15.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 99/5

—

ob upoštevanju vzpostavitve vzhodnega partnerstva 7. maja 2009 v Pragi kot skupnega prizadevanja EU in njenih vzhodnih partneric Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Moldavije in Ukrajine ter skupnih izjav z vrhunskih srečanj vzhodnega partnerstva leta 2011 v Varšavi, leta 2013 v Vilni in leta 2015 v Rigi,

—

ob upoštevanju priporočil in dejavnosti parlamentarne skupščine Euronest, foruma civilne družbe vzhodnega partnerstva, Odbora regij ter konference regionalnih in lokalnih oblasti za vzhodno partnerstvo (CORLEAP),

—

ob upoštevanju sporočil Evropske komisije in Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) o evropski sosedski politiki in sklepov Sveta za zunanje zadeve o evropski sosedski politiki in vzhodnem partnerstvu,

—

ob upoštevanju svojih resolucij, zlasti z dne 21. januarja 2016 o pridružitvenih sporazumih/poglobljenih in celovitih območjih proste trgovine z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino ter z dne 9. julija 2015 o pregledu evropske sosedske politike,

—

ob upoštevanju skupne izjave parlamentov Gruzije, Moldavije in Ukrajine in skupnega sporočila predsednikov odborov za evropsko povezovanje parlamentov Gruzije, Moldavije in Ukrajine,

A.

ker napeto geopolitično okolje ustvarja nove zapletene izzive, ki segajo od gospodarskih vprašanj do varnostnih groženj za države članice in vzhodne partnerske države;

B.

ker morajo biti evropske vrednote, predvsem demokracija ter spoštovanje človekovih pravic, zaščitene v korist miru in blaginje celotne celine; ker so se partnerske države zavezale, da bodo poglabljale svoje odnose ter spoštovale mednarodno pravo in ohranjale skupne temeljne vrednote, da bi okrepile politični dialog;

C.

ker je vzhodno partnerstvo strateška razsežnost evropske sosedske politike in ključni element stabilnosti in trajnostnega razvoja celine;

D.

ker obstajajo različne ravni dvostranskih odnosov med EU in njenimi partnerskimi državami in ker te ne vključujejo enako evropskih standardov v svoje nacionalne zakonodaje;

E.

ker je s celovitim začetkom veljavnosti pridružitvenega sporazuma, vključno s poglobljenim in celovitim prostotrgovinskim območjem z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino, zaznan občuten napredek v odnosih z EU in z evropskim izborom partnerjev;

F.

ker nerešeni regionalni spori, ki jih dejavno podaljšuje Ruska federacija, ogrožajo neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost nekaterih vzhodnih partneric EU; ker bi bilo mogoče te spore rešiti z diplomacijo in iskrenimi prizadevanji;

G.

ker je ruska agresivna in ekspanzivna politika do teh partnerskih držav privedla do nezakonite priključitve Avtonomne republike Krim in mesta Sevastopol, kot tudi nezakonite okupacije regij Abhazija, Chinvali/Južna Osetija in nekaterih območij Donecka ter Luganskega okrožja, in kršenja mednarodnega prava in dvostranskih sporazumov kot tudi ruskih zavez in obveznosti, ki izhajajo iz njenega članstva v mednarodnih organizacijah;

H.

ker ima ruska agresija proti Ukrajini in njena nezakonita priključitev Krima resne posledice za varnost cele Evrope; ker so ruske oblasti in njihovi lokalni zavezniki na začasno zasedenih ozemljih nezakonito pridržali, aretirali, obtožili in zaprli na stotine ukrajinskih državljanov, njihovo število pa še narašča; ker ima Ukrajina notranje razseljenih 1,8 milijona prebivalcev, konflikt pa je prizadel 5 milijonov ljudi;

1.

poziva k soglasnemu in strateškemu odgovoru na posledice težavnih geopolitičnih razmer, ki jih je sprožila Rusija, ter naj se predlagajo učinkoviti mehanizmi za ponovno vzpostavitev miru na območjih dolgotrajnih konfliktov;

2.

ponovno poudarja, da odločno podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, Gruzije in Moldavije znotraj njihovih mednarodno priznanih meja;

3.

obsoja kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin na priključenih in zasedenih ozemljih partnerskih držav;

4.

poudarja, da Ukrajina, Gruzija in Moldavija nujno potrebujejo zastopništvo, pravno in finančno podporo za reševanje položaja notranje razseljenih oseb; poziva k takojšnji izpustitvi ukrajinskih političnih zapornikov v Ruski federaciji; spodbuja izmenjavo zapornikov;

5.

znova poudarja načeli prilagodljivosti in individualnega pristopa ter dejstvo, da obseg sodelovanja z EU določajo njene ambicije in ambicije partneric;

6.

odobrava začetek veljavnosti treh pridružitvenih sporazumov, vključno s poglobljenim in celovitim prostotrgovinskim območjem z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino, ter novim celovitim in izboljšanim partnerskim sporazumom med EU in Armenijo, kot tudi pogajanja med EU in Azerbajdžanom o novem okvirnem sporazumu, ki so v teku; ceni dejstvo, da je kritično sodelovanje EU z Belorusijo postalo obsežnejše ter vključuje usklajevalno skupino med EU in Belorusijo, dialog o človekovih pravicah in dialog o trgovini;

7.

poziva k tesnemu političnemu pridruževanju in gospodarskemu povezovanju, vključno s sodelovanjem v programih EU in priznanjem, da pridružitveni sporazumi z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino niso končni cilj odnosov teh držav z EU; poziva k priznanju njihovih evropskih teženj;

8.

poziva k sporazumu o novih strateških dolgoročnih ciljih na vrhu vzhodnega partnerstva v Bruslju 24. novembra 2017, da bi se oblikovala celovita strategija sodelovanja za naslednji dve leti in pozneje;

9.

znova poudarja svoje načelno stališče v zvezi s potrebo, da bi moral osnutek Bruseljske deklaracije upoštevati evropske težnje in evropske odločitve zadevnih partnerskih držav, kot je zapisano v pridružitvenih sporazumih;

10.

poudarja, da morajo biti v osnutku Bruseljske deklaracije vključeni zlasti ostali strateško pomembni elementi, kot so: