SPORAZUM O OKREPLJENEM PARTNERSTVU IN SODELOVANJU

med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Kazahstan na drugi strani

KAZALO

NASLOV

PREAMBULA

PROTOKOL O MEDSEBOJNI UPRAVNI POMOČI V CARINSKIH ZADEVAH

KRALJEVINA BELGIJA,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

IRSKA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA HRVAŠKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

MADŽARSKA,

REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ROMUNIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,

pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, v nadaljnjem besedilu: države članice,

EVROPSKA UNIJA

na eni strani ter

REPUBLIKA KAZAHSTAN

na drugi strani,

v nadaljnjem besedilu skupaj: pogodbenici, STA SE –

OB UPOŠTEVANJU močnih vezi in skupnih vrednot pogodbenic ter njune želje, da nadalje okrepita in razširita vezi, ki so bile v preteklosti vzpostavljene s Sporazumom o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami ter Republiko Kazahstan, podpisanim dne 23. januarja 1995 v Bruslju, strategijo EU za novo partnerstvo s srednjo Azijo, ki jo je Evropski svet sprejel junija 2007, ter državnim programom Republike Kazahstan „Pot v Evropo“, sprejetim leta 2008;

OB UPOŠTEVANJU zaveze pogodbenic, da v celoti uveljavita načela in določbe Ustanovne listine Združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: Listina ZN), Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), zlasti Helsinške sklepne listine ter drugih splošno priznanih norm mednarodnega prava;

OB UPOŠTEVANJU močne zavezanosti pogodbenic, da okrepita spodbujanje, zaščito ter uveljavljanje temeljnih svoboščin in človekovih pravic ter spoštovanje demokratičnih načel, pravne države in dobrega upravljanja;

OB PREPOZNAVANJU močne zavezanosti pogodbenic naslednjim načelom njunega sodelovanja na področju človekovih pravic in demokracije: spodbujanju skupnih ciljev, odprtemu in konstruktivnemu političnemu dialogu, preglednosti in spoštovanju mednarodnih standardov človekovih pravic;

OB UPOŠTEVANJU zaveze pogodbenic k spoštovanju načela prostega tržnega gospodarstva;

OB PREPOZNAVANJU vse pomembnejše vloge trgovine in naložbenih odnosov med Evropsko unijo in Republiko Kazahstan;

OB UPOŠTEVANJU, da bo Sporazum še dodatno okrepil tesne gospodarske odnose med pogodbenicama in ustvaril novo ozračje ter boljše pogoje za nadaljnji razvoj trgovine in naložb med njima, vključno s področjem energetike;

OB UPOŠTEVANJU cilja, in sicer okrepitve trgovine in naložb v vseh sektorjih na osnovi okrepljene pravne podlage, zlasti v tem sporazumu in Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: Sporazum STO);

OB UPOŠTEVANJU zaveze pogodbenic k spodbujanju mednarodnega miru in varnosti ter mirnega reševanja sporov, zlasti z uspešnim sodelovanjem v ta namen v okviru ZN in OVSE;

OB UPOŠTEVANJU pripravljenosti pogodbenic za nadaljnji razvoj rednega političnega dialoga o dvostranskih in mednarodnih vprašanjih vzajemnega interesa;

OB UPOŠTEVANJU zaveze pogodbenic k mednarodnim obveznostim v boju proti širjenju orožja za množično uničevanje in pripadajočih nosilcev ter sodelovanju na področju prepovedi širjenja orožja ter jedrske varnosti in zaščite;

OB UPOŠTEVANJU, da sta pogodbenici zavezani boju proti nedovoljeni trgovini ter kopičenju osebnega in lahkega orožja, ter ob upoštevanju Pogodbe o trgovini z orožjem, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov;

OB UPOŠTEVANJU pomena dejavnega sodelovanja Republike Kazahstan pri izvajanju strategije Evropske unije za novo partnerstvo s Srednjo Azijo;

OB UPOŠTEVANJU, da sta pogodbenici zavezani boju proti organiziranemu kriminalu in trgovini z ljudmi ter okrepitvi sodelovanja na področju boja proti terorizmu;

OB UPOŠTEVANJU zaveze pogodbenic, da okrepita dialog in sodelovanje na področju migracij in s tem povezanih vprašanj s celovitim pristopom, ki temelji na sodelovanju na področju zakonitih migracij ter boju proti nedovoljenim migracijam in trgovini z ljudmi, ter ob priznavanju pomena določbe o ponovnem sprejemu iz tega sporazuma;

V ŽELJI zagotoviti uravnotežene pogoje v dvostranskih trgovinskih odnosih med Evropsko unijo in Republiko Kazahstan;

OB UPOŠTEVANJU zaveze pogodbenic k spoštovanju pravic in obveznosti, ki izhajajo iz članstva v Svetovni trgovinski organizaciji (STO), ter preglednemu in nediskriminatornemu izvajanju teh pravic in obveznosti;

OB UPOŠTEVANJU zaveze pogodbenic k spoštovanju načel trajnostnega razvoja, med drugim s spodbujanjem izvajanja mednarodnih večstranskih sporazumov in regionalnega sodelovanja;

V ŽELJI krepiti vzajemno koristno sodelovanje na vseh področjih skupnega interesa in krepiti okvir sodelovanja, kot je ustrezno;

OB PRIZNAVANJU potrebe po okrepljenem sodelovanju na področju energetike, po varnosti oskrbe z energijo, po olajševanju razvoja ustrezne infrastrukture, in sicer na podlagi Memoranduma o soglasju o sodelovanju na področju energetike med Evropsko unijo in Republiko Kazahstan, sestavljenega v Bruslju dne 4. decembra 2006, in v okviru Pogodbe o energetski listini;

OB PRIZNAVANJU, da je vsakršno sodelovanje na področju miroljubne uporabe jedrske energije urejeno s Sporazumom o sodelovanju med Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Republiko Kazahstan na področju jedrske varnosti, ki je bil podpisan v Bruslju dne 19. julija 1999 in ne spada v okvir tega sporazuma;

OB UPOŠTEVANJU zaveze pogodbenic, da se izboljša raven varovanja javnega zdravja in zdravstvenega varstva ljudi kot predpogoj za trajnostni razvoj in gospodarsko rast;

OB UPOŠTEVANJU zaveze pogodbenic h krepitvi medosebnih stikov, vključno s sodelovanjem in izmenjavami na področju znanosti in tehnologije, razvoja inovacij, izobraževanja ter kulture;

OB UPOŠTEVANJU, da pogodbenici spodbujata vzajemno razumevanje in približevanje njune zakonodaje ter regulativnega okvira, da bi nadalje okrepili vzajemno koristne vezi in trajnostni razvoj;

OB UGOTOVITVI, da v primeru, ko se pogodbenici odločita, da v okviru tega sporazuma skleneta posebne sporazume na področju svobode, varnosti in pravice, ki naj bi jih Evropska unija sklenila na podlagi naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, določbe takšnih prihodnjih sporazumov ne bi zavezovale Združenega kraljestva in/ali Irske, razen če Evropska unija skupaj z Združenim kraljestvom in/ali Irsko glede na njihove prejšnje dvostranske odnose Republiko Kazahstan uradno obvesti, da so za Združeno kraljestvo in/ali Irsko takšni prihodnji posebni sporazumi postali zavezujoči kot del Evropske unije v skladu s Protokolom (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije. Podobno velja, da vsi naknadni notranji ukrepi EU, ki bi bili sprejeti v skladu z zgoraj omenjenim naslovom V, ne bi zavezovali Združenega kraljestva in/ali Irske k izvajanju tega sporazuma, razen če uradno sporočita, da želita sodelovati pri takšnih ukrepih ali jih sprejeti v skladu s Protokolom št. 21. Prav tako se ugotavlja, da bi takšni prihodnji sporazumi ali naknadni notranji ukrepi EU spadali na področje uporabe Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen navedenima pogodbama –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

NASLOV I

SPLOŠNA NAČELA IN CILJI TEGA SPORAZUMA

Člen 1

Splošna načela

Spoštovanje demokratičnih načel in človekovih pravic, kot so določene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, Helsinški sklepni listini OVSE in Pariški listini za novo Evropo ter drugih pomembnih mednarodnih instrumentih o človekovih pravicah, ter načela pravne države je temelj notranjih in mednarodnih politik pogodbenic ter pomeni bistven element tega sporazuma.

Pogodbenici ponovno poudarjata svojo zavezanost načelom prostega tržnega gospodarstva, spodbujanja trajnostnega razvoja in gospodarske rasti.

Izvajanje tega sporazuma temelji na načelih dialoga, vzajemnega zaupanja in spoštovanja, enakovrednega partnerstva in vzajemne koristi ter popolnem spoštovanju načel in vrednot, zapisanih v Listini ZN.

Člen 2

Cilji tega sporazuma

1.   Ta sporazum vzpostavlja okrepljeno partnerstvo in sodelovanje med pogodbenicama v okviru njunih pristojnosti na podlagi skupnega interesa in poglabljanja odnosov na vseh področjih njegove uporabe.

2.   Pri tem sodelovanju gre za proces med pogodbenicama, ki prispeva k mednarodnemu in regionalnemu miru in stabilnosti ter gospodarskemu razvoju, temelji pa na načelih, ki jih pogodbenici ponovno potrjujeta tudi v okviru svojih mednarodnih zavez, zlasti v ZN in OVSE.

Člen 3

Sodelovanje v regionalnih in mednarodnih organizacijah

Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali in si izmenjevali mnenja v regionalnih in mednarodnih forumih ter organizacijah.

NASLOV II

POLITIČNI DIALOG; SODELOVANJE NA PODROČJU ZUNANJE IN VARNOSTNE POLITIKE

Člen 4

Politični dialog

Pogodbenici nadalje razvijata in krepita učinkovit politični dialog na vseh področjih skupnega interesa, s čimer se na podlagi mednarodnega prava, učinkovitega sodelovanja v okviru večstranskih institucij in skupnih vrednot spodbujajo mednarodni mir, stabilnost in varnost, vključno na evrazijski celini.

Pogodbenici sodelujeta z namenom krepitve vloge ZN in OVSE ter izboljšanja učinkovitosti ustreznih mednarodnih in regionalnih organizacij.

Pogodbenici poglabljata sodelovanje in dialog o vprašanjih mednarodne varnosti in kriznega upravljanja, da bi se odzvali na trenutne svetovne in regionalne izzive ter velike nevarnosti.

Pogodbenici se zavezujeta, da bosta okrepili sodelovanje na vseh področjih skupnega interesa, zlasti upoštevanja mednarodnega prava, krepitve spoštovanja demokratičnih načel, pravne države, človekovih pravic in dobrega upravljanja. Pogodbenici se strinjata, da si bosta prizadevali za izboljšanje pogojev za nadaljnje regionalno sodelovanje, zlasti glede Srednje Azije ter še dlje.

Člen 5

Demokracija in pravna država

Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali pri spodbujanju in učinkovitem varstvu človekovih pravic ter pravne države, vključno prek ustreznih mednarodnih instrumentov na področju človekovih pravic.

Takšno sodelovanje bo doseženo prek dejavnosti, o katerih se vzajemno dogovorita pogodbenici, vključno z okrepitvijo spoštovanja pravne države, nadaljnjo okrepitvijo obstoječega dialoga o človekovih pravicah, nadaljnjim razvijanjem demokratičnih institucij, spodbujanjem ozaveščenosti o človekovih pravicah in okrepitvijo sodelovanja v organih ZN in OVSE za človekove pravice.

Člen 6

Zunanja in varnostna politika

Pogodbenici okrepita dialog in sodelovanje na področju zunanje in varnostne politike ter zlasti obravnavata vprašanja preprečevanja konfliktov in kriznega upravljanja, regionalne stabilnosti, neširjenja orožja, razoroževanja in nadzora orožja, jedrske varnosti in nadzora izvoza orožja in blaga z dvojno rabo.

Sodelovanje temelji na skupnih vrednotah in skupnih interesih, njegov namen pa je povečati uspešnost in približevanje politik ter spodbujati uporabo dvostranskih, regionalnih in mednarodnih forumov.

Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost načelom spoštovanja ozemeljske celovitosti, nedotakljivosti meja, suverenosti in neodvisnosti, kot so opredeljena v Listini ZN in v Helsinški sklepni listini OVSE, ter svojo zavezanost spodbujanju navedenih načel v dvostranskih in večstranskih odnosih.

Člen 7

Varnost v vesolju

Pogodbenici spodbujata povečