27.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 278/3


POGODBA

o ustanovitvi prometne skupnosti

Pogodbenice, ki so

EVROPSKA UNIJA (v nadaljnjem besedilu: Unija ali Evropska unija)

in

POGODBENICE IZ JUGOVZHODNE EVROPE, to so Republika Albanija, Bosna in Hercegovina, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Kosovo (*1) (v nadaljnjem besedilu: Kosovo), Črna gora in Republika Srbija,

vse navedene pogodbenice, v nadaljnjem besedilu skupaj imenovane „pogodbenice“, SO –

NA PODLAGI DELA, opravljenega v okviru memoranduma o soglasju glede razvoja osrednjega regionalnega prometnega omrežja v jugovzhodni Evropi, ki je bil podpisan 11. junija 2004 v Luxembourgu, in ZAVEDAJOČ SE, da ta memorandum o soglasju ne bo več relevanten;

OB PRIZNAVANJU integriranega značaja mednarodnega prometa in V ŽELJI, da se vzpostavi prometna skupnost med Evropsko unijo in pogodbenicami iz jugovzhodne Evrope, ki bi temeljila na postopni integraciji trgov prometnih storitev pogodbenic na podlagi ustreznega pravnega reda;

OB UPOŠTEVANJU, da se bodo pravila v zvezi s prometno skupnostjo v slednji uporabljala na večstranski osnovi in bo zato treba določiti posebna pravila v ta namen;

ZAVEDAJOČ SE obstoja začasnega sporazuma in povezanega memorandum o praktičnih ukrepih, ki sta ju leta 1995 podpisali Helenska republika in nekdanja jugoslovanska republika Makedonija;

STRINJAJOČ SE, da naj pravila prometne skupnosti temeljijo na zadevni zakonodaji, ki velja v Evropski uniji na podlagi Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, kot je navedena v Prilogi I k tej pogodbi, ter OB UPOŠTEVANJU sprememb pogodb, vključno z nadomestitvijo „Evropske skupnosti“ z „Evropsko unijo“;

OB UPOŠTEVANJU, da povezovanja trgov prometnih storitev ni mogoče doseči v enem koraku, temveč postopoma, s pomočjo posebnih ureditev z omejenim trajanjem;

OB POUDARJANJU, da bi morali biti prevozniki glede dostopa do prometne infrastrukture obravnavani nediskriminatorno;

OB UPOŠTEVANJU želje vseh pogodbenic iz jugovzhodne Evrope, da svoje zakone s področja prometa in s tem povezane zadeve uskladijo s tovrstnimi zakoni Evropske unije, vključno z vidika prihodnjega razvoja pravnega reda v Uniji;

OB PRIZNAVANJU pomena tehnične pomoči v ta namen;

OB UPOŠTEVANJU potrebe po varstvu okolja, boja proti podnebnim spremembam in trajnostnem razvoju sektorja prometa;

OB UPOŠTEVANJU potrebe po upoštevanju družbene razsežnosti prometne skupnosti in vzpostavitvi struktur socialnega dialoga v pogodbenicah iz jugovzhodne Evrope;

OB UPOŠTEVANJU evropske perspektive pogodbenic iz jugovzhodne Evrope, kot je bila potrjena na več nedavnih zasedanjih Evropskega sveta;

ZAVEDAJOČ SE, da so nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Črna gora, Republika Srbija in Republika Albanija države kandidatke za članstvo v Evropski uniji ter da se je za članstvo prijavila tudi Bosna in Hercegovina;

ZAVEDAJOČ SE, da se za prejemanje dokumentov, ki jih na podlagi te pogodbe izdajo organi Kosova, morda lahko uporabljajo notranji postopki držav članic Evropske unije;

ZAVEDAJOČ SE odločnosti držav kandidatk in potencialnih kandidatk, da se približajo Evropski uniji in izvajajo njen pravni red, zlasti na področju prometa –

SKLENILE VZPOSTAVITI PROMETNO SKUPNOST:

Člen 1

Cilji in načela

1.   Cilj te pogodbe je vzpostavitev prometne skupnosti na področju cestnega in železniškega prometa, prometa po celinskih plovnih poteh ter pomorskega prometa, kakor tudi razvoj prometnega omrežja med Evropsko unijo in pogodbenicami iz jugovzhodne Evrope, ki se v nadaljnjem besedilu imenuje prometna skupnost. Prometna skupnost temelji na postopnem povezovanju trgov prometnih storitev pogodbenic iz jugovzhodne Evrope v trg prometnih storitev Evropske unije na podlagi ustreznega pravnega reda, med drugim na področju tehničnih standardov, interoperabilnosti, varnosti, varovanja, upravljanja prometa, socialne politike, javnih naročil in okolja, in sicer pri vseh načinih prevoza razen letalskega prevoza. V ta namen so v tej pogodbi določena pravila, ki za pogodbenice veljajo pod pogoji, določenimi v nadaljevanju. Ta pravila vključujejo določbe iz aktov, navedenih v Prilogi I.

2.   Določbe te pogodbe se uporabljajo, kolikor zadevajo cestni in železniški promet, promet po celinskih plovnih poteh in pomorski promet, ter prometna omrežja, vključno z letališko infrastrukturo, ali druga povezana področja, navedena v Prilogi I.

3.   Ta pogodba je sestavljena iz členov, ki urejajo splošno delovanje prometne skupnosti in se v nadaljnjem besedilu imenujejo „osrednja pogodba“, prilog, med drugim Priloge I, v kateri so navedeni akti Evropske unije, ki se uporabljajo za pogodbenice v okviru osrednje pogodbe, in protokolov, od katerih vsaj eden za vsako pogodbenico iz jugovzhodne Evrope uvaja prehodne ureditve, ki veljajo zanjo.

Člen 2

1.   V tej pogodbi:

(a)

izraz „pogodba“ pomeni osrednjo pogodbo, njene priloge, akte iz Priloge I in njene protokole;

(b)

izraz „pogodbenice iz jugovzhodne Evrope“ pomeni Republiko Albanijo, Bosno in Hercegovino, nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Kosovo, Črno goro in Republiko Srbijo;

(c)

noben izraz, besedilo ali opredelitev iz te pogodbe, vključno z vsemi njegovimi prilogami in protokoli, ne pomeni, da Evropska unija priznava Kosovo kot samostojno državo ali da posamezne države članice priznavajo Kosovo kot samostojno državo, če tega niso storile;

(d)

izraz „konvencija“ pomeni mednarodno konvencijo ali sporazum o mednarodnem prevozu, ki je na voljo za podpis, in ki ni ta pogodba;

(e)

izraz „država članica EU“ pomeni državo članico Evropske unije;

(f)

izraz „pravni red“ pomeni korpus zakonodaje, ki jo je sprejela Evropska unija za izpolnjevanje njenih ciljev.

2.   Uporaba izrazov „država“, „nacionalni“, „državljani“, „ozemlje“ in „zastava“ ne posegajo v status posamezne pogodbenice v skladu z mednarodnim pravom.

Člen 3

1.   Veljavne določbe aktov, navedenih ali naštetih v Prilogi I, prilagojenih v skladu s Prilogo II ali navedenih v sklepih regionalnega usmerjevalnega odbora, so za pogodbenice zavezujoče.

2.   Takšne določbe so ali bodo postale del notranjega pravnega reda pogodbenic iz jugovzhodne Evrope, kot sledi:

(a)

akt, ki ustreza uredbi Evropske unije, postane del notranjega pravnega reda zadevne pogodbenice iz jugovzhodne Evrope v roku, ki ga za pogodbenice iz jugovzhodne Evrope določi regionalni usmerjevalni odbor;

(b)

akt, ki ustreza direktivi Evropske unije, pristojnim organom zadevne pogodbenice iz jugovzhodne Evrope dopušča izbiro oblike in metod njegovega izvajanja;

(c)

akt, ki ustreza sklepu Evropske unije, postane del notranjega pravnega reda zadevne pogodbenice iz jugovzhodne Evrope v roku in na način, ki ju za pogodbenice iz jugovzhodne Evrope določi regionalni usmerjevalni odbor.

3.   Kadar iz veljavnih določb aktov iz odstavka 1 izhajajo obveznosti za države članice EU, se te obveznosti za države članice EU uporabljajo po sprejetju sklepa v skladu s pravili, ki veljajo v Evropski uniji, in na podlagi ocene glede celovitega izvajanja aktov Evropske unije iz Priloge I s strani pogodbenic iz jugovzhodne Evrope, ki jo opravi Evropska komisija.

Člen 4

Pogodbenice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, splošne ali posebne, za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz te pogodbe, in se vzdržijo vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev te pogodbe.

Člen 5

Socialna vprašanja

Pogodbenice iz jugovzhodne Evrope izvajajo zadevni pravni red s področja socialnih zadev, ki je povezan s prometom in kot je določen v Prilogi I. Prometna skupnost krepi in spodbuja socialni dialog in družbeno razsežnost s sklicevanjem na pravni red Evropske unije v zvezi s socialnimi zadevami, temeljnimi pravicami delavcev in vključitvijo Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ter nacionalnih in evropskih socialnih partnerjev, ki delujejo v sektorju prometa, na ustrezni ravni.

Člen 6

Okolje

Pogodbenice iz jugovzhodne Evrope izvajajo zadevni pravni red Evropske unije s področja okolja, ki je povezan s prometom, zlasti strateško presojo vplivov na okolje, presojo vplivov na okolje ter direktive, ki urejajo področja narave, voda in kakovosti zraka, kot je določen v Prilogi I.6.

Člen 7

Javna naročila

Pogodbenice iz jugovzhodne Evrope izvajajo zadevni pravni red s področja javnih naročil, ki je povezan s prometom in kot je določen v Prilogi I.7.

Člen 8

Infrastruktura

1.   Informativni zemljevidi širitve celovitega in osrednjega vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) na Zahodni Balkan so k tej pogodbi priloženi v Prilogi I.1. Regionalni usmerjevalni odbor o izvajanju TEN-T, opisanega v tej pogodbi, vsako leto poroča ministrskemu svetu. Pri pripravi poročila mu pomagajo tehnični odbori.

2.   Prometna skupnost podpira razvoj predvidene širitve celovitega in osrednjega omrežja TEN-T na Zahodni Balkan v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/758 (1), kot je določeno v Prilogi I.1. Upošteva tudi zadevne dvostranske in večstranske sporazume, ki so jih sklenile pogodbenice, vključno z razvojem ključnih glavnih in vmesnih povezav, ki so potrebne za odpravo ozkih grl in spodbujanje povezav med nacionalnimi omrežji in povezav z omrežji TEN-T EU.

Člen 9

1.   Prometna skupnost vsaki dve leti pripravi petletni tekoči delovni načrt za razvoj predvidene širitve celovitega in osrednjega omrežja TEN-T na Zahodni Balkan ter za določitev prednostnih projektov regionalnega interesa v skladu z dobro prakso v Uniji, s čimer prispeva k uravnoteženemu trajnostnemu razvoju z vidika ekonomije, prostorskega vključevanja in družbenega vpliva ter k socialni koheziji.

2.   Petletni tekoči delovni načrt med drugim:

(a)

upošteva in je skladen z zadevno zakonodajo Evropske unije, kot je določena v Prilogi I, zlasti kadar se predvideva financiranje s strani Evropske unije;

(b)

prikazuje najugodnejše rešitve in širše družbeno-ekonomske učinke v skladu s pravili donatorjev za financiranje ter najvišjimi mednarodnimi standardi in dobrimi praksami;

(c)

namenja posebno pozornost globalnim podnebnim spremembam in okoljski vzdržnosti v fazi opredelitve in analize projekta;

(d)

vključuje možnosti financiranja donatorjev in mednarodnih finančnih institucij, zlasti prek naložbenega okvira za Zahodni Balkan.

3.   Prometna skupnost spodbuja izvedbo potrebnih študij in analiz, zlasti glede ekonomske upravičenosti, tehničnih specifikacij, vpliva na okolje, družbenih posledic in mehanizmov financiranja.

4.   Stalni sekretariat vzpostavi informacijski sistem, ki ga nosilci odločanja uporabljajo za spremljanje in pregled stanja ter uspešnosti predvidene širitve celovitega in osrednjega omrežja TEN-T na Zahodni Balkan.

Člen 10

Pogodbenice iz jugovzhodne Evrope razvijejo učinkovite sisteme za upravljanje prometa, vključno z intermodalnimi in inteligentnimi prometnimi sistemi.

Člen 11

Železniški promet

1.   V okviru področja uporabe in pogojev te pogodbe ter v okviru področja uporabe in pogojev, kot jih določajo zadevni akti iz Priloge I, imajo prevozniki v železniškem prometu, ki jim je licenco podelila država članica EU ali pogodbenica iz jugovzhodne Evrope, pravico dostopa do infrastrukture v vseh državah članicah EU in pogodbenicah iz jugovzhodne Evrope za namene opravljanja storitev železniškega potniškega ali tovornega prometa.

2.   V okviru področja uporabe in pogojev te pogodbe ter v okviru področja uporabe in pogojev, kot jih določajo zadevni akti iz Priloge I, ni nobenih omejitev glede veljavnosti licenc prevoznikov v železniškem prometu, njihovih varnostnih spričeval, certifikacijskih dokumentov za strojevodje in dovoljenj za železniška vozila, ki jih izda EU ali pristojni organ države članice EU ali pogodbenica iz jugovzhodne Evrope.

Člen 12

Cestni promet

Pogodbenice iz jugovzhodne Evrope spodbujajo učinkovite, varne in zanesljive dejavnosti cestnega prometa. Pogodbenice si s sodelovanjem prizadevajo za zbližanje operativnih standardov in politik cestnega prometa s tistimi, ki veljajo v Evropski uniji, zlasti z izvajanjem pravnega reda s področja cestnega prometa, kot je določen v Prilogi I.

Člen 13

Promet po celinskih plovnih poteh

Pogodbenice spodbujajo učinkovite, varne in zanesljive dejavnosti prometa po celinskih plovnih poteh. Pogodbenice si s sodelovanjem prizadevajo za zbližanje operativnih standardov in politik prometa po celinskih plovnih poteh s tistimi, ki veljajo v Evropski uniji, zlasti z izvajanjem aktov iz Priloge I s strani pogodbenic iz jugovzhodne Evrope.

Člen 14

Pomorski promet

Pogodbenice spodbujajo učinkovite, varne in zanesljive dejavnosti pomorskega prometa. Pogodbenice si s sodelovanjem prizadevajo za zbližanje operativnih standardov in politik pomorskega prometa s tistimi, ki veljajo v Evropski uniji, zlasti z izvajanjem aktov iz Priloge I s strani pogodbenic iz jugovzhodne Evrope.

Člen 15

Poenostavitev upravnih formalnosti

1.   Pogodbenice poenostavijo upravne postopke (formalnosti) za prehajanje iz enega carinskega območja v drugega v skladu z določbami o carinskem sodelovanju iz veljavnih sporazumov med Evropsko unijo na eni in pogodbenicami iz jugovzhodne Evrope na drugi strani.

2.   Z enakimi cilji pogodbenice iz jugovzhodne Evrope poenostavijo upravne postopke za prehajanje iz enega carinskega območja v drugega v skladu z določbami o carinskem sodelovanju iz veljavnih sporazumov med njimi samimi.

Člen 16

Prepoved diskriminacije

V okviru področja uporabe in brez poseganja v posebne določbe te pogodbe je prepovedana vsakršna diskriminacija glede na državljanstvo.

Člen 17

Konkurenca

1.   V okviru področja uporabe te pogodbe se uporabljajo določbe iz Priloge III. Kadar so pravila o konkurenci in državni pomoči vključena v druge sporazume med dvema ali več pogodbenicami, na primer v pridružitvene sporazume, se med zadevnimi pogodbenicami uporabljajo pravila iz teh sporazumov.

2.   Členi 18, 19 in 20 se ne uporabljajo v zvezi z določbami iz Priloge III, ki zadevajo konkurenco. Uporabljajo se, kar zadeva državno pomoč.

Člen 18

Izvrševanje

1.   Brez poseganja v odstavek 2 vsaka pogodbenica zagotovi, da se je na pravice, ki izhajajo iz te pogodbe in zlasti iz aktov, navedenih v Prilogi I, mogoče sklicevati pred nacionalnimi sodišči.

2.   Odločanje o vseh vprašanjih glede zakonitosti zakonodaje, ki jo je sprejela Evropska unija in je navedena v Prilogi I, je v izključni pristojnosti Sodišča Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče).

Člen 19

Razlaganje

1.   Kolikor so določbe te pogodbe in določbe aktov, navedenih v Prilogi I, vsebinsko enake ustreznim pravilom iz Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije ter aktom, sprejetim na podlagi zadnjih dveh navedenih pogodb, se navedene določbe pri izvajanju in uporabi razlagajo v skladu z zadevnimi sodbami Sodišča in sklepi Evropske komisije, izdanimi oziroma sprejetimi pred datumom podpisa te pogodbe. O sodbah in sklepih, izdanih oziroma sprejetih po datumu podpisa te pogodbe, se obvesti druge pogodbenice. Za zagotavljanje pravilnega delovanja te pogodbe regionalni usmerjevalni odbor na zahtevo ene od pogodbenic in ob podpori tehničnih odborov določi posledice takšnih poznejših sodb in sklepov. Obstoječe razlage se pogodbenicam iz jugovzhodne Evrope sporočijo pred datumom podpisa te pogodbe. Sklepi, ki jih regionalni usmerjevalni odbor sprejme na podlagi tega postopka, so v skladu s sodno prakso Sodišča.

2.   Kadar se v postopku pred sodiščem ali tribunalom pogodbenice iz jugovzhodne Evrope pojavi vprašanje razlage te pogodbe, določb aktov, navedenih v Prilogi I, ali aktov, sprejetih na njihovi podlagi, ki so vsebinsko enaki ustreznim pravilom iz Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije ali aktom, sprejetim na podlagi zadnjih dveh navedenih pogodb, takšno sodišče ali tribunal v skladu s Prilogo IV za odločitev o takšnem vprašanju zaprosi Sodišče, če meni, da je to potrebno za razsodbo. Pogodbenica iz jugovzhodne Evrope lahko s sklepom in v skladu s Prilogo IV določi, v kakšni meri in v skladu s katerimi pogoji in načini njena sodišča in tribunali uporabljajo to določbo. Takšni sklepi se sporočijo depozitarju in Sodišču. Depozitar o njih obvesti druge pogodbenice. Predhodna odločba Sodišča je za sodišča pogodbenic iz jugovzhodne Evrope, ki razsojajo o zadevi, v zvezi s katero se je pojavilo to vprašanje, zavezujoča.

Člen 20

Nova zakonodaja

1.   Ta pogodba ne posega v pravico nobene od pogodbenic iz jugovzhodne Evrope, da ob spoštovanju načela nediskriminacije in določb tega člena enostransko sprejmejo novo zakonodajo ali spremenijo svojo obstoječo zakonodajo na področju prometa ali drugem povezanem področju, omenjenem v Prilogi I. Pogodbenice iz jugovzhodne Evrope ne sprejmejo takšne zakonodaje, če ni v skladu s to pogodbo.

2.   Ko pogodbenica iz jugovzhodne Evrope sprejme novo zakonodajo ali spremembo svoje obstoječe zakonodaje, o tem najpozneje en mesec po sprejetju obvesti druge pogodbenice prek regionalnega usmerjevalnega odbora. Na zahtevo katere koli od pogodbenic se v zadevnem tehničnem odboru v dveh mesecih po zahtevi izmenjajo mnenja o posledicah takšne nove zakonodaje ali spremembe za pravilno delovanje te pogodbe.

3.   Regionalni usmerjevalni odbor zaradi sprejetja novih pravno zavezujočih aktov Evropske unije:

(a)

sprejme sklep o spremembi Priloge I, da se vanjo, če je to potrebno na podlagi vzajemnosti, vključi zadevni novi akt; ali

(b)

sprejme sklep, s katerim potrdi, da je zadevni novi akt v skladu s to pogodbo; ali

(c)

sprejme kakršen koli drug ukrep za zagotovitev pravilnega delovanja te pogodbe.

4.   V zvezi novimi pravno zavezujočimi akti Evropske unije, ki so bili sprejeti med podpisom te pogodbe in njenim začetkom veljavnosti ter o katerih so bile druge pogodbenice obveščene, se za datum posredovanja šteje datum, ko so to obvestilo prejele. Regionalni usmerjevalni odbor sklepa ne sme sprejeti prej kot v šestdesetih dneh po začetku veljavnosti te pogodbe.

Člen 21

Ministrski svet

A. Ustanovi se Ministrski svet. Ta zagotavlja, da se dosežejo cilji iz te pogodbe in v ta namen:

(a)

določi splošne smernice politik;

(b)

spremlja napredek pri izvajanju te pogodbe, vključno s sprejemanjem ukrepov na podlagi predlogov, ki jih poda socialni forum;

(c)

podaja mnenja v zvezi z imenovanjem direktorja stalnega sekretariata;

(d)

s soglasno odločitvijo določi sedež stalnega sekretariata.

Člen 22

Ministrski svet sestoji iz enega predstavnika vsake od pogodbenic. Kot opazovalke lahko v njem sodelujejo vse države članice EU.

Člen 23

Ministrski svet zaseda enkrat na leto.

Člen 24

Regionalni usmerjevalni odbor

1.   Ustanovi se regionalni usmerjevalni odbor.Ta je odgovoren za upravljanje te pogodbe in njeno pravilno izvajanje, brez poseganja v člen 19. V ta namen daje priporočila in sprejema sklepe v primerih, določenih v tej pogodbi. Sklepe regionalnega usmerjevalnega odbora pogodbenice uveljavijo v skladu s svojimi predpisi.

2.   Regionalni usmerjevalni odbor sestoji iz predstavnika in predstavnikovega namestnika iz vsake od pogodbenic. Kot opazovalke lahko v njem sodelujejo vse države članice EU.

3.   Regionalni usmerjevalni odbor odločitve sprejema soglasno.

4.   Za pravilno izvrševanje te pogodbe si pogodbenice izmenjujejo informacije, med drugim o novi zakonodaji ali sklepih, ki zadevajo to pogodbo, in se na zahtevo katere koli pogodbenice posvetujejo v okviru regionalnega usmerjevalnega odbora, tudi o socialnih vprašanjih.

5.   Regionalni usmerjevalni odbor sprejme svoj poslovnik.

6.   Regionalnemu usmerjevalnemu odboru izmenično predsedujejo pogodbenice iz jugovzhodne Evrope v skladu z ureditvami, določenimi v poslovniku.

7.   Sestanke regionalnega usmerjevalnega odbora skliče njegov predsednik vsaj dvakrat na leto, da se pregleda splošno delovanje te pogodbe, in če to zahtevajo posebne okoliščine, na zahtevo pogodbenice. Regionalni usmerjevalni odbor stalno spremlja razvoj sodne prakse Sodišča. V ta namen Evropska unija pogodbenicam iz jugovzhodne Evrope posreduje vse sodbe Sodišča, ki so pomembne za delovanje te pogodbe. Regionalni usmerjevalni odbor za ohranitev enotne razlage te pogodbe ukrepa v roku treh mesecev.

8.   Regionalni usmerjevalni odbor pripravi delo za ministrski svet.

Člen 25

1.   Sklepi regionalnega usmerjevalnega obora so zavezujoči za pogodbenice. Če sklep regionalnega usmerjevalnega odbora vsebuje zahtevo, da pogodbenica sprejme ukrepe, navedena pogodbenica sprejme potrebne ukrepe in o tem obvesti regionalni usmerjevalni odbor.

2.   Sklepi regionalnega usmerjevalnega odbora so objavljeni v Uradnem listu Evropske unije in uradnih listih pogodbenic iz jugovzhodne Evrope. Pri vsakem sklepu se navede datum začetka izvajanja v pogodbenicah in vse druge informacije, za katere obstaja verjetnost, da bodo zadevale gospodarske subjekte.

Člen 26

Tehnični odbori

1.   Regionalni usmerjevalni odbor sprejme sklep o ustanovitvi tehničnih odborov v obliki ad hoc delovnih skupin. Vsak tehnični odbor lahko pripravi predloge s svojega področja pristojnosti, ki jih preda regionalnemu usmerjevalnemu odboru v odločanje. Tehnične odbore sestavljajo predstavniki pogodbenic. Kot opazovalke lahko v njem sodelujejo vse države članice EU.

Ad hoc se kot opazovalke povabi zadevne organizacije civilne družbe, zlasti tiste, ki delujejo na področju okolja.

2.   Tehnični odbori sprejmejo svoje poslovnike.

3.   Tehničnim odborom izmenično predsedujejo pogodbenice iz jugovzhodne Evrope v skladu z ureditvami, določenimi v poslovnikih.

Člen 27

Socialni forum

1.   Pogodbenice ustrezno upoštevajo družbeno razsežnost in priznavajo potrebo po vključitvi socialnih partnerjev na vseh ustreznih ravneh s spodbujanjem socialnega dialoga v zvezi s spremljanjem izvajanja te pogodbe in njenih učinkov.

2.   Upoštevali bodo, da je pomembno, da svojo pozornost usmerijo na naslednja ključna področja:

(a)

temeljne pravice delavcev v skladu s Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropsko socialno listino, Listino Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;

(b)

delovno pravo – v zvezi s spodbujanjem izboljšanja delovnih pogojev in življenjskega standarda;

(c)

varnost in zdravje pri delu – v zvezi z izboljšanjem delovnega okolja z vidika varnosti in zdravja delavcev v sektorju prometa;

(d)

enake možnosti – s poudarkom na izvajanju načela, da bi morali moški in ženske prejemati enako plačilo za enako delo.

3.   Za obravnavanje teh socialnih vprašanj se pogodbenice dogovorijo o ustanovitvi socialnega foruma. Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi notranjimi postopki imenuje svoje predstavnike, ki lahko sodelujejo na ustreznih zasedanjih socialnega foruma. Predstavniki prihajajo iz vrst vladnih organov, pa tudi iz organizacij, ki zastopajo delavce in delodajalce, ter drugih zadevnih organov, ki se glede na obravnavano tematiko štejejo za ustrezne. Na zasedanjih so prisotni tudi evropski odbori za socialni dialog, povezani s sektorjem prometa, ter predstavniki Evropskega ekonomsko-socialnega odbora. Socialni forum sprejme svoj poslovnik.

Člen 28

Stalni sekretariat

Ustanovi se stalni sekretariat. Ta:

(a)

zagotavlja upravno podporo ministrskemu svetu, regionalnemu usmerjevalnemu odboru, tehničnim odborom in socialnemu forumu;

(b)

deluje kot prometni observatorij za spremljanje uspešnosti predvidene širitve celovitega in osrednjega omrežja TEN-T na Zahodni Balkan;

(c)

podpira izvajanje agende na področju povezljivosti WB Six (WB6), katere cilj je izboljšati povezave tako na območju Zahodnega Balkana kot tudi med Zahodnim Balkanom in Evropsko unijo.

Člen 29

Stalni sekretariat sestavljajo direktor in drugo osebje v skladu s potrebami prometne skupnosti. Stalni sekretariat ima lahko tudi enega ali več namestnikov direktorja. Delovni jezik je angleščina.

Člen 30

Direktorja stalnega sekretariata imenuje regionalni usmerjevalni odbor po posvetovanju z ministrskim svetom. Imenovan je največ za obdobje treh let. Lahko je ponovno imenovan. Regionalni usmerjevalni odbor določi pravila delovanja stalnega sekretariata, zlasti o zaposlovanju, delovnih pogojih in zemljepisni uravnoteženosti osebja sekretariata. Regionalni usmerjevalni odbor lahko imenuje tudi enega ali več namestnikov direktorja. Direktor osebje izbere in imenuje po posvetovanju z regionalnim usmerjevalnim odborom.

Člen 31

Direktor in osebje stalnega sekretariata svoje naloge opravljajo nepristransko in ne iščejo niti ne prejemajo navodil od katere koli pogodbenice. Podpirajo interese prometne skupnosti.

Člen 32

Direktor stalnega sekretariata ali njegov imenovani namestnik se udeleži zasedanj ministrskega sveta, regionalnega usmerjevalnega odbora, tehničnih odborov in socialnega foruma.

Člen 33

Sedež stalnega sekretariata se določi v skladu s točko (d) člena 21.

Člen 34

Proračun

Vsaka pogodbenica prispeva v proračun prometne skupnosti, kot je določeno v Prilogi V. Višina prispevkov se lahko pregleda vsaka tri leta, in sicer na zahtevo pogodbenice, s sklepom regionalnega usmerjevalnega odbora.

Člen 35

Regionalni usmerjevalni odbor vsako leto sprejme proračun prometne skupnosti. Proračun zajema operativne stroške prometne skupnosti, potrebne za delovanje njenih organov. Izdatki vsakega organa so razdelani v posebnem delu proračuna. Regionalni usmerjevalni odbor sprejme sklep, v katerem določi postopke za izvrševanje proračuna, predložitev in revizijo poročil ter preglede.

Člen 36

Direktor stalnega sekretariata izvršuje proračun in o tem vsako leto poroča regionalnemu usmerjevalnemu odboru. Regionalni usmerjevalni odbor lahko, če je ustrezno, za potrditev pravilnega izvrševanja proračuna pooblasti neodvisne revizorje.

Člen 37

Reševanje sporov

1.   Vsaka pogodbenica lahko spore, ki zadevajo uporabo ali razlago te pogodbe, predloži v odločanje regionalnemu usmerjevalnemu odboru, razen če so v tej pogodbi za to določeni posebni postopki.

2.   Če se spor predloži v odločanje regionalnemu usmerjevalnemu odboru v skladu z odstavkom 1, se nemudoma začnejo posvetovanja med strankami v sporu. Kadar Evropska unija ni stranka v sporu, lahko ena od strank v sporu na posvetovanja povabi predstavnika Evropske unije. Stranke v sporu lahko pripravijo predlog rešitve, ki ga nemudoma predložijo regionalnemu usmerjevalnemu odboru. Sklepi, ki jih regionalni usmerjevalni odbor sprejme na podlagi tega postopka, upoštevajo sodno prakso Sodišča.

3.   Če regionalni usmerjevalni odbor v štirih mesecih od dne, ko mu je bila zadeva predložena v odločanje, ne sprejme odločitve o razrešitvi spora, lahko stranke v sporu predložijo spor Sodišču, ki odloči z dokončno in zavezujočo odločitvijo. Pogoji in načini za tako predložitev Sodišču so določeni v Prilogi IV.

Člen 38

Razkrivanje informacij

1.   Vsi organi, ustanovljeni s to pogodbo ali na njeni podlagi, delujejo kar se da pregledno. V ta namen imajo vsi državljani pogodbenic ter vse fizične in pravne osebe z bivališčem oziroma registriranim sedežem v pogodbenici pravico dostopa do dokumentov, ki jih hranijo organi, ustanovljeni s to pogodbo ali na njeni podlagi, ob upoštevanju načel in pogojev, ki se določijo v skladu z odstavkom 2.

2.   Splošna načela in omejitve iz razlogov javnega ali zasebnega interesa, ki veljajo za to pravico dostopa do dokumentov, določi regionalni usmerjevalni odbor, in sicer s pravili, ki temeljijo na pravilih Evropske unije o dostopu do dokumentov, navedenih v Uredbi (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Pravila, ki jih sprejme regionalni usmerjevalni odbor, določajo upravni postopek, v skladu s katerim se zavrnitev dostopa do dokumenta lahko ponovno preuči ali pregleda.

3.   Če dokumenti, ki jih hranijo organi, ustanovljeni s to pogodbo ali na njeni podlagi, vsebujejo informacije o okolju, kot so opredeljene v točki (3) člena 2 Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, se dostop do teh informacij zagotovi v skladu s členom 4 navedene konvencije.

Regionalni usmerjevalni odbor sprejme pravila, ki so potrebna za zagotavljanje izvajanja tega odstavka. Takšna izvedbena pravila določajo upravni postopek, v skladu s katerim se zavrnitev dostopa do informacij o okolju lahko ponovno preuči ali pregleda.

4.   Predstavniki, zastopniki in strokovnjaki pogodbenic ter uradniki in drugi uslužbenci, ki delujejo na podlagi te pogodbe, tudi po prenehanju opravljanja svojih nalog ne smejo razkrivati informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne tajnosti, zlasti informacij o podjetjih, njihovih poslovnih odnosih ali sestavi njihovih stroškov.

Člen 39

Tretje države in mednarodne organizacije

1.   Na zahtevo katere koli pogodbenice se pogodbenice v okviru regionalnega usmerjevalnega odbora med seboj posvetujejo o:

(a)

vprašanjih v zvezi s prometom, ki se obravnavajo v mednarodnih organizacijah ali v okviru regionalnih pobud; in

(b)

o različnih vidikih možnega razvoja v odnosih med pogodbenicami in tretjimi državami na področju prometa ter o delovanju pomembnih elementov iz dvostranskih ali večstranskih sporazumov, sklenjenih na tem področju.

2.   Posvetovanja iz odstavka 1 se v nujnih primerih skličejo takoj, ko je mogoče, v vsakem primeru pa v treh mesecih od zahteve.

Člen 40

Prehodne ureditve

1.   V protokolih I do VI so določene prehodne ureditve in ustrezna obdobja, ki se uporabljajo med Evropsko unijo na eni strani ter zadevno pogodbenico iz jugovzhodne Evrope na drugi strani.

2.   Postopen prehod vsake pogodbenice iz jugovzhodne Evrope na popolno izvajanje prometne skupnosti se ocenjuje. Oceno izvede Evropska komisija v sodelovanju z zadevno pogodbenico iz jugovzhodne Evrope. Evropska komisija lahko ocenjevanje začne na svojo pobudo ali na pobudo zadevne pogodbenice iz jugovzhodne Evrope.

3.   Če Evropska unija ugotovi, da so za to izpolnjeni vsi pogoji, o tem obvesti regionalni usmerjevalni odbor in nato sprejme sklep, da je zadevna pogodbenica iz jugovzhodne Evrope upravičena do prehoda na naslednjo stopnjo prometne skupnosti.

4.   Če Evropska unija ugotovi, da pogoji za to niso izpolnjeni, Evropska komisija o tem obvesti regionalni usmerjevalni odbor. Evropska unija zadevni pogodbenici iz jugovzhodne Evrope priporoči, katera področja bi bilo treba izboljšati.

ZAČETEK VELJAVNOSTI, PREGLED, PRENEHANJE IN DRUGE DOLOČBE

Člen 41

Začetek veljavnosti

1.   Podpisnice to pogodbo ratificirajo ali odobrijo v skladu s svojimi postopki. Listine o ratifikaciji ali odobritvi se deponirajo pri generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije, ki o tem uradno obvesti vse druge podpisnice in opravlja vse druge funkcije depozitarja.

2.   Ta pogodba začne veljati prvi dan drugega meseca po dnevu, ko Evropska unija in vsaj štiri pogodbenice iz jugovzhodne Evrope deponirajo listine o ratifikaciji ali odobritvi. Za vsako podpisnico, ki ratificira ali odobri to pogodbo po tem dnevu, začne pogodba veljati prvi dan drugega meseca po tem, ko ta podpisnica deponira svojo listino o ratifikaciji ali odobritvi.

3.   Ne glede na odstavka 1 in 2 se lahko Evropska unija in vsaj tri pogodbenice iz jugovzhodne Evrope odločijo, da bodo med seboj v skladu z nacionalnim pravom začasno uporabljale to pogodbo od dne podpisa, ter o tem uradno obvestijo depozitarja, ki obvesti druge pogodbenice.

Člen 42

Pregled

Ta pogodba se pregleda na zahtevo katere koli pogodbenice in v vsakem primeru pet let po začetku njene veljavnosti.

Člen 43

Prenehanje

1.   Vsaka pogodbenica lahko to pogodbo odpove tako, da o tem uradno obvesti depozitarja, ki o odpovedi obvesti druge pogodbenice. Če pogodbo odpove Evropska unija, preneha veljati eno leto po dnevu uradnega obvestila. Če pogodbo odpove katera koli pogodbenica iz jugovzhodne Evrope, preneha veljati samo za to pogodbenico, in sicer eno leto po dnevu uradnega obvestila.

2.   Ob pristopu k Evropski uniji pogodbenica iz jugovzhodne Evrope samodejno preneha biti pogodbenica te pogodbe in namesto tega postane država članica EU.

Člen 44

Jeziki

Ta pogodba je napisana v enem izvirniku v uradnih jezikih institucij Evropske unije in pogodbenic iz jugovzhodne Evrope, pri čemer so besedila v vseh jezikih enako verodostojna.

Съставено в Брюксел на девети октомври през две хиляди и седемнадесета година.

Hecho en Bruselas, el nueve de octubre de dos mil diecisiete.

V Bruselu dne devátého října dva tisíce sedmnáct.

Udfærdiget i Bruxelles den niende oktober to tusind og sytten.

Geschehen zu Brüssel am neunten Oktober zweitausendsiebzehn.

Kahe tuhande seitsmeteistkümnenda aasta oktoobrikuu üheksandal päeval Brüsselis.

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις εννέα Οκτωβρίου δύο χιλιάδες δεκαεπτά.

Done at Brussels on the ninth day of October in the year two thousand and seventeen.

Fait à Bruxelles, le neuf octobre deux mille dix-sept.

Sastavljeno u Bruxellesu devetog listopada godine dvije tisuće sedamnaeste.

Fatto a Bruxelles, addì nove ottobre duemiladiciassette.

Briselē, divi tūkstoši septiņpadsmitā gada devītajā oktobrī.

Priimta du tūkstančiai septynioliktų metų spalio devintą dieną Briuselyje.

Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizenhetedik év október havának kilencedik napján.

Magħmul fi Brussell, fid-disa’ jum ta’ Ottubru fis-sena elfejn u sbatax.

Gedaan te Brussel, negen oktober tweeduizend zeventien.

Sporządzono w Brukseli dnia dziewiątego października roku dwa tysiące siedemnastego.

Feito em Bruxelas, em nove de outubro de dois mil e dezassete.

Întocmit la Bruxelles la nouă octombrie două mii șaptesprezece.

V Bruseli deviateho októbra dvetisícsedemnásť.

V Bruslju, dne devetega oktobra leta dva tisoč sedemnajst.

Tehty Brysselissä yhdeksäntenä päivänä lokakuuta vuonna kaksituhattaseitsemäntoista.

Som skedde i Bryssel den nionde oktober år tjugohundrasjutton.

Sačinjeno u Briselu devetog dana oktobra u godini dvijehiljadesedamnaestoj.

Составен во Брисел на деветиот ден од месецот октомври во две илјади и седумнаесеттата година.

Sačinjeno u Briselu devetog dana oktobra dvije hiljade sedamnaeste godine.

BËRË në Bruksel, më nëntë tetor, dy mijë e shtatëmbëdhjetë.

Сачињено у Бриселу деветог дана октобра у години двијехиљадеседамнаестој.

За Европейския съюз

Por la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Za Europsku uniju

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

Image

Image

Për Republikën e Shqipërisë

Image

Za Bosnu i Hercegovinu

Za Bosnu i Hercegovinu

3a Боснy и Xерueroвннy

Image

Za Bivšu Jugoslovensku Republiku Makedoniju

Për Kosovën (*2)

Za Kosovo (*3)

Image

Za Crnu Goru

Image

Za Republiku Srbiju

Image


(*1)  To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244(1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

(1)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/758 z dne 4. februarja 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede prilagoditve Priloge III k Uredbi (UL EU L 126, 14.5.2016, str. 3).

(2)  Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL EU L 145, 31.5.2001, str. 43).

(*2)  Ky përcaktim nuk paragjykon qëndrimin ndaj statusit dhe është në përputhje me Rezolutën 1244/1999 dhe Opinionin e Gjykatës Ndërkombëtare të Drejtësisë mbi shpalljen e pavarësisë së Kosovës.

(*3)  Ovaj naziv ne prejudicira stavove о statusu i u skladu je sa RSBUN 1244/1999 i mišljenjem Međunarodnog Suda Pravde о deklaraciji о nezavisnosti Kosova.


PRILOGA I

PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA SEKTOR PROMETA, IN POVEZANE ZADEVE

PRILOGA I.1

PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA PROMETNO INFRASTRUKTURO, KI TVORI OSREDNJE OMREŽJE JUGOVZHODNE EVROPE

„Veljavne določbe“ naslednjih aktov Evropske unije se uporabljajo v skladu z osrednjo pogodbo in Prilogo II o horizontalnih prilagoditvah, razen če ni v tej prilogi ali protokolih I do VI v nadaljevanju določeno drugače. Če je to potrebno, so v nadaljevanju za posamezni akt določene posebne prilagoditve.

Spodaj navedeni sklici na akte Evropske unije pomenijo sklice na najnovejše različice aktov, kakor so bili nazadnje spremenjeni.

Regulativno območje

Zakonodaja

Razvoj TEN-T

Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL EU L 348, 20.12.2013, str. 1).

Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/758 z dne 4. februarja 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede prilagoditve Priloge III k Uredbi (UL EU L 126, 14.5.2016, str. 3).

INFORMATIVNI ZEMLJEVIDI ŠIRITVE TEN-T NA ZAHODNI BALKAN (OSREDNJE IN CELOVITO OMREŽJE)

Image Image Image Image

PRILOGA I.2

PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA ŽELEZNIŠKI PROMET

„Veljavne določbe“ naslednjih aktov Evropske unije se uporabljajo v skladu z osrednjo pogodbo in Prilogo II o horizontalnih prilagoditvah, če v tej prilogi ali protokolih I do VI v nadaljevanju ni določeno drugače. Če je to potrebno, so v nadaljevanju za posamezni akt določene posebne prilagoditve.

Spodaj navedeni sklici na akte Evropske unije pomenijo sklice na najnovejše različice aktov, kakor so bili nazadnje spremenjeni.

Regulativno območje

Zakonodaja

Dostop do trga

Uredba št. 11 o odpravi diskriminacije pri prevozninah in pogojih izvajanja člena 79(3) Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (UL ES 52, 16.8.1960, str. 1121).

Direktiva 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (UL EU L 343, 14.12.2012, str. 32).

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 869/2014 z dne 11. avgusta 2014 o novih storitvah železniškega potniškega prometa (UL EU L 239, 12.8.2014, str. 1).

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/10 z dne 6. januarja 2015 o merilih v zvezi s prosilci za dodelitev železniške infrastrukturne zmogljivosti in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 870/2014 (UL EU L 3, 7.1.2015, str. 34).

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/171 z dne 4. februarja 2015 o nekaterih vidikih postopka za izdajo licenc prevoznikov železniškem prometu (UL EU L 29, 5.2.2015, str. 3).

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/909 z dne 12. junija 2015 o načinih izračunavanja stroškov, ki nastanejo neposredno pri izvajanju storitve železniškega prometa (UL EU L 148, 13.6.2015, str. 17).

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1100 z dne 7. julija 2015 o obveznostih poročanja držav članic v okviru spremljanja trga storitev v železniškem prometu (UL EU L 181, 9.7.2015, str. 1).

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/545 z dne 7. aprila 2016 o postopkih in merilih pri okvirnih pogodbah za dodelitev železniških infrastrukturnih zmogljivosti (UL EU L 94, 8.4.2016, str. 1).

Uredba (EU) št. 913/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet (UL EU L 276, 20.10.2010, str. 22).

Izdaja dovoljenj strojevodjem

Direktiva 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti (UL EU L 315, 3.12.2007, str. 51).

Uredba Komisije (EU) št. 36/2010 z dne 3. decembra 2009 o vzorcih dovoljenj Skupnosti za strojevodje, dopolnilnih spričeval, overjenih kopij dopolnilnih spričeval in obrazcev vlog za dovoljenja za strojevodje v skladu z Direktivo 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL EU L 13, 19.1.2010, str. 1).

Odločba Komisije 2010/17/ES z dne 29. oktobra 2009 o sprejetju osnovnih parametrov registrov dovoljenj za strojevodje in dopolnilnih spričeval, predvidenih v Direktivi 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL EU L 8, 13.1.2010, str. 17).

Sklep Komisije 2011/765/EU z dne 22. novembra 2011 o merilih za priznavanje centrov za usposabljanje, ki usposabljajo strojevodje, merilih za priznavanje ocenjevalcev strojevodij in o merilih za organizacijo preverjanj v skladu z Direktivo 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL EU L 314, 29.11.2011, str. 36).

Interoperabilnost

Direktiva (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji (UL EU L 138, 26.5.2016, str. 44).

Direktiva 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (UL EU L 191, 18.7.2008, str. 1).

(Glej člen 58 Direktive (EU) 2016/797)

Odločba Komisije 2009/965/ES z dne 30. novembra 2009 o referenčnem dokumentu iz člena 27(4) Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (UL EU L 341, 22.12.2009, str. 1).

Uredba Komisije (EU) št. 1299/2014 z dne 18. novembra 2014 o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „infrastruktura“ železniškega sistema v Evropski uniji (UL EU L 356, 12.12.2014, str. 1).

Uredba Komisije (EU) št. 1300/2014 z dne 18. novembra 2014 o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost v zvezi z dostopnostjo železniškega sistema Unije za invalide in funkcionalno ovirane osebe (UL EU L 356, 12.12.2014, str. 110).

Uredba Komisije (EU) št. 1301/2014 z dne 18. novembra 2014 o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „energija“ železniškega sistema v Evropski uniji (UL EU L 356, 12.12.2014, str. 179).

Uredba Komisije (EU) št. 1302/2014 z dne 18. novembra 2014 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „tirna vozila – lokomotive in potniška tirna vozila“ železniškega sistema v Evropski uniji (UL EU L 356, 12.12.2014, str. 228).

Uredba Komisije (EU) št. 1303/2014 z dne 18. novembra 2014 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi z „varnostjo v železniških predorih“ železniškega sistema Evropske unije (UL EU L 356, 12.12.2014, str. 394).

Uredba Komisije (EU) št. 1304/2014 z dne 26. novembra 2014 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „tirna vozila – hrup“ ter o spremembi Odločbe 2008/232/ES in razveljavitvi Sklepa 2011/229/EU (UL EU L 356, 12.12.2014, str. 421).

Uredba Komisije (EU) št. 1305/2014 z dne 11. decembra 2014 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom telematske aplikacije za tovorni promet železniškega sistema v Evropski uniji in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 62/2006 (UL EU L 356, 12.12.2014, str. 438).

Izvedbeni sklep Komisije 2011/665/EU z dne 4. oktobra 2011 o evropskem registru dovoljenih tipov železniških vozil (UL L 64, 8.10.2011, str. 32).

Izvedbeni sklep Komisije 2014/880/EU z dne 26. novembra 2014 o skupnih specifikacijah za register železniške infrastrukture in razveljavitvi Izvedbenega sklepa 2011/633/EU (UL EU L 356, 12.12.2014, str. 489).

Sklep Komisije 2012/757/EU z dne 14. novembra 2012 o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost, ki se nanašajo na podsistem „Vodenje in upravljanje prometa“ železniškega sistema v Evropski uniji, in o spremembi Odločbe 2007/756/ES (UL EU L 345, 15.12.2012, str. 1).

Sklep Komisije 2011/229/EU z dne 4. aprila 2011 o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „železniški vozni park – hrup“ vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL EU L 99, 13.4.2011, str. 1).

Sklep Komisije 2011/291/EU z dne 26. aprila 2011 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom tirnih vozil „lokomotive in potniška tirna vozila“ vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL EU L 139, 26.5.2011, str. 1).

Uredba Komisije (EU) št. 454/2011 z dne 5. maja 2011 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „telematske aplikacije za potniški promet“ vseevropskega železniškega sistema (UL EU L 123, 12.5.2011, str. 11).

Sklep Komisije 2011/314/EU z dne 12. maja 2011 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „vodenje in upravljanje prometa“ vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL EU L 144, 31.5.2011, str. 1).

Uredba Komisije (EU) št. 201/2011 z dne 1. marca 2011 o vzorcu izjave o skladnosti za odobren tip železniškega vozila (UL EU L 57, 2.3.2011, str. 8).

Uredba Komisije (EU) 2016/919 z dne 27. maja 2016 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija železniškega sistema v Evropski uniji (UL EU L 158, 15.6.2016, str. 158).

Uredba Komisije (EU) št. 321/2013 z dne 13. marca 2013 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „železniški vozni park – tovorni vagoni“ železniškega sistema v Evropski uniji in o razveljavitvi Odločbe Komisije 2006/861/ES (UL EU L 104, 12.4.2013, str. 1).

Sklep Komisije 2010/713/EU z dne 9. novembra 2010 o modulih za postopke ocenjevanja skladnosti, primernosti za uporabo in ES-verifikacije, ki se uporabljajo v tehničnih specifikacijah za interoperabilnost, sprejetih v okviru Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL EU L 319, 4.12.2010, str. 1).

Agencija Evropske unije za železnice

Uredba (EU) 2016/796 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za železnice in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 881/2004 (UL EU L 138, 26.5.2016, str. 1).

Varnost na železnici

Direktiva (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o varnosti na železnici (UL EU L 138, 26.5.2016, str. 102).

Direktiva 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (Direktiva o varnosti na železnici) (UL EU L 164, 30.4.2004, str. 44).

(glej člen 34 Direktive (EU) 2016/798)

Uredba Komisije (ES) št. 653/2007 z dne 13. junija 2007 o uporabi enotne evropske oblike za varnostna spričevala in dokumentacijo za vloge v skladu s členom 10 Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta in o veljavnosti varnostnih spričeval, izdanih na podlagi Direktive 2001/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL EU L 153, 14.6.2007, str. 9).

Uredba Komisije (EU) št. 445/2011 z dne 10. maja 2011 o sistemu podeljevanja spričevala subjekta, zadolženega za vzdrževanje, za tovorne vagone in o spremembi Uredbe (ES) št. 653/2007 (UL EU L 122, 11.5.2011, str. 22).

Uredba Komisije (EU) št. 1158/2010 z dne 9. decembra 2010 o skupni varnostni metodi ocenjevanja skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval (UL EU L 326, 10.12.2010, str. 11).

Uredba Komisije (EU) št. 1169/2010 z dne 10. decembra 2010 o skupni varnostni metodi ocenjevanja skladnosti z zahtevami za pridobitev železniškega varnostnega pooblastila (UL EU L 327, 11.12.2010, str. 13).

Uredba Komisije (EU) št. 1078/2012 z dne 16. novembra 2012 o skupni varnostni metodi spremljanja, ki jo uporabljajo prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture po prejemu varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila ter subjekti, zadolženi za vzdrževanje (UL EU L 320, 17.11.2012, str. 8).

Uredba Komisije (EU) št. 1077/2012 z dne 16. novembra 2012 o skupni varnostni metodi za nadzor, ki ga izvajajo nacionalni varnostni organi po izdaji varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila (UL EU L 320, 17.11.2012, str. 3).

Odločba Komisije 2009/460/ES z dne 5. junija 2009 o sprejetju skupne varnostne metode za oceno doseganja varnostnih ciljev, kot je navedeno v členu 6 Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL EU L 150, 13.6.2009, str. 11).

Notranji prevoz nevarnega blaga

Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL EU L 260, 30.9.2008, str. 13).

Premična tlačna oprema

Direktiva 2010/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2010 o premični tlačni opremi in o razveljavitvi direktiv Sveta 76/767/EGS, 84/525/EGS, 84/526/EGS, 84/527/EGS in 1999/36/ES (UL EU L 165, 30.6.2010, str. 1).

Socialno področje – Delovni čas

Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL EU L 299, 18.11.2003, str. 9).

Direktiva Sveta 2005/47/ES z dne 18. julija 2005 o Sporazumu med Skupnostjo Evropskih železnic (CER) in Evropsko Federacijo delavcev v prometu (ETF) o določenih vidikih delovnih pogojev mobilnih delavcev, ki opravljajo interoperabilne čezmejne storitve v železniškem sektorju – Sporazum, sklenjen med Evropsko Federacijo delavcev v prometu (ETF) in skupnostjo evropskih železnic (CER) o določenih vidikih pogojev dela mobilnih delavcev, ki opravljajo interoperabilne čezmejne storitve (UL EU L 195, 27.7.2005, str. 15).

Pravice potnikov

Uredba (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (UL EU L 315, 3.12.2007, str. 14).

PRILOGA I.3

PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA CESTNI PROMET

Veljavne določbe“ naslednjih aktov Evropske unije se uporabljajo v skladu z osrednjo pogodbo in Prilogo II o horizontalnih prilagoditvah, če v tej prilogi ali protokolih I do VI v nadaljevanju ni določeno drugače. Če je to potrebno, so v nadaljevanju za posamezni akt določene posebne prilagoditve.

Spodaj navedeni sklici na akte Evropske unije pomenijo sklice na najnovejše različice aktov, kakor so bili nazadnje spremenjeni.

Regulativno območje

Zakonodaja

Zaračunavanje cestnin Infrastruktura – letni davki na vozila

Direktiva 1999/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila, (UL ES L 187, 20.7.1999, str. 42).

Dovoljenje za opravljanje dejavnosti upravljavca cest

Uredba (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES (UL EU L 300, 14.11.2009, str. 51).

Socialne določbe – čas vožnje in počitka

Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 (UL EU L 102, 11.4.2006, str. 1).

Uredba Komisije (EU) št. 581/2010 z dne 1. julija 2010 o najdaljših obdobjih za prenos ustreznih podatkov z enot v vozilu in voznikovih kartic (UL EU L 168, 2.7.2010, str. 16).

Tahograf

Uredba (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o tahografih v cestnem prometu, razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom (UL EU L 60, 28.2.2014, str. 1).

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/68 z dne 21. januarja 2016 o splošnih postopkih in specifikacijah, potrebnih za medsebojno povezanost elektronskih registrov vozniških kartic (UL EU L 15, 22.1.2016, str. 51).

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/799 z dne 18. marca 2016 o izvajanju Uredbe (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta za določitev zahtev glede konstrukcije, preskušanja, namestitve, delovanja in popravila tahografov in njihovih sestavnih delov (UL EU L 139, 26.5.2016, str. 1).

Uredba Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu (UL ES L 370, 31.12.1985, str. 8).

[Glej člen 46 Uredbe (EU) št. 165/2014 ).

Izvrševanje socialne zakonodaje

Direktiva 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu in razveljavitvi Direktive Sveta 88/599/EGS (UL EU L 102, 11.4.2006, str. 35).

Obrazec za potrdilo o dejavnostih

Odločba Komisije 2007/230/ES z dne 12. aprila 2007 o obrazcu o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu (UL EU L 99, 14.4.2007, str. 14).

Delovni čas

Direktiva 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu (UL ES L 80, 23.3.2002, str. 35).

Premična tlačna oprema

Direktiva 2010/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2010 o premični tlačni opremi in o razveljavitvi direktiv Sveta 76/767/EGS, 84/525/EGS, 84/526/EGS, 84/527/EGS in 1999/36/ES (UL EU L 165, 30.6.2010, str. 1).

Tehnična brezhibnost

Direktiva 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnih vozil ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES Besedilo velja za EGP (UL EU L 127, 29.4.2014, str. 51).

Direktiva 2009/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov (UL EU L 141, 6.6.2009, str. 12).

(Glej člen 24 Direktive 2014/45/EU)

Cestni pregled

Direktiva 2014/47/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Uniji, in razveljavitvi Direktive 2000/30/ES (UL EU L 127, 29.4.2014, str. 134).

Direktiva 2000/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2000 o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Skupnosti (UL ES L 203, 10.8.2000, str. 1).

(Glej člen 27 Direktive 2014/47/EU).

Naprave za omejevanje hitrosti

Direktiva Sveta 92/6/EGS z dne 10. februarja 1992 o vgradnji in uporabi naprav za omejevanje hitrosti za določene kategorije motornih vozil v Skupnosti (UL ES L 57, 2.3.1992, str. 27).

Varnostni pasovi

Direktiva Sveta 91/671/EGS z dne 16. decembra 1991 o obvezni uporabi varnostnih pasov in sistemov za zadrževanje otrok v vozilih (UL ES L 373, 31.12.1991, str. 26).

Ogledala

Direktiva 2007/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o naknadnem opremljanju težkih tovornih vozil, registriranih v Skupnosti, z ogledali (UL EU L 184, 14.7.2007, str. 25).

Dokumenti za registracijo

Direktiva Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil (UL ES L 138, 1.6.1999, str. 57).

Direktiva Sveta 2006/103/ES z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prometne politike zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL EU L 363, 20.12.2006, str. 344).

Usposabljanje voznikov

Direktiva 2003/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov, o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 in Direktive Sveta 91/439/EGS ter o razveljavitvi Direktive Sveta 76/914/EGS (UL EU L 226, 10.9.2003, str. 4).

Vozniško dovoljenje

Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih (UL EU L 403, 30.12.2006, str. 18).

Uredba Komisije (EU) št. 383/2012 z dne 4. maja 2012 o določitvi tehničnih zahtev v zvezi z vozniškimi dovoljenji, ki vključujejo medij za shranjevanje (mikročip) (UL EU L 120, 5.5.2012, str. 1).

Čezmejna izmenjava informacij

Direktiva (EU) 2015/413 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu (UL EU L 68, 13.3.2015, str. 9).

Notranji prevoz nevarnega blaga

Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL EU L 260, 30.9.2008, str. 13).

Kontrola prevoza nevarnega blaga

Direktiva Sveta 95/50/ES z dne 6. oktobra 1995 o enotnih postopkih kontrol cestnega prevoza nevarnega blaga (UL ES L 249, 17.10.1995, str. 35).

Predori

Direktiva 2004/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju (UL EU L 167, 30.4.2004, str. 39).

Izboljšanje varnosti cestne infrastrukture

Direktiva 2008/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (UL EU L 319, 29.11.2008, str. 59).

Mere in masa vozil

Direktiva Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu (UL ES L 235, 17.9.1996, str. 59).

Pravice potnikov

Uredba (EU) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu in spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL EU L 55, 28.2.2011, str. 1).

Čista vozila in/ali infrastruktura za alternativna goriva

Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (UL L 120, 15.5.2009, str. 5).

Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL EU L 307, 28.10.2014, str. 1).

Inteligentni prometni sistem (ITS)

Direktiva 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in za vmesnike do drugih vrst prevoza (UL EU L 207, 6.8.2010, str. 1).

Izvedbeni sklep Komisije 2011/453/EU z dne 13. julija 2011 o sprejetju smernic za poročanje s strani držav članic na podlagi Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta (UL EU L 193, 23.7.2011, str. 48).

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/209 z dne 12. februarja 2016 o zahtevi za standardizacijo evropskim organizacijam za standardizacijo v zvezi z inteligentnimi prometnimi sistemi (ITS) na mestnih območjih v podporo Direktivi 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in za vmesnike do drugih vrst prevoza (UL EU L 39, 16.2.2016, str. 48).

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 305/2013 z dne 26. novembra 2012 o dopolnitvi Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede usklajenega zagotavljanja medobratovalne vseevropske storitve eCall (UL L 91, 3.4.2013, str. 1).

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 885/2013 z dne 15. maja 2013 o dopolnitvi Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za zagotavljanje storitev obveščanja glede varnih in varovanih parkirišč za tovornjake in komercialna vozila (UL EU L 247, 18.9.2013, str. 1).

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 886/2013 z dne 15. maja 2013 o dopolnitvi Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s podatki in postopki za, po možnosti, brezplačno zagotavljanje osnovnih splošnih informacij uporabnikom v zvezi z varnostjo v cestnem prometu (UL EU L 247, 18.9.2013, str. 6).

Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/962 z dne 18. decembra 2014 o dopolnitvi Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z opravljanjem storitev zagotavljanja prometnih informacij v realnem času po vsej EU (UL EU L 157, 23.6.2015, str. 21).

Sklep št. 585/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o uvedbi medobratovalne vseevropske storitve eCall (UL EU L 164, 3.6.2014, str. 6).

Cestninski sistemi

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/52/ES z dne 29. aprila 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti (UL EU L 166, 30.4.2004, str. 124).

Odločba Komisije 2009/750/ES z dne 6. oktobra 2009 o opredelitvi evropskega elektronskega cestninjenja in zadevnih tehničnih elementov (UL EU L 268, 13.10.2009, str. 11).

Homologacija

Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL EU L 263, 9.10.2007, str. 1).

PRILOGA I.4

PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA POMORSKI PROMET

„Veljavne določbe“ naslednjih aktov Evropske unije se uporabljajo v skladu z osrednjo pogodbo in Prilogo II o horizontalnih prilagoditvah, če v tej prilogi ali protokolih I do VI v nadaljevanju ni določeno drugače. Če je to potrebno, so v nadaljevanju za posamezni akt določene posebne prilagoditve.

Spodaj navedeni sklici na akte Evropske unije pomenijo sklice na najnovejše različice aktov, kakor so bili nazadnje spremenjeni.

Regulativno območje

Zakonodaja

Pomorska politika

Uredba (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2011 o programu za podporo nadaljnjemu oblikovanju celostne pomorske politike (UL EU L 132, 5.12.2011, str. 1).

Dostop do trga

Uredba Sveta (EGS) št. 3577/92 z dne 7. decembra 1992 o uporabi načela prostega pretoka storitev v pomorskem prometu med državami članicami (pomorska kabotaža) (UL ES L 364, 12.12.1992, str. 7).

Uredba Sveta (EGS) št. 4055/86 z dne 22. decembra 1986 o uporabi načela svobode opravljanja storitev v pomorskem prometu med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami (UL ES L 378, 31.12.1986, str. 1).

Uredba (ES) št. 789/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o prenosu tovornih in potniških ladij iz enega registra v drugega znotraj Skupnosti in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 613/91 (UL EU L 138, 30.4.2004, str. 19).

Uredba Sveta (EGS) št. 4058/86 z dne 22. decembra 1986 o usklajenem delovanju za zaščito prostega dostopa do tovora v čezmorskem prometu (UL ES L 378, 31.12.1986, str. 21).

Mednarodni odnosi

Uredba Sveta (EGS) št. 4057/86 z dne 22. decembra 1986 o nepošteni praksi oblikovanja cen v pomorskem prevozu (UL ES L 378, 31.12.1986, str. 14).

Mednarodni sporazumi

Sklep Sveta 2012/22/EU z dne 12. decembra 2011 o pristopu Evropske unije k Protokolu iz leta 2002 k Atenski konvenciji o prevozu potnikov in njihove prtljage po morju iz leta 1974, z izjemo členov 10 in 11 Konvencije (UL EU L 8, 12.1.2012, str. 1).

Sklep Sveta 2012/23/EU z dne 12. decembra 2011 o pristopu Evropske unije k Protokolu iz leta 2002 k Atenski konvenciji o prevozu potnikov in njihove prtljage po morju iz leta 1974 v zvezi s členoma 10 in 11 Konvencije (UL EU L 8, 12.1.2012, str. 13).

Organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij – priznane organizacije

Direktiva 2009/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (UL EU L 131, 28.5.2009, str. 47).

Odločba Komisije 2009/491/ES z dne 16. junija 2009 o merilih za odločanje, kdaj lahko učinkovitost organizacije, ki deluje v imenu države zastave, pomeni nesprejemljivo nevarnost za varnost in okolje (UL EU L 162, 25.6.2009, str. 6).

Uredba (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (UL EU L 131, 28.5.2009, str. 11).

Uredba Komisije (EU) št. 788/2014 z dne 18. julija 2014 o določitvi podrobnih pravil o naložitvi glob in periodičnih denarnih kazni ter o preklicu priznanja organizacij za tehnični nadzor in pregled ladij v skladu s členoma 6 in 7 Uredbe (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL EU L 214, 19.7.2014, str. 12

Država zastave

Direktiva 2009/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skladnosti z zahtevami države zastave (UL EU L 131, 28.5.2009, str. 132).

Pomorska inšpekcija države pristanišča

Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL EU L 131, 28.5.2009, str. 57).

Spremljanje ladijskega prometa

Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS (UL ES L 208, 5.8.2002, str. 10).

Mednarodni kodeks za varno upravljanje

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 336/2006 z dne 15. februarja 2006 o izvajanju Mednarodnega kodeksa za varno upravljanje ladij v Skupnosti in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3051/95 (UL EU L 64, 4.3.2006, str. 1).

Formalnosti poročanja

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2010/65/EU z dne 20. oktobra 2010 o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic in/ali izplujejo iz njih, in o razveljavitvi Direktive 2002/6/ES (UL EU L 283, 29.10.2010, str. 1).

Pomorska oprema

Direktiva 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o pomorski opremi in razveljavitvi Direktive Sveta 96/98/ES (UL EU L 257, 28.8.2014, str. 146).

Potniške ladje

Direktiva 2003/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. aprila 2003 o posebnih zahtevah glede stabilnosti RO-RO potniških ladij (UL EU L 123, 17.5.2003, str. 22).

Uredba (ES) št. 392/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o odgovornosti prevoznikov potnikov po morju v primeru nesreč (UL EU L 131, 28.5.2009, str. 24).

Direktiva Sveta 98/41/ES z dne 18. junija 1998 o registraciji oseb, ki potujejo s potniškimi ladjami, ki plujejo v pristanišča držav članic Skupnosti ali iz njih (UL ES L 188, 2.7.1998, str. 35).

Direktiva 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje (UL EU L 163, 5.6.2009, str. 1).

Direktiva Sveta 1999/35/ES z dne 29. aprila 1999 o sistemu obveznih pregledov za varno izvajanje linijskih prevozov z ro-ro trajekti in visokohitrostnimi potniškimi plovili (UL ES L 138, 1.6.1999, str. 1).

Varnost ribiških plovil

Direktiva Sveta 97/70/ES z dne 11. decembra 1997 o vzpostavitvi usklajenega varnostnega režima za ribiška plovila dolžine 24 metrov in več (UL ES L 34, 9.2.1998, str. 1).

Tankerji

Uredba (EU) št. 530/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o pospešenem uvajanju zahtev o dvojnem trupu ali enakovrednih konstrukcijskih zahtev za tankerje z enojnim trupom (UL EU L 172, 30.6.2012, str. 3).

