Resolucija parlamentarne skupščine Euronest o varnostnih izzivih v državah vzhodnega partnerstva in krepitvi vloge EU pri njihovem obravnavanju

(2018/C 343/01)

PARLAMENTARNA SKUPŠČINA EURONEST,

—	ob upoštevanju ustanovnega akta parlamentarne skupščine Euronest z dne 3. maja 2011,

—	ob upoštevanju skupne izjave z vrha vzhodnega partnerstva, ki je potekal 24. novembra 2017 v Bruslju, in njegovih prejšnjih izjav,

—	ob upoštevanju globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko EU iz junija 2016 z naslovom „Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa“,

—

ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje z dne 9. junija 2017 z naslovom Eastern Partnership – 20 Deliverables for 2020: Focusing on key priorities and tangible results (Vzhodno partnerstvo – 20 ciljev do leta 2020: osredotočanje na ključne prednostne naloge in oprijemljive rezultate) (SWD(2017)0300),

—	ob upoštevanju skupnega poročila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 18. maja 2017 o izvajanju pregleda evropske sosedske politike (JOIN(2018)0018),

—	ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2017 Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD) o vzhodnem partnerstvu med pripravami na vrhunsko srečanje novembra 2017 (1),

—	ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 23. novembra 2016 o strateškem komuniciranju EU zoper propagando, ki jo proti njej usmerjajo tretje strani (2),

—	ob upoštevanju dvostranske odločitve gruzijskega parlamenta z dne 21. marca 2018 o hudih kršitvah človekovih pravic v zasedenih regijah Abhazija in Chinvali ter Othozoria-Tatunašvilijevem seznamu,

—	ob upoštevanju sklepov šestega plenarnega zasedanja parlamentarne skupščine Euronest, ki je potekalo 31. oktobra in 1. novembra 2017 v Kijevu, še posebej v zvezi z vprašanjem kibernetske varnosti;

A.	ker imajo EU in vzhodnoevropske partnerske države bistven skupni interes za zagotovitev miru in varnosti v Evropi, kar je osnovni pogoj za njihovo stabilnost, blaginjo in razvoj;

B.	ker notranja varnost, stabilnost in mir v EU in vzhodnoevropskih partnerskih državah zahtevajo spoštovanje in upoštevanje mednarodnega prava in reda, suverenosti in temeljnih vrednot demokracije, načela pravne države ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

ker si vzhodno partnerstvo prizadeva za uresničitev skupnih ciljev, tj. spodbujanje stabilnosti, krepitev zaupanja in sodelovanje, podpiranje demokratičnih reform, krepitev in utrjevanje demokratičnih institucij, dobri sosedski odnosi, mirno reševanje sporov in regionalno sodelovanje, krepitev medosebnih stikov in spodbujanje trgovine, da bi okrepili politični dialog in združevanje, pa tudi gospodarsko sodelovanje in povezovanje; ker je poleg načela razlikovanja vsaki partnerici ponujena priložnost, da okrepi svoje politične in gospodarske odnose z EU, če to ustreza njenim ambicijam; ker lahko vsaka evropska država v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji in rimsko izjavo z dne 25. marca 2017 zaprosi za članstvo v EU, pod pogojem, da sprejme københavnska merila in načela demokracije, spoštuje temeljne svoboščine in človekove pravice, tudi pravice manjšin, ter ohranja načelo pravne države;

D.	ker bi se morale vzhodnoevropske partnerske države kot suverene države svobodno odločati o izvajanju svojih zunanjih in varnostnih politik brez zunanjega pritiska ali izpostavljenosti tveganju vojaških ali gospodarskih povračilnih ukrepov, kot to zahteva mednarodno pravo;

E.	ker so udeleženci na vrhu vzhodnega partnerstva leta 2017 v Bruslju poudarili vlogo vzhodnega partnerstva pri krepitvi državne, gospodarske in družbene odpornosti v sosedstvu EU, kot je navedeno tudi v globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko EU ter pregledu evropske sosedske politike;

ker so dobro upravljanje in napredek v smeri demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, pa tudi trajnostni gospodarski razvoj in zmanjševanje revščine pomembni elementi za zagotavljanje stabilnosti, krepitev notranje varnosti in utrjevanje odpornosti partnerskih držav, kar jim bo pomagalo ustvariti ugodno okolje za razvoj odpornejših in konkurenčnejših gospodarstev; ker so živahna in neodvisna civilna družba ter neodvisni mediji bistvenega pomena za vzpostavitev odpornih družb;

G.	ker so se v Evropi pojavili varnostni izzivi brez primere, ki vključujejo konvencionalno in hibridno vojskovanje, ekstremizem in radikalizacijo, kibernetski kriminal, terorizem ter organizirani kriminal in ki jih ni mogoče rešiti brez deljene odgovornosti in sodelovanja;

ker je EU obnovila svojo zavezo, da bo spodbujala stabilizacijo in odpornost svojih partneric, in v ta namen v okviru politike vzhodnega sosedstva namenila dodatna sredstva; ker je EU boj proti kibernetskem kriminalu in korupciji ter pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah vključila med svoje prednostne naloge na področju varnosti; ker je nadvse pomembno zagotoviti, da večletni finančni okvir EU za obdobje po letu 2020 ohrani ločen finančni instrument za sosedstvo kot jasen dokaz političnega pomena, ki ga EU pripisuje regiji, in za zagotovitev dolgotrajnega otipljivega učinka reform;

ker so v EU in vzhodnoevropskih partnerskih državah državljani, podjetja in uprave močno odvisni od informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter so zato vedno bolj izpostavljeni kibernetski kriminaliteti; ker so za odzivanje na kibernetske incidente potrebne zmogljivosti, strokovno znanje, tehnologije in obveščevalna orodja, ki jih je treba razviti v državah članicah EU in v vzhodnoevropskih partnerskih državah; ker je očitno, da je bila ruska vlada odgovorna za kibernetske napade na več držav EU in partnerskih držav;

J.	ker Komisija od novembra 2017 sodeluje v posvetih o vprašanjih, ki izhajajo iz širjenja lažnih informacij prek tradicionalnih in socialnih medijev, ter o najboljših načinih za boj proti njim;

K.	ker je EU septembra 2015 kot instrument za boj proti ruski propagandi in dezinformacijam ustanovila projektno skupino za strateško komunikacijo za vzhod (East StratCom), ki ostaja nezadostno financirana;

L.	ker so nerešeni konflikti v Armeniji, Azerbajdžanu, Gruziji in Moldaviji ter ruska vojaška agresija v vzhodni Ukrajini povzročili veliko smrtnih žrtev in so še vedno velik izziv za demokratični razvoj in varnost regije;

ker je Rusija sprožila in vzdržuje nekatere od teh konfliktov kot del svoje strategije za pridobitev vodilne vloge v vzhodni Evropi, uporablja pa tudi vojaško prisotnost za izvajanje pritiska na partnerske države, kar je v nasprotju z njenimi mednarodnimi zavezami za spoštovanje mednarodnega pravnega reda; ker Rusija na zasedenih ozemljih in v separatističnih regijah v Gruziji in Moldaviji nezakonito vzdržuje vojaške sile, separatističnim silam v Ukrajini pa zagotavlja vodstvo, osebje in vojaško opremo; ker Rusija na zasedenem ozemlju in v separatistični regiji Pridnestrje v Republiki Moldaviji nezakonito vzdržuje vojaške sile ter znatne količine streliva in vojaške opreme, izvajala pa je tudi skupne vojaške vaje z vojaškimi silami pridnestrskega režima;

ker sta bili ruska okupacija gruzijskih regij Abhazije in Chinvalija/Južne Osetije po vojni med Rusijo in Gruzijo leta 2008 ter priključitev Krimskega polotoka, ki jo je Ruska federacija izvedla leta 2014, krut prikaz nespoštovanja mednarodnega prava; ker popolna militarizacija teh ozemelj s strani zasedbenih ruskih organov predstavlja veliko nevarnost za regionalno in vseevropsko varnost; ker se je na zasedenih ozemljih stanje človekovih pravic občutno poslabšalo, kar je najbolj opazno pri poboju in političnem pregonu gruzijskih in ukrajinskih državljanov, zlasti krimskih Tatarov;

ker EU podpira celovito in resnično izvajanje dogovorov iz Minska v vzhodni Ukrajini ter podaljšanje sankcij, ki so povezane s celovitim izvajanjem; ker EU podpira sklep Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v Istanbulu leta 1999, kar zadeva Republiko Moldavijo, spremembo sedanje mirovne operacije na reki Dnester v civilno misijo z mednarodnim pooblastilom ter prizadevanja skupine iz Minska, ki deluje v okviru OVSE, in njenih sopredsednikov za reševanje konflikta v Gorskem Karabahu ter izogibanje kakršnim koli novim izbruhom nasilja in vojaških spopadov; ker EU vztraja, da mora Ruska federacija polno izvajati sporazum o premirju med Rusijo in Gruzijo, ki je bil dosežen s posredovanjem EU, in podpira mednarodne razprave v Ženevi, ki so bile vzpostavljene za obravnavo posledic vojne med Rusijo in Gruzijo leta 2008, ter uporablja instrumente za reševanje konfliktov, kot je sopredsedovanje mednarodnim razpravam v Ženevi, napotitev nadzorne misije EU na zasedena ozemlja Gruzije, polna podpora politike nepriznavanja in sodelovanja ter preprečevanje etničnega čiščenja, ki ga izvaja Ruska federacija;

ker EU izvaja ukrepe, ki so namenjeni dopolnitvi teh prizadevanj s spodbujanjem dejavnosti za vzpostavljanje zaupanja in miru med sprtima stranema, med drugim s pozitivnimi prizadevanji posebnega predstavnika EU za Južni Kavkaz in s projektom evropskega partnerstva za mirno rešitev konflikta zaradi Gorskega Karabaha, katerega cilj je povezovanje zadevnih civilnih družb;

ker nevarnost, ki jo predstavljajo kemične, biološke, radiacijske in jedrske (NRKB) snovi, pomeni veliko skrb za varnost prebivalstva; ker je treba napad z živčnim plinom, ki ga je na nekdanjega obveščevalnega oficirja Sergeja Skripala in njegovo hčer Julijo Skripal 4. marca 2018 v Salisburyju izvedla ruska vlada, obravnavati kot grožnjo evropski varnosti kot taki;

R.	ker lahko bolj usklajen in odločnejši pristop EU ter odločenost za enoglasno nagovarjanje Ruske federacije z uporabo vseh instrumentov, ki jih ima na voljo EU, zlasti pogojev in sankcij, izboljša učinkovitost ukrepanja EU pri reševanju varnostnih izzivov v državah vzhodnega partnerstva;

Izboljševanje stabilnosti s krepitvijo demokratičnega upravljanja ter ekonomskega in socialnega razvoja vzhodnoevropskih partnerskih držav

poudarja, da je napredek v smeri dobrega demokratičnega upravljanja, spoštovanja človekovih pravic, pravne države, neodvisnosti sodstva in zmanjšanja korupcije v vzhodnoevropskih partnerskih državah ključnega pomena za vzdrževanje njihove varnosti in zmanjševanje družbene ranljivosti zaradi notranjih in zunanjih poskusov destabilizacije; poziva vzhodnoevropske partnerske države, naj uresničujejo obstoječe politične reforme ali naj na podlagi demokratičnih načel in pravne države uvedejo nove, pri čemer je treba upoštevati, da so te reforme bistvenega pomena za krepitev zaupanja državljanov v državne institucije; poziva vzhodnoevropske partnerske države in EU, naj zagotovijo enake pravice za vse državljane, tudi za narodnostne manjšine in njihove jezike;

poudarja, da je ohranjanje dobrega upravljanja v institucijah za kazenski pregon, varnost in obrambo ključnega pomena za zaščito vzhodnoevropskih partnerskih držav pred poskusi destabilizacije; poziva parlamente partneric, naj v celoti izvajajo demokratični nadzor nad organi pregona ter vojaškimi in varnostnimi službami;

poudarja vlogo organizacij zagovornikov človekovih pravic, neodvisnih medijev in organizacij civilne družbe pri prispevanju k procesom demokratizacije in izvajanju civilnega nadzora; poziva partnerice, naj jim zagotovijo trdno zaščito; poziva partnerice, naj v celoti izvršijo sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, ki jih še niso, zlasti tiste, ki se nanašajo na kršitve člena 18 Evropske konvencije o človekovih pravicah;

podpira prizadevanja partneric za razvoj ali preoblikovanje njihovih gospodarstev, odpravo monopolov in koncentracijo lastništva v zasebnem sektorju, zagotavljanje stabilnega gospodarskega in pravnega okvira, spodbujanje mednarodne trgovine ter prizadevanja, da bi postale bolj privlačne za tuje vlagatelje; meni, da bi morale partnerice gospodarskim reformam dati nov zagon, da bi dosegle napredek v smeri dobro delujočega in trajnostnega socialnega tržnega gospodarstva; poudarja, da je treba razmisliti o nadaljnjih ukrepih za poglobitev dvostranskega in večstranskega regionalnega povezovanja med vzhodnoevropskimi partnerskimi državami, kjer je to potrebno, ter za krepitev regionalne infrastrukture, vključno z energetsko infrastrukturo;

spodbuja Komisijo in vlade partneric, naj sodelujejo v pogovorih o možnostih za pomoč partnericam pri napredovanju na njihovi evropski poti z iskanjem novih možnosti za tesnejše povezovanje, ki bi, odvisno od globine in obsega ambicij posamezne partnerice, na primer lahko vodile k pristopu pridruženih držav k carinski, energetski in digitalni uniji EU, v skladu s skupnimi interesi;

poudarja, da bi morala biti finančna podpora EU njenim partnericam pogojena s konkretnimi reformnimi ukrepi in njihovim aktivnim izvajanjem, in da bo pristop, ki temelji na pobudi EU, še vedno zagotavljal koristi tistim partnericam, ki so najbolj dejavne pri ambicioznih reformah, na podlagi načela „več za več“; nadalje poudarja, da bi morala biti podpora EU za sodelovanje z vsako partnerico prilagojena ravni skupnih ambicij; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj nadalje krepi programe, namenjene pridružitvenim državam, da bi jim močno pomagala pri zapletenih reformah pridruženih partnerjev, zlasti s podporo njihovih prizadevanj za približevanje pravnim sistemom in za sektorsko povezovanje;

priporoča, da med postopkom prilagajanja nacionalnih zakonov, predpisov in standardov kakovosti tistim, ki veljajo v državah članicah EU, poslanci in javni uslužbenci v osrednjih upravah in sodstvu partnerskih držav čim bolj izkoristijo Komisijin instrument za izmenjavo informacij in tehnično pomoč (TAIEX);

Krepitev sodelovanja na področju varnosti in obrambe

poziva k temu, da se, kjer je to primerno, okrepi dialog na področju varnosti in obrambe med EU in njenimi državami članicami na eni ter vzhodnoevropskimi partnerskimi državami na drugi strani in k nadaljnjemu sodelovanju na področju skupne zunanje in varnostne politike/skupne varnostne in obrambne politike (SZVP/SVOP); pozdravlja sodelovanje EU na podlagi vrednot z napotitvijo številnih misij SVOP, na primer nadzorne misije EU v Gruziji in misije EU za pomoč na meji med Moldavijo in Ukrajino (EUBAM) v Ukrajini; pozdravlja prispevke partneric, še posebej Gruzije, Moldavije in Ukrajine, k skupni varnostni in obrambni politiki (SVOP);

izraža globoko zaskrbljenost zaradi uporabe kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih orožij ter vpletenosti Rusije v napad na nekdanjega obveščevalnega uradnika Sergeja Skripala in njegovo hčer Julijo Skripal 4. marca 2018; poziva Rusijo, naj spoštuje svojo zavezanost h Konvenciji o kemičnem orožju iz leta 1997, ki prepoveduje proizvodnjo, kopičenje zalog in uporabo kemičnega orožja ter njihovih predhodnih sestavin; poziva EU, naj okrepi sodelovanje s svojimi partnerskimi državami, da bi ublažila tveganja zaradi kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih snovi ter z njimi povezanega tehnološkega znanja;

Mirni rešitvi regionalnih konfliktov naproti

10.

ponovno poudarja, da so suverenost, neodvisnost in mirno reševanje sporov temeljna načela evropskega varnostnega reda; poudarja, da je rešitev konfliktov v vzhodni Evropi bistvenega pomena za povečanje varnosti in stabilnosti celotne celine; meni, da ti konflikti še vedno predstavljajo veliko grožnjo za neodvisnost in suverenost partneric, varnost v regiji in zunaj nje ter so potencialni vir nestabilnosti za celotno Evropo; še naprej odločno podpira načelo ozemeljske celovitosti partneric znotraj njihovih mednarodno priznanih meja; še vedno meni, da so načela iz Ustanovne listine Združenih narodov, Helsinške sklepne listine iz leta 1975 ter Pariške listine OVSE iz leta 1990 temelji miru na evropski celini;

11.

meni, da bi morala EU prevzeti večjo odgovornost pri reševanju varnostnih kriz v svoji soseščini; poziva k večjim prizadevanjem EU za sodelovanje v postopkih mediacije v sporih, in sicer v oblikah, v katerih je že prisotna; meni, da bi morala EU, zlasti podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, imeti bolj aktivno in učinkovito vlogo pri reševanju konfliktov in grajenju miru; odločno podpira pomoč EU partnerskim državam pri krepitvi zmogljivosti in izboljšanju odpornosti, tudi na področju boja proti terorizmu, pri strateški komunikaciji, kibernetski obrambi, skladiščenju streliva in reformi varnostnega sektorja; poziva, naj se v prihodnjih pogajanjih o finančnih instrumentih EU, ki bodo po letu 2020 namenjeni evropski sosedski politiki, ustrezno upoštevajo potrebe v zvezi s tem;

12.

obsoja rusko zunanjo politiko, katere cilj je ohraniti vpliv pri oblikovanju politik sosednjih držav, in sicer s spodbujanjem in podporo dejanskih organov separatističnih regij v Ukrajini in Moldaviji ter zasedenih ozemelj Gruzije, s tem pa spodkopava ponovno vzpostavitev njihove suverenosti nad temi regijami in njihovo ozemeljsko celovitost ter preprečuje varno in dostojanstveno vračanje notranje razseljenih oseb; meni, da je sedanja ruska vojaška agresija v vzhodni Ukrajini največji izziv za varnost v Evropi; ponovno poudarja svojo podporo celovitemu izvajanju dogovorov iz Minska, vendar je razočarana, ker ni napredka; se seznanja s tekočimi pogovori med ZDA in ruskimi posebnimi predstavniki o morebitni napotitvi operacije OZN za ohranjanje miru v vzhodno Ukrajino; poziva voditelje normandijske četverice, naj se vključijo v razpravo o tej možnosti in sprejmejo nove pobude; še naprej podpira vsa prizadevanja za zagotovitev trajne miroljubne rešitve, ki bo spoštovala enotnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, zlasti z napotitvijo – s soglasjem ukrajinskih organov – misije za izgradnjo in ohranjanje miru na celotno ozemlje Ukrajine; poziva k varnemu in neomejenemu dostopu za mednarodne opazovalce vzdolž ukrajinsko-ruske meje;

13.

pozdravlja dejstvo, da politika EU o nepriznavanju ozemelj Gruzije in Ukrajine, ki jih je zasedla Ruska federacija, ostaja neomajna; poziva vse politične akterje iz EU in partnerskih držav, naj ne sodelujejo v kakršnih koli pobudah, ki bi ogrozile politiko nepriznavanja;

14.

