PRILOGA

„PRILOGA I

OSNOVNA MERILA

A. Osnovna merila za nepremične naprave

Ta oddelek se pregleda v skladu s členom 13(7) tega sporazuma, da se ohrani sedanja združljivost EU ETS in švicarskega ETS za obdobje trgovanja 2021–2030, kot predlaga švicarska vlada. Skupni odbor zagotovi, da se pri reviziji tega oddelka ohranijo vsaj celovitost zadevnih domačih zavez pogodbenic za zmanjšanje emisij ter celovitost in urejeno delovanje njunih trgov ogljika. Preprečita se selitev virov CO2 in izkrivljanje konkurence med povezanimi sistemi.

Osnovna merila

V EU ETS

V švicarskem ETS

Obvezna narava sodelovanja v ETS

Sodelovanje v ETS je obvezno za naprave, ki izvajajo v nadaljevanju navedene dejavnosti in izpuščajo v nadaljevanju navedene toplogredne pline.

ETS zajema vsaj dejavnosti, določene v:

—	Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES,

kot velja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	členu 40(1) in Prilogi 6 k Odloku o CO2,

kot velja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

ETS zajema vsaj toplogredne pline, določene v:

—	Prilogi II k Direktivi 2003/87/ES,

kot velja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	členu 1(1) Odloka o CO2,

kot velja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

Za ETS se določi zgornja meja, ki je vsaj tako stroga kot tista v:

—	členih 9 in 9a Direktive 2003/87/ES,

kot velja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

Linearni faktor zmanjšanja 1,74 % na leto se bo povečal na 2,2 % na leto od leta 2021 in se bo uporabljal za vse sektorje v skladu z Direktivo (EU) 2018/410, kot velja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	členu 18(1) in (2) Zakona o CO2,

—	členu 45(1) Odloka o CO2,

kot veljata na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

Linearni faktor zmanjšanja 1,74 % na leto do leta 2020.

Mehanizem za stabilnost trga

Leta 2015 je EU uvedla rezervo za stabilnost trga (Sklep (EU) 2015/1814), katere delovanje je bilo okrepljeno z Direktivo (EU) 2018/410.

—	Člen 19(5) Zakona o CO2,

—	člen 48 Odloka o CO2,

kot veljata na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

Švicarska zakonodaja predvideva možnost zmanjšanja obsega dražbe, kadar se znatno povečajo pravice na trgu iz ekonomskih razlogov.

Stranki sodelujeta z namenom razvoja ustreznega prispevka k stabilnosti trga.

Raven nadzora trga ETS je vsaj tako visoka, kot tista, ki je določena v:

—	Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (MIFID II),

—	zveznem aktu o švicarskem organu za nadzor finančnih trgov z dne 22. junija 2007,

—	zveznem aktu o infrastrukturi finančnega trga in delovanju trga pri trgovanju z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti z dne 19. junija 2015,

—	Uredbi (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (MIFIR),

—	Uredbi (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (MAR),

—	Direktivi 2014/57/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o kazenskih sankcijah za zlorabo trga (direktiva o zlorabi trga) (CS-MAD),

—	zveznem aktu o finančnih institucijah z dne 15. junija 2018,

—	zveznem aktu o boju proti pranju denarja in financiranju terorizma z dne 10. oktobra 1997,

kot veljajo na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

V švicarski uredbi o finančnem trgu ni opredeljena pravna narava pravic do emisije. Pravice do emisije zlasti niso opredeljene kot vrednostni papirji v aktu o infrastrukturi finančnega trga in zato z njimi ni mogoče trgovati na reguliranih mestih trgovanja. Ker pravice do emisije niso opredeljene kot vrednostni papirji, se švicarska uredba o vrednostnih papirjih ne uporablja za trgovanje s pravicami do emisije v transakcijah OTC na sekundarnih trgih.

—

Direktivi (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (AMLD),

kot veljajo na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

Pogodbe na izvedene finančne instrumente so opredeljene kot vrednostni papirji v skladu z aktom o infrastrukturi finančnega trga. To vključuje tudi izvedene finančne instrumente, ki imajo pravice do emisije kot osnovni instrument. Izvedeni finančni instrumenti pravic do emisije v transakcijah OTC med nefinančnimi in finančnimi nasprotnimi strankami so zajeti v določbah akta o infrastrukturi finančnega trga.

Sodelovanje v zvezi z nadzorom trga

Pogodbenici vzpostavita ustrezne ureditve za sodelovanje v zvezi z nadzorom trga. Navedene ureditve za sodelovanje zadevajo izmenjavo informacij in izvrševanje obveznosti, ki izhajajo iz njunih zadevnih ureditev nadzora trga. Pogodbenici o vseh takih ureditvah obvestita Skupni odbor.

Kakovostne omejitve za mednarodne dobropise so vsaj tako stroge kot tiste v:

—	členih 11a in 11b Direktive 2003/87/ES,

—	Uredbi Komisije (EU) št. 550/2011 z dne 7. junija 2011 o določanju nekaterih omejitev glede uporabe mednarodnih dobropisov iz projektov v zvezi z industrijskimi plini, skladno z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta,

—

členu 58 Uredbe Komisije (EU) št. 389/2013 z dne 2. maja 2013 o določitvi registra Unije v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter odločbama št. 280/2004/ES in št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Komisije (EU) št. 920/2010 in (EU) št. 1193/2011,

kot veljajo na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	členih 5 in 6 Zakona o CO2,

—	členu 4 in členu 4a(1) ter Prilogi 2 k Odloku o CO2,

kot veljata na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

Količinske omejitve za mednarodne dobropise so vsaj tako stroge kot tiste v:

—	členu 11a Direktive 2003/87/ES,

—	Uredbi Komisije (EU) št. 389/2013 z dne 2. maja 2013 o določitvi registra Unije v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter odločbama št. 280/2004/ES in št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Komisije (EU) št. 920/2010 in (EU) št. 1193/2011,

—	Uredbi Komisije (EU) št. 1123/2013 z dne 8. novembra 2013 o določanju upravičenosti do mednarodnih dobropisov v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta,

kot veljajo na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

Pravo Unije ne določa upravičenosti do uporabe mednarodnih dobropisov od leta 2021.

—	členu 16(2) Zakona o CO2,

—	členu 55b Odloka o CO2,

kot veljata na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

Te določbe določajo uporabo mednarodnih dobropisov le do leta 2020.

10.

Število brezplačno dodeljenih pravic se izračuna na podlagi referenčnih meril in prilagoditvenih faktorjev. Največ pet odstotkov količine pravic za obdobje 2013–2020 se odstopi novim udeležencem. Pravice, ki se ne dodelijo brezplačno, se ponudijo na dražbi ali razveljavijo. V ta namen ETS izpolnjuje vsaj pogoje iz:

—	členov 10, 10a, 10b in 10c Direktive 2003/87/ES,

—	Sklepa Komisije 2011/278/EU z dne 27. aprila 2011 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta,

—	člena 18(3) in člena 19(2) do (6) Zakona o CO2,

—	člena 45(2) in členov 46, 46a, 46b, 46c in 48 ter Priloge 9 k Odloku o CO2,

kot veljata na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

Brezplačne dodelitve ne presegajo ravni dodelitev za naprave v EU ETS.

—	Sklepa Komisije 2013/448/EU z dne 5. septembra 2013 v zvezi z nacionalnimi izvedbenimi ukrepi za prehodno brezplačno dodeljevanje pravic do emisije toplogrednih plinov v skladu s členom 11(3) Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta,

—	Sklepa Komisije (EU) 2017/126 z dne 24. januarja 2017 o spremembi Sklepa 2013/448/EU glede uvedbe enotnega medsektorskega korekcijskega faktorja v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(izračuni za določitev medsektorskega korekcijskega faktorja v EU ETS za obdobje 2013–2020),

—	Sklepa Komisije 2014/746/EU z dne 27. oktobra 2014 o določitvi seznama sektorjev in delov sektorjev v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ki veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2, za obdobje med letoma 2015 in 2019,

—	Direktive (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb

(seznam sektorjev, izpostavljenih selitvi virov CO2, za obdobje 2015-2020),

—	Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/331 z dne 19. decembra 2018 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta,

—	Delegiranega sklepa Komisije (EU) 2019/708 z dne 15. februarja 2019 o dopolnitvi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo sektorjev in delov sektorjev, ki veljajo za izpostavljene tveganju premestitve emisij CO2, za obdobje med letoma 2021 in 2030,

—	vsak medsektorski korekcijski faktor v sistemu EU ETS v obdobju 2015-2020 ali 2026-2030,

kot veljajo na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

11.

V okviru ETS so predvidene sankcije, ki se uporabljajo v enakih okoliščinah in so enako stroge kot tiste, določene v:

—	členu 16 Direktive 2003/87/ES,

kot velja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	členu 21 Zakona o CO2,

—	členu 56 Odloka o CO2,

kot veljata na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

12.

Zahteve glede spremljanja in poročanja v okviru ETS so vsaj tako stroge, kot je določeno v:

—	členu 14 in Prilogi IV k Direktivi 2003/87/ES,

—	Uredbi Komisije (EU) št. 601/2012 z dne 21. junija 2012 o spremljanju emisij toplogrednih plinov in poročanju o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta,

—	Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2018/2066 z dne 19. decembra 2018 o spremljanju emisij toplogrednih plinov in poročanju o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 601/2012,

kot veljajo na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	členu 20 Zakona o CO2,

—	členih 50 do 53 Odloka o CO2 ter prilogah 16 in 17 k navedenemu odloku,

kot veljata na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

13.

Zahteve glede preverjanja in akreditacije v okviru ETS so vsaj tako stroge, kot je določeno kot v:

—	členu 15 in Prilogi V k Direktivi 2003/87/ES,

—	Uredbi Komisije (EU) št. 600/2012 z dne 21. junija 2012 o preverjanju poročil o emisijah toplogrednih plinov in poročil o tonskih kilometrih ter o akreditaciji preveriteljev v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta,

—	Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2018/2067 z dne 19. decembra 2018 o preverjanju podatkov in o akreditaciji preveriteljev v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta,

kot veljajo na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	členih 51 do 54 Odloka o CO2,

kot velja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

B. Osnovna merila za letalstvo

Osnovna merila

Za EU

Za Švico

Obvezna narava sodelovanja v ETS

Sodelovanje v ETS je obvezno za letalske dejavnosti v skladu z merili, navedenimi v nadaljevanju.

Obseg vključenih letalskih dejavnosti in toplogrednih plinov ter pripisovanje letov in njihovih emisij v skladu z načelom odhodnega leta, kot je določeno v:

—	Direktivi 2003/87/ES, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2017/2392 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 zaradi začasnega odstopanja od izvrševanja v zvezi z leti v in iz držav, s katerimi ni bil sklenjen sporazum v skladu s členom 25 Direktive 2003/87/ES,

—

členih 17, 29, 35 in 56 ter Prilogi VII k Uredbi Komisije (EU) št. 389/2013 z dne 2. maja 2013 o določitvi registra Unije v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter odločbama št. 280/2004/ES in št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Komisije (EU) št. 920/2010 in (EU) št. 1193/2011,

kot veljata na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

1.	Področje uporabe

Leti, ki imajo pristanek ali vzlet na aerodromu na ozemlju Švice, razen letov, ki imajo vzlet na aerodromu na območju EGP.

Vsa začasna odstopanja glede področja uporabe ETS, kot so odstopanja v smislu člena 28a Direktive 2003/87/ES, se lahko v švicarskem ETS uporabljajo v skladu z odstopanji, uvedenimi v EU ETS. Pri letalskih dejavnostih so vključene samo emisije CO2.

Od 1. januarja 2020 so v EU ETS vključeni leti z aerodromov na ozemlju Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP) na aerodrome na ozemlju Švice, medtem ko so leti z aerodromov na ozemlju Švice na aerodrome na ozemlju EGP izključeni iz EU ETS v skladu s členom 25a Direktive 2003/87/ES.

2.	Omejitve področja uporabe

Splošno področje uporabe iz točke 1 ne vključuje:

1.	letov izključno za prevoz v okviru službenih potovanj vladajočega monarha ali njegovih/njenih bližnjih sorodnikov, predsednikov držav, predsednikov vlad in vladnih ministrov, kadar je to z ustreznim kazalnikom statusa navedeno v načrtu leta;

2.	vojaških, carinskih in policijskih letov;

3.	letov za iskanje in reševanje, gašenje požarov, letov v humanitarne namene in letov v primeru nujne medicinske pomoči;

4.	letov, ki potekajo izključno na podlagi pravil vizualnega letenja, kot so določena v Prilogi 2 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu z dne 7. decembra 1944;

5.	letov, ki se zaključijo na istem aerodromu, s katerega je zrakoplov vzletel, in med katerimi ni bilo načrtovanih vmesnih postankov;

6.	letov za usposabljanje, opravljenih izključno za namene pridobitve ali podaljšanja licence ali ocenjevanja letalskega osebja v pilotski kabini, kadar je to utemeljeno z ustreznim zaznamkom v načrtu leta, če let ni namenjen prevozu potnikov in/ali tovora ali dostavljanju ali prevažanju zrakoplova;

7.	letov, ki se izvajajo izključno za namene znanstvenih raziskav;

8.	letov, ki se izvajajo izključno za namene preverjanja, preizkušanja ali certificiranja zrakoplovov ali njihove opreme ali zemeljske opreme;

9.	letov, ki se izvajajo z zrakoplovi s potrjeno največjo vzletno maso, manjšo od 5 700 kg;

10.

letov komercialnih operatorjev zrakoplovov, katerih skupne letne emisije so nižje od 10 000 ton za lete in ki so vključeni v švicarski ETS ali ki sodelujejo v švicarskem ETS in v treh zaporednih štirimesečnih obdobjih opravijo manj kot 243 letov na posamezno obdobje, če operatorji niso vključeni v EU ETS;

11.	letov nekomercialnih operatorjev zrakoplovov, ki so vključeni v švicarski ETS in katerih skupne letne emisije so nižje od 1 000 ton, v skladu z ustreznim odstopanjem, ki se uporablja v EU ETS, če operatorji niso vključeni v EU ETS.

Te omejitve področja uporabe so določene v:

—	členu 16a Zakona o CO2,

—	členu 46d in členu 55(2) ter Prilogi 13 k Odloku o CO2,

kot veljata na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

Izmenjava ustreznih podatkov o uporabi omejitev obsega vključenih letalskih dejavnosti

Pogodbenici sodelujeta v zvezi z uporabo omejitev obsega vključenosti v švicarski ETS in EU ETS za komercialne in nekomercialne operatorje v skladu s to prilogo. Obe pogodbenici zlasti zagotovita pravočasen prenos vseh ustreznih podatkov, da omogočita pravilno določitev letov in operatorjev zrakoplovov, ki so zajeti v švicarskem ETS in EU ETS.

Zgornja meja (skupna količina pravic, ki jih je treba dodeliti operatorjem zrakoplovov)

Člen 3c Direktive 2003/87/ES, kot velja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

V členu 3c Direktive 2003/87/ES so bile prvotno dodeljene naslednje pravice:

—	15 % se jih ponudi na dražbi,

—	3 % se jih prihrani za posebno rezervo,

—	82 % se jih dodeli brezplačno.

Dodelitve so bile spremenjene z Uredbo (EU) št. 421/2014, pri čemer se je dodelitev brezplačnih pravic zmanjšala sorazmerno z zmanjšanjem obveznosti predaje (člen 28a(2) Direktive 2003/87/ES). Uredba (EU) 2017/2392, kot velja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma, je ta pristop podaljšala do leta 2023 in uporablja linearni faktor zmanjšanja v višini 2,2 % od 1. januarja 2021.

Zgornja meja temelji na podobni ravni strogosti kot tista v EU ETS, zlasti kar zadeva odstotno stopnjo zmanjšanja med leti in obdobji trgovanja. Pravice v okviru zgornje meje se dodelijo, kot sledi:

—	15 % se jih ponudi na dražbi,

—	3 % se jih prihrani za posebno rezervo,

—	82 % se jih dodeli brezplačno.

Ta dodelitev se lahko pregleda v skladu s členoma 6 in 7 tega sporazuma.

Do leta 2020 se količina pravic v okviru zgornje meje izračunava z metodo od spodaj navzgor na podlagi pravic, ki jih je treba dodeliti brezplačno, v skladu z zgoraj navedeno razdelitvijo v okviru zgornje meje. Za vsa začasna odstopanja glede področja uporabe ETS je treba ustrezno sorazmerno prilagoditi količine pravic, ki jih je treba dodeliti.

Od leta 2021 se količina pravic v okviru zgornje meje določi na podlagi zgornje meje iz leta 2020, pri čemer se upošteva morebitna odstotna stopnja zmanjšanja v skladu z EU ETS.

To je določeno v:

—	členu 18 Zakona o CO2,

—	členu 46e in Prilogi 15 k Odloku o CO2,

kot veljata na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

Dodeljevanje pravic za letalstvo z dražbo pravic

—	Člen 3d in člen 28a(3) Direktive 2003/87/ES,

kot velja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

Dražbo švicarskih pravic do emisije, ki jih je treba ponuditi na dražbi, izvede pristojni švicarski organ. Švica je upravičena do prihodkov, ustvarjenih z dražbo švicarskih pravic.

To je določeno v:

—	členu 19a(2) in (4) Zakona o CO2,

—	členu 48 in Prilogi 15 k Odloku o CO2,

kot veljata na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

Posebna rezerva za nekatere operatorje zrakoplovov

—	Člen 3f Direktive 2003/87/ES,

kot velja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

Pravice se prihranijo za posebno rezervo za nove udeležence in hitro rastoče subjekte, vendar Švica glede na to, da je referenčno leto za pridobitev podatkov o švicarskih letalskih dejavnostih leto 2018, do leta 2020 ne bo imela posebne rezerve.

Ta posebna rezerva je določena v:

—	členu 18(3) Zakona o CO2,

—	členu 46e in Prilogi 15 k Odloku o CO2,

kot veljata na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

Referenčno merilo za brezplačno dodelitev pravic operatorjem zrakoplovov

—	Člen 3e Direktive 2003/87/ES,

kot velja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

Letno referenčno merilo znaša 0,000642186914222035 pravice na tonski kilometer.

Referenčno merilo ni višje od tistega v EU ETS.

Do leta 2020 bo letno referenčno merilo znašalo 0,000642186914222035 pravice na tonski kilometer.

To referenčno merilo je določeno v:

—	členu 46f(1) in (2) ter Prilogi 15 k Odloku o CO2,

kot veljata na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

Brezplačna dodelitev pravic do emisije operatorjem zrakoplovov

—	Člen 3e Direktive 2003/87/ES,

kot velja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

V skladu s členom 25a Direktive 2003/87/ES bi bilo treba izdajo pravic prilagoditi sorazmerno z ustreznimi obveznostmi poročanja in predaje, ki izhajajo iz dejanskega obsega letov med EGP in Švico, vključenih v EU ETS.

Število pravic do emisije, ki se brezplačno dodelijo operatorjem zrakoplova, se izračuna s pomnožitvijo njihovih sporočenih podatkov o tonskih kilometrih v referenčnem letu z ustreznim referenčnim merilom.

Ta brezplačna dodelitev je določena v:

—	členu 19a(3) in (4) Zakona o CO2,

—	členu 46f(1) in (2) ter Prilogi 15 k Odloku o CO2,

kot veljata na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

Kakovostne omejitve za mednarodne dobropise so vsaj tako stroge kot tiste v:

—	členih 11a in 11b Direktive 2003/87/ES,

—	Uredbi Komisije (EU) št. 389/2013 z dne 2. maja 2013 o določitvi registra Unije v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter odločbama št. 280/2004/ES in št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Komisije (EU) št. 920/2010 in (EU) št. 1193/2011,

kot veljata na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	členih 5 in 6 Zakona o CO2,

—	členu 4 in členu 4a(1) ter Prilogi 2 k Odloku o CO2,

kot veljata na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

10.

Količinske omejitve za uporabo mednarodnih dobropisov

—	Člen 11a Direktive 2003/87/ES,

—	Uredba Komisije (EU) št. 389/2013 z dne 2. maja 2013 o določitvi registra Unije v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter odločbama št. 280/2004/ES in št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Komisije (EU) št. 920/2010 in (EU) št. 1193/2011,

—	Uredba Komisije (EU) št. 1123/2013 z dne 8. novembra 2013 o določanju upravičenosti do mednarodnih dobropisov v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta,

kot veljajo na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uporaba mednarodnih dobropisov do leta 2020 znaša 1,5 % preverjenih emisij.

To je določeno v:

—	členu 55d Odloka o CO2,

kot velja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

11.

Pridobivanje podatkov o tonskih kilometrih za referenčno leto

—	Člen 3e Direktive 2003/87/ES,

kot velja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

Brez poseganja v določbe v nadaljevanju se podatki o tonskih kilometrih pridobijo istočasno kot podatki o tonskih kilometrih za EU ETS in z uporabo istega pristopa.

Leto 2018 se do leta 2020 upošteva kot referenčno leto za pridobitev podatkov za švicarske letalske dejavnosti v skladu z odlokom o pridobivanju podatkov o tonskih kilometrih in pripravi načrtov spremljanja v zvezi z razdaljami, ki jih pokriva zrakoplov, kot velja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

To je določeno v:

—	členu 19a(3) in (4) Zakona o CO2,

—	odloku o pridobivanju podatkov o tonskih kilometrih in pripravi načrtov spremljanja v zvezi z razdaljami, ki jih pokriva zrakoplov,

kot veljata na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

12.

Spremljanje in poročanje

—	Člen 14 in Priloga IV k Direktivi 2003/87/ES,

—	Uredba Komisije (EU) št. 601/2012 z dne 21. junija 2012 o spremljanju emisij toplogrednih plinov in poročanju o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta,

—	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/2066 z dne 19. decembra 2018 o spremljanju emisij toplogrednih plinov in poročanju o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 601/2012,

Določbe o spremljanju in poročanju so enako stroge kot tiste za EU ETS.

To je določeno v:

—	členu 20 Zakona o CO2,

—	členih 50 do 52 Odloka o CO2 ter prilogah 16 in 17 k navedenemu odloku,

kot veljata na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

—

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1603 z dne 18. julija 2019 o dopolnitvi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z ukrepi Mednarodne organizacije civilnega letalstva za spremljanje in preverjanje emisij iz letalstva ter poročanje o njih za namene izvajanja globalnega tržnega ukrepa,

kot veljajo na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

13.

Preverjanje in akreditacija

—	Člen 15 in Priloga V k Direktivi 2003/87/ES,

—	Uredba Komisije (EU) št. 600/2012 z dne 21. junija 2012 o preverjanju poročil o emisijah toplogrednih plinov in poročil o tonskih kilometrih ter o akreditaciji preveriteljev v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta,

Določbe o preverjanju in akreditaciji so enako stroge kot tiste za EU ETS.

To je določeno v:

—	členu 52(4) in (5) ter Prilogi 18 k Odloku o CO2,

kot veljata na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

—	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/2067 z dne 19. decembra 2018 o preverjanju podatkov in o akreditaciji preveriteljev v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta,

kot veljajo na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

14.

Upravljanje

Uporabljajo se merila iz člena 18a Direktive 2003/87/ES. V ta namen se Švica v skladu s členom 25a Direktive 2003/87/ES šteje za državo članico upravljavko, kar zadeva dodelitev naloge upravljanja operatorjev zrakoplovov Švici in državam članicam EU (EGP).

V skladu z Odlokom o CO2, kot velja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma, je Švica odgovorna za upravljanje operatorjev zrakoplovov:

—	z veljavno operativno licenco, ki jim jo je odobrila Švica, ali

—	z največjimi ocenjenimi pripisanimi emisijami iz letalstva v Švici v okviru povezanih ETS.

V skladu s členom 25a Direktive 2003/87/ES so pristojni organi držav članic EU (EGP) odgovorni za vse naloge v zvezi z upravljanjem operatorjev zrakoplovov, ki so jim dodeljeni, vključno z nalogami v zvezi s švicarskim ETS (npr. prejemanje potrjenih poročil o emisijah, ki zajemajo letalske dejavnosti EU in Švice, dodeljevanje, izdajanje in prenos pravic, skladnost in izvajanje).

Evropska komisija se s pristojnimi švicarskimi organi dvostransko dogovori o predaji ustreznih dokumentov in informacij.

Pristojni švicarski organi so odgovorni za vse naloge v zvezi z upravljanjem operatorjev zrakoplovov, dodeljenih Švici, vključno z nalogami v zvezi z EU ETS (npr. prejemanje potrjenih poročil o emisijah, ki zajemajo letalske dejavnosti EU in Švice, dodeljevanje, izdajanje in prenos pravic, skladnost in izvajanje).

Pristojni švicarski organi se z Evropsko komisijo dvostransko dogovorijo o predaji ustreznih dokumentov in informacij.

Evropska komisija zlasti zagotovi prenos količine brezplačno dodeljenih pravic do emisije na operatorje zrakoplovov, ki jih upravlja Švica.

V primeru dvostranskega sporazuma glede upravljanja letov z letališča EuroAirport Basel-Mulhouse-Freiburg ali na to letališče, ki ne vključuje spremembe Direktive 2003/87/ES, Evropska komisija po potrebi olajša izvajanje sporazuma, če to ne povzroči dvojnega štetja.

Švicarski pristojni organi zlasti prenesejo količino brezplačno dodeljenih švicarskih pravic do emisije na operatorje zrakoplovov, ki jih upravljajo države članice EU (EGP).

To je določeno v:

—	členu 39(1a) Zakona o CO2,

—	členu 46d in Prilogi 14 k Odloku o CO2,

kot veljata na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

15.

Predaja

Pristojni organi držav članic EU (EGP) pri ocenjevanju skladnosti operatorjev zrakoplovov na podlagi količine predanih pravic najprej prištejejo emisije, vključene v švicarski ETS, preostalo količino predanih pravic pa prištejejo emisijam, vključenim v EU ETS.

Pristojni organi Švice pri ocenjevanju skladnosti operatorjev zrakoplovov na podlagi količine predanih pravic najprej prištejejo emisije, vključene v EU ETS, preostalo količino predanih pravic pa prištejejo emisijam, vključenim v švicarski ETS.

16.

Izvajanje zakonodaje

Pogodbenici določbe svojih sistemov ETS v zvezi z operatorji zrakoplovov, ki ne izpolnjujejo obveznosti v okviru zadevnega ETS, izvajata ne glede na to, ali operatorja upravlja pristojni organ EU (EGP) ali pristojni švicarski organ, če so pri izvajanju s strani organa, ki upravlja operatorja, potrebni dodatni ukrepi.

17.

Dodeljevanje operatorjev zrakoplovov za namene upravljanja

V skladu s členom 25a Direktive 2003/87/ES se na seznamu operatorjev zrakoplovov, ki ga Evropska komisija objavi v skladu s členom 18a(3) Direktive 2003/87/ES, za vsakega operatorja zrakoplova navede država upravljavka, vključno s Švico.

Švica operatorje zrakoplovov, ki so ji po začetku veljavnosti tega sporazuma prvič dodeljeni, upravlja po 30. aprilu leta, v katerem so ji dodeljeni, in pred 1. avgustom navedenega leta.

Pogodbenici sodelujeta pri izmenjavi ustreznih dokumentov in informacij.

Dodelitev operatorja zrakoplova ne vpliva na vključenost navedenega operatorja v ustreznem ETS (tj. operator, ki je vključen v EU ETS in ga upravlja švicarski pristojni organ, ima v okviru EU ETS enako raven obveznosti kot v okviru švicarskega ETS in obratno).

18.

Načini izvajanja

Skupni odbor po podpisu tega sporazuma v skladu s členi 12, 13 in 22 tega sporazuma oblikuje in sprejme vse nadaljnje načine, potrebne za organizacijo dela in sodelovanja v okviru sistema „vse na enem mestu“ za imetnike računov iz letalskega sektorja. Ti načini se uporabljajo od datuma začetka uporabe tega sporazuma.

19.

Pomoč Eurocontrola

Za del tega sporazuma, ki se nanaša na letalstvo, Evropska komisija vključi Švico v pooblastila, podeljena Eurocontrolu v zvezi z EU ETS.

C. Osnovna merila za registre

ETS vsake pogodbenice vključuje register in evidenco transakcij, ki izpolnjujeta naslednja osnovna merila v zvezi z varnostnimi mehanizmi in postopki ter v zvezi z odprtjem in upravljanjem računov.

Osnovna merila v zvezi z varnostnimi mehanizmi in postopki

Registri in evidence transakcij varujejo zaupnost, celovitost, razpoložljivost in verodostojnost podatkov, shranjenih v sistemu. V ta namen pogodbenici izvajata naslednje varnostne mehanizme:

Osnovna merila

Za dostop do računov je potreben mehanizem dvostopenjske avtentikacije za vse uporabnike, ki dostopajo do računa.

Za začetek in odobritev transakcij je potreben mehanizem za podpisovanje transakcij. Potrditvena koda se uporabnikom pošlje po drugem kanalu.

Vse naslednje postopke začne ena oseba, potrdi pa druga (načelo štirih oči):

—	vse postopke, ki jih izvaja administrator, razen če veljajo utemeljene izjeme, kot so določene s tehničnimi standardi za povezavo,

—	vse prenose enot, razen če se uporablja alternativni ukrep, ki zagotavlja enako raven varnosti.

Vzpostavljen je sistem obveščanja, ki uporabnikom pošlje opozorilo, kadar se izvajajo postopki, ki se nanašajo na njihove račune in vsebino računov.

Med začetkom prenosa in njegovo izvedbo preteče najmanj 24 ur, da vsi uporabniki prejmejo informacije in da se ustavijo vsi domnevno nezakoniti prenosi.

Švicarski administrator in centralni administrator Unije sprejmeta ukrepe za obveščanje uporabnikov o njihovih odgovornostih v zvezi z varnostjo njihovih sistemov (npr. osebni računalnik, omrežje) in ravnanjem s podatki/iskanjem po internetu.

Kar zadeva pravice, se lahko emisije za leto 2020 krijejo le s pravicami, izdanimi v obdobju 2013–2020.

Osnovna merila v zvezi z odprtjem in upravljanjem računov

Osnovna merila

Odprtje računa upravljavca / imetniškega računa upravljavca

Vloga upravljavca ali pristojnega organa za odprtje računa upravljavca / imetniškega računa upravljavca se naslovi na nacionalnega administratorja (v primeru Švice je to Zvezni urad za okolje – FOEN). Vloga vsebuje dovolj informacij za določitev naprave ETS in ustrezne identifikacijske oznake naprave.

Odprtje računa operatorja zrakoplova / imetniškega računa operatorja zrakoplova

Vsak operator zrakoplova, vključen v švicarski ETS in/ali EU ETS, ima en račun operatorja zrakoplova / imetniški račun operatorja zrakoplova. Pri operatorjih zrakoplovov, ki jih upravlja švicarski pristojni organ, se tak račun hrani v švicarskem registru. Vloga operatorja zrakoplova ali pooblaščenega zastopnika operatorja zrakoplova se naslovi na nacionalnega administratorja (v primeru Švice je to FOEN) in pošlje v 30 delovnih dneh od odobritve načrta spremljanja operatorja zrakoplova ali njegovega posredovanja švicarskim organom s strani države članice EU (EGS). Vloga vsebuje edinstveno oznako zrakoplova, ki ga upravlja vložnik in spada v švicarski ETS in/ali EU ETS.

Odprtje osebnega računa / imetniškega računa

Vloga za odprtje osebnega računa / imetniškega računa se naslovi na nacionalnega administratorja (v primeru Švice je to FOEN). Vsebuje dovolj informacij za identifikacijo imetnika računa / vložnika, in sicer vsaj:

—	za fizično osebo: dokazilo o identiteti in kontaktne podatke,

—

za pravno osebo:

—	izpisek iz poslovnega registra ali

—	akte o ustanovitvi pravne osebe in dokument, ki dokazuje registracijo pravne osebe,

—	izpis iz kazenske evidence za fizično osebo, pri pravni osebi pa izpis iz kazenske evidence za njene direktorje.

Pooblaščeni zastopniki / zastopniki računov

Vsak račun ima vsaj enega pooblaščenega zastopnika / zastopnika računa, ki ga imenuje oseba, ki zaprosi za račun. Pooblaščeni zastopniki / zastopniki računa začenjajo transakcije in druge postopke v imenu imetnika računa. Ob imenovanju pooblaščenega zastopnika / zastopnika računa se posredujejo naslednje informacije o pooblaščenem zastopniku / zastopniku računa:

—	ime in kontaktni podatki,

—	osebni dokument,

—	izpis iz kazenske evidence.

Pregledovanje dokumentov

Vse kopije dokumentov, ki se pri odprtju osebnega računa / imetniškega računa ali imenovanju pooblaščenega zastopnika / zastopnika računa predložijo kot dokazi, morajo biti overjene kot verodostojne kopije. Kopije dokumentov, ki so bili izdani zunaj države, ki zahteva kopijo, morajo biti legalizirane. Datum overitve ali uradnih kopij ne sme biti starejši od treh mesecev pred datumom vložitve vloge.

Zavrnitev vloge za odprtje ali posodobitev računa ali imenovanje pooblaščenega zastopnika / zastopnika računa

Nacionalni administrator (v primeru Švice je to FOEN) lahko vlogo za odprtje ali posodobitev računa ali imenovanje pooblaščenega zastopnika / zastopnika računa zavrne, če je zavrnitev razumna in upravičena. Zavrnitev mora biti utemeljena z vsaj enim od naslednjih razlogov:

—	predloženi informacije in dokumenti so nepopolni, zastareli ali kako drugače nenatančni ali napačni,

—	kandidat za zastopnika je v preiskavi ali je bil v zadnjih petih letih obsojen zaradi goljufije v zvezi s pravicami do emisije ali kjotskimi enotami, pranja denarja, financiranja terorizma ali drugih hudih kaznivih dejanj, za namene katerih bi se ta račun lahko uporabil,

—	z razlogi, določenimi v nacionalnem pravu ali pravu Unije.

Redno pregledovanje informacij o računih

Imetniki računov nacionalnemu administratorju (v primeru Švice je to FOEN) takoj sporočijo vse spremembe podatkov o računu ali uporabniku, pri čemer spremembe podprejo z informacijami, ki jih zahteva nacionalni administrator, ki je odgovoren za pravočasno odobritev posodobitve informacij.

Nacionalni administrator vsaj enkrat vsaka tri leta preveri, ali so informacije v zvezi z računom še vedno popolne, posodobljene, natančne in resnične, ter od imetnika računa po potrebi zahteva, naj priglasi vse morebitne spremembe.

Začasna prekinitev dostopa do računa

Kadar so kršene določbe na podlagi člena 3 tega sporazuma v zvezi z registrom ali če poteka preiskava v zvezi z morebitno kršitvijo navedenih določb, se lahko dostop do računov začasno prekine.

Zaupnost in razkritje informacij

Informacije, vključno z vsebino vseh računov, vsemi opravljenimi transakcijami, edinstvenimi identifikacijskimi oznakami enot v primeru pravic ter edinstvenimi številčnimi vrednostmi serijskih številk enot v primeru kjotskih enot, ki se hranijo ali so udeležene v določeni transakciji, shranjene v EUTL ali SSTL, registru Unije, registru Švice ali katerem koli drugem registru Kjotskega protokola, se štejejo za zaupne.

Take zaupne informacije se lahko zagotovijo zadevnim javnim subjektom na podlagi njihovega zahtevka, če je namen tega zahtevka uresničitev zakonitega cilja ter če je zahtevek upravičen, potreben in sorazmeren za namene preiskave, odkrivanja, sodnega pregona, upravljanja ali pobiranja davkov, revizije in finančnega nadzora za preprečevanje goljufij, pranja denarja, financiranja terorizma ali drugih hudih kaznivih dejanj, tržne manipulacije ali drugih kršitev prava Unije ali nacionalnega prava države članice EGP ali Švice in boj proti njim ter za zagotovitev dobrega delovanja EU ETS in švicarskega ETS.

D. Osnovna merila za dražbene sisteme in dejavnosti dražbe

Subjekti, ki izvajajo dražbe pravic v sistemih ETS pogodbenic, izpolnjujejo naslednja osnovna merila in v skladu z njimi izvajajo dražbe:

Osnovna merila

Subjekt, ki izvaja dražbo, se izbere po postopku, ki zagotavlja preglednost, sorazmernost, enako obravnavo, nediskriminacijo in konkurenco med različnimi potencialnimi dražbenimi sistemi na podlagi zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje o javnem naročanju.

Subjekt, ki izvaja dražbo, je pooblaščen za to dejavnost, pri izvajanju svojih dejavnosti pa zagotavlja potrebne varnostne ukrepe, ki med drugim vključujejo ureditve za opredelitev in upravljanje morebitnih škodljivih posledic kakršnih koli nasprotij interesov, za opredelitev in upravljanje tveganj, ki jim je izpostavljen trg, ter za zagotovitev preglednih in nediskrecijskih pravil in postopkov za pošteno in urejeno izvajanje dražb ter zadostnih finančnih sredstev, da se omogoči urejeno delovanje.

Za dostop do dražb veljajo minimalne zahteve glede ustreznega skrbnega preverjanja strank, da se zagotovi, da udeleženci ne ogrozijo delovanja dražb.

Postopek dražbe je predvidljiv, zlasti kar zadeva časovni načrt in zaporedje prodaje ter ocenjene količine pravic, ki bodo na razpolago. Glavni elementi metode izvajanja dražb, vključno s časovnim razporedom, datumi in ocenjeno količino pravic za prodajo, se vsaj en mesec pred začetkom dražbe objavijo na spletišču subjekta, ki izvaja dražbo. Vse pomembne spremembe se prav tako čim prej vnaprej objavijo.

Cilj izvajanja dražb pravic je zmanjšati vse vplive na ETS vsake pogodbenice. Subjekt, odgovoren za izvajanje dražb, zagotovi, da enotne poravnalne cene ne odstopajo bistveno od ustrezne cene pravic na sekundarnem trgu v obdobju dražb, saj bi tako stanje kazalo pomanjkljivost dražb. Metodologijo, ki določa odstopanje iz prejšnje povedi, je treba priglasiti pristojnim organom, ki izvajajo funkcije nadzora trga.

Vse nezaupne informacije v zvezi z dražbami, vključno z vso zakonodajo ter vsemi smernicami in obrazci, se odprto in pregledno objavijo. Izidi vsake izvedene dražbe, vključno z ustreznimi nezaupnimi informacijami, se objavijo takoj, ko je to praktično izvedljivo. Poročila o izidih dražb se objavijo vsaj enkrat na leto.

Za dražbe pravic veljajo ustrezna pravila in postopki za zmanjšanje tveganja protikonkurenčnega ravnanja, zlorabe trga, pranja denarja in financiranja terorizma prek dražb. Kolikor je to mogoče, ta pravila in postopki niso manj strogi kot tisti, ki se uporabljajo za finančne trge, v ustrezni pravni ureditvi pogodbenic. Subjekt, ki izvaja dražbo, je odgovoren zlasti za vzpostavitev ukrepov, postopkov in procesov, ki zagotavljajo neoporečnost dražb. Spremlja tudi ravnanje udeležencev na trgu, v primeru protikonkurenčnega ravnanja, zlorabe trga, pranja denarja ali financiranja terorizma pa o tem uradno obvesti pristojne javne organe.

Pristojni organi ustrezno nadzorujejo subjekt, ki izvaja dražbe, in prodajo pravic na dražbah. Imenovani pristojni organi imajo potrebne pravne pristojnosti in tehnične ureditve za nadzor:

—	organizacije in ravnanja upravljavcev dražbenih sistemov,

—	organizacije in ravnanja poklicnih posrednikov, ki delujejo v imenu strank,

—	ravnanja in transakcij udeležencev na trgu, da se preprečijo trgovanje z notranjimi informacijami in tržne manipulacije,

—	transakcij udeležencev na trgu, da se preprečita pranje denarja in financiranje terorizma.

Kolikor je to mogoče, nadzor ni manj strog kot nadzor, ki se izvaja za finančne trge, v ustrezni pravni ureditvi pogodbenic.

Švica si prizadeva nalogo izvajanja dražb svojih pravic dodeliti zasebnemu subjektu v skladu s pravili o javnem naročanju.

Če je število pravic, ki jih je treba v enem letu ponuditi na dražbi, pod fiksno zgornjo mejo, lahko Švica do sklenitve pogodbe s takim subjektom še naprej uporablja sedanjo ureditev izvajanja dražb, tj. dražbe še naprej izvaja FOEN, pod naslednjimi pogoji:

1.	zgornja meja je 1 000 000 pravic, vključno s pravicami, ki jih je treba na dražbi ponuditi za letalske dejavnosti;

2.	uporabljajo se osnovna merila 1 do 8, razen meril 1 in 2, medtem ko se zadnji stavek merila 5 ter merili 7 in 8 za FOEN uporabljajo le, kolikor je to mogoče.

Osnovno merilo 3 se uporablja skupaj z naslednjo določbo: dostop do licitiranja na dražbah švicarskih pravic na podlagi ureditev za izvajanje dražb, ki so se uporabljale ob podpisu tega sporazuma, se zagotovi vsem subjektom v EGP, ki imajo dostop do licitiranja na dražbah v Uniji.

Švica lahko za izvajanje dražb pooblasti subjekte s sedežem v EGP.

PRILOGA II

TEHNIČNI STANDARDI ZA POVEZAVO

Za zagotovitev delovanja povezave med EU ETS in švicarskim ETS se začasna rešitev vzpostavi do maja 2020 ali čim prej po tem datumu. Pogodbenici sodelujeta, da začasno rešitev čim prej nadomestita s stalno povezavo med registri.

Tehnični standardi za povezavo določajo:

—	zgradbo komunikacijske vezi,

—	varnost prenosa podatkov,

—	seznam funkcij (transakcije, usklajevanje itd.),

—	opredelitev spletnih storitev,

—	zahteve glede zapisovanja podatkov,

—	operativne ureditve (služba za pomoč uporabnikom, podpora),

—	načrt za aktivacijo komunikacije in postopek testiranja,

—	postopek testiranja varnosti.

V tehničnih standardih za povezavo je določeno, da morajo administratorji sprejeti vse razumne ukrepe za zagotovitev, da SSTL, EUTL in povezava delujejo 24 ur na dan in 7 dni na teden, ter da mora biti motenj v delovanju SSTL, EUTL in komunikacijske vezi čim manj.

V tehničnih standardih za povezavo je določeno, da so komunikacije med SSTL in EUTL sestavljene iz varnih izmenjav sporočil spletnih storitev na podlagi naslednjih tehnologij ( (1) 1):

—	spletnih storitev, ki uporabljajo protokol Simple Object Access (SOAP) ali enakovreden protokol,

—	navideznega zasebnega omrežja (Virtual Private Network – VPN) na osnovi strojne opreme,

—	XML (Extensible Markup Language – razširljivi označevalni jezik),

—	digitalnega podpisa in

—	omrežnih časovnih protokolov.

Tehnični standardi za povezavo določajo dodatne varnostne zahteve za švicarski register, SSTL, register Unije in EUTL ter se dokumentirajo v „načrtu upravljanja varnosti“. Določajo zlasti, da:

—	če obstaja sum, da je varnost švicarskega registra, SSTL, registra Unije ali EUTL ogrožena, se pogodbenici takoj medsebojno obvestita o tem ter prekineta povezavo med SSTL in EUTL,

—

se pogodbenici zavezujeta, da si bosta v primeru kršitve varnostnih predpisov takoj izmenjali informacije. Če so na voljo tehnični podatki, si administrator švicarskega registra in centralni administrator Unije v 24 urah po kršitvi varnostnih predpisov izmenjata poročilo o incidentu (datum, vzrok, vpliv, popravni ukrepi).

Postopek testiranja varnosti, določen s tehničnimi standardi za povezavo, se izvede pred vzpostavitvijo komunikacijske vezi med SSTL in EUTL in ko je potrebna nova različica ali izdaja SSTL ali EUTL.

Tehnični standardi za povezavo poleg produkcijskega okolja zagotavljajo dve testni okolji, in sicer testno razvojno okolje in sprejemno okolje.

Pogodbenici prek administratorja švicarskega registra in centralnega administratorja Unije zagotovita dokaze, da je bila v preteklih dvanajstih mesecih v skladu z varnostnimi zahtevami, ki jih določajo tehnični standardi za povezavo, opravljena neodvisna ocena varnosti njunih sistemov. Pri vseh večjih novih izdajah programske opreme se v skladu z varnostnimi zahtevami, ki jih določajo tehnični standardi za povezavo, opravita testiranje varnosti in zlasti penetracijsko testiranje. Penetracijskega testiranja ne izvede razvijalec programske opreme ali njegov podizvajalec.

“

(1) 1 Navedene tehnologije se trenutno uporabljajo za vzpostavitev povezave med registrom Unije in mednarodno evidenco transakcij ter med švicarskim registrom in mednarodno evidenco transakcij.