1.   Vsaka pogodbenica letalskim prevoznikom druge pogodbenice dovoli, da opravljajo prevoze na rutah, opredeljenih v nadaljevanju:

Za namene uporabe zgoraj navedenega pregleda rut:

2.   Vsaka pogodbenica podeli drugi pogodbenici naslednje pravice za opravljanje dejavnosti mednarodnega zračnega prevoza letalskih prevoznikov druge pogodbenice na nediskriminatorni podlagi:

3.   Letalski prevozniki vsake pogodbenice lahko na katerem koli ali na vseh letih po svoji izbiri na rutah, določenih v odstavku 1:

Operativna prožnost iz točk (a) do (i) tega odstavka se lahko izvaja brez omejevanja smeri ali geografske omejitve in brez izgube katere koli pravice do opravljanja prevoza, ki je sicer dovoljen v skladu s tem sporazumom, če:

4.   Vsaka pogodbenica omogoči vsakemu letalskemu prevozniku druge pogodbenice, da določi pogostost in zmogljivost mednarodnega zračnega prevoza, ki ga ponuja na podlagi poslovnih premislekov na trgu. V skladu s to pravico nobena pogodbenica enostransko ne omejuje obsega prometa, pogostosti ali rednosti storitev, usmerjanja, izvora ali namembnega kraja prevoza ali tipa zrakoplova ali zrakoplovov, ki jih uporabljajo letalski prevozniki druge pogodbenice, razen zaradi carinjenja, varnega upravljanja zračnega prometa ali varovanja zdravja ali iz tehničnih, operativnih ali okoljskih razlogov in razen če ni v tem sporazumu določeno drugače.

5.   Nobena določba v tem sporazumu ne podeljuje letalskim prevoznikom:

1.   Ko pristojni organi ene pogodbenice od letalskega prevoznika druge pogodbenice prejmejo zahtevek za izdajo operativnega dovoljenja, po najkrajšem postopku izdajo ustrezna operativna in tehnična dovoljenja, če:

2.   Pri podeljevanju operativnih in tehničnih dovoljenj vsaka pogodbenica nediskriminatorno obravnava vse prevoznike druge pogodbenice.

3.   Ko pogodbenica prejme zahtevek za operativno dovoljenje, ki ga vloži letalski prevoznik druge pogodbenice, prizna vsako ugotovitev o sposobnosti in/ali državljanstvu druge pogodbenice v zvezi z zadevnim letalskim prevoznikom, kot če bi tako ugotovitev sprejeli njeni lastni pristojni organi, in takih zadev ne obravnava dalje, razen kot je določeno v členu 4(2). V izogib dvomom ta odstavek ne zajema priznanja ugotovitev v zvezi z varnostnimi spričevali ali licencami, ureditvami varovanja ali zavarovalnim kritjem.

1.   Katera koli pogodbenica lahko zavrne, prekliče, začasno odvzame, pogojuje ali omeji operativna ali tehnična dovoljenja ali kako drugače zavrne, začasno odvzame, pogojuje ali omeji opravljanje prevozov letalskega prevoznika druge pogodbenice, če:

2.   Če pogodbenica utemeljeno domneva, da je letalski prevoznik druge pogodbenice v katerem koli od položajev iz odstavka 1, lahko zahteva posvetovanja z drugo pogodbenico.

3.   Taka posvetovanja se začnejo najpozneje 30 dni po prejemu take zahteve. Če se zadovoljiv sporazum ne sprejme v 30 dneh ali v dogovorjenem roku od datuma začetka takih posvetovanj ali če se ne izvedejo dogovorjeni popravni ukrepi, je to razlog za pogodbenico, ki je zahtevala posvetovanja, da zavrne, prekliče, začasno odvzame, pogojuje ali omeji operativna ali tehnična dovoljenja letalskega prevoznika druge pogodbenice, da zagotovi skladnost s tem členom.

4.   Ne glede na odstavek 3 lahko pogodbenica ob upoštevanju točke (c) odstavka 1 sprejme takojšnje ali nujne ukrepe, če je to nujno potrebno ali da prepreči nadaljnjo neskladnost. V izogib dvomom nadaljnja neskladnost pomeni, da so vprašanje neskladnosti že obravnavali pristojni organi pogodbenic.

1.   Zakoni in drugi predpisi pogodbenice, ki se uporabljajo za prihod zrakoplova, ki opravlja mednarodni zračni prevoz, na njeno ozemlje, opravljanje dejavnosti na njem in odhod z njega, veljajo tudi za letalske prevoznike druge pogodbenice, ki vstopajo na ozemlje prve pogodbenice, se na njem nahajajo ali odhajajo z njega.

2.   Zakoni in drugi predpisi pogodbenice, ki se uporabljajo za prihod potnikov, članov posadke, prtljage, tovora in/ali pošte na zrakoplovu na njeno ozemlje, opravljanje dejavnosti na njem in odhod z njega (vključno s predpisi v zvezi z vstopom, mejno kontrolo, imigracijo, potnimi listinami, carino, karanteno ali za pošto s poštnimi predpisi), veljajo tudi za potnike, člane posadke, prtljago, tovor in/ali pošto prevoznikov druge pogodbenice in kogar koli, ki deluje v njihovem imenu, ki vstopajo na ozemlje prve pogodbenice, se na njem nahajajo ali odhajajo z njega.

3.   Pogodbenici dovolita, da letalski prevozniki druge pogodbenice na njunem ozemlju sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da se prevažajo samo osebe s potnimi listinami, ki se zahtevajo za vstop na ozemlje druge pogodbenice ali tranzit prek njega.

1.   Pogodbenici se strinjata, da imajo njuni letalski prevozniki pravične in enake možnosti za konkuriranje pri opravljanju storitev zračnega prevoza.

2.   Pogodbenici:

3.   Ne glede na točko (b) odstavka 2 se lahko dodelijo:

4.   Pogodbenici zagotovita, da vsi njuni letalski prevozniki, ki opravljajo storitve zračnega prevoza na podlagi tega sporazuma, vsaj enkrat letno javno objavijo finančno poročilo in spremni računovodski izkaz, ki je notranje revidiran v skladu z mednarodno priznanimi računovodskimi standardi in standardi za finančno razkritje poslovanja, kot so mednarodni standardi računovodskega poročanja, in da je v primeru, da pogodbenica zagotovi subvencijo, ta subvencija ločeno navedena v finančnem poročilu.

5.   Vsaka pogodbenica drugi pogodbenici na njeno zahtevo v 30 dneh, razen če se pogodbenici ne dogovorita drugače, predloži finančna poročila in morebitne druge informacije, ki so razumno razpoložljive, tudi o zadevah, zajetih v odstavku 4, saj lahko druga pogodbenica razumno zahteva, da preveri, ali se upoštevajo določbe tega člena. Pogodbenica, ki zahteva poslovno občutljive informacije, te informacije obravnava zaupno.

6.   Vsaka pogodbenica z uporabo svojih ustreznih notranjih postopkov in procesov izvaja in uporablja ukrepe, ki učinkovito prepovedujejo in preprečujejo njenim letalskim prevoznikom, da bi:

7.   Če pogodbenica meni, da na pravične in enake možnosti njenih prevoznikov negativno vplivajo:

lahko (v nadaljnjem besedilu: pogodbenica, ki ukrepa) ravna v skladu z odstavki 8 do 10.

8.   Pogodbenica, ki ukrepa, predloži pisni zahtevek za posvetovanja z drugo pogodbenico, ki so mu priloženi pisno poročilo z njenimi ugotovitvami in materialni dokazi. Posvetovanja se začnejo v roku 30 dni po prejemu zahtevka, razen če se pogodbenici ne dogovorita drugače. Posvetovanja se lahko zahtevajo prek skupnega odbora.

9.   Če se pogodbenica, ki ukrepa, in druga pogodbenica ne sporazumeta o zadevi v 60 dneh od začetka posvetovanj ali v roku, o katerem se dogovorita pogodbenici ali skupni odbor, lahko pogodbenica, ki ukrepa, sprejme ukrepe zoper letalske prevoznike, ki so sodelovali pri spornem ravnanju ali imeli koristi od zadevne diskriminacije ali zadevnih nepoštenih praks ali subvencij. Pogodbenica, ki ukrepa, pisno obvesti drugo pogodbenico o ukrepih, ki jih je treba sprejeti najpozneje 15 dni pred začetkom izvajanja vsakega takega ukrepa.

10.   Ukrepi, sprejeti na podlagi odstavka 9, so ustrezni, sorazmerni ter omejeni glede obsega in trajanja na tisto, kar je nujno potrebno, da bi se ublažila škoda za prevoznike pogodbenice, ki ukrepa, in odpravila neupravičena prednost, ki so jo pridobili prevozniki, zoper katere so ukrepi sprejeti.

11.   Noben ukrep, sprejet na podlagi odstavka 9, ne vpliva na pravico katere koli od pogodbenic, da uporabi mehanizem reševanja sporov iz člena 23.

12.   Če se za zadeve, ki se nanašajo na ta člen, uporabi mehanizem reševanja sporov iz člena 23, se roki, navedeni v členu 23(10), (11) in (12) prepolovijo.

13.   Nobena določba v tem sporazumu ne vpliva na pristojnost ali pooblastila organov pogodbenic, pristojnih za konkurenco, ali sodišč, ki pregledujejo sklepe navedenih organov, jih omejuje ali na kakršen koli način ogroža. Noben ukrep, ki ga pogodbenica sprejme na podlagi odstavka 9, ne vpliva na morebitne ukrepe, ki jih sprejmejo navedeni organi in sodišča, vključno s tistimi v pogodbenici, ki ukrepa. Odločbe sodišč, ki pregledujejo ukrepe navedenih pristojnih organov, so izključene iz mehanizma reševanja sporov iz člena 23.

1.   Pogodbenici se strinjata, da bi ovire pri poslovanju, s katerimi se srečujejo komercialni prevozniki, zmanjšale koristi, ki jih je mogoče doseči s tem sporazumom. Zato izvajata učinkovit in vzajemni postopek odpravljanja ovir pri poslovanju komercialnih prevoznikov obeh pogodbenic, kadar bi take ovire onemogočale poslovne dejavnosti, izkrivljale konkurenco ali vplivale na enake možnosti za konkuriranje.

2.   Skupni odbor iz člena 22 razvije postopek sodelovanja v zvezi s poslovanjem in poslovnimi priložnostmi. Pogodbenica lahko v skladu s členom 22 zahteva sestanek skupnega odbora za obravnavanje vseh vprašanj, povezanih z uporabo tega člena.

3.   Letalski prevozniki vsake pogodbenice imajo pravico, da svobodno ustanovijo poslovalnice in vzpostavijo zmogljivosti na ozemlju druge pogodbenice, ki so potrebne za opravljanje zračnega prevoza ter za promocijo in prodajo zračnega prevoza in povezanih dejavnosti, vključno s pravico do prodaje in izdaje vseh vozovnic in/ali letalskih tovornih listov, ki jih prodajo ali izdajo sami ali kateri koli drug letalski prevoznik.

4.   Letalski prevozniki vsake pogodbenice imajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi druge pogodbenice v zvezi z vstopom, prebivanjem in zaposlitvijo pravico, da na ozemlje druge pogodbenice pripeljejo in tam obdržijo upravno, prodajno, tehnično, operativno in drugo strokovno osebje, katerega naloga je podpirati zagotavljanje zračnega prevoza. Obe pogodbenici omogočata in pospešita izdajo delovnih dovoljenj, kadar je to potrebno, za osebje, zaposleno v poslovalnicah iz tega odstavka, vključno z osebjem, ki opravlja nekatere začasne naloge, katerih trajanje ne presega 90 dni, v skladu z ustreznimi veljavnimi zakoni in drugimi predpisi. Letalski prevozniki vsake pogodbenice se lahko svobodno odločijo, ali bodo na ozemlju druge pogodbenice poslovali s splošnim prodajnim zastopnikom po svoji izbiri ali brez njega.

5.   Vsak letalski prevoznik ima v zvezi z zemeljsko oskrbo na ozemlju druge pogodbenice:

Za pravice iz točk (a) in (b) prvega pododstavka se uporabljajo le posebne omejitve razpoložljivega prostora ali zmogljivosti, ki izhajajo iz potrebe po ohranjanju varnega delovanja letališča. Če take omejitve omejujejo, preprečujejo ali izključujejo samooskrbo in če ni učinkovite konkurence med izvajalci, ki opravljajo storitve zemeljske oskrbe, ustrezna pogodbenica zagotovi, da so vse take storitve vsem letalskim prevoznikom na voljo na enakovredni in zadostni podlagi; cene takih storitev se določijo glede na ustrezna, objektivna, pregledna in nediskriminatorna merila.

6.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se njeni predpisi, smernice in postopki za dodeljevanje slotov na letališčih na njenem ozemlju izvajajo pregledno, učinkovito, nediskriminatorno in pravočasno.

7.   Pogodbenica lahko priglasitev operativnih načrtov, programov ali voznih redov za zračni prevoz, ki se izvaja na podlagi tega sporazuma, zahteva le za informativne namene. Če pogodbenica zahteva tako priglasitev, čim bolj zmanjša upravno obremenitev posrednikov zračnega prevoza in letalskih prevoznikov druge pogodbenice, ki jo povzročajo zahteve in postopki glede priglasitve.

8.   Vsak letalski prevoznik posamezne pogodbenice lahko prodaja storitve zračnega prevoza in povezane storitve na ozemlju druge pogodbenice neposredno in/ali, po presoji letalskega prevoznika, prek prodajnih zastopnikov, drugih posrednikov, ki jih imenuje letalski prevoznik, interneta ali katerega koli drugega razpoložljivega kanala. Vsak letalski prevoznik ima pravico do prodaje takih storitev prevoza in povezanih storitev, pri čemer lahko vsaka oseba neovirano kupi take storitve prevoza in povezane storitve v lokalni ali kateri koli prosto zamenljivi valuti.

9.   Letalski prevozniki vsake pogodbenice lahko na ozemlju druge pogodbenice lokalne stroške, ki vključujejo nakup goriva, poravnajo v lokalni valuti. Letalski prevozniki vsake pogodbenice lahko na ozemlju druge pogodbenice po lastni presoji poravnajo take stroške v prosto zamenljivih valutah po tržnem menjalnem tečaju.

10.   Vsak letalski prevoznik ima pravico, da na zahtevo pretvori lokalne prihodke v prosto zamenljive valute in kadar koli na kakršen koli način prenese lokalne prihodke z ozemlja druge pogodbenice v državo po svoji izbiri. Pretvorba in prenos sta dovoljena takoj, brez omejitev ali obdavčenja v zvezi z njima, po tržnem menjalnem tečaju, ki velja za tekoče transakcije in prenos na dan, ko prevoznik predloži prvi zahtevek za prenos, pri čemer se ne zaračunajo pristojbine, razen tistih, ki jih banke običajno zaračunajo za tako pretvorbo in prenos.

11.   Pri opravljanju ali zagotavljanju storitev na podlagi tega sporazuma lahko vsak letalski prevoznik pogodbenice sklene dogovore o sodelovanju glede trženja, kot so dogovori o rezervaciji prostora ali letih pod skupno oznako, s:

če (i) ima prevoznik, ki opravlja let, ustrezne prometne pravice; (ii) prevozniki, ki tržijo let, zagotavljajo ustrezen prevoz na rutah iz pregleda rut in (iii) dogovori izpolnjujejo regulativne zahteve, ki običajno veljajo za takšne dogovore.

12.   Pri opravljanju ali zagotavljanju storitev na podlagi tega sporazuma lahko vsak letalski prevoznik pogodbenice sklene dogovore o sodelovanju glede trženja, kot so dogovori o rezervaciji prostora ali letih pod skupno oznako, s prevoznikom, ki opravlja prevoz v domačem sektorju, če (i) je to del mednarodnega potovanja in (ii) dogovori izpolnjujejo zahteve, ki običajno veljajo za take dogovore. V tem odstavku domači sektor v primeru, da je prevoznik, ki opravlja lete, prevoznik Unije, pomeni ruto na ozemlju države članice EU, in v primeru, da je prevoznik, ki opravlja lete, prevoznik Katarja, ruto na ozemlju Katarja.

13.   Pri prodaji potniškega prevoza, ki vključuje dogovore o sodelovanju glede trženja, se kupca ob prodaji ali v vsakem primeru ob prijavi ali pred vkrcanjem, če za povezovalni let ni potrebna prijava, obvesti, kateri ponudniki prevoza bodo opravili posamezen del prevoza.

14.   Kar zadeva prevoz potnikov, za ponudnike površinskega prevoza ne veljajo zakoni in drugi predpisi, ki urejajo zračni prevoz, izključno zato, ker take prevoze zagotavlja letalski prevoznik pod svojim imenom.

15.   Ne glede na katero koli drugo določbo tega sporazuma je letalskim prevoznikom in posrednim izvajalcem prevoza tovora pogodbenic brez omejitve dovoljeno, da v zvezi z mednarodnim zračnim prevozom uporabljajo kateri koli površinski prevoz tovora do ali iz vseh krajev na ozemljih pogodbenic ali v tretjih državah, vključno s prevozom do ali z vseh letališč s carinskimi objekti ter vključno s, kadar je ustrezno, pravico prevoza tovora pod carinskim nadzorom po veljavnih zakonih in drugih predpisih. Tak tovor ima ne glede na to, ali se premika po površini ali po zraku, dostop do letaliških carinskih postopkov in objektov. Letalski prevozniki se lahko odločijo, da sami opravljajo površinski prevoz ali da ga zagotavljajo na podlagi dogovorov z drugimi ponudniki površinskega prevoza, vključno s površinskim prevozom, ki ga opravljajo drugi letalski prevozniki in posredni izvajalci tovornega zračnega prevoza. Taki intermodalni prevozi tovora se lahko zagotovijo po enotni direktni ceni za kombinirani zračni in površinski prevoz, če špediterji niso zavajani glede dejstev o takem prevozu.

16.   Letalski prevozniki obeh pogodbenic imajo pravico, da sklenejo dogovore o franšizingu ali trženju blagovne znamke z družbami, vključno z letalskimi prevozniki, posamezne pogodbenice ali tretjih držav, če imajo letalski prevozniki ustrezno pooblastilo in izpolnjujejo pogoje, predpisane v zakonih in drugih predpisih, ki jih pogodbenici običajno uporabljata pri takih dogovorih, zlasti pogoje, ki zahtevajo razkritje identitete letalskega prevoznika, ki opravlja storitev.

17.   Vsaka pogodbenica letalskim prevoznikom druge pogodbenice podeli pravico opravljanja storitev na podlagi tega sporazuma z:

Zadevni pogodbenici lahko zahtevata, da pogodbe o zakupu odobrijo njuni pristojni organi, da se preveri, ali so izpolnjeni pogoji iz tega odstavka ter veljavne zahteve glede varnosti in varovanja. Če pogodbenica zahteva tako odobritev, si prizadeva za pospešitev postopkov odobritve in zmanjšanje upravnega bremena za zadevne prevoznike. V izogib dvomom ta odstavek ne posega v zakone in druge predpise pogodbenice v zvezi z zakupom zrakoplova s strani letalskih prevoznikov navedene pogodbenice.

1.   Zrakoplovi, ki jih v mednarodnem zračnem prevozu upravljajo letalski prevozniki ene pogodbenice, njihova običajna oprema, gorivo, maziva, potrošne tehnične zaloge, oprema na letališču, nadomestni deli (vključno z motorji), druge zaloge na zrakoplovu (ki med drugim vključujejo hrano, pijačo, tobačne in druge izdelke, namenjene za prodajo potnikom ali njihovo uporabo v omejenih količinah med letom) ter drugi predmeti, ki so namenjeni za upravljanje ali servisiranje zrakoplovov v mednarodnem zračnem prevozu ali se uporabljajo izključno v zvezi s tem, so po prihodu na ozemlje druge pogodbenice, na podlagi vzajemnosti ter če taka oprema in zaloge ostanejo na zrakoplovih, oproščeni vseh uvoznih omejitev, davkov na premoženje in dajatev na kapital, carin, trošarin, inšpekcijskih pristojbin, davka na dodano vrednost (DDV) ali podobnih posrednih davkov ter podobnih taks in pristojbin, ki:

2.   Oprostitev davkov, prelevmanov, dajatev, taks in pristojbin iz odstavka 1 na podlagi vzajemnosti, razen plačila stroškov za opravljene storitve, velja tudi za naslednje:

3.   Nobena določba v tem sporazumu ne preprečuje pogodbenici, da na nediskriminatorni podlagi uvede davke, prelevmane, dajatve, takse ali pristojbine za gorivo, dobavljeno na njenem ozemlju za uporabo na zrakoplovu letalskega prevoznika, ki opravlja prevoze med dvema krajema na njenem ozemlju.

4.   Običajna oprema na zrakoplovih ter material, zaloge in nadomestni deli iz odstavkov 1 in 2, ki so običajno na zrakoplovih letalskega prevoznika ene od pogodbenic, se lahko raztovorijo na ozemlju druge pogodbenice le, če to odobrijo carinski organi zadevne pogodbenice, pri čemer se lahko zahteva, da so pod nadzorom ali kontrolo navedenih organov, dokler se ne izvozijo ponovno ali drugače odstranijo v skladu s carinskimi predpisi.

5.   Izjeme iz tega člena so mogoče tudi, kadar so letalski prevozniki ene pogodbenice sklenili pogodbo z drugim letalskim prevoznikom, ki je prav tako upravičen do takih izjem pri drugi pogodbenici, za posojilo ali prenos predmetov iz odstavkov 1 in 2 na ozemlje druge pogodbenice.

6.   Nobena določba v tem sporazumu ne preprečuje pogodbenicama, da bi zaračunali davke, prelevmane, dajatve, takse ali pristojbine za blago, ki se potnikom ne prodaja za porabo na zrakoplovu na delu zračnega prevoza med dvema krajema na njunem ozemlju, kjer je dovoljeno vkrcanje ali izkrcanje.