Ladje za prevoz razsutega tovora

Direktiva 2001/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 o določitvi usklajenih zahtev in postopkov za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega tovora (UL ES L 13, 16.1.2002, str. 9).

Preiskovanje nesreč

Direktiva 2009/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi temeljnih načel za preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa in o spremembi Direktive Sveta 1999/35/ES in Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL EU L 131, 28.5.2009, str. 114).

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 651/2011 z dne 5. julija 2011 o sprejetju poslovnika stalnega okvira sodelovanja, ki ga države članice v sodelovanju s Komisijo ustanovijo v skladu s členom 10 Direktive 2009/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL EU L 177, 6.7.2011, str. 18).

Uredba Komisije (EU) št. 1286/2011 z dne 9. decembra 2011 o sprejetju skupne metodologije za preiskovanje pomorskih nesreč in nezgod, razvite v skladu s členom 5(4) Direktive 2009/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL EU L 328, 10.12.2011, str. 36).

Zavarovanje

Direktiva 2009/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o zavarovanju lastnikov ladij za pomorske zahtevke (UL EU L 131, 28.5.2009, str. 128)

Onesnaževanje morja z ladij

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/35/ES z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve v zvezi z onesnaževanjem, vključno s kazenskimi sankcijami (UL EU L 255, 30.9.2005, str. 11).

Ladijski odpadki

Direktiva 2000/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2000 o pristaniških zmogljivostih za sprejem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (UL ES L 332, 28.12.2000, str. 81).

Organokositrne spojine

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 782/2003 z dne 14. aprila 2003 o prepovedi organokositrnih spojin na ladjah (UL EU L 115, 9.5.2003, str. 1).

Pomorska varnost

Uredba (ES) št. 725/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o povečanju zaščite na ladjah in v pristaniščih (UL EU L 129, 29.4.2004, str. 6).

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/65/ES z dne 26. oktobra 2005 o krepitvi varnosti v pristaniščih (UL EU L 310, 25.11.2005, str. 28).

Uredba Komisije (ES) št. 324/2008 z dne 9. aprila 2008 o določitvi revidiranih postopkov za izvajanje inšpekcijskih pregledov Komisije na področju pomorske varnosti (UL EU L 98, 10.4.2008, str. 5).

Usposabljanje pomorščakov

Direktiva 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (UL EU L 323, 3.12.2008, str. 33).

Direktiva 2005/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o vzajemnem priznavanju spričeval pomorščakov, ki jih izdajo države članice (UL EU L 255, 30.9.2005, str. 160).

Socialni vidiki

Direktiva 2013/54/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o nekaterih odgovornostih države zastave za zagotovitev skladnosti s Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 in njenega izvrševanja (UL EU L 329, 10.12.2013, str. 1).

Direktiva Sveta 1999/63/ES z dne 21. junija 1999 o sporazumu o razporejanju delovnega časa pomorščakov, sklenjenim med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ESCA) in Federacijo sindikatov delavcev v prometu Evropske unije (FST) (UL ES L 167, 2.7.1999, str. 33).

Direktiva 1999/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o uveljavljanju določb o delovnem času pomorščakov na krovu ladij, ki pristajajo v pristaniščih Skupnosti (UL ES L 14, 20.1.2000, str. 29).

Direktiva Sveta 2009/13/ES z dne 16. februarja 2009 o izvajanju Sporazuma, sklenjenega med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) o Konvenciji o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006, ter o spremembi Direktive 1999/63/ES (UL ES L 124, 20.5.2009, str. 30).

Direktiva Sveta 92/29/EGS z dne 31. marca 1992 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za izboljšanje medicinske oskrbe na ladjah (UL ES L 113, 30.4.1992, str. 19).

Pomorske in celinske plovne poti

Uredba (EU) št. 1177/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL EU L 334, 17.12.2010, str. 1).

Premična tlačna oprema

Direktiva 2010/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2010 o premični tlačni opremi in o razveljavitvi direktiv Sveta 76/767/EGS, 84/525/EGS, 84/526/EGS, 84/527/EGS in 1999/36/ES (UL EU L 165, 30.6.2010, str. 1).

Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA)

Uredba (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost (UL ES L 208, 5.8.2002, str. 1).

Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS)

Uredba (ES) št. 2099/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o ustanovitvi Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS) in o spremembi uredb o pomorski varnosti in preprečevanju onesnaževanja z ladij (UL ES L 324, 29.11.2002, str. 1).

PRILOGA I.5

PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA PROMET PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH

„Veljavne določbe“ naslednjih aktov Evropske unije se uporabljajo v skladu z osrednjo pogodbo in Prilogo II o horizontalnih prilagoditvah, če v tej prilogi ali protokolih I do VI v nadaljevanju ni določeno drugače. Če je to potrebno, so v nadaljevanju za posamezni akt določene posebne prilagoditve.

Spodaj navedeni sklici na akte Evropske unije pomenijo sklice na najnovejše različice aktov, kakor so bili nazadnje spremenjeni.

Regulativno območje

Zakonodaja

Dostop do trga

Uredba Sveta (ES) št. 1356/96 z dne 8. julija 1996 o skupnih pravilih, ki se uporabljajo za prevoz blaga ali potnikov po celinskih plovnih poteh med državami članicami z namenom vzpostavitve svobode opravljanja teh prevoznih storitev (UL ES L 175, 13.7.1996, str. 7).

Uredba Sveta (EGS) št. 3921/91 z dne 16. decembra 1991 o določitvi pogojev, pod katerimi lahko tuji prevozniki prevažajo blago ali potnike po celinskih plovnih poteh znotraj države članice (UL ES L 373, 31.12.1991, str. 1).

Uredba Sveta (ES) št. 718/99 z dne 29. marca 1999 o ukrepih glede zmogljivosti ladjevja Skupnosti za pospeševanje prometa po celinskih plovnih poteh (UL ES L 90, 2.4.1999, str. 1).

Direktiva Sveta 96/75/ES z dne 19. novembra 1996 o sistemih najemanja ladijskega prostora in določanja cen v nacionalnem in mednarodnem prevozu po celinskih plovnih poteh v Skupnosti (UL ES L 304, 27.11.1996, str. 12).

Uredba Sveta (EGS) št. 2919/85 z dne 17. oktobra 1985 o določitvi pogojev za dostop do ureditve po Revidirani konvenciji o plovbi po Renu za plovila, pooblaščena za opravljanje prevozov po Renu (UL ES L 280, 22.10.1985, str. 4).

Dostop do opravljanja dejavnosti

Direktiva Sveta 87/540/EGS z dne 9. novembra 1987 o dostopu do opravljanja dejavnosti prevoznika blaga po plovnih poteh v notranjem in mednarodnem prometu ter o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni izobrazbi za to dejavnost (UL ES L 322, 12.11.1987, str. 20).

Spričevala o usposobljenosti za voditelja čolna

Direktiva Sveta 91/672/EGS z dne 16. decembra 1991 o vzajemnem priznavanju nacionalnih spričeval o usposobljenosti za voditelja čolna za prevoz blaga in potnikov po celinskih plovnih poteh (UL ES L 377, 31.12.1991, str. 29).

Direktiva Sveta 96/50/ES z dne 23. julija 1996 o uskladitvi pogojev za pridobitev nacionalnih potrdil o usposobljenosti za voditelja čolnov za prevoz blaga in potnikov po notranjih vodnih poteh v Skupnosti (UL ES L 235, 17.9.1996, str. 31).

Varnostne/tehnične zahteve

Direktiva 2009/100/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o vzajemnem priznavanju dovoljenj za plovbo za plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh (UL EU L 259, 2.10.2009, str. 8).

Direktiva (EU) 2016/1629 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, spremembi Direktive 2009/100/ES in razveljavitvi Direktive 2006/87/ES (UL EU L 252, 16.9.2016, str. 118).

Direktiva 2006/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, in razveljavitvi Direktive Sveta 82/714/EGS (UL EU L 389, 30.12.2006, str. 1).

Notranji prevoz nevarnega blaga

Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL EU L 260, 30.9.2008, str. 13).

Rečne informacijske storitve

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/44/ES z dne 7. septembra 2005 o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh v Skupnosti (UL EU L 255, 30.9.2005, str. 152).

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 909/2013 z dne 10. septembra 2013 o tehničnih specifikacijah za elektronski prikaz navigacijskih kart in informacijski sistem za celinsko plovbo (celinski ECDIS) v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/44/ES (UL EU L 258, 28.9.2013, str. 1).

Uredba Komisije (EU) št. 164/2010 z dne 25. januarja 2010 o tehničnih specifikacijah za elektronsko javljanje ladij v celinski plovbi iz člena 5 Direktive 2005/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh v Skupnosti (UL EU L 57, 6.3.2010, str. 1).

Uredba Komisije (ES) št. 416/2007 z dne 22. marca 2007 o tehničnih specifikacijah za obvestila kapitanom iz člena 5 Direktive 2005/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh v Skupnosti (UL EU L 105, 23.4.2007, str. 88).

Uredba Komisije (ES) št. 415/2007 z dne 13. marca 2007 o tehničnih specifikacijah za sisteme za sledenje in določanje položaja plovil iz člena 5 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/44/ES o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh v Skupnosti (UL EU L 105, 23.4.2007, str. 35).

Uredba Komisije (ES) št. 414/2007 z dne 13. marca 2007 o tehničnih smernicah za načrtovanje, izvajanje in operativno uporabo rečnih informacijskih storitev (RIS) iz člena 5 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/44/ES o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh v Skupnosti (UL EU L 105, 23.4.2007, str. 1).

Okolje

Direktiva 2009/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembah Direktive 98/70/ES glede specifikacij motornega bencina, dizelskega goriva in plinskega olja ter o uvedbi mehanizma za spremljanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter o spremembi Direktive Sveta 1999/32/ES glede specifikacij goriva, ki ga uporabljajo plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh in razveljavitvi Direktive 93/12/EGS (UL EU L 140, 5.6.2009, str. 88).

Uredba (EU) 2016/1628 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o zahtevah v zvezi z mejnimi vrednostmi emisij plinastih in trdnih onesnaževal in homologacijo za motorje z notranjim izgorevanjem za necestno mobilno mehanizacijo, o spremembi uredb (EU) št. 1024/2012 in (EU) št. 167/2013 ter o spremembi in razveljavitvi Direktive 97/68/ES (UL EU L 252, 16.9.2016, str. 53).

 

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 97/68/ES z dne 16. decembra 1997 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti plinastim in trdnim onesnaževalom iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestno mobilno mehanizacijo (UL ES L 59, 27.2.1998, str. 1).

(Glej člen 64 Uredbe (EU) 2016/1628)

Direktiva 2004/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o spremembi Direktive 97/68/ES o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti plinastim in trdnim onesnaževalom iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v premične stroje in naprave (UL EU L 146, 30.4.2004, str. 1).

Pomorske in celinske plovne poti

Uredba (EU) št. 1177/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL EU L 334, 17.12.2010, str. 1).

PRILOGA I.6

OKOLJSKA PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO V SEKTORJU PROMETA

„Veljavne določbe“ naslednjih aktov Evropske unije se uporabljajo v skladu z osrednjo pogodbo in Prilogo II o horizontalnih prilagoditvah, če v tej prilogi ali protokolih I do VI v nadaljevanju ni določeno drugače. Če je to potrebno, so v nadaljevanju za posamezni akt določene posebne prilagoditve.

Spodaj navedeni sklici na akte Evropske unije pomenijo sklice na najnovejše različice aktov, kakor so bili nazadnje spremenjeni.

Regulativno območje

Zakonodaja

Presoja vplivov

Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL EU L 26, 28.1.2012, str. 1).

in Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje ( ESPOO konvencija).

„Za vse projekte, ki spadajo na področje uporabe te pogodbe, bo opravljena presoja vplivov na okolje v skladu s standardi Unije. Poleg tega bodo obravnavani čezmejni vidiki v skladu z zahtevami Konvencije iz Espooja.“

Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL ES L 197, 21.7.2001, str. 30).

in Protokol o strateški presoji vplivov na okolje h Konvenciji iz Espooja (Protokol SEA).

„Za vse načrte in programe s področja prometa bo, če je ustrezno, opravljena presoja vplivov na okolje, podobna tisti, ki jo določa Direktiva 2001/42/ES. Poleg tega bodo obravnavani čezmejni vidiki v skladu z zahtevami Protokola SEA h Konvenciji iz Espooja.“

Ohranjanje

Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL ES L 206, 22.7.1992, str. 7).

„Če obstaja verjetnost, da bo projekt vplival na območja, pomembna za ohranjanje narave, se izvede ustrezna presoja njegovih posledic na cilje ohranjanja narave na zadevnih območjih, podobna tisti, ki jo določa člen 6 Direktive 92/43/EGS.“

Goriva

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 98/70/ES z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 93/12/EGS (UL ES L 350, 28.12.1998, str. 58).

Direktiva (EU) 2016/802 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 glede zmanjšanja vsebnosti žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva (UL EU L 132, 21.5.2016, str. 58).

Vodna politika

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL ES L 327, 22.12.2000, str. 1).

„Vsi prometni projekti s področja plovbe, ki spadajo na področje uporabe te pogodbe, bi morali biti pripravljeni in izvedeni v skladu z določbami člena 4(7) okvirne Direktive 2000/60/ES.“

Vsi prometni projekti s področja plovbe, ki spadajo na področje uporabe te pogodbe, bi morali, če je to ustrezno, biti izvedeni v skladu s Skupno izjavo o plovbi po celinskih vodnih poteh in okoljski trajnosti povodja Donave, kot so jo potrdile Mednarodna komisija za varstvo reke Donave (ICPDR), Donavska komisija in Komisija za reko Savo.

PRILOGA I.7

PRAVILA O JAVNEM NAROČANJU, KI SE UPORABLJAJO V SEKTORJU PROMETA

„Veljavne določbe“ naslednjih aktov Evropske unije se uporabljajo v skladu z osrednjo pogodbo in Prilogo II o horizontalnih prilagoditvah, če v tej prilogi ali protokolih I do VI v nadaljevanju ni določeno drugače. Če je to potrebno, so v nadaljevanju za posamezni akt določene posebne prilagoditve.

Spodaj navedeni sklici na akte Evropske unije pomenijo sklice na najnovejše različice aktov, kakor so bili nazadnje spremenjeni.

Regulativno območje

Zakonodaja

Revizijski postopki

Direktiva Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL ES L 395, 30.12.1989, str. 33).

Direktiva Sveta 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju (UL ES L 76, 23.3.1992, str. 14).

Postopki za oddajo javnih naročil

Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL EU L 94, 28.3.2014, str. 1).

Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL EU L 94, 28.3.2014, str. 65).

Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL EU L 94, 28.3.2014, str. 243).

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1986 z dne 11. novembra 2015 o standardnih obrazcih za objavo obvestil na področju javnega naročanja in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 842/2011 (UL EU L 296, 12.11.2015, str. 1).

Javne storitve

Uredba (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70 (UL EU L 315, 3.12.2007, str. 1).


PRILOGA II

HORIZONTALNE PRILAGODITVE IN NEKATERA POSTOPKOVNA PRAVILA

Določbe aktov, navedenih v Prilogi I‚ se uporabljajo v skladu z osrednjo pogodbo in odstavki 1 do 3 te priloge, razen če ni v Prilogi I določeno drugače. Posebne prilagoditve, potrebne za posamezne akte, so določene v Prilogi I.

Ta pogodba se uporablja v skladu s postopkovnimi pravili, določenimi v odstavkih 4 in 6 te priloge.

1.   UVODNI DELI AKTOV

Preambule navedenih aktov niso prilagojene za namene te pogodbe. Upoštevajo se le, če so v okviru te pogodbe potrebne za pravilno razlago in uporabo določb iz takih aktov.

2.   POSEBNA TERMINOLOGIJA AKTOV

Naslednji izrazi, uporabljeni v aktih, navedenih v Prilogi I, pomenijo:

(a)

izrazi „Evropska skupnost“, „Skupnost“, „Evropska unija“ in „Unija“ pomenijo „območje prometne skupnosti“;

(b)

izrazi „pravo Skupnosti“, „zakonodaja Skupnosti“, „instrumenti Skupnosti“, „pravo Unije“, „zakonodaja Unije“, „instrumenti Unije“ in „Pogodba“, če se nanaša na Pogodbo o Evropski uniji ali Pogodbo o delovanju Evropske unije, pomenijo „Pogodbo o prometni skupnosti“;

(c)

izraz „železniška infrastruktura“ pomeni „železniško infrastrukturo na območju prometne skupnosti“;

(d)

izraz „cestna infrastruktura“ pomeni „cestno infrastrukturo na območju prometne skupnosti“;

(e)

izraz „letališka infrastruktura“ pomeni „letališko infrastrukturo na območju prometne skupnosti“;

(f)

izraz „infrastruktura celinskih plovnih poti“ pomeni „infrastrukturo celinskih plovnih poti na območju prometne skupnosti“;

(g)

izraz „Uradni list Evropskih skupnosti“ ali „Uradni list Evropske unije“ pomeni „uradne liste pogodbenic“.

3.   SKLICEVANJE NA DRŽAVE ČLANICE

Kadar koli akti, navedeni v Prilogi I, vsebujejo sklicevanje na „državo(-e) članico(-e)“, se brez poseganja v odstavek 4 te priloge razume, da poleg držav članic EU vključujejo tudi pogodbenice iz jugovzhodne Evrope.

4.   DOLOČBE O ODBORIH EVROPSKE UNIJE IN POSVETOVANJU S POGODBENICAMI IZ JUGOVZHODNE EVROPE

Evropska komisija se posvetuje s strokovnjaki iz pogodbenic iz jugovzhodne Evrope in jim omogoči, da lahko predložijo svoj nasvet, kadar koli akti, navedeni v Prilogi I, določajo posvetovanje Evropske komisije z odbori Evropske unije in možnost predložitve njihovega nasveta ali mnenja.

Vsako posvetovanje obsega eno zasedanje, ki ga vodi Evropska komisija in poteka v okviru regionalnega usmerjevalnega odbora na povabilo Evropske komisije pred posvetovanjem z ustreznim odborom Evropske unije. Evropska komisija vsaki pogodbenici iz jugovzhodne Evrope sporoči vse potrebne informacije vsaj dva tedna pred zasedanjem, razen če je zaradi posebnih okoliščin potreben krajši rok.

Pogodbenice iz jugovzhodne Evrope so pozvane, naj svoje mnenje predložijo Evropski komisiji. Evropska komisija ustrezno upošteva nasvete, ki jih predložijo pogodbenice iz jugovzhodne Evrope.

Zgornje določbe se ne uporabljajo pri uporabi pravil o konkurenci, ki so določene v tej pogodbi in jih urejajo posebni postopki posvetovanja, določeni v Prilogi III.

5.   SODELOVANJE IN IZMENJAVA INFORMACIJ

Za lažje izvajanje ustreznih pooblastil pristojnih organov pogodbenic si taki organi na zahtevo vzajemno izmenjajo vse informacije, potrebne za pravilno delovanje te pogodbe.

6.   SKLICEVANJE NA JEZIKE

Pogodbenice imajo pravico, da v postopkih, določenih v področju uporabe te pogodbe, brez poseganja v Prilogo IV uporabljajo kateri koli uradni jezik institucij Evropske unije ali druge pogodbenice. Zavedajo pa se, da uporaba angleščine olajšuje te postopke. Če se v uradnem dokumentu uporablja jezik, ki ni uradni jezik institucij Evropske unije, se hkrati predloži prevod v uradni jezik institucij Evropske unije ob upoštevanju določb predhodnega stavka. Če pogodbenica v ustnem postopku namerava uporabljati jezik, ki ni uradni jezik institucij Evropske unije, zagotovi simultano tolmačenje v angleščino.


PRILOGA III

PRAVILA O KONKURENCI IN DRŽAVNI POMOČI IZ ČLENA 17 OSREDNJE POGODBE

Člen 1

Državni monopoli

Pogodbenica iz jugovzhodne Evrope postopoma prilagodi vse državne monopole tržne narave, da zagotovi, da do konca drugega obdobja iz protokola k tej pogodbi, ki vsebuje prehodne ukrepe glede zadevne pogodbenice iz jugovzhodne Evrope, med državljani pogodbenic ni diskriminacije glede pogojev, pod katerimi se naroča in trži blago. Regionalni usmerjevalni odbor se obvesti o ukrepih, sprejetih za dosego tega cilja.

Člen 2

Približevanje zakonodaje o državni pomoči in konkurenci

1.   Pogodbenice priznavajo pomen približevanja obstoječe zakonodaje pogodbenic iz jugovzhodne Evrope na področju državne pomoči in konkurence ustrezni zakonodaji Evropske unije. Pogodbenice iz jugovzhodne Evrope si prizadevajo, da bi zagotovile, da se njihova obstoječa in prihodnja zakonodaja o državni pomoči in konkurenci postopno uskladi s pravnim redom Unije.

2.   To približevanje se začne ob začetku veljavnosti te pogodbe in se postopno razširi na vse elemente določb Evropske unije o državni pomoči in konkurenci iz te priloge do konca drugega obdobja iz protokola k tej pogodbi, ki vsebuje prehodne ukrepe glede zadevne pogodbenice iz jugovzhodne Evrope. Zadevna pogodbenica iz jugovzhodne Evrope v dogovoru z Evropsko komisijo opredeli tudi pogoje in načine za spremljanje izvajanja približevanja zakonodaje in ukrepov za uveljavljanje zakonodaje.

Člen 3

Pravila o konkurenci in druge gospodarske določbe

1.   Nadaljnja ravnanja niso združljiva s pravilnim delovanjem te pogodbe, če bi lahko vplivala na trgovino med dvema ali več pogodbenicami:

(a)

vsi sporazumi med podjetji, sklepi združenj podjetij in usklajena ravnanja med podjetji, katerih namen ali učinek je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence;

(b)

zloraba s strani enega ali več podjetij, ki imajo prevladujoč položaj na celotnem ozemlju pogodbenic ali na precejšnjem delu tega ozemlja;

(c)

vsaka državna pomoč, s katero se izkrivlja ali bi se lahko izkrivljala konkurenca z dajanjem prednosti nekaterim podjetjem ali proizvodom.

2.   Vsa ravnanja, ki so v nasprotju s tem členom, se ocenjujejo po merilih, ki izhajajo iz uporabe pravil o konkurenci, ki se uporabljajo v Evropski uniji, zlasti iz členov 93, 101, 102, 106, 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter razlagalnih instrumentov, ki so jih sprejele institucije Evropske unije.

3.   Vsaka pogodbenica iz jugovzhodne Evrope zagotovi, da bo imel operativno neodvisen javni organ dovolj pooblastil za polno izvajanje točk (a) in (b) odstavka 1 v zvezi z zasebnimi in javnimi podjetji ter podjetji, ki so jim bile dodeljene posebne pravice.

4.   Vsaka pogodbenica iz jugovzhodne Evrope imenuje ali ustanovi operativno neodvisen organ, ki ima dovolj pooblastil za polno izvajanje točke (c) odstavka 1. Takšen organ ima med drugim pooblastila, da odobri sheme državne pomoči in posamezne pomoči v skladu z odstavkom 2, ter pooblastila za odreditev vračila nezakonito dodeljene državne pomoči.

5.   Vsaka pogodbenica zagotovi preglednost na področju državnih pomoči med drugim tako, da za drugo pogodbenico pripravi redno letno poročilo ali ustrezen enakovreden dokument v skladu z metodologijo in predstavljeno analizo Evropske unije o državnih pomočeh. Pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice zagotovi informacije o posameznih primerih državne pomoči.

6.   Vsaka pogodbenica iz jugovzhodne Evrope pripravi izčrpen popis shem pomoči, vzpostavljenih pred ustanovitvijo organa iz odstavka 4, in takšne sheme pomoči uskladi z merili iz člena 2.

7.

(a)

Za namene uporabe določb točke (c) odstavka 1 pogodbenice priznavajo, da se med obdobji iz protokola k tej pogodbi, ki vsebuje prehodne ukrepe glede zadevne pogodbenice iz jugovzhodne Evrope, vsaka državna pomoč, ki jo ta pogodbenica iz jugovzhodne Evrope odobri, oceni ob upoštevanju, da je treba zadevno pogodbenico iz jugovzhodne Evrope obravnavati kot območje, ki je enako območjem Evropske unije, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je velika podzaposlenost iz točke (a) člena 107(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

(b)

ta pogodbenica Evropski komisiji do konca prvega obdobja iz ustreznega protokola k tej pogodbi, ki vsebuje prehodne ukrepe glede zadevne pogodbenice iz jugovzhodne Evrope, predloži podatke o BDP na prebivalca, usklajene na ravni NUTS II. Organ iz odstavka 4 in Evropska komisija nato skupaj ocenita upravičenost regij zadevne pogodbenice iz jugovzhodne Evrope in največjo stopnjo intenzivnosti pomoči zanje, da se pripravi zemljevid regionalne pomoči na podlagi ustreznih smernic Evropske unije.

8.   Če ena od pogodbenic meni, da posamezno ravnanje ni združljivo s pogoji iz odstavka 1, lahko sprejme ustrezne ukrepe po posvetovanju z regionalnim usmerjevalnim odborom ali po preteku 30 delovnih dni po zahtevi za takšno posvetovanje.

9.   Pogodbenice izmenjajo informacije in pri tem upoštevajo omejitve, ki jih nalagajo zahteve za varovanje strokovne in poslovne tajnosti.


PRILOGA IV

PREDLOŽITEV ZADEV SODIŠČU EVROPSKE UNIJE

1.   Splošna pravila, ki se nanašajo na člen 19 osrednje pogodbe

1.

Določbe statuta Sodišča Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) in njegovega poslovnika glede predlogov za predhodno odločanje se, kolikor je to ustrezno, uporabljajo za zahteve za predhodno odločanje, ki jih predloži sodišče ali tribunal pogodbenice iz jugovzhodne Evrope na podlagi člena 19 osrednje pogodbe.

2.

V teh primerih imajo pogodbenice iz jugovzhodne Evrope v okviru področja uporabe te pogodbe tako kot države članice EU pravico, da Sodišču predložijo pripombe.

2.   Obseg ter pogoji in načini postopka, določenega v členu 19 osrednje pogodbe

1.

Če pogodbenica iz jugovzhodne Evrope v skladu s členom 19(2) osrednje pogodbe sprejme sklep o obsegu ter pogojih in načinih za napotitev na Sodišče, ta sklep določa bodisi:

(a)

da lahko katero koli sodišče ali tribunal pogodbenice iz jugovzhodne Evrope, zoper odločitev katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, zaprosi Sodišče za predhodno odločanje o vprašanju v zadevi, ki jo obravnava in ki se nanaša na veljavnost ali razlago te pogodbe ali določbe iz člena 19 osrednje pogodbe, če to sodišče ali tribunal meni, da je za izrek njegove sodbe potrebna odločitev o tem vprašanju, bodisi

(b)

da lahko katero koli sodišče ali tribunal zadevne pogodbenice iz jugovzhodne Evrope zaprosi Sodišče za predhodno odločanje o vprašanju v zadevi, ki jo obravnava in ki se nanaša na veljavnost ali razlago te pogodbe ali določbe iz odstavka 19 osrednje pogodbe, če to sodišče ali tribunal meni, da je za izrek njegove sodbe potrebna odločitev o tem vprašanju.

2.

Pogoji in načini uporabe člena 19 osrednje pogodbe temeljijo na načelih iz določb, ki urejajo delovanje Sodišča, vključno z ustreznimi določbami Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije, statuta in poslovnika Sodišča ter sodno prakso Sodišča. Pogodbenica iz jugovzhodne Evrope pri sprejetju odločitev o pogojih in načinih uporabe te določbe upošteva tudi priporočila, ki jih je Sodišče predložilo nacionalnim sodiščem ali tribunalom glede začetka postopka predhodnega odločanja.

3.   Spori, predloženi Sodišču v skladu s členom 37(3) osrednje pogodbe

Določbe statuta Sodišča in njegovega poslovnika glede sporov, predloženih Sodišču v skladu s členom 273 Pogodbe o delovanju Evropske unije, se, kolikor je to ustrezno, uporabljajo za spore, ki so mu predloženi v skladu s členom 37(3) osrednje pogodbe.

4.   Predložitev zadev Sodišču in jeziki

Pogodbenice iz jugovzhodne Evrope imajo pravico, da v postopkih pred Sodiščem, določenih v področju uporabe te pogodbe, uporabljajo kateri koli uradni jezik institucij Evropske unije ali pogodbenic iz jugovzhodne Evrope. Če se v uradnem dokumentu uporablja jezik, ki ni uradni jezik institucij Evropske unije, se hkrati predloži prevod v francoščino. Če pogodbenica iz jugovzhodne Evrope v ustnem postopku namerava uporabljati jezik, ki ni uradni jezik institucij Evropske unije, zagotovi simultano tolmačenje v francoščino.


PRILOGA V

PRISPEVEK K PRORAČUNU PROMETNE SKUPNOSTI

Pogodbenice

Prispevek v odstotkih

Evropska unija

80,00

Republika Albanija

3,20

Bosna in Hercegovina

3,55

nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

2,88

Kosovo (*1)

2,57

Črna gora

2,38

Republika Srbija

5,42

Prispevek se razdeli na dva dela: 80 % za Evropsko unijo in 20 % za šest pogodbenic iz jugovzhodne Evrope.

20 % za pogodbenice iz jugovzhodne Evrope se nadaljnje razčleni, kot sledi: vsaka pogodbenica prispeva 2 % k proračunu in preostalih 8 % se razdeli med šest pogodbenic iz jugovzhodne Evrope glede na njihov delež BDP v skupnem BDP pogodbenic iz jugovzhodne Evrope.


(*1)  To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244(1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.


PROTOKOL I

PREHODNE UREDITVE MED EVROPSKO UNIJO NA ENI STRANI IN REPUBLIKO ALBANIJO NA DRUGI STRANI

I.   Pogoji, ki se nanašajo na prehod, za železniški promet

ČLEN 1

1.

Prvo prehodno obdobje traja od začetka veljavnosti te pogodbe, dokler Republika Albanija (v nadaljnjem besedilu: Albanija) ne izpolni vseh pogojev, določenih v členu 2(1) tega oddelka, kar potrdi ocena, ki jo opravi Evropska komisija v skladu s postopkom iz člena 40 osrednje pogodbe.

2.

Drugo prehodno obdobje traja od konca prvega prehodnega obdobja, dokler Albanija ne izpolni vseh pogojev, določenih v členu 2(2) tega oddelka, kar potrdi ocena, ki jo opravi Evropska komisija v skladu s postopkom iz člena 40 osrednje pogodbe.

3.

Albanija lahko ob koncu prvega prehodnega obdobja Evropsko komisijo pozove, naj oceni napredek v skladu s členom 40 osrednje pogodbe, da bi prešla neposredno na povezovanje trgov v skladu s členom 11 osrednje pogodbe.

ČLEN 2

1.

Albanija do konca prvega prehodnega obdobja

(a)

izvede vso železniško zakonodajo v skladu s Prilogo I;

(b)

doseže zadostni napredek pri izvajanju pravil o državni pomoči in konkurenci, zajetih v sporazumu iz člena 17 osrednje pogodbe oziroma v Prilogi III.

2.

Albanija začne do konca drugega prehodnega obdobja uporabljati to pogodbo, vključno z vso železniško zakonodajo ter pravili o državni pomoči in konkurenci iz odstavka 1.

ČLEN 3

1.

Ne glede na člen 1(1) osrednje pogodbe:

(a)

se v prvem prehodnem obdobju prevoznikom v železniškem prometu, ki jim je licenco podelila Albanija, zagotovi dostop do železniške infrastrukture v Albaniji;

(b)

lahko v drugem prehodnem obdobju prevozniki v železniškem prometu, ki jim je licenco podelila Albanija, uveljavljajo prometne pravice, določene v železniški zakonodaji iz Priloge I, na železniški infrastrukturi katere koli druge pogodbenice iz jugovzhodne Evrope.

II.   Pogoji, ki se nanašajo na prehod, za pomorski promet

ČLEN 1

1.

Prvo prehodno obdobje traja od začetka veljavnosti te pogodbe, dokler Albanija ne izpolni vseh pogojev, določenih v členu 2(1) tega oddelka, kar potrdi ocena, ki jo opravi Evropska komisija v skladu s postopkom iz člena 40 osrednje pogodbe.

2.

Drugo prehodno obdobje traja od konca prvega prehodnega obdobja, dokler Albanija ne izpolni vseh pogojev, določenih v členu 2(2) tega oddelka, kar potrdi ocena, ki jo opravi Evropska komisija v skladu s postopkom iz člena 40 osrednje pogodbe.

ČLEN 2

1.

Do konca prvega prehodnega obdobja:

(a)

Albanija izvede vso pomorsko zakonodajo v skladu s Prilogo I, z izjemo Uredbe (EGS) št. 3577/92;

(b)

imajo državljani Albanije in ladijski prevozniki s sedežem v Albaniji pravico do prevoza potnikov ali blaga po morju med katerim koli pristaniščem v državi članici in katerim koli pristaniščem ali priobalno napravo druge države članice ali države, ki ni članica Evropske unije. Enako velja za državljane Albanije, ki prebivajo zunaj Albanije, in za ladijske prevoznike, ki imajo sedež zunaj Albanije in so pod nadzorom državljanov Albanije, če so njihova plovila registrirana v Albaniji v skladu z njeno zakonodajo.

Recipročno imajo lastniki plovil iz Unije pravico do prevoza potnikov ali blaga po morju med katerim koli pristaniščem ali priobalno napravo države članice in Albanije ter katerim koli pristaniščem ali priobalno napravo države, ki ni članica Evropske unije, in Albanije. Enako velja za državljane držav članic, ki prebivajo zunaj Evropske unije, in za ladijske prevoznike, ki imajo sedež zunaj Evropske unije in so pod nadzorom državljanov države članice, če so njihova plovila registrirana v tej državi članici v skladu z njeno zakonodajo.

2.

Do konca drugega prehodnega obdobja:

(a)

Albanija začne uporabljati to pogodbo, vključno z vso zakonodajo, določeno v Prilogi I;

(b)

bodo lastniki plovil iz Unije, ki upravljajo ladje, ki so registrirane v državi članici EU ali Albaniji in plujejo pod zastavo te države članice ali Albanije, dobili svobodo opravljanja storitev pomorskega prometa v Albaniji pod pogoji iz Uredbe (EGS) št. 3577/92.

Recipročno bodo lastniki plovil iz Albanije, ki upravljajo ladje, ki so registrirane v državi članici ali Albaniji in plujejo pod zastavo te države članice ali Albanije, dobili svobodo opravljanja storitev pomorskega prometa v kateri koli državi članici pod pogoji iz Uredbe (EGS) št. 3577/92.

III.   Pogoji, ki se nanašajo na prehod, za promet po celinskih plovnih poteh

ČLEN 1

1.

Prehodno obdobje traja od začetka veljavnosti te pogodbe, dokler Albanija ne izpolni vseh pogojev, določenih v členu 2 tega oddelka, kar potrdi ocena, ki jo opravi Evropska komisija v skladu s postopkom iz člena 40 osrednje pogodbe.

ČLEN 2

1.

Do konca prehodnega obdobja:

(a)

Albanija začne uporabljati to pogodbo, vključno z vso zakonodajo, določeno v Prilogi I;

(b)

ima Albanija pravico do prevoza potnikov ali blaga po celinskih plovnih poteh med katerim koli pristaniščem v državi članici in katerim koli pristaniščem ali priobalno napravo druge države članice.


PROTOKOL II

PREHODNE UREDITVE MED EVROPSKO UNIJO NA ENI STRANI TER BOSNO IN HERCEGOVINO NA DRUGI STRANI

I.   Pogoji, ki se nanašajo na prehod, za železniški promet

ČLEN 1

1.

Prvo prehodno obdobje traja od začetka veljavnosti te pogodbe, dokler Bosna in Hercegovina ne izpolni vseh pogojev, določenih v členu 2(1) tega oddelka, kar potrdi ocena, ki jo opravi Evropska komisija v skladu s postopkom iz člena 40 osrednje pogodbe.

2.

Drugo prehodno obdobje traja od konca prvega prehodnega obdobja, dokler Bosna in Hercegovina ne izpolni vseh pogojev, določenih v členu 2(2) tega oddelka, kar potrdi ocena, ki jo opravi Evropska komisija v skladu s postopkom iz člena 40 osrednje pogodbe.

3.

Bosna in Hercegovina lahko ob koncu prvega prehodnega obdobja Evropsko komisijo pozove, naj oceni napredek v skladu s členom 40 osrednje pogodbe, da bi prešla neposredno na povezovanje trgov v skladu s členom 11 osrednje pogodbe.

ČLEN 2

1.

Bosna in Hercegovina do konca prvega prehodnega obdobja

(a)

izvede vso železniško zakonodajo v skladu s Prilogo I;

(b)

doseže zadostni napredek pri izvajanju pravil o državni pomoči in konkurenci, zajetih v sporazumu iz člena 17 osrednje pogodbe oziroma v Prilogi III.

2.

Bosna in Hercegovina začne do konca drugega prehodnega obdobja uporabljati to pogodbo, vključno z vso železniško zakonodajo ter pravili o državni pomoči in konkurenci iz odstavka 1.

ČLEN 3

1.

Ne glede na člen 1(1) osrednje pogodbe:

(a)

se v prvem prehodnem obdobju prevoznikom v železniškem prometu, ki jim je licenco podelila Bosna in Hercegovina, zagotovi dostop do železniške infrastrukture v Bosni in Hercegovini;

(b)

lahko v drugem prehodnem obdobju prevozniki v železniškem prometu, ki jim je licenco podelila Bosna in Hercegovina, uveljavljajo prometne pravice, določene v železniški zakonodaji iz Priloge I, na železniški infrastrukturi katere koli druge pogodbenice iz jugovzhodne Evrope.

II.   Pogoji, ki se nanašajo na prehod, za pomorski promet

ČLEN 1

1.

Prvo prehodno obdobje traja od začetka veljavnosti te pogodbe, dokler Bosna in Hercegovina ne izpolni vseh pogojev, določenih v členu 2(1) tega oddelka, kar potrdi ocena, ki jo opravi Evropska komisija v skladu s postopkom iz člena 40 osrednje pogodbe.

2.

Drugo prehodno obdobje traja od konca prvega prehodnega obdobja, dokler Bosna in Hercegovina ne izpolni vseh pogojev, določenih v členu 2(2) tega oddelka, kar potrdi ocena, ki jo opravi Evropska komisija v skladu s postopkom iz člena 40 osrednje pogodbe.

ČLEN 2

1.

Do konca prvega prehodnega obdobja:

(a)

Bosna in Hercegovina izvede vso pomorsko zakonodajo v skladu s Prilogo I, z izjemo Uredbe (EGS) št. 3577/92;

(b)

imajo državljani Bosne in Hercegovine ter ladijski prevozniki s sedežem v Bosni in Hercegovini pravico do prevoza potnikov ali blaga po morju med katerim koli pristaniščem v državi članici in katerim koli pristaniščem ali priobalno napravo druge države članice ali države, ki ni članica Evropske unije. Enako velja za državljane Bosne in Hercegovine, ki prebivajo zunaj Bosne in Hercegovine, ter za ladijske prevoznike, ki imajo sedež zunaj Bosne in Hercegovine in so pod nadzorom državljanov Bosne in Hercegovine, če so njihova plovila registrirana v Bosni in Hercegovini v skladu z njeno zakonodajo.

Recipročno imajo lastniki plovil iz Unije pravico do prevoza potnikov ali blaga po morju med katerim koli pristaniščem ali priobalno napravo države članice EU in Bosne in Hercegovine ter katerim koli pristaniščem ali priobalno napravo države, ki ni članica Evropske unije, in Bosne in Hercegovine. Enako velja za državljane držav članic, ki prebivajo zunaj Evropske unije, in za ladijske prevoznike, ki imajo sedež zunaj Evropske unije in so pod nadzorom državljanov države članice, če so njihova plovila registrirana v tej državi članici v skladu z njeno zakonodajo.

2.

Do konca drugega prehodnega obdobja:

(a)

Bosna in Hercegovina začne uporabljati to pogodbo, vključno z vso zakonodajo, določeno v Prilogi I;

(b)

bodo lastniki plovil iz Unije, ki upravljajo ladje, ki so registrirane v državi članici ali Bosni in Hercegovini ter plujejo pod zastavo te države članice ali Bosne in Hercegovine, dobili svobodo opravljanja storitev pomorskega prometa v Bosni in Hercegovini pod pogoji iz Uredbe (EGS) št. 3577/92.

Recipročno bodo lastniki plovil iz Bosne in Hercegovine, ki upravljajo ladje, ki so registrirane v državi članici ali Bosni in Hercegovini ter plujejo pod zastavo te države članice ali Bosne in Hercegovine, dobili svobodo opravljanja storitev pomorskega prometa v kateri koli državi članici pod pogoji iz Uredbe (EGS) št. 3577/92.

III.   Pogoji, ki se nanašajo na prehod, za promet po celinskih plovnih poteh

ČLEN 1

1.

Prehodno obdobje traja od začetka veljavnosti te pogodbe, dokler Bosna in Hercegovina ne izpolni vseh pogojev, določenih v členu 2 tega oddelka, kar potrdi ocena, ki jo opravi Evropska komisija v skladu s postopkom iz člena 40 osrednje pogodbe.

ČLEN 2

1.

Do konca prehodnega obdobja:

(a)

Bosna in Hercegovina začne uporabljati to pogodbo, vključno z vso zakonodajo, določeno v Prilogi I;

(b)

ima Bosna in Hercegovina pravico do prevoza potnikov ali blaga po celinskih plovnih poteh med katerim koli pristaniščem v državi članici EU in katerim koli pristaniščem ali priobalno napravo druge države članice EU.


PROTOKOL III

PREHODNE UREDITVE MED EVROPSKO UNIJO NA ENI STRANI IN NEKDANJO JUGOSLOVANSKO REPUBLIKO MAKEDONIJO NA DRUGI STRANI

I.   Pogoji, ki se nanašajo na prehod, za železniški promet

ČLEN 1

1.

Prvo prehodno obdobje traja od začetka veljavnosti te pogodbe, dokler nekdanja jugoslovanska republika Makedonija ne izpolni vseh pogojev, določenih v členu 2(1) tega oddelka, kar potrdi ocena, ki jo opravi Evropska komisija v skladu s postopkom iz člena 40 osrednje pogodbe.

2.

Drugo prehodno obdobje traja od konca prvega prehodnega obdobja, dokler nekdanja jugoslovanska republika Makedonija ne izpolni vseh pogojev, določenih v členu 2(2) tega oddelka, kar potrdi ocena, ki jo opravi Evropska komisija v skladu s postopkom iz člena 40 osrednje pogodbe.

3.

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija lahko ob koncu prvega prehodnega obdobja Evropsko komisijo pozove, naj oceni napredek v skladu s členom 40 osrednje pogodbe, da bi prešla neposredno na povezovanje trgov v skladu s členom 11 osrednje pogodbe.

ČLEN 2

1.

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija do konca prvega prehodnega obdobja

(a)

izvede vso železniško zakonodajo v skladu s Prilogo I;

(b)

doseže zadostni napredek pri izvajanju pravil o državni pomoči in konkurenci, zajetih v sporazumu iz člena 17 osrednje pogodbe oziroma v Prilogi III.

2.

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija začne do konca drugega prehodnega obdobja uporabljati to pogodbo, vključno z vso železniško zakonodajo ter pravili o državni pomoči in konkurenci iz odstavka 1.

ČLEN 3

1.

Ne glede na člen 1(1) osrednje pogodbe:

(a)

se v prvem prehodnem obdobju prevoznikom v železniškem prometu, ki jim je licenco podelila nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, zagotovi dostop do železniške infrastrukture v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji;

(b)

lahko v drugem prehodnem obdobju prevozniki v železniškem prometu, ki jim je licenco podelila nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, uveljavljajo prometne pravice, določene v železniški zakonodaji iz Priloge I, na železniški infrastrukturi katere koli druge pogodbenice iz jugovzhodne Evrope.

II.   Pogoji, ki se nanašajo na prehod, za pomorski promet

ČLEN 1

1.

Prvo prehodno obdobje traja od začetka veljavnosti te pogodbe, dokler nekdanja jugoslovanska republika Makedonija ne izpolni vseh pogojev, določenih v členu 2(1) tega oddelka, kar potrdi ocena, ki jo opravi Evropska komisija v skladu s postopkom iz člena 40 osrednje pogodbe.

2.

Drugo prehodno obdobje traja od konca prvega prehodnega obdobja, dokler nekdanja jugoslovanska republika Makedonija ne izpolni vseh pogojev, določenih v členu 2(2) tega oddelka, kar potrdi ocena, ki jo opravi Evropska komisija v skladu s postopkom iz člena 40 osrednje pogodbe.

ČLEN 2

1.

Do konca prvega prehodnega obdobja:

(a)

nekdanja jugoslovanska republika Makedonija izvede vso pomorsko zakonodajo v skladu s Prilogo I, z izjemo Uredbe (EGS) št. 3577/92;

(b)

imajo državljani nekdanje jugoslovanske republike Makedonije ter ladijski prevozniki s sedežem v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji pravico do prevoza potnikov ali blaga po morju med katerim koli pristaniščem v državi članici EU in katerim koli pristaniščem ali priobalno napravo druge države članice EU ali države, ki ni članica Evropske unije. Enako velja za državljane nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, ki prebivajo zunaj nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, ter za ladijske prevoznike, ki imajo sedež zunaj nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in so pod nadzorom državljanov nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, če so njihova plovila registrirana v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji v skladu z njeno zakonodajo.

Recipročno imajo lastniki plovil iz Unije pravico do prevoza potnikov ali blaga po morju med katerim koli pristaniščem ali priobalno napravo države članice EU in nekdanje jugoslovanske republike Makedonije ter katerim koli pristaniščem ali priobalno napravo države, ki ni članica EU, in nekdanje jugoslovanske republike Makedonije. Enako velja za državljane držav članic EU, ki prebivajo zunaj Evropske unije, in za ladijske prevoznike, ki imajo sedež zunaj Evropske unije in so pod nadzorom državljanov države članice EU, če so njihova plovila registrirana v tej državi članici EU v skladu z njeno zakonodajo.

2.

Do konca drugega prehodnega obdobja:

(a)

nekdanja jugoslovanska republika Makedonija začne uporabljati to pogodbo, vključno z vso zakonodajo, določeno v Prilogi I;

(b)

bodo lastniki plovil iz Unije, ki upravljajo ladje, ki so registrirane v državi članici EU ali nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in plujejo pod zastavo te države članice ali nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, dobili svobodo opravljanja storitev pomorskega prometa v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji pod pogoji iz Uredbe (EGS) št. 3577/92.

Recipročno bodo lastniki plovil iz nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, ki upravljajo ladje, ki so registrirane v državi članici EU ali nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in plujejo pod zastavo te države članice ali nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, dobili svobodo opravljanja storitev pomorskega prometa v kateri koli državi članici EU pod pogoji iz Uredbe (EGS) št. 3577/92.

III.   Pogoji, ki se nanašajo na prehod, za promet po celinskih plovnih poteh

ČLEN 1

1.

Prehodno obdobje traja od začetka veljavnosti te pogodbe, dokler nekdanja jugoslovanska republika Makedonija ne izpolni vseh pogojev, določenih v členu 2 tega oddelka, kar potrdi ocena, ki jo opravi Evropska komisija v skladu s postopkom iz člena 40 osrednje pogodbe.

ČLEN 2

Do konca prehodnega obdobja:

(a)

nekdanja jugoslovanska republika Makedonija začne uporabljati to pogodbo, vključno z vso zakonodajo, določeno v Prilogi I;

(b)

ima nekdanja jugoslovanska republika Makedonija pravico do prevoza potnikov ali blaga po celinskih plovnih poteh med katerim koli pristaniščem v državi članici EU in katerim koli pristaniščem ali priobalno napravo druge države članice.


PROTOKOL IV

PREHODNE UREDITVE MED EVROPSKO UNIJO NA ENI STRANI IN KOSOVOM (*1) NA DRUGI STRANI

I.   Pogoji, ki se nanašajo na prehod, za železniški promet

ČLEN 1

1.

Prvo prehodno obdobje traja od začetka veljavnosti te pogodbe, dokler Kosovo ne izpolni vseh pogojev, določenih v členu 2(1) tega oddelka, kar potrdi ocena, ki jo opravi Evropska komisija v skladu s postopkom iz člena 40 osrednje pogodbe.

2.

Drugo prehodno obdobje traja od konca prvega prehodnega obdobja, dokler Kosovo ne izpolni vseh pogojev, določenih v členu 2(2) tega oddelka, kar potrdi ocena, ki jo opravi Evropska komisija v skladu s postopkom iz člena 40 osrednje pogodbe.

3.

Kosovo lahko ob koncu prvega prehodnega obdobja Evropsko komisijo pozove, naj oceni napredek v skladu s členom 40 osrednje pogodbe, da bi prešla neposredno na povezovanje trgov v skladu s členom 11 osrednje pogodbe.

ČLEN 2

1.

Kosovo do konca prvega prehodnega obdobja:

(a)

izvede vso železniško zakonodajo v skladu s Prilogo I;

(b)

doseže zadostni napredek pri izvajanju pravil o državni pomoči in konkurenci, zajetih v sporazumu iz člena 17 osrednje pogodbe oziroma v Prilogi III.

2.

