanje ter za postopke pakiranja, določene v odstavku 46;

(c) prostor za postopke pakiranja, določene v odstavku 45, in za odpošiljanje mesa;

(d) primerno opremljen prostor s ključavnico, namenjen izključno veterinarski službi;

(e) primerno opremljen prostor za opravljanje preskusov za ugotavljanje trihineloze, če se takšni preskusi opravljajo v razsekovalnici;

(f) garderobe, umivalnike, prhe in stranišča s tekočo vodo; slednja se ne odpirajo neposredno v delovne prostore; umivalniki morajo imeti vročo in mrzlo tekočo vodo, sredstva za čiščenje in razkuževanje rok ter brisače za enkratno uporabo; umivalniki morajo biti v bližini stranišč;

(g) posebne nepredušne in neprepustne nerjaveče zabojnike s pokrovi in zapahi, ki nepooblaščenim osebam preprečujejo dostop do njihove vsebine, za meso ali klavnične proizvode, pridobljene pri razseku in niso namenjeni prehrani ljudi, ali prostor za takšno meso in klavnične proizvode, ki se ga lahko zaklene, če je to potrebno zaradi velikih količin ali če se ti na koncu vsakega delovnega dne ne odstranijo ali uničijo;

(h) v prostorih iz (a) in (b):

- impregniran pod, ki ga je enostavno čistiti in razkužiti, je odporen proti gnitju in položen tako, da se olajša odvajanje vode; napeljava vode proti odvodnim kanalom, ki so opremljeni z rešetkami in loputami, mora biti pokrita;

- gladke stene s svetlimi in pralnimi oblogami ali barvo, ki segajo najmanj 2 metra visoko, z zaobljenimi robovi in vogali;

(i) hladilno opremo v prostorih iz (a) in (b), ki ohranja meso pri notranji temperaturi največ +7 °C;

(j) termometer ali termograf v razsekovalnici;

(k) opremo, ki omogoča, da se inšpekcijski postopki in postopki veterinarskega nadzora, ki jih določa ta direktiva, vedno opravljajo učinkovito;

(l) ustrezno prezračevanje v prostorih, kjer se dela z mesom;

(m) v prostorih, kjer se dela z mesom, ustrezno naravno ali umetno razsvetljavo, ki ne popači barv;

(n) primerno oskrbo s samo pitno vodo pod pritiskom; v izjemnih primerih pa se lahko uporablja nepitna voda za proizvodnjo pare, če cevi, nameščene v ta namen, ne omogočajo uporabe takšne vode za druge namene; poleg tega se lahko v izjemnih primerih dovoli uporaba nepitne vode za hlajenje hladilne opreme. Cevi z nepitno vodo morajo biti jasno ločene od tistih, po katerih poteka pitna voda, in ne smejo potekati skozi prostore, kjer se nahaja sveže meso;

(o) ustrezno oskrbo z vročo pitno vodo;

(p) sistem za odstranjevanje odpadne vode, ki izpolnjuje higienske zahteve;

(q) v prostorih, kjer se obdeluje meso, ustrezno opremo za čiščenje in razkuževanje rok in orodja, ki mora biti čim bliže delovnim postajam. Pipe se ne smejo upravljati ročno. Ta oprema mora imeti vročo in mrzlo tekočo vodo, sredstva za čiščenje in razkuževanje ter brisače za enkratno uporabo. Za čiščenje orodja mora imeti voda najmanj 82 °C;

(r) opremo, ki ustreza higienskim zahtevam za rokovanje s svežim mesom ter za skladiščenje zabojnikov za meso tako, da se ne meso ne zabojniki neposredno ne dotikajo tal;

(s) primerno opremo za zaščito pred škodljivci, kot so žuželke, glodalci ipd.;

(t) orodje in delovno opremo, kot so mize za rezanje, mize z zamenljivimi deskami za rezanje, posode, tekoči trakovi in žage, izdelane iz nerjavečega materiala, ki ne more vplivati na kakovost mesa in omogoča enostavno čiščenje in razkuževanje. Uporaba lesa je prepovedana.

POGLAVJE III POGOJI ZA ODOBRITEV HLADILNIC, KI SE NAHAJAJO IZVEN KLAVNIC IN RAZSEKOVALNIC

3. Hladilnice, ki se nahajajo izven klavnic in razsekovalnic, morajo imeti vsaj:

(a) dovolj velike prostore za zamrzovanje, ki omogočajo enostavno čiščenje in razkuževanje, v katerih je mogoče skladiščiti meso tako, da se ohranjajo temperature, določene v točki 48.

Takšni prostori nikakor ne smejo biti povezani s prostori, v katerih se skladiščijo živila razen svežega mesa.

Na strop nameščena zamrzovalna oprema mora vsebovati sistem za odvajanje, ki je dobro izoliran in neposredno povezan z napeljavo za odpadno vodo.

V tla nameščena zamrzovalna oprema mora biti postavljena v kanale z neodvisnim sistemom za odvajanje vode ali povezanim neposredno na sistem obrata;

(b) posebne prostore s ključavnico, namenjene za skladiščenje zaseženega svežega mesa ali svežega mesa v pošiljkah;

(c) primerno opremljen prostor s ključavnico, namenjen izključno veterinarski službi;

(d) prostor in primerne naprave za čiščenje in razkuževanje vozil. Ta prostor in te naprave se ne zahtevajo, če že obstajajo določbe, ki določajo, da se vozila čistijo in razkužujejo v javnih podjetjih. Če gre za cestna vozila, se morajo slednja nahajati poleg obratov;

(e) v prostorih iz (a) in (b):

- impregniran pod, ki ga je enostavno čistiti in razkužiti, je odporen proti gnitju, položen rahlo pod kotom in ima primeren sistem za odvajanje tekočin v odtoke, opremljen z rešetkami in loputami ter nepredušen;

- gladke stene s svetlimi in pralnimi oblogami ali barvo, ki segajo najmanj 3 metre visoko ali do stropa, z zaobljenimi robovi in vogali;

- vrata iz trpežnega materiala in, če so iz lesa, prevlečena na obeh straneh ali barvana. Ploskve teh vrat morajo biti odporne na udarce in izdelane tako, da ne prenašajo škodljivih snovi na meso; ne smejo imeti nobene razpoke;

- tla, stene in stropi ter pipe so izolirani z materiali, ki so odporni na gnitje, nepremočljivi in brez vonja;

(f) primerno opremo za doseganje in ohranjanje temperatur, določenih v točki 48;

(g) v zamrzovalnih prostorih nerjavečo opremo, ki preprečuje, da bi meso prišlo v stik s tlemi ali s stenami med prevozom ali skladiščenjem;

(h) primerno oskrbo s samo pitno vodo pod pritiskom; v izjemnih primerih pa se lahko uporablja nepitna voda za proizvodnjo pare, če cevi, nameščene v ta namen, ne omogočajo uporabe takšne vode za druge namene; poleg tega se lahko v izjemnih primerih dovoli uporaba nepitne vode za hlajenje hladilne opreme. V takšnih primerih morajo biti cevi z nepitno vodo jasno ločene od tistih, po katerih poteka pitna voda, in ne smejo potekati skozi prostore, kjer se nahaja sveže meso;

(i) sistem za odstranjevanje odpadne vode, ki ustreza higienskim zahtevam;

(j) primerno opremo za zaščito pred škodljivci, kot so žuželke, glodalci ipd.;

(k) ustrezno naravno ali umetno razsvetljavo, ki ne spreminja barve osvetljenega predmeta;

(l) (1) ustrezno prezračevanje;

(m) ustrezno opremo za čiščenje in razkuževanje rok in orodja, ki se mora nahajati čim bliže skladišč; pipe se ne smejo upravljati ročno; takšna oprema mora imeti vročo in mrzlo tekočo vodo, sredstva za čiščenje in razkuževanje ter brisače za enkratno uporabo. Za čiščenje orodja mora imeti voda najmanj 82 °C;

(n) garderobe, umivalnike, prhe in stranišča s tekočo vodo; umivalniki morajo imeti vročo in mrzlo tekočo vodo, sredstva za čiščenje in razkuževanje rok ter brisače za enkratno uporabo; umivalniki morajo biti v bližini stranišč;

(o) termometer ali termograf v vsakem skladišču.

POGLAVJE IV HIGIENA ZAPOSLENEGA OSEBJA, PROSTOROV IN OPREME V OBRATIH

4. Za zaposleno osebje, prostore in opremo se zahteva popolna čistoča:

(a) Delavci morajo zlasti nositi čista delovna oblačila in pokrivala ter po potrebi tilnični ščitnik. Delavci, ki koljejo živali, obdelujejo ali drugače rokujejo z mesom, si večkrat med delovnim časom in vsakokrat, ko ponovno pričnejo z delom, umijejo in razkužijo roke. Osebe, ki so bile v stiku z bolnimi živalmi ali okuženim mesom, si morajo takoj po tem temeljito umiti dlani in roke z vročo vodo ter si jih nato razkužiti. V delovnih prostorih in v skladiščih je kajenje prepovedano.

(b) Živalim dostop v obrate ni dovoljen, razen v primeru klavnic živalim za zakol ter živalim, ki se na območju klavnice uporabljajo pri delu. Glodalce, žuželke in druge škodljivce je treba sistematično uničevati.

(c) Oprema in pribor, ki se uporabljata pri delu s svežim mesom, morata biti ves čas čista in v dobrem stanju. Oprema in pribor se temeljito očistita in razkužita večkrat med delovnim časom, na koncu delovnega dne in pred ponovno uporabo, kadar se kontaminirata, zlasti z bolezenskimi klicami.

5. Prostori, pribor in delovna oprema se lahko uporabljajo izključno za obdelavo svežega mesa. Pribor za razkosavanje mesa se mora uporabljati izključno za ta namen.

6. Sveže meso in zabojniki za meso ne smejo priti v neposreden stik s tlemi.

7. Uporaba detergentov, razkužil in pesticidov ne sme vplivati na zdravstveno ustreznost svežega mesa.

8. Za vse namene se mora uporabljati pitna voda; vendar pa se lahko za proizvodnjo pare izjemoma uporablja nepitna voda, pod pogojem, da so cevi, po katerih teče, nameščene tako, da izključujejo možnost uporabe te vode za druge namene. Poleg tega se lahko nepitna voda izjemoma uporablja za hlajenje hladilne opreme. Cevi z nepitno vodo morajo biti jasno ločene od tistih, po katerih poteka pitna voda, in ne smejo potekati skozi delovne prostore ali prostore, kjer se skladišči sveže meso.

9. Prepovedano je raztresati žaganje ali podobne snovi po tleh delovnih prostorov in prostorov za skladiščenje svežega mesa.

10. Razsek se opravlja tako, da se prepreči kakršna koli kontaminacija svežega mesa.

11. Odkruški kosti in strdki krvi se odstranijo. Sveže meso, ki se pridobi z razkosanjem in ki ni namenjeno za prehrano ljudi, se takoj spravi v posode iz odstavka 2(g).

11. Med klanjem, razkosavanjem, obdelovanjem in drugimi postopki rokovanja s svežim mesom je prepovedan vstop osebam, ki bi lahko kontaminirale meso, zlasti pa osebam:

(a) ki so zbolele ali pri njih obstaja sum na obolelost za trebušnim tifusom, paratifusom A in B, infekcijskim enteritisom (salmonelozo), grižo, infekcijskim hepatitisom, škrlatinko, ali so prenašalke teh bolezni;

(b) ki so zbolele za ali pri njih obstaja sum na obolelost za nalezljivo tuberkulozo;

(c) so zbolele za ali pri njih obstaja sum na obolelost za nalezljivo kožno boleznijo;

(d) istočasno opravljajo dejavnost, zaradi katere bi se lahko mikrobi prenašali na sveže meso;

(e) nosijo obvezo na rokah, razen obližev preko rane na prstu, ki ni zagnojena.

12. Od vsake osebe, ki dela s svežim mesom, se zahteva zdravniško spričevalo. Spričevalo potrjuje, da ni ovir za takšno zaposlitev; obnavlja se vsako leto in kadar koli to zahteva uradni veterinar; slednjemu je spričevalo ves čas na razpolago.

POGLAVJE V PREGLED PRED ZAKOLOM

13. Pregled živali pred zakolom se mora opraviti na dan njihovega prihoda v klavnico. Pregled se mora ponovno opraviti neposredno pred zakolom, če je bila žival za več kot štiriindvajset ur nameščena v hlevu za začasno namestitev.

14. Uradni veterinar mora opraviti pregled pred zakolom v skladu s poklicnimi pravili in pri ustrezni razsvetljavi.

15. Pregled mora ugotoviti:

(a) ali so živali zbolele za boleznijo, ki se lahko prenaša na ljudi in živali, in ali simptomi oziroma spremembe splošnega zdravstvenega stanja živali kažejo na to, da bi lahko zbolele;

(b) ali imajo simptome bolezni ali spremembo splošnega zdravstvenega stanja;

(c) ali so živali utrujene ali vznemirjene.

16. Za uvoz svežega mesa v Skupnost se ne smejo zaklati živali:

(a) ki kažejo katere koli znake iz odstavka 15(a) in (b);

(b) ki niso počivale primerno dolgo časa, to pa za utrujene ali vznemirjene živali ne sme biti manj kot štiriindvajset ur;

(c) pri katerih je bila odkrita katera koli oblika tuberkuloze ali ki pozitivno reagirajo na tuberkulin in se torej ugotovi, da so obolele za tuberkulozo.

POGLAVJE VI HIGIENA PRI KLANJU IN RAZKOSAVANJU

17. Živali za zakol, ki pridejo v klavniške prostore, je treba zaklati takoj.

18. Izkrvavitev mora biti popolna; kri, namenjena za prehrano ljudi, se mora zbirati v popolnoma čistih posodah. Kri se ne sme mešati z roko, temveč samo s priborom, ki izpolnjuje higienske zahteve.

19. Obvezno je takojšnje in popolno odiranje kože, razen pri prašičih. Če se jih ne odira, se prašičem takoj odstrani ščetine.

20. Odstranitev notranjih organov se mora opraviti takoj in zaključiti najpozneje pol ure po izkrvavitvi. Pljuča, srce, jetra, vranica in medpljučje se lahko ločijo ali pa se pustijo naravno povezani s trupom. Če se ločijo, se morajo označiti s številko ali kako drugače, tako da je razvidno, da pripadajo določenemu trupu; to velja tudi za glavo, jezik, prebavni trakt in kateri koli drugi del živali, ki je potreben za inšpekcijski pregled. Zgoraj navedeni deli se morajo hraniti v bližini trupa do konca inšpekcijskega pregleda. Ledvice morajo pri vseh vrstah ostati naravno povezane s trupom, vendar odstranjene iz maščobnih oblog.

21. Prepovedano je čiščenje mesa s krpo in napihovanje. Vendar pa se napihovanje lahko dovoli, če tako zahteva verski obred, če se takšen organ ne izvaža v Skupnost.

22. Trupi kopitarjev, prašičev, starih več kot štiri tedne, in goveda, starega nad tri mesece, morajo biti ob predložitvi v inšpekcijski pregled razpolovljeni po dolgem po hrbtenici. V primeru prašičev in kopitarjev se tudi glava razpolovi po dolgem. Če je to potrebno za pregled, lahko uradni veterinar zahteva, da se vsak trup razpolovi po dolgem.

23. Razrez trupa ali odstranitev ali obdelava katerega koli dela zaklane živali pred zaključkom pregleda so prepovedani.

24. Zadržano ali zaplenjeno meso, želodci, čreva, kože, rogovi, kopita in prašičje ščetine se morajo čim prej odstraniti v posebne prostore.

POGLAVJE VII PREGLED PO ZAKOLU

25. Vse dele živali, vključno s krvjo, je treba inšpekcijsko pregledati takoj po zakolu.

26. Pregled po zakolu mora vključevati:

(a) vizualni pregled zaklane živali;

(b) palpacijo nekaterih organov, zlasti pljuč, jeter, vranice, maternice, mehurja in jezika;

(c) zarez organov in bezgavk.

Če se med vizualnim pregledom ali palpaciji nekaterih organov pokaže, da ima žival poškodbe, ki bi lahko povzročile kontaminacijo trupov, opreme, osebja ali delovnih prostorov, se teh organov ne sme zarezati v klavniških prostorih;

(d) pregled odstopanj od običajnega stanja glede konsistence, barve, vonja in po potrebi okusa;

(e) po potrebi laboratorijske teste, ki vključujejo podrobne raziskave snovi, naštetih v členu 20(b), (c) in (d).

27. Uradni veterinar mora pregledati zlasti:

(a) barvo krvi, koagulacijske lastnosti krvi in prisotnost tujkov v krvi;

(b) glavo, žrelo, submaksilarne, retrofaringealne in parotidne bezgavke (Lnn. retropharyngei, Lnn. mandibulares in Lnn. parotidei) ter mandeljne, pri čemer se jezik odstrani, da se lahko v celoti pregledajo usta in žrelna sluznica. Mandeljne je treba po pregledu odstraniti;

(c) pljuča, sapnik, požiralnik, bronhialne in mediastinalne bezgavke (Lnn. bifurcationes, eparteriales in mediastinales), pri čemer se sapnik in glavne sapnične veje odprejo z vzdolžnim rezom, pljuča pa se zarežejo v spodnji tretjini prek glavnih sapničnih vej;

(d) osrčnik in srce, pri čemer se srce zareže po dolgem, da se odprejo prekati in zareže srčni pretin;

(e) trebušno prepono;

(f) jetra, žolčnik in žolčevode ter jetrne bezgavke in bezgavke trebušne slinavke (Lnn. portales);

(g) prebavila, mezenterij ter bezgavke okoli želodca (Lnn. gastrici) in mezenterija (Lnn. mesenterici, craniales et caudales);

(h) vranico;

(i) ledvice in pripadajoče bezgavke (Lnn. renales) ter sečnik;

(j) poprsnico in potrebušnico;

(k) genitalije; pri kravah je treba maternico odpreti z vzdolžnim rezom;

(l) vime in pripadajoče bezgavke (Lnn. supramammarii); pri kravah se vime odpre z dolgim rezom globoko do cisterne;

(m) področje popka in sklepe pri mladih živalih; v primeru dvoma je treba v področje popka zarezati, sklepe pa odpreti.

Zgoraj navedene bezgavke je treba sistematično odstraniti in čimbolj tanko vzdolžno zarezati.

V primeru dvoma se morajo na enak način zarezati tudi naslednje bezgavke: površinske plečne (Lnn. cervales superficiales), pazdušne (Lnn. axillares proprii et primae Costae), podprsnične (Lnn. sternales craniales), globoke vratne (Lnn. cervicales profundi), rebrno-vratne (Lnn. costocervicales), stegenske (Lnn. poplitei), nadgolenične (Lnn. subiliaci), sednične (Lnn. ischiatici), črevnične in podledvene (Lnn. iliaci et lumbales).

Pri ovcah in kozah sta odprtje srca ter zarezovanje bezgavk glave potrebna le v primeru dvoma.

28. Poleg tega mora uradni veterinar sistematično opraviti še:

A. Pregled na cisticerkozo:

(a) pri govedu, starejšem od šestih tednov, pregleda:

- jezik, pri katerem se mora mišičje na spodnji površini zarezati po dolgem, ne da bi organ preveč poškodovali;

- požiralnik brez sapnika;

- srce, ki se mora poleg zarezovanja, predvidenega v odstavku 27(d), zarezati z dveh nasprotnih točk od preddvora do konice zunanje in notranje žvekalne mišice, v kateri se zareže z dvema rezoma vzporedno s spodnjo čeljustjo od spodnjega roba do zgornje mišične insercije;

- trebušno prepono, pri kateri se mora mišični del odstraniti iz seroznega dela;

- mišične površine trupa, ki so neposredno vidne;

(b) pri prašičih je treba pregledati neposredno vidne mišične površine, zlasti stegenske mišice, trebušno steno, ledvene mišice brez maščobnega tkiva, stebre trebušne prepone, medrebrne mišice, srce, jezik in grlo.

B. Pregled na distomatozo pri govedu, ovcah in kozah z zarezovanjem na želodčni strani jeter zaradi pregleda žolčevodov in z globokim rezom v podnožje lobus caudatus.

C. Pregled na smrkavost pri kopitarjih s temeljito preiskavo sluznic iz sapnika, grla, nosnih votlin, sinusov in stranskih votlin po razpolovitvi glave po sredini in izrezu nosnega pretina.

POGLAVJE VIII ZAHTEVE ZA SVEŽE MESO, NAMENJENO RAZKOSANJU

29. Razsekovanje na kose, manjše od polovic in četrti, ali izkoščevanje se sme opravljati samo v razsekovalnicah.

30. Nosilec dejavnosti obrata ali njegov namestnik poskrbi, da nadzor obrata poteka brez težav, zlasti kateri koli ukrepi, za katere se meni, da so potrebni, ter nadzorni službi da vse potrebno na razpolago; predvsem mora uradnemu veterinarju, odgovornemu za nadzor, na njegovo zahtevo predložiti dokumentacijo o poreklu pošiljk svežega mesa.

31. Sveže meso, ki ne izpolnjuje pogojev iz te direktive, se lahko daje v odobrene razsekovalnice le pod pogojem, da se v njih skladišči v posebnih prostorih; razkosati se mora v ločenih prostorih in ne hkrati s svežim mesom, ki navedene pogoje izpolnjuje. Uradni veterinar mora imeti ob vsakem času prost dostop do vseh hladilnic in delovnih prostorov, da se lahko prepriča, ali se zgoraj navedene določbe strogo upoštevajo.

32. Sveže meso, namenjeno za razsek, je treba takoj po vnosu prenesti v razsekovalnico in ga do razseka hraniti v prostoru, določenem v odstavku 2(a); za trupe in kose trupov je treba v takšnem prostoru zagotoviti stalno temperaturo, ki ni višja od +7 °C.

33. Sveže meso je treba po potrebi postopoma premestiti v prostore iz odstavka 2(b). Kakor hitro sta predpisani razsek in pakiranje opravljena, je meso treba premestiti v hladilnico, predvideno v odstavku 2(a).

34. Med razkosavanjem temperatura v objektu ne sme presegati +10 °C.

35. Med razkosavanjem, izkoščevanjem in pakiranjem, kakor je navedeno v odstavkih 45 in 46, mora biti sveže meso pri temperaturi v središču ne več kot +7 °C. Ob razrezu pH vrednost mesa ne sme presegati 6,1: ta pregled je treba opraviti na veliki hrbtni mišici ob trinajstem rebru.

36. Prepovedano je čiščenje svežega mesa s krpo in napihovanje. Vendar pa se napihovanje lahko dovoli, če tako zahteva verski obred, če se takšen organ ne uporablja za prehrano ljudi.

POGLAVJE IX ZDRAVSTVENI NADZOR NAD RAZKOSANIM SVEŽIM MESOM

37. Razsekovalnice nadzoruje uradni veterinar. Slednji mora biti pravočasno obveščen, preden se sveže meso, namenjeno trgovini med državami članicami ES, razkosa.

38. Nadzor uradnega veterinarja vključuje naslednje naloge:

- nadzor vstopnega registra za sveže meso in izstopnega registra za razsekano meso;

- zdravstveni pregled svežega mesa v razsekovalnici, ki je namenjeno trgovini med državami članicami ES;

- zdravstveni pregled svežega mesa, namenjenega trgovini med državami članicami ES, pred razkosanjem in ob izhodu iz razsekovalnice;

- sestavljanje in izdajanje dokumentov, ki potrjujejo, da je bil opravljen nadzor razsekanega mesa, določen v odstavku 44 in členu 22;

- preverjanje čistoče objektov, opreme in pribora, predvidene v poglavju IV, ter higiene zaposlenega osebja;

- jemanje vseh vzorcev, ki so potrebni za laboratorijske preiskave, s katerimi se denimo ugotavlja prisotnost škodljivih klic, dodatkov ali drugih nedovoljenih kemičnih snovi. O rezultatih takšnih preiskav se vodi evidenca;

- vsak drug nadzor, ki se veterinarju zdi potreben za zagotavljanje skladnosti z določbami iz te direktive.

POGLAVJE X OZNAČEVANJE ZDRAVSTVENE USTREZNOSTI

39. Za označevanje zdravstvene ustreznosti je odgovoren uradni veterinar. V ta namen poseduje in hrani:

(a) instrumente za nameščanje oznak zdravstvene ustreznosti na meso, ki jih lahko preda pomočnikom le ob začetku nameščanja oznak in samo za toliko časa, kot je za to potrebno;

(b) etikete iz odstavka 44, če so bile že označene z žigom, določenim v tem poglavju. Etikete se pomočnikom izroči takrat, ko jih je treba namestiti, in v tolikem številu, kot je za to potrebno.

40. Oznaka zdravstvene ustreznosti mora biti ovalne oblike, 6,5 cm široka in 4,5 cm visoka. Na njej morajo biti s čitljivimi črkami navedeni naslednji podatki:

- na zgornjem delu ime države izvoznice z velikimi tiskanimi črkami in, če je to primerno, začetnice, ki jih je za navedeno državo odobrila Mednarodna konvencija o registraciji motornih vozil;

- v sredini številka veterinarske odobritve klavnice.

Črke morajo biti visoke 0,8 cm in številke 1 cm.

Pečat lahko vsebuje navedbo uradnega veterinarja, ki je opravil zdravstveni inšpekcijski pregled svežega mesa.

41. Trupi se označijo s črnilom ali z vročim žigom v skladu z odstavkom 40:

- na trupih z maso več kot 60 kg se mora označiti vsaka polovica, in sicer vsaj na naslednjih mestih: na zunanji strani stegen, ledjih, hrbtu, prsih, plečih in poprsnici;

- drugi trupi se morajo označiti na vsaj štirih mestih, in sicer na plečih ter na zunanji strani stegen.

42. Jetra morajo biti žigosana z vročim žigom v skladu z odstavkom 40.

Glave, jeziki, srca in pljuča morajo biti označena s črnilom ali žigosana z vročim žigom v skladu z odstavkom 40.

Pri prašičih, ovcah in kozah, starih manj kot tri mesece, pa žigosanje jezikov in src ni obvezno.

43. Kosi razen maščobe, podkožne maščobe, repov, ušes in nog, ki se pridobijo v razsekovalnicah iz pravilno označenih trupov, morajo biti, če nimajo žiga, označeni s črnilom ali z vročim žigom v skladu z zahtevami iz odstavka 40, ki navaja številko veterinarske odobritve razsekovalnice namesto številke veterinarske odobritve klavnice.

Kosi prašičjega sala in trebuha, s katerih je odstranjena koža, se lahko sestavijo v partije po največ pet kosov; vsaka partija in vsak kos, če je posebej, morajo biti zapečateni pod uradnim nadzorom in opremljeni z etiketo, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 44.

Namestitev oznak se lahko opravi tudi s pomočjo ovalnega pečatnega žiga. Ta pečatni žig, ki se namesti na vsak kos, ne sme omogočati ponovne uporabe, mora biti izdelan iz trdnega materiala in mora izpolnjevati higienske zahteve. Na njem morajo biti s čitljivimi črkami navedeni naslednji podatki:

- na zgornjem delu ime tretje države izvoznice z velikimi tiskanimi črkami ali začetnice tretje države izvoznice, ki jih je odobrila Mednarodna konvencija o registraciji motornih vozil;

- v sredini številka veterinarske odobritve razsekovalnice.

Številke in črke morajo biti visoke 0,2 cm.

Pečatni žig lahko vsebuje tudi navedbo uradnega veterinarja, ki je opravil zdravstveni inšpekcijski pregled mesa.

44. Na embalaži mora biti jasno vidna etiketa, na kateri je čitljiva oznaka v obliki ene od oznak, določenih v odstavkih 40 in 43. Ta oznaka mora biti pritrjena tako, da se pretrga, ko se embalaža odpre. Na etiketi je navedena tudi serijska številka.

POGLAVJE XI PAKIRANJE SVEŽEGA RAZKOSANEGA MESA

45. (a) (a) Embalaža (na primer zaboji, kartonaste škatle) izpolnjuje vse higienske zahteve in zlasti:

- ne sme spreminjati organoleptičnih lastnosti svežega mesa;

- ne sme biti takšna, da bi lahko na sveže meso prenesla snovi, ki škodujejo zdravju ljudi;

- mora biti dovolj trdna, da zagotavlja učinkovito zaščito svežega mesa med prevozom in nadaljnjim rokovanjem z njim.

(b) Embalaža se sme ponovno uporabiti za sveže meso le, če je izdelana iz nerjavečega materiala, ki omogoča enostavno čiščenje, in če je bila pred tem očiščena in razkužena.

46. Če se razkosano sveže meso ali klavnični proizvodi embalirajo, na primer v plastično folijo, ki prihaja v neposreden stik s temi proizvodi, je treba po potrebi ta postopek izvesti takoj po razseku in v skladu s higienskimi zahtevami.

Z izjemo kosov prašičjega sala in trebuha se mora sveže razsekano meso v vseh primerih embalirati v zaščitne ovoje, razen če je med prevozom obešeno.

Takšna embalaža mora biti prozorna in brezbarvna ter mora obenem izpolnjevati pogoje iz odstavka 45(a); za embaliranje svežega mesa se ne sme ponovno uporabiti.

47. Embalaža iz odstavkov 45 in 46 lahko vsebuje le razsekano sveže meso iste živalske vrste.

POGLAVJE XII SKLADIŠČENJE

48. Sveže meso, namenjeno trgovini med državami članicami Skupnosti, se mora takoj po pregledu po zakolu ohladiti in vzdrževatipri stalni temperaturi, ki pri trupih in kosih ne sme presegati +7 °C, pri klavničnih proizvodih pa +3 °C.

POGLAVJE XIII PREVOZ

49. Sveže meso se mora prevažati v vozilih, izdelanih in opremljenih tako, da se med celotnim prevozom vzdržujeta temperatura, navedena v odstavku 48, in istovetnost mesa.

50. Vozila, namenjena za prevoz takšnega mesa, morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

(a) njihove notranje površine ali kateri koli deli, ki lahko pridejo v stik s svežim mesom, morajo biti iz nerjavečega materiala, ki ne more vplivati na organoleptične lastnosti svežega mesa ali povzročiti, da postane sveže meso škodljivo za zdravje ljudi; te površine morajo biti gladke in omogočati enostavno čiščenje in razkuževanje;

(b) opremljena morajo biti z učinkovitimi napravami za zaščito svežega mesa pred mrčesom in prahom ter biti vodotesna, tako da preprečujejo odtekanje tekočin;

(c) za prevoz trupov, polovic ali četrti morajo imeti nerjavečo napravo za obešanje mesa, ki je nameščena na takšni višini, da se obešeno meso ne dotika tal; ta določba se ne uporablja za higiensko pakirano zamrznjeno meso.

51. Vozila ali zabojniki za prevoz svežega mesa se v nobenem primeru ne smejo uporabljati za prevoz živih živali ali izdelkov, ki bi lahko škodljivo vplivali na sveže meso ali ga kontaminirali.

52. Hkrati s svežim mesom se v istem vozilu ali zabojniku ne sme prevažati noben drug proizvod. Poleg tega v vozilu ni dovoljeno prevažati želodcev, če niso poparjeni, ter glav in koncev okončin, če niso odrte ali poparjene in odstranjene ščetin.

53. Svežega mesa ni dovoljeno prevažati v vozilu ali zabojniku, ki ni čisto ali ni bilo razkuženo.

54. Trupi, polovice in četrti, razen zamrznjenega mesa, pakiranega v skladu s higienskimi zahtevami, se morajo vedno prevažati obešeni. Drugi kosi in klavnični proizvodi morajo biti obešeni ali postavljeni na podstavke, če niso pakirani ali hranjeni v nerjavečih zabojnikih. Takšni podstavki, embalaža ali zabojniki morajo ustrezati higienskih zahtevam in zahtevam iz te direktive. Notranji organi se morajo vedno prevažati v za tekočine in maščobe neprepustni embalaži, ki se lahko ponovno uporabi le, če je očiščena in razkužena.

55. Uradni veterinar mora pred odpremo zagotoviti, da so prevozna sredstva ali zabojniki in pogoji natovarjanja skladni s higienskimi zahtevami iz tega poglavja.

--------------------------------------------------

PRILOGA C

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA D

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------