meni, da je podaljšanje sankcij proti posameznikom in subjektom v Rusiji neizogibna posledica neizvajanja dogovorov iz Minska, in še naprej meni, da je njihovo izvajanje s strani vseh podpisnic podlaga za trajnostno politično rešitev konflikta, ki ga je povzročila ruska vojaška agresija v vzhodni Ukrajini; vztraja, da bi morala EU ohraniti odprto možnost za nadaljnjo postopno uvedbo sankcij, če bo Rusija v škodo svojih sosed še naprej kršila mednarodno pravo; poudarja, da je priključitev Krima Ruski federaciji v skladu z mednarodnim pravom še vedno nezakonita; poziva mednarodno skupnost, naj pripravi mednarodni okvir za pogajanja o odpravi zasedbe polotoka (v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 16. marca 2017 (3)); v zvezi s tem močno obsoja sistematične kršitve človekovih pravic državljanov Gruzije, ki jih izvajajo predstavniki okupacijskih sil Ruske federacije, vključno z umori, mučenjem in ugrabitvami, hkrati pa pozdravlja sprejetje dvostranske resolucije parlamenta Gruzije z dne 21. marca 2018 o hudih kršitvah človekovih pravic v zasedenih regijah Abhaziji in Chinvali/Južni Osetiji ter Othozoria-Tatunašvilijevega seznama, ki je črni seznam storilcev in oseb, odgovornih za prikrivanje teh kršitev, ter poziva države članice in Svet, naj na nacionalni ravni ali ravni EU sprejmejo sankcije zoper tiste, ki so na tem seznamu ali se utegnejo znajti na njem;

15.

obsoja, da organi, ki so v Pridnestrju dejansko na oblasti, nenehno kršijo osnovne človekove pravice, tudi svobode gibanja in prebivanja ter pravici do lastnine in izobraževanja v maternem jeziku;

16.

poziva EU, naj okrepi svoja diplomatska prizadevanja v okviru mednarodnih razprav v Ženevi o posledicah konflikta med Rusijo in Gruzijo ter v procesu 5+2 za rešitev pridnestrskega spora; pozdravlja vsa prizadevanja za mirno reševanje konfliktov in pobude, katerih cilj je sprava, krepitev zaupanja in sodelovanje med družbami, ločenimi zaradi konflikta in okupacijskih črt, s tem, da jim zagotovijo več priložnosti za trgovino, izobraževanje in izboljšanje sredstev za preživljanje;

17.

obsoja dodatno okrepitev vojaških sil Ruske federacije na zasedenih ozemljih Gruzije, utrjevanje okupacijske črte z nameščanjem ograj iz bodeče žice in drugih umetnih ovir, nenehno kršenje človekovih pravic, vključno s kršitvami pravice do življenja, prostega gibanja in prebivanja, lastnine, izobraževanja v maternem jeziku ter s samovoljnimi pridržanji in ugrabitvami; obsoja usmrtitev Archila Tatunashivilija v priporu v Chinvaliju 22. februarja 2018 in umor še enega gruzijskega državljana, Gige Othhozorie, ob okupacijski črti v Abhaziji leta 2016; poudarja, da na sto tisoče notranje razseljenih oseb in beguncev še vedno nima pravice do varne in dostojanstvene vrnitve domov, Gruzijci na zasedenih ozemljih Gruzije pa so še vedno tarče okrepljene politike etnične diskriminacije;

18.

poziva Rusko federacijo, naj razveljavi priznanje tako imenovane neodvisnosti gruzijskih regij Abhazije in Chinvalije/Južne Osetije ter naj izpolni svoje mednarodne obveznosti, tudi ob upoštevanju sporazuma o premirju z dne 12. avgusta 2008, ki sta ga ob posredovanju EU podpisali Gruzija in Rusija, med drugim z umikom vojaških sil z ozemlja Gruzije; poziva Rusko federacijo, naj nadzorni misiji EU nemudoma zagotovi neoviran dostop do gruzijskih regij Abhazije in Chinvalije/Južne Osetije;

19.

meni, da bi moralo reševanje konflikta v Gorskem Karabahu temeljiti na mednarodnem pravu in temeljnih načelih sopredsednikov skupine OVSE v Minsku iz leta 2009, ki temeljijo na načelih Helsinške sklepne listine; poziva vse zadevne strani, naj se osredotočijo na pogajanja, ki naj bi potekala na najvišji ravni, za opredelitev načrta konkretnih korakov za rešitev konflikta; poziva strani v konfliktu, naj ohranijo premirje, zmanjšajo napetosti ob stični črti in uvedejo ukrepe za krepitev zaupanja;

20.

poziva k tesnejšemu sodelovanju in nadaljnjemu usklajevanju med EU, OVSE in Programom OZN za razvoj (UNDP) pri izvajanju dejavnosti na terenu, katerih cilj je doseči mirno reševanje konfliktov v Vzhodni Evropi;

21.

ugotavlja, da so gospodarstva zasedenih ozemelj Gruzije in separatističnih regij v Moldaviji še vedno močno odvisna od Rusije; meni, da bi morala EU olajšati gospodarske, kulturne in socialne vezi med temi regijami in zadevnimi partnericami, in sicer s predlaganjem specifičnih trgovinskih režimov, ki bi bili v skladu z načeli in določbami poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja med EU in Moldavijo ter EU in Gruzijo, in iskanjem načinov za njihovo vključitev v nekatere programe EU;

22.

izreka pohvalo Evropskemu parlamentu za njegova prizadevanja za povezovanje mladih voditeljev in predstavnikov nevladnih organizacij iz Armenije in Azerbajdžana z namenom olajšanja dialoga, spodbujanja medsebojnega razumevanja in utiranja poti mirni rešitvi konflikta v Gorskem Karabahu; meni, da bi bilo treba tako pobudo redno izvajati in sprejeti podobne pobude, tudi v zvezi z dolgotrajnimi konflikti v Gruziji in Moldaviji;

Premagovanje informacijskega vojskovanja

23.

ponovno obsoja subverzivno propagandno politiko, lažne informacije in infiltracijo v družbene medije, ki so namenjene oslabitvi demokratičnih družb, in sicer z diskreditacijo institucij, manipuliranjem javnega mnenja, širjenjem lažnih informacij, podpihovanjem družbenih napetosti ter spodbujanjem splošnega nezaupanja v medije; v zvezi s tem obsoja informacijsko vojskovanje, ki ga nad svojimi sosedami izvaja Rusija, in njeno uporabo državnih medijev za načrtno širjenje lažnih novic, da bi vplivala na notranjo politiko ciljnih držav, vključno z volitvami, in spodkopavala vzhodno partnerstvo;

24.

izreka pohvalo projektni skupini East StratCom za njeno prizadevanje za obrazložitev, analizo in ozaveščenje o ruskem dezinformacijskem diskurzu; poziva EU in njene države članice, naj projektni skupini namenijo več človeških in finančnih virov, da bi okrepile njene zmogljivosti zbiranja in analize podatkov ter zagotavljanja strokovnega znanja o boju proti dezinformacijam zadevnim nacionalnim organom držav članic EU in partneric;

25.

poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in delegacije EU, naj se na razkrite neresnice odzovejo tako, da okrepijo svoja prizadevanja za preprečevanje širjenja lažnih informacij v partnerskih državah, in sicer z zagotavljanjem podpore lokalnim medijem in širjenjem informacij, ki temeljijo na dejstvih;

26.

po javnem posvetovanju in strokovnem pregledu na visoki ravni se seznanja s predlogi Komisije za nove politične pobude za boj proti „lažnim novicam“ in širjenju dezinformacij na spletu; poziva Komisijo, naj deli znanje in strokovne izkušnje, ki jih je pridobila pri zadevnih organih v partnerskih državah;

27.

poziva partnerice, naj sprejmejo konkretne politične in zakonodajne ukrepe za boj proti ruskim dezinformacijskim kampanjam in propagandi; v zvezi s tem meni, da je treba dezinformacije učinkovito obravnavati, da bi zaščitili svobodo izražanja in preprečili cenzuro, pa tudi zaščitili medijsko svobodo in izboljšali odpornost medijev na zunanje pritiske; poziva EU in njene partnerice, naj vzpostavijo strukturirano sodelovanje v zvezi z zakonodajnimi in regulativnimi vprašanji, ki se nanašajo na medije in socialne platforme, vključno s kaznimi na podlagi kazenskega prava za kaznovanje dezinformacijskih praks in njihovih storilcev; v zvezi s tem meni, da bi morale biti kazni v okviru kazenskega prava prednostno uperjene proti platformam, ki širijo sovražni govor, in njihovim podpornikom;

28.

predlaga uvedbo novih sankcij za ruske oligarhe, ki skrivajo in perejo nezakonita sredstva v državah članicah, pomagajo Rusiji pri izvajanju njenih protidemokratičnih aktivnosti ter financirajo, pokrivajo in upravljajo operacije, vredne več milijard EUR, kot so vpletanje v volitve, kibernetski napadi, lažne novice in propagandne kampanje;

29.

poziva partnerice, naj razvijejo izobraževalne programe in kampanje, namenjene širši javnosti, za ozaveščanje o praksah zlonamerne manipulacije mnenj in o tem, kako prepoznati propagandne medije;

Krepitev obrambe na področju kibernetske varnosti

30.

poudarja vse bolj agresivno naravo in prefinjenost zlonamernih kibernetskih napadov na informacijske sisteme, katerih cilj je destabilizirati javne in zasebne komunikacijske infrastrukture;

31.

pozdravlja sveženj Komisije za kibernetsko varnost z dne 13. septembra 2017, katerega cilj je dodatno izboljšanje kibernetske odpornosti in odzivne zmogljivosti EU; izreka pohvalo njegovi zunanji razsežnosti, vključno z ciljem vzpostavitve dialoga o kibernetskih vprašanjih z državami, ki niso članice EU, za olajšanje sodelovanja na področju kibernetske varnosti; meni, da je treba dati prednost vzpostavitvi dialoga o kibernetskih vprašanjih s partnericami;

32.

podpira okvir za skupni diplomatski odziv EU na zlonamerne kibernetske dejavnosti – zbirka orodij za kibernetsko diplomacijo; pozdravlja razvoj Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij s strani EU za spodbujanje kibernetske kulture in dobrega delovanja digitalnega notranjega trga, pa tudi ustanovitev Evropskega centra odličnosti za preprečevanje hibridnih groženj v okviru sodelovanja med EU in Natom;

33.

pozdravlja različne druge pobude na mednarodni ravni, katerih cilj je zmanjšati tveganje kibernetskih napadov in krepitev nacionalnih kibernetskih zmogljivosti, zlasti ustanovitev skupine vladnih strokovnjakov v okviru OZN v zvezi s premiki na področju informacij in telekomunikacij v okviru mednarodne varnosti ter ukrepe organizacije OVSE za krepitev zaupanja za spodbujanje kibernetske diplomacije;

34.

poziva EU, njene države članice in njihove partnerice, naj z ustvarjanjem novih zmogljivosti za zmanjšanje nevarnosti kibernetskih groženj, odvračanjem morebitnih napadalcev, analizo kibernetskih incidentov in napadov ter naložbami v raziskave o novih orodjih za kibernetsko obrambo razvijejo odporno kibernetsko zaščito, priporoča, da Komisija vzpostavi ali razvije dejavnosti sodelovanja s partnericami na področju kibernetske varnosti, med drugim z učinkovito uporabo Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij ter Evropskega centra odličnosti, da bi razvili skupno strokovno znanje, mehanizme za odzivanje in interoperabilnost v primeru kibernetskih napadov;

35.

je zaskrbljena, ker so bili različni državni akterji, na primer Rusija, vpleteni v zlonamerne kibernetske dejavnosti pri zasledovanju političnih, gospodarskih in varnostnih ciljev, ki vključujejo napade na kritično infrastrukturo, kibernetsko vohunjenje, dezinformacijske kampanje in omejevanje dostopa do interneta; poudarja, da bi take dejavnosti v skladu z mednarodnim pravom lahko pomenile nezakonita dejanja in privedle do skupnega odziva EU, kot je na primer uporaba zbirke orodij EU za kibernetsko diplomacijo;

36.

naroči svojima sopredsednikoma, naj to resolucijo posredujeta predsedniku Evropskega parlamenta, Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, komisarju za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam in parlamentom držav članic EU in vzhodnoevropskih partnerskih držav.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0440.

(2) UL C 224, 27.6.2018, str. 58.

(3) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. marca 2017 o ukrajinskih zapornikih v Rusiji in razmerah na Krimu, sprejeta besedila, P8_TA(2017)0087.