7.   Prtljaga in tovor v neposrednem tranzitu prek ozemlja pogodbenice sta oproščena davkov, carin, taks in drugih podobnih pristojbin, ki ne temeljijo na stroških opravljenih storitev.

8.   Za opremo in zaloge iz odstavkov 1 in 2 se lahko zahteva, da so pod nadzorom ali kontrolo pristojnih organov.

9.   Ta sporazum ne posega v določbe zadevnih konvencij, ki veljajo med državo članico EU in Katarjem ter preprečujejo dvojno obdavčevanje dohodkov in kapitala.

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so pristojbine za uporabnike, ki jih lahko zaračunajo njeni pristojni organi ali telesa letalskim prevoznikom druge pogodbenice za uporabo navigacijskih služb zračnega prometa in storitev kontrole zračnega prometa, vezane na stroške in nediskriminatorne. V vsakem primeru se take pristojbine za uporabnike proučijo pri letalskih prevoznikih druge pogodbenice po pogojih, ki niso manj ugodni od najugodnejših pogojev, ki so na voljo kateremu koli drugemu letalskemu prevozniku.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da pristojbine za uporabnike, ki jih lahko zaračunajo njeni pristojni organi ali telesa letalskim prevoznikom druge pogodbenice za uporabo letaliških objektov in storitev, varovanja v letalstvu ter s tem povezanih objektov in storitev, razen pristojbin, ki se zaračunajo v zvezi s storitvami, opisanimi v členu 8(5), niso nepravično diskriminatorne in so pravično razdeljene med kategorijami uporabnikov. Te pristojbine za uporabnike izražajo celotne stroške pristojnih organov ali teles pri zagotavljanju ustreznih letaliških objektov in storitev ter varovanja v letalstvu na zadevnem letališču ali letališčih, na katerih se uporablja skupen sistem obračunavanja pristojbin, vendar teh stroškov ne smejo presegati. Te pristojbine lahko vključujejo ustrezno donosnost po amortizaciji. Objekti in storitve, za katere se zaračunajo pristojbine za uporabnike, se zagotavljajo učinkovito in ekonomično. V vsakem primeru se te pristojbine zaračunajo letalskim prevoznikom druge pogodbenice po pogojih, ki niso manj ugodni od najugodnejših pogojev, ki so na voljo kateremu koli drugemu letalskemu prevozniku v trenutku, ko se pristojbine zaračunajo.

3.   Vsaka pogodbenica zahteva, da se organi ali telesa, pristojni za pristojbine na njenem ozemlju, in letalski prevozniki, ki uporabljajo storitve in objekte, posvetujejo in si izmenjajo informacije, ki so potrebne za omogočanje natančne ocene razumnosti pristojbin v skladu z načeli iz odstavkov 1 in 2. Organi ali telesa, pristojni za pristojbine, uporabnike dovolj zgodaj obvestijo o vseh predlaganih spremembah pristojbin za uporabnike, da lahko uporabniki izrazijo svoja stališča in predložijo pripombe pred morebitnimi spremembami.

1.   Pogodbenici svojim letalskim prevoznikom dovolita, da prosto določajo prevoznine in tarife na podlagi svobodne in poštene konkurence.

2.   Vsaka pogodbenica lahko na nediskriminatorni podlagi zahteva, da letalski prevozniki obeh pogodbenic njenim pristojnim organom poenostavljeno in le za informativne namene priglasijo prevoznine in tarife, ponujene za prevoz z odhodom z njenega ozemlja. To se lahko od letalskih prevoznikov zahteva šele ob začetni ponudbi prevoznine ali tarife.

1.   Pogodbenici sodelujeta v okviru skupnega odbora, da se omogoči izmenjava statističnih podatkov, povezanih z zračnim prevozom na podlagi tega sporazuma.

2.   Na zahtevo vsaka pogodbenica na nediskriminatorni podlagi in kot se lahko razumno zahteva, drugi pogodbenici predloži razpoložljive statistične podatke, ki niso zaupni in poslovno občutljivi ter so povezani z zračnim prevozom na podlagi tega sporazuma, kot zahtevajo ustrezni zakoni in drugi predpisi pogodbenic.

1.   Pogodbenici potrjujeta pomen tesnega sodelovanja na področju varnosti v letalstvu. V zvezi s tem pogodbenici po potrebi dodatno sodelujeta v zvezi s preiskavami nesreč, regulativnim razvojem, izmenjavo varnostnih informacij, možnim sodelovanjem pri medsebojnih dejavnostih nadzora ali izvajanjem dejavnosti skupnega nadzora ter pripravo skupnih projektov in pobud.

2.   Spričevala o plovnosti, spričevala o usposobljenosti in licence, ki jih je izdala ali potrdila ena pogodbenica in ki so še veljavni, druga pogodbenica in njeni letalski organi priznajo kot veljavne za namene opravljanja storitev zračnega prevoza, če so bili takšna spričevala ali licence izdani ali potrjeni najmanj na podlagi standardov ter priporočenih praks in postopkov za navigacijske službe zračnega prometa, določenih po Konvenciji, in v skladu z njimi.

3.   Vsaka pogodbenica lahko kadar koli zahteva posvetovanja o varnostnih standardih in zahtevah, ki jih ohranja in uporablja druga pogodbenica na področjih, povezanih z letalskimi objekti, letalsko posadko, zrakoplovom in upravljanjem zrakoplova. Taka posvetovanja se začnejo v 30 dneh po prejemu zahteve.

4.   Če po posvetovanjih pogodbenica, ki je predložila zahtevo, ugotovi, da druga pogodbenica ne ohranja in uporablja učinkovito varnostnih standardov in zahtev na področjih iz odstavka 3, ki so, če ni odločeno drugače, vsaj enaki minimalnim standardom, določenim na podlagi Konvencije, se drugo pogodbenico obvesti o takih ugotovitvah.

Druga pogodbenica v 30 dneh predloži načrt popravnih ukrepov, ki vključuje časovni okvir za izvajanje. O načrtu popravnih ukrepov in njegovem časovnem okviru se pogodbenici dogovorita pred začetkom njunega izvajanja.

Če druga pogodbenica ne sprejme ustreznega načrta popravnih ukrepov v razumnem času, je to razlog za pogodbenico, ki je predložila zahtevo, da zavrne, prekliče, začasno odvzame, pogojuje ali omeji operativna ali tehnična dovoljenja ali kako drugače zavrne, prekliče, začasno odvzame, pogojuje ali omeji operacije letalskega prevoznika, ki je pod varnostnim nadzorom druge pogodbenice.

5.   Pogodbenici se strinjata, da lahko za vse zrakoplove, ki jih upravlja letalski prevoznik ene pogodbenice ali se upravljajo v njegovem imenu, medtem ko so na ozemlju druge pogodbenice, pristojni organi druge pogodbenice izvedejo preverjanje na ploščadi, da se preverita veljavnost zadevnih dokumentov zrakoplova in članov posadke zrakoplova ter vidno stanje zrakoplova in njegove opreme, če takšen pregled ne povzroči neupravičene zamude pri upravljanju zrakoplova.