Kosovo začne do konca drugega prehodnega obdobja uporabljati to pogodbo, vključno z vso železniško zakonodajo ter pravili o državni pomoči in konkurenci iz odstavka 1.

ČLEN 3

1.

Ne glede na člen 1(1) osrednje pogodbe:

(a)

se v prvem prehodnem obdobju prevoznikom v železniškem prometu, ki jim je licenco podelilo Kosovo, zagotovi dostop do železniške infrastrukture na Kosovu;

(b)

lahko v drugem prehodnem obdobju prevozniki v železniškem prometu, ki jim je licenco podelilo Kosovo, uveljavljajo prometne pravice, določene v železniški zakonodaji iz Priloge I, na železniški infrastrukturi katere koli druge pogodbenice iz jugovzhodne Evrope.

II.   Pogoji, ki se nanašajo na cestni promet

Evropska unija in Kosovo se dogovorita, da se ne glede na člen 61(1) Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani in Kosovom (*1) na drugi strani (1) poglavje III Sporazuma o tranzitnem prometu še vedno uporablja, ko začne veljati Pogodba o ustanovitvi prometne skupnosti.

III.   Pogoji, ki se nanašajo na prehod, za pomorski promet

ČLEN 1

1.

Prvo prehodno obdobje traja od začetka veljavnosti te pogodbe, dokler Kosovo ne izpolni vseh pogojev, določenih v členu 2(1) tega oddelka, kar potrdi ocena, ki jo opravi Evropska komisija v skladu s postopkom iz člena 40 osrednje pogodbe.

2.

Drugo prehodno obdobje traja od konca prvega prehodnega obdobja, dokler Kosovo ne izpolni vseh pogojev, določenih v členu 2(2) tega oddelka, kar potrdi ocena, ki jo opravi Evropska komisija v skladu s postopkom iz člena 40 osrednje pogodbe.

ČLEN 2

1.

Do konca prvega prehodnega obdobja:

(a)

Kosovo izvede vso pomorsko zakonodajo v skladu s Prilogo I, z izjemo Uredbe (EGS) št. 3577/92;

(b)

imajo državljani Kosova in ladijski prevozniki s sedežem na Kosovu pravico do prevoza potnikov ali blaga po morju med katerim koli pristaniščem v državi članici EU in katerim koli pristaniščem ali priobalno napravo druge države članice EU ali države, ki ni članica Evropske unije. Enako velja za državljane Kosova, ki prebivajo zunaj Kosova, in za ladijske prevoznike, ki imajo sedež zunaj Kosova in so pod nadzorom državljanov Kosova, če so njihova plovila registrirana na Kosovu v skladu z njegovo zakonodajo.

Recipročno imajo lastniki plovil iz Unije pravico do prevoza potnikov ali blaga po morju med katerim koli pristaniščem ali priobalno napravo države članice EU in Kosova ter katerim koli pristaniščem ali priobalno napravo države, ki ni članica Evropske unije, in Kosova. Enako velja za državljane držav članic EU, ki prebivajo zunaj Evropske unije, in za ladijske prevoznike, ki imajo sedež zunaj Evropske unije in so pod nadzorom državljanov države članice EU, če so njihova plovila registrirana v tej državi članici EU v skladu z njeno zakonodajo.

2.

Do konca drugega prehodnega obdobja:

(a)

Kosovo začne uporabljati to pogodbo, vključno z vso zakonodajo, določeno v Prilogi I;

(b)

bodo lastniki plovil iz Unije, ki upravljajo ladje, ki so registrirane v državi članici EU ali na Kosovem in plujejo pod zastavo te države članice ali Kosova, dobili svobodo opravljanja storitev pomorskega prometa na Kosovem pod pogoji iz Uredbe (EGS) št. 3577/92.

Recipročno bodo lastniki plovil s Kosova, ki upravljajo ladje, ki so registrirane v državi članici EU ali na Kosovu in plujejo pod zastavo te države članice ali Kosova, dobili svobodo opravljanja storitev pomorskega prometa v kateri koli državi članici EU pod pogoji iz Uredbe (EGS) št. 3577/92.

IV.   Pogoji, ki se nanašajo na prehod, za promet po celinskih plovnih poteh

ČLEN 1

1.

Prehodno obdobje traja od začetka veljavnosti te pogodbe, dokler Kosovo ne izpolni vseh pogojev, določenih v členu 2 tega oddelka, kar potrdi ocena, ki jo opravi Evropska komisija v skladu s postopkom iz člena 40 osrednje pogodbe.

ČLEN 2

Do konca prehodnega obdobja:

(a)

Kosovo začne uporabljati to pogodbo, vključno z vso zakonodajo, določeno v Prilogi I;

(b)

ima Kosovo pravico do prevoza potnikov ali blaga po celinskih plovnih poteh med katerim koli pristaniščem v državi članici in katerim koli pristaniščem ali priobalno napravo druge države članice EU.


(*1)  To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244(1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

(1)  UL EU L 71, 16.3.2016, str. 3.


PROTOKOL V

PREHODNE UREDITVE MED EVROPSKO UNIJO NA ENI STRANI IN ČRNO GORO NA DRUGI STRANI

I.   Pogoji, ki se nanašajo na prehod, za železniški promet

ČLEN 1

1.

Prvo prehodno obdobje traja od začetka veljavnosti te pogodbe, dokler Črna gora ne izpolni vseh pogojev, določenih v členu 2(1) tega oddelka, kar potrdi ocena, ki jo opravi Evropska komisija v skladu s postopkom iz člena 40 osrednje pogodbe.

2.

Drugo prehodno obdobje traja od konca prvega prehodnega obdobja, dokler Črna gora ne izpolni vseh pogojev, določenih v členu 2(2) tega oddelka, kar potrdi ocena, ki jo opravi Evropska komisija v skladu s postopkom iz člena 40 osrednje pogodbe.

3.

Črna gora lahko ob koncu prvega prehodnega obdobja Evropsko komisijo pozove, naj oceni napredek v skladu s členom 40 osrednje pogodbe, da bi prešla neposredno na povezovanje trgov v skladu s členom 11 osrednje pogodbe.

ČLEN 2

1.

Črna gora do konca prvega prehodnega obdobja:

(a)

izvede vso železniško zakonodajo v skladu s Prilogo I;

(b)

doseže zadostni napredek pri izvajanju pravil o državni pomoči in konkurenci, zajetih v sporazumu iz člena 17 osrednje pogodbe oziroma v Prilogi III.

2.

Črna gora začne do konca drugega prehodnega obdobja uporabljati to pogodbo, vključno z vso železniško zakonodajo ter pravili o državni pomoči in konkurenci iz odstavka 1.

ČLEN 3

1.

Ne glede na člen 1(1) osrednje pogodbe:

(a)

se v prvem prehodnem obdobju prevoznikom v železniškem prometu, ki jim je licenco podelila Črna gora, zagotovi dostop do železniške infrastrukture v Črni gori;

(b)

lahko v drugem prehodnem obdobju prevozniki v železniškem prometu, ki jim je licenco podelila Črna gora, uveljavljajo prometne pravice, določene v železniški zakonodaji iz Priloge I, na železniški infrastrukturi katere koli druge pogodbenice iz jugovzhodne Evrope.

II.   Pogoji, ki se nanašajo na prehod, za pomorski promet

ČLEN 1

1.

Prvo prehodno obdobje traja od začetka veljavnosti te pogodbe, dokler Črna gora ne izpolni vseh pogojev, določenih v členu 2(1) tega oddelka, kar potrdi ocena, ki jo opravi Evropska komisija v skladu s postopkom iz člena 40 osrednje pogodbe.

2.

Drugo prehodno obdobje traja od konca prvega prehodnega obdobja, dokler Črna gora ne izpolni vseh pogojev, določenih v členu 2(2) tega oddelka, kar potrdi ocena, ki jo opravi Evropska komisija v skladu s postopkom iz člena 40 osrednje pogodbe.

ČLEN 2

1.

Do konca prvega prehodnega obdobja:

(a)

Črna gora izvede vso pomorsko zakonodajo v skladu s Prilogo I, z izjemo Uredbe (EGS) št. 3577/92;

(b)

imajo državljani Črne gore in ladijski prevozniki s sedežem v Črni gori pravico do prevoza potnikov ali blaga po morju med katerim koli pristaniščem v državi članici EU in katerim koli pristaniščem ali priobalno napravo druge države članice EU ali države, ki ni članica Evropske unije. Enako velja za državljane Črne gore, ki prebivajo zunaj Črne gore, in za ladijske prevoznike, ki imajo sedež zunaj Črne gore in so pod nadzorom državljanov Črne gore, če so njihova plovila registrirana v Črni gori v skladu z njeno zakonodajo.

Recipročno imajo lastniki plovil iz Unije pravico do prevoza potnikov ali blaga po morju med katerim koli pristaniščem ali priobalno napravo države članice EU in Črne gore ter katerim koli pristaniščem ali priobalno napravo države, ki ni članica Evropske unije, in Črne gore. Enako velja za državljane držav članic EU, ki prebivajo zunaj Evropske unije, in za ladijske prevoznike, ki imajo sedež zunaj Evropske unije in so pod nadzorom državljanov države članice EU, če so njihova plovila registrirana v tej državi članici EU v skladu z njeno zakonodajo.

2.

Do konca drugega prehodnega obdobja:

(a)

Črna gora začne uporabljati to pogodbo, vključno z vso zakonodajo, določeno v Prilogi I;

(b)

bodo lastniki plovil iz unije, ki upravljajo ladje, ki so registrirane v državi članici EU ali Črni gori in plujejo pod zastavo te države članice ali Črne gore, dobili svobodo opravljanja storitev pomorskega prometa v Črni gori pod pogoji iz Uredbe (EGS) št. 3577/92.

Recipročno bodo lastniki plovil iz Črne gore, ki upravljajo ladje, ki so registrirane v državi članici EU ali Črni gori in plujejo pod zastavo te države članice ali Črne gore, dobili svobodo opravljanja storitev pomorskega prometa v kateri koli državi članici EU pod pogoji iz Uredbe (EGS) št. 3577/92.

III.   Pogoji, ki se nanašajo na prehod, za promet po celinskih plovnih poteh

ČLEN 1

1.

Prehodno obdobje traja od začetka veljavnosti te pogodbe, dokler Črna gora ne izpolni vseh pogojev, določenih v členu 2 tega oddelka, kar potrdi ocena, ki jo opravi Evropska komisija v skladu s postopkom iz člena 40 osrednje pogodbe.

ČLEN 2

Do konca prehodnega obdobja:

(a)

Črna gora začne uporabljati to pogodbo, vključno z vso zakonodajo, določeno v Prilogi I;

(b)

ima Črna gora pravico do prevoza potnikov ali blaga po celinskih plovnih poteh med katerim koli pristaniščem v državi članici EU in katerim koli pristaniščem ali priobalno napravo druge države članice EU.


PROTOKOL VI

PREHODNE UREDITVE MED EVROPSKO UNIJO NA ENI STRANI IN REPUBLIKO SRBIJO NA DRUGI STRANI

I.   Pogoji, ki se nanašajo na prehod, za železniški promet

ČLEN 1

1.

Prvo prehodno obdobje traja od začetka veljavnosti te pogodbe, dokler Republika Srbija (v nadaljnjem besedilu: Srbija) ne izpolni vseh pogojev, določenih v členu 2(1) tega oddelka, kar potrdi ocena, ki jo opravi Evropska komisija v skladu s postopkom iz člena 40 osrednje pogodbe.

2.

Drugo prehodno obdobje traja od konca prvega prehodnega obdobja, dokler Srbija ne izpolni vseh pogojev, določenih v členu 2(2) tega oddelka, kar potrdi ocena, ki jo opravi Evropska komisija v skladu s postopkom iz člena 40 osrednje pogodbe.

3.

Srbija lahko ob koncu prvega prehodnega obdobja Evropsko komisijo pozove, naj oceni napredek v skladu s členom 40 osrednje pogodbe, da bi prešla neposredno na povezovanje trgov v skladu s členom 11 osrednje pogodbe.

ČLEN 2

1.

Srbija do konca prvega prehodnega obdobja:

(a)

izvede vso železniško zakonodajo v skladu s Prilogo I;

(b)

doseže zadostni napredek pri izvajanju pravil o državni pomoči in konkurenci, zajetih v sporazumu iz člena 17 osrednje pogodbe oziroma v Prilogi III.

2.

Srbija začne do konca drugega prehodnega obdobja uporabljati to pogodbo, vključno z vso železniško zakonodajo ter pravili o državni pomoči in konkurenci iz odstavka 1.

ČLEN 3

1.

Ne glede na člen 1(1) osrednje pogodbe:

(a)

se v prvem prehodnem obdobju prevoznikom v železniškem prometu, ki jim je licenco podelila Srbija, zagotovi dostop do železniške infrastrukture v Srbiji;

(b)

lahko v drugem prehodnem obdobju prevozniki v železniškem prometu, ki jim je licenco podelila Srbija, uveljavljajo prometne pravice, določene v železniški zakonodaji iz Priloge I, na železniški infrastrukturi katere koli druge pogodbenice iz jugovzhodne Evrope.

II.   Pogoji, ki se nanašajo na prehod, za pomorski promet

ČLEN 1

1.

Prvo prehodno obdobje traja od začetka veljavnosti te pogodbe, dokler Srbija ne izpolni vseh pogojev, določenih v členu 2(1) tega oddelka, kar potrdi ocena, ki jo opravi Evropska komisija v skladu s postopkom iz člena 40 osrednje pogodbe.

2.

Drugo prehodno obdobje traja od konca prvega prehodnega obdobja, dokler Srbija ne izpolni vseh pogojev, določenih v členu 2(2) tega oddelka, kar potrdi ocena, ki jo opravi Evropska komisija v skladu s postopkom iz člena 40 osrednje pogodbe.

ČLEN 2

1.

Do konca prvega prehodnega obdobja:

(a)

Srbija izvede vso pomorsko zakonodajo v skladu s Prilogo I, z izjemo Uredbe (EGS) št. 3577/92;

(b)

imajo državljani Srbije in ladijski prevozniki s sedežem v Srbiji pravico do prevoza potnikov ali blaga po morju med katerim koli pristaniščem v državi članici EU in katerim koli pristaniščem ali priobalno napravo druge države članice EU ali države, ki ni članica Evropske unije. Enako velja za državljane Srbije, ki prebivajo zunaj Srbije, in za ladijske prevoznike, ki imajo sedež zunaj Srbije in so pod nadzorom državljanov Srbije, če so njihova plovila registrirana v Srbiji v skladu z njeno zakonodajo.

Recipročno imajo lastniki plovil iz Unije pravico do prevoza potnikov ali blaga po morju med katerim koli pristaniščem ali priobalno napravo države članice EU in Srbije ter katerim koli pristaniščem ali priobalno napravo države, ki ni članica Evropske unije, in Srbije. Enako velja za državljane držav članic EU, ki prebivajo zunaj Evropske unije, in za ladijske prevoznike, ki imajo sedež zunaj Evropske unije in so pod nadzorom državljanov države članice EUče so njihova plovila registrirana v tej državi članici EU v skladu z njeno zakonodajo.

2.

Do konca drugega prehodnega obdobja:

(a)

Srbija začne uporabljati to pogodbo, vključno z vso zakonodajo, določeno v Prilogi I;

(b)

bodo lastniki plovil iz Unije, ki upravljajo ladje, ki so registrirane v državi članici EU ali Srbiji in plujejo pod zastavo te države članice ali Srbije, dobili svobodo opravljanja storitev pomorskega prometa v Srbiji pod pogoji iz Uredbe (EGS) št. 3577/92.

Recipročno bodo lastniki plovil iz Srbije, ki upravljajo ladje, ki so registrirane v državi članici EU ali Srbiji in plujejo pod zastavo te države članice ali Srbije, dobili svobodo opravljanja storitev pomorskega prometa v kateri koli državi članici EU pod pogoji iz Uredbe (EGS) št. 3577/92.

III.   Pogoji, ki se nanašajo na prehod, za promet po celinskih plovnih poteh

ČLEN 1

1.

Prehodno obdobje traja od začetka veljavnosti te pogodbe, dokler Srbija ne izpolni vseh pogojev, določenih v členu 2 tega oddelka, kar potrdi ocena, ki jo opravi Evropska komisija v skladu s postopkom iz člena 40 osrednje pogodbe.

ČLEN 2

Do konca prehodnega obdobja:

(a)

Srbija začne uporabljati to pogodbo, vključno z vso zakonodajo, določeno v Prilogi I;

(b)

ima Srbija pravico do prevoza potnikov ali blaga po celinskih plovnih poteh med katerim koli pristaniščem v državi članici EU in katerim koli pristaniščem ali priobalno napravo druge države članice EU.