6.   Če ena pogodbenica po preverjanju na ploščadi ugotovi, da zrakoplov ali upravljanje zrakoplova ni v skladu z minimalnimi standardi in postopki za navigacijske službe zračnega prometa, določene na podlagi Konvencije, ta pogodbenica obvesti operatorja zrakoplova o takšni neskladnosti in zahteva načrt popravnih ukrepov, če se ji to zdi primerno. Kadar je ustrezno, se od pristojnih organov druge pogodbenice, ki so odgovorni za varnostni nadzor nad letalskim prevoznikom, ki upravlja zrakoplov, lahko zahteva, da odobrijo popravne ukrepe, ki jih sprejme operator zrakoplova. Ne glede na to vsaka pogodbenica dovoli dostop do rezultatov preverjanj na ploščadi, ki jih izvedejo operaterji zrakoplovov, ki so pod varnostnim nadzorom druge pogodbenice.

7.   Vsaka pogodbenica ima pravico do takojšnjega ukrepanja, vključno s pravico do preklica, začasnega odvzema ali omejitve operativnih ali tehničnih dovoljenj ali drugačnega začasnega odvzema ali omejitve operacij letalskega prevoznika druge pogodbenice, če ugotovi, da je to potrebno zaradi neposredne nevarnosti za varnost v letalstvu. Pogodbenica, ki sprejme take ukrepe, nemudoma obvesti drugo pogodbenico, pri čemer navede razloge za ukrepanje.

8.   Vsak ukrep pogodbenice v skladu z odstavkom 4, 6 ali 7 je nujen in sorazmeren za obravnavanje ugotovitve glede varnosti ter se preneha izvajati, ko ni več podlage za njegovo izvajanje.

1.   Pogodbenici poudarjata svojo zavezanost doseganju najvišjih ravni standardov varovanja v letalstvu ter lahko po potrebi nadaljujeta dialog in sodelovanje na tem področju.

2.   Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje medsebojne obveznosti varovanja v civilnem letalstvu pred nezakonitim vmešavanjem ter zlasti svoje obveznosti v skladu s Konvencijo, Konvencijo o kaznivih dejanjih in nekaterih drugih dejanjih, storjenih na letalih, podpisano 14. septembra 1963 v Tokiu, Konvencijo o zatiranju nezakonite ugrabitve zrakoplovov, podpisano 16. decembra 1970 v Haagu, Konvencijo o zatiranju nezakonitih dejanj zoper varnost civilnega letalstva, podpisano 23. septembra 1971 v Montrealu, Protokolom o zatiranju nezakonitih nasilnih dejanj na letališčih za mednarodno civilno zrakoplovstvo, podpisanim 24. februarja 1988 v Montrealu, in Konvencijo o označevanju plastičnih razstreliv zaradi njihovega odkrivanja, podpisano 1. marca 1991 v Montrealu, če sta pogodbenici podpisnici teh konvencij, ter vsemi drugimi konvencijami in protokoli, ki se nanašajo na varovanje v civilnem letalstvu in katerih sta pogodbenici.

3.   Pogodbenici si na zahtevo medsebojno pomagata pri obravnavanju morebitne grožnje za varovanje v civilnem letalstvu, vključno s preprečevanjem nezakonitih ugrabitev civilnih zrakoplovov in drugimi nezakonitimi dejanji zoper varnost takih zrakoplovov, njihovih potnikov in članov posadke, letališč, letalskih navigacijskih objektov ter katere koli druge grožnje za varovanje v civilnem letalstvu.

4.   Pogodbenici v medsebojnih odnosih ravnata v skladu s standardi varovanja v letalstvu in ustreznimi priporočenimi praksami, ki jih je vzpostavila Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO). Od operatorjev zrakoplovov, ki so vpisani v njuna registra ali imajo glavni kraj poslovanja ali stalni naslov na njunem ozemlju, ter od upravljavcev letališč na njunih ozemljih zahtevata, da ravnajo vsaj v skladu s takimi določbami o varovanju v letalstvu.

5.   Pogodbenici zagotovita, da se na njunem ozemlju učinkovito izvajajo ukrepi za varovanje v civilnem letalstvu pred nezakonitim vmešavanjem, ki med drugim vključujejo varnostne preglede potnikov, ročne in oddane prtljage ter varnostne preglede in kontrole oseb, ki niso potniki, vključno s člani posadke in njihovimi predmeti, ki se prevažajo, varnostne preglede in kontrole tovora, pošte, zalog za oskrbo med letom in oskrbo na letališču ter kontrole dostopa do nadzorovanega dela letališča in varnostnih območij omejenega gibanja. Navedeni ukrepi se prilagodijo povečanim grožnjam varovanju v civilnem letalstvu. Vsaka pogodbenica se strinja, da je treba spoštovati predpise o varovanju, ki jih zahteva druga pogodbenica za vstop na ozemlje, izstop z njega ali dokler se zrakoplovi nahajajo na ozemlju navedene druge pogodbenice.

6.   Ob polnem upoštevanju ter vzajemnem spoštovanju suverenosti lahko posamezna pogodbenica sprejme ukrepe varovanja za vstop na svoje ozemlje in nujne ukrepe za odpravo določene grožnje za varovanje, o katerih mora obvestiti drugo pogodbenico brez odlašanja. Pogodbenica odobri vsako zahtevo druge pogodbenice za uvedbo razumnih posebnih ukrepov varovanja, pri čemer prva pogodbenica upošteva ukrepe varovanja, ki jih že izvaja druga pogodbenica, in njena morebitna stališča ter morebitne negativne učinke na zračni prevoz med pogodbenicama. Razen kadar v izrednih razmerah to ni mogoče, pogodbenica drugo pogodbenico vnaprej obvesti o nameravani uvedbi posebnih ukrepov varovanja, ki bi lahko imeli znaten finančni ali operativni učinek na storitve zračnega prevoza, ki se opravljajo na podlagi tega sporazuma. Vsaka pogodbenica lahko zahteva čimprejšnji sestanek skupnega odbora, če je ustrezno, za razpravo o takih ukrepih varovanja, kot je določeno v členu 22.

7.   Vendar pogodbenici priznavata, da ta člen nikakor ne omejuje njune možnosti, da zavrneta vstop na svoje ozemlje letu ali letom, za katere menita, da pomenijo grožnjo za varovanje.

8.   Ob nezakoniti ugrabitvi ali grožnji z ugrabitvijo civilnega zrakoplova ali drugih nezakonitih dejanjih zoper varnost zrakoplova, potnikov, članov posadke, letališč ali letalskih navigacijskih objektov si pogodbenici medsebojno pomagata tako, da omogočita komunikacijo in sprejmeta druge ustrezne ukrepe, da bi se tak dogodek ali grožnja hitro in varno končala.

9.   Vsaka pogodbenica sprejme vse ukrepe, ki se ji zdijo izvedljivi za zagotovitev, da se zrakoplov, ki je nezakonito ugrabljen ali izpostavljen drugi obliki nezakonitega vmešavanja in je na tleh na njenem ozemlju, tam zadrži, razen če je njegov odhod nujen zaradi prevladujoče dolžnosti varovanja človeških življenj. Kadar je to mogoče, se taki ukrepi sprejmejo na podlagi medsebojnih posvetovanj.

10.   Kadar ima pogodbenica razlog za utemeljen sum, da druga pogodbenica krši določbe tega člena, lahko zahteva takojšnja posvetovanja z drugo pogodbenico. Taka posvetovanja se začnejo v 30 dneh od datuma prejetja take zahteve ali daljšem obdobju, če je tako dogovorjeno. Če se zadovoljiv sporazum ne sprejme v 30 dneh od datuma začetka takih posvetovanj ali v daljšem obdobju, o katerem sta se dogovorili pogodbenici, je to razlog, da pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja, zavrne, prekliče, začasno odvzame, pogojuje ali omeji operativna ali tehnična dovoljenja letalskega prevoznika druge pogodbenice, da zagotovi skladnost z določbami tega člena. Kadar je to nujno potrebno ali da se prepreči nadaljnja neskladnost z določbami tega člena, lahko pogodbenica sprejme takojšnje začasne ukrepe.

11.   Vsak ukrep, sprejet v skladu s tem členom, je nujen in sorazmeren za odpravo grožnje za varovanje ter se preneha izvajati, ko druga pogodbenica začne ravnati v skladu z določbami tega člena ali ko tak ukrep ni več potreben.

1.   Pogodbenici sodelujeta glede regulativnih zadev v zvezi s storitvami navigacijskih služb zračnega prometa, vključno z nadzorom takšnih storitev. Obravnavata vsa vprašanja politik, ki so povezana z učinkovitostjo upravljanja zračnega prometa, da bi optimizirali splošno učinkovitost letov, zmanjšali stroške in vpliv na okolje ter izboljšali varnost in zmogljivost sistemov.

2.   Pogodbenici spodbujata svoje pristojne organe in izvajalce storitev navigacijskih služb zračnega prometa, naj sodelujejo pri vprašanjih interoperabilnosti, da bi se sistema obeh pogodbenic dodatno povezala, kadar je to mogoče, da bi se zmanjšal vpliv letalstva na okolje in da bi se po potrebi izmenjavale informacije.

3.   Pogodbenici spodbujata sodelovanje med izvajalci storitev navigacijskih služb zračnega prometa za izmenjavo podatkov o letih in koordinacijo prometnih tokov za optimizacijo učinkovitosti letov, da bi se izboljšala uporaba virov ter dosegle predvidljivost, točnost in kontinuiteta storitev.

4.   Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali pri posodabljanju programov, vključno z razvojem, uvajanjem in dobro prakso za gospodarsko učinkovitost, upravljanjem zračnega prometa in ustreznimi vidiki aerodromov, ter da bosta spodbujali medsebojno udeležbo v dejavnostih potrjevanja in predstavitvenih dejavnostih.

1.   Pogodbenici podpirata potrebo po varstvu okolja s spodbujanjem trajnostnega razvoja letalstva. Pogodbenici nameravata sodelovati pri opredeljevanju vprašanj, povezanih z vplivi letalstva na okolje.

2.   Pogodbenici priznavata pomen sodelovanja za proučitev in čim večje zmanjšanje vplivov letalstva na okolje na način, ki je v skladu s cilji tega sporazuma.

3.   Pogodbenici priznavata pomen obravnavanja podnebnih sprememb ter s tem omejitve ali zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, povezanih z domačim in mednarodnim zračnim prevozom. Strinjata se, da bosta sodelovali pri teh zadevah, da bi razvili in izvajali instrumente, vključno z izvedbenimi pravili za razvoj sheme za poravnavo in zmanjševanje emisij ogljika za mednarodno letalstvo (CORSIA) in katerim koli drugim vidikom, ki je še posebej pomemben za obravnavanje emisij toplogrednih plinov v letalskem sektorju.

4.   Pogodbenici se zavezujeta, da si bosta izmenjevali informacije in se redno posvetovali s strokovnjaki za okrepitev sodelovanja pri obravnavanju vplivov letalstva na okolje, vključno z:

5.   Pogodbenici v skladu s svojimi pravicami in obveznostmi iz večstranskih okoljskih sporazumov prav tako krepita sodelovanje, tudi na področju financiranja in tehnologije, v zvezi z ukrepi, katerih cilj je obravnavanje emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča mednarodno letalstvo.

6.   Pogodbenici priznavata, da je treba sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje ali drugačno obravnavanje vplivov zračnega prevoza na okolje, če so taki ukrepi v celoti skladni z njunimi pravicami in obveznostmi po mednarodnem pravu.

1.   Prodajalci računalniških sistemov rezervacij (v nadaljnjem besedilu: sistem CRS), ki delujejo na ozemlju ene pogodbenice, imajo pravico prinesti, ohranjati in dati prosto na voljo svoje sisteme CRS potovalnim agencijam ali turističnim podjetjem, katerih glavna dejavnost je distribucija produktov, povezanih s potovanji, na ozemlju druge pogodbenice, pod pogojem, da so sistemi CRS skladni z vsemi ustreznimi regulativnimi zahtevami druge pogodbenice.

2.   Pogodbenici razveljavita vse obstoječe zahteve, ki bi lahko omejevale prost dostop sistema CRS ene pogodbenice do trga druge pogodbenice ali kako drugače omejevale konkurenco. Pogodbenici se vzdržita sprejetja takih zahtev v prihodnosti.

3.   Nobena od pogodbenic na svojem ozemlju ne uvede ali dovoli uvedbe zahtev za prodajalce sistemov CRS druge pogodbenice v zvezi s prikazovalniki sistemov CRS, ki se razlikujejo od zahtev, ki veljajo za njihove prodajalce sistemov CRS ali kateri koli drug sistem CRS, ki deluje na njenem trgu. Nobena od pogodbenic ne preprečuje sklepanja sporazumov med prodajalci sistemov CRS, njihovimi ponudniki in njihovimi naročniki v zvezi z izmenjavo informacij o potovalnih storitvah, ki olajšujejo prikaz celovitih in nepristranskih informacij za potrošnike ali izpolnjevanje regulativnih zahtev v zvezi z nevtralnimi prikazovalniki.

4.   Lastniki in upravljavci sistemov CRS ene pogodbenice, ki izpolnjujejo ustrezne regulativne zahteve druge pogodbenice, če obstajajo, imajo enako priložnost za lastništvo sistemov CRS na ozemlju druge pogodbenice kot lastniki in upravljavci katerega koli drugega sistema CRS, ki deluje na trgu navedene pogodbenice.

1.   Pogodbenici priznavata pomen proučitve učinkov tega sporazuma na delo, zaposlovanje in delovne pogoje. Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali pri vprašanjih s področja dela, ki spadajo na področje uporabe tega sporazuma, med drugim v zvezi z vplivi na zaposlovanje, temeljnimi pravicami pri delu, delovnimi pogoji, socialno zaščito in socialnim dialogom.

2.   Pogodbenici priznavata pravico vsake od pogodbenic, da določi svojo nacionalno raven zaščite dela, kot se ji zdi ustrezno, in sprejme ali ustrezno spremeni svoje ustrezne zakone in politike na način, ki je v skladu z mednarodnimi obveznostmi. Pogodbenici zagotovita, da pravice in načela v njunih ustreznih zakonih in drugih predpisih niso ogroženi, ampak se učinkovito izvajajo.

3.   Vsaka pogodbenica še naprej izboljšuje zakone in politike na način, ki je v skladu z mednarodnimi obveznostmi ter si prizadeva za zagotavljanje in spodbujanje visoke ravni zaščite dela v letalskem sektorju. Pogodbenici priznavata, da kršitve temeljnih načel in pravic pri delu ni mogoče uveljaviti ali kako drugače uporabiti kot legitimno primerjalno prednost in da se delovni standardi ne bi smeli uporabljati za namene protekcionizma.

4.   Pogodbenici v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz članstva v Mednarodni organizaciji dela (MOD) in Deklaracije MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu in njene dopolnitve, ki je bila sprejeta na 86. mednarodni konferenci dela leta 1998, potrjujeta zavezo, da bosta spoštovali, spodbujali in učinkovito izvajali ter uporabljali temeljne pravice in načela pri delu.

5.   Pogodbenici spodbujata cilje, vključene v agendo MOD za dostojno delo in Deklaracijo MOD o socialni pravičnosti za pravičnejšo globalizacijo iz leta 2008, ki je bila sprejeta na 97. mednarodni konferenci dela.

6.   Vsaka pogodbenica se zavezuje, da si bo po najboljših močeh prizadevala za ratifikacijo temeljnih konvencij MOD, če tega še ni storila. Pogodbenici bosta razmislili tudi o ratifikaciji drugih konvencij MOD in posledično o učinkovitem izvajanju ustreznih mednarodnih standardov na področju dela in socialnem področju, ki so pomembni za sektor civilnega letalstva, ob upoštevanju nacionalnih razmer.

7.   Vsaka pogodbenica lahko zahteva sestanek skupnega odbora za obravnavanje vprašanj na področju dela, ki jih pogodbenica, ki je predložila zahtevo, opredeli kot pomembna.

1.   Pogodbenici druga drugi podelita pravice, določene v tem sporazumu. Vsako sklicevanje na pravice, podeljene letalskim prevoznikom pogodbenice, se v tem sporazumu razume zgolj kot sklicevanje na pravice, podeljene tej pogodbenici. Nobena določba v tem sporazumu se ne razlaga kot določba, ki bi bila namenjena podelitvi pravic ali uvedbi obveznosti, na katere se lahko državljani ene pogodbenice neposredno sklicujejo pred sodišči druge pogodbenice.

2.   Pogodbenici sprejmeta vse ustrezne ukrepe, bodisi splošne bodisi posebne, da zagotovita izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz tega sporazuma.

3.   Pogodbenici pri uveljavljanju svojih pravic iz tega sporazuma sprejmeta ukrepe, ki so ustrezni in sorazmerni s cilji navedenih ukrepov.

4.   Pogodbenici se vzdržita vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev tega sporazuma.

5.   Vsaka pogodbenica je na svojem ozemlju odgovorna za pravilno izvrševanje tega sporazuma.

6.   Če ena od pogodbenic izraža zaskrbljenost glede morebitne kršitve tega sporazuma, lahko zahteva informacije in pomoč druge pogodbenice. Druga pogodbenica po prejemu take zahteve zagotovi vse potrebne informacije in pomoč v skladu z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi.

7.   Ta sporazum ne izključuje posvetovanj in razprav med pristojnimi organi pogodbenic zunaj skupnega odbora, kar vključuje tudi področja razvoja zračnega prevoza, varnosti, varovanja, okolja, socialne politike, upravljanja zračnega prometa, letalske infrastrukture, zadev v zvezi s konkurenco in varstva potrošnikov. Pogodbenici obvestita skupni odbor o izidu takih posvetovanj in razprav, ki lahko vpliva na razlago ali uporabo tega sporazuma.

8.   Pri sklicevanju na sodelovanje med pogodbenicama v tem sporazumu, med drugim na področjih poslovnih priložnosti, varnosti, varovanja, okolja, upravljanja zračnega prometa in varstva potrošnikov, si pogodbenici prizadevata za dosego soglasja glede skupnih ukrepov za nadaljnji razvoj tega sporazuma in/ali izboljšanje njegovega izvajanja na zadevnih področjih na podlagi vzajemnega soglasja.

1.   Skupni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic, je odgovoren za nadzor upravljanja tega sporazuma in skrbi za njegovo pravilno izvajanje.

2.   Skupni odbor sprejme svoj poslovnik.

3.   Skupni odbor se sestaja po potrebi in najmanj enkrat na leto. Katera koli od pogodbenic lahko kadar koli zahteva sklic sestanka skupnega odbora. Tak sestanek se izvede v najkrajšem možnem času in najpozneje dva meseca od datuma prejema zahtevka, razen če se pogodbenici ne dogovorita drugače.

4.   Za pravilno izvajanje tega sporazuma skupni odbor:

5.   Priporočila in sklepi skupnega odbora se sprejemajo s soglasjem med pogodbenicama. Sklepi skupnega odbora so za pogodbenici zavezujoči.

1.   Brez poseganja v člen 4 lahko pogodbenici vsak spor v zvezi z uporabo ali razlago tega sporazuma razrešita z uporabo mehanizma reševanja sporov iz tega člena.

2.   Brez poseganja v kakršno koli prejšnje posvetovanje med pogodbenicama na podlagi tega sporazuma pogodbenica, ki želi uporabiti mehanizem reševanja sporov iz tega člena, pisno obvesti drugo pogodbenico o svoji nameri in zahteva sestanek skupnega odbora za posvetovanje.

3.   Če se skupni odbor ne sestane v dveh mesecih od prejema zahteve iz odstavka 2 ali do datuma, o katerem se dogovorita pogodbenici, ali če skupni odbor spora ne razreši v šestih mesecih od prejema zahteve, se spor na podlagi dogovora med pogodbenicama predloži v odločanje določeni osebi ali organu. Če se pogodbenici ne moreta dogovoriti o predložitvi spora v odločanje določeni osebi ali organu, se spor na zahtevo katere koli od pogodbenic predloži v arbitražo.

4.   Ne glede na odstavek 2 se lahko spor v primeru, da je pogodbenica sprejela ukrepe za zavrnitev, preklic, začasen odvzem, pogojevanje ali omejitev operativnega dovoljenja ali tehničnih dovoljenj letalskega prevoznika, nemudoma predloži v odločanje določeni osebi ali organu ali v arbitražo.

5.   Pogodbenica (v nadaljnjem besedilu: pogodbenica, ki predloži zahtevo) zahtevo za arbitražo predloži v pisni obliki drugi pogodbenici (v nadaljnjem besedilu: pogodbenica, ki se odzove na zahtevo). Pogodbenica, ki predloži zahtevo, v svoji zahtevi navede vprašanja, ki jih je treba razrešiti, opiše zadevni ukrep in pojasni razloge, zakaj je po njenem mnenju tak ukrep neskladen z določbami tega sporazuma.

6.   Če se pogodbenica, ki predloži zahtevo, in pogodbenica, ki se odzove na zahtevo, ne dogovorita drugače, arbitražo opravi arbitražno sodišče v sestavi treh arbitrov, ki se ustanovi na naslednji način:

7.   Datum ustanovitve arbitražnega sodišča je datum, ko zadnji od treh arbitrov sprejme imenovanje.

8.   Postopki se izvajajo v skladu s poslovnikom, ki ga skupni odbor sprejme čim prej na podlagi določb tega člena in v skladu s točko (b) člena 22(4) in člena 22(5). Dokler skupni odbor ne sprejme poslovnika, arbitražno sodišče sprejme svoj poslovnik.

9.   Arbitražno sodišče lahko na zahtevo pogodbenice, ki predloži zahtevo, pred sprejetjem končne odločitve pooblasti to pogodbenico za sprejetje začasnih sanacijskih ukrepov ali pozove pogodbenico, ki se odzove na zahtevo, naj sprejme take ukrepe.

10.   Arbitražno sodišče najpozneje v 90 dneh od datuma njegove ustanovitve izda vmesno poročilo za pogodbenico, ki predloži zahtevo, in pogodbenico, ki se odzove na zahtevo, v katerem navede ugotovitve o dejstvih, uporabo zadevnih določb in osnovna načela, ki so bila podlaga njegovih ugotovitev in priporočil. Če meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik arbitražnega sodišča o tem pisno obvesti pogodbenico, ki predloži zahtevo, in pogodbenico, ki se odzove na zahtevo, pri čemer navede razloge za odlog ter datum, ko naj bi arbitražno sodišče predvidoma izdalo vmesno poročilo. Arbitražno sodišče v nobenem primeru ne izda vmesnega poročila pozneje kot 120 dni od datuma svoje ustanovitve.

11.   Pogodbenica, ki predloži zahtevo, ali pogodbenica, ki se odzove na zahtevo, lahko arbitražnemu sodišču predloži pisno zahtevo za pregled specifičnih vidikov vmesnega poročila v 14 dneh od njegove izdaje. Arbitražno sodišče lahko po proučitvi morebitnih pisnih pripomb pogodbenice, ki predloži zahtevo, in pogodbenice, ki se odzove na zahtevo, na vmesno poročilo spremeni svoje poročilo in opravi morebitna nadaljnja preverjanja, ki se mu zdijo potrebna. Ugotovitve končne odločitve arbitražnega sodišča vključujejo zadovoljivo obrazložitev argumentov iz faze vmesnega pregleda in zagotavljajo jasne odgovore na vprašanja in opažanja pogodbenice, ki predloži zahtevo, in pogodbenice, ki se odzove na zahtevo.

12.   Arbitražno sodišče pogodbenici, ki predloži zahtevo, in pogodbenici, ki se odzove na zahtevo, sporoči končno odločitev v 120 dneh od datuma svoje ustanovitve. Če meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik arbitražnega sodišča o tem pisno obvesti pogodbenico, ki predloži zahtevo, in pogodbenico, ki se odzove na zahtevo, pri čemer navede razloge za odlog ter datum, ko naj bi arbitražno sodišče predvidoma izdalo odločitev. Arbitražno sodišče v nobenem primeru ne izda odločitve pozneje kot 150 dni od datuma svoje ustanovitve.

13.   Če je pogodbenica sprejela ukrepe za zavrnitev, preklic, začasen odvzem, pogojevanje ali omejitev operativnega dovoljenja ali tehničnih dovoljenj letalskega prevoznika druge pogodbenice ali če arbitražno sodišče na zahtevo pogodbenice, ki predloži zahtevo, ali pogodbenice, ki se odzove na zahtevo, odloči, da je zadeva nujna, se zadevni roki iz odstavkov 10, 11 in 12 prepolovijo.

14.   Pogodbenica, ki predloži zahtevo, in pogodbenica, ki se odzove na zahtevo, lahko zahteve za pojasnila končne odločitve arbitražnemu sodišču predložita v 10 dneh od izdaje odločitve, morebitna pojasnila pa se izdajo v 15 dneh od take zahteve.

15.   Če arbitražno sodišče ugotovi, da je prišlo do kršitve tega sporazuma, in odgovorna pogodbenica ne upošteva končne odločitve arbitražnega sodišča ali se z drugo pogodbenico ne sporazume o obojestransko zadovoljivi rešitvi v 60 dneh od izdaje končne odločitve arbitražnega sodišča, lahko druga pogodbenica začasno prekliče uporabo primerljivih koristi, ki izhajajo iz tega sporazuma, dokler odgovorna pogodbenica ne upošteva končne odločitve arbitražnega sodišča ali dokler se pogodbenica, ki predloži zahtevo, in pogodbenica, ki se odzove na zahtevo, ne sporazumeta o obojestransko zadovoljivi rešitvi.

16.   Vsaka pogodbenica sama krije stroške arbitra, ki ga imenuje. Druge stroške arbitražnega sodišča si pogodbenici enakovredno delita.

1.   S tem sporazumom se začasno prekinejo prejšnji sporazumi in dogovori o isti zadevi med pogodbenicama na podlagi odstavkov 2 in 7, razen če pogodbenici ne odpovesta tega sporazuma.

2.   Določbe iz prejšnjega sporazuma ali dogovora o storitvah zračnega prevoza med državami članicami EU in Katarjem o vprašanjih iz členov 2, 3, 8 in 11 tega sporazuma se še naprej uporabljajo kot vsebina tega sporazuma, če so ugodnejše in/ali prožnejše za zadevne letalske prevoznike. Vse pravice in ugodnosti, ki jih imajo letalski prevozniki zadevne države članice EU v skladu z navedenimi določbami, veljajo za vse prevoznike Unije.

3.   Za namene odstavka 2 se vsi spori med pogodbenicama glede tega, ali so določbe ali obravnava v skladu s prejšnjimi sporazumi ali dogovori med pogodbenicama ugodnejše in/ali prožnejše, rešujejo v okviru mehanizma reševanja sporov iz člena 23.

4.   Dodatne prometne pravice, ki jih je Katar morda podelil državi članici EU ali obratno, so po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma predmet tega sporazuma in ne razlikujejo med letalskimi prevozniki Unije. O teh dogovorih se nemudoma obvesti skupni odbor.

5.   Skupni odbor pripravi in posodablja informativni seznam določb in ureditev v zvezi s prometnimi pravicami iz odstavkov 2 in 4.

6.   Če pogodbenici postaneta pogodbenici v večstranskem sporazumu ali potrdita sklep, ki ga sprejme ICAO na področju zračnega prevoza in obravnava zadeve, zajete v tem sporazumu, se posvetujeta v skupnem odboru, da bi ugotovili, ali je treba ta sporazum zaradi upoštevanja takega razvoja dogodkov revidirati.

7.   Nobena določba v tem sporazumu ne vpliva na veljavnost in uporabo obstoječih in prihodnjih sporazumov med državami članicami EU in Katarjem v zvezi z ozemlji pod njihovo suverenostjo, ki niso zajeta v opredelitev „ozemlja“ iz člena 1 tega sporazuma.

1.   K temu sporazumu lahko pristopijo države, ki postanejo države članice EU po datumu podpisa tega sporazuma.

2.   V takem primeru zadevna država članica Unije pristopi k temu sporazumu tako, da pri generalnem sekretarju Sveta Evropske unije deponira listino o pristopu, s katero uradno obvesti Katar o deponiranju listine o pristopu in o datumu deponiranja. Pristop navedene države članice Unije začne veljati 30. dan po datumu deponiranja listine o pristopu.

3.   Člen 24(1), (2), (3) in (7) tega sporazuma se smiselno uporabljajo za obstoječe sporazume in dogovore, ki veljajo v času pristopa države članice EU k Sporazumu.

1.   Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem se pogodbenici medsebojno uradno obvestita, da sta končali svoje zadevne notranje postopke, potrebne za začetek veljavnosti tega sporazuma.

2.   Za namene odstavka 1 Katar po diplomatski poti pošlje uradno obvestilo generalnemu sekretarju Sveta Evropske unije, generalni sekretar Sveta Evropske unije pa po diplomatski poti pošlje Katarju uradno obvestilo Unije in držav članic.

3.   Ne glede na odstavek 1 pogodbenici začasno uporabljata ta sporazum v skladu s svojimi notranjimi postopki in/ali nacionalno zakonodajo, kakor je ustrezno, od datuma podpisa tega sporazuma.

4.   Depozitar tega sporazuma je generalni sekretariat Sveta Evropske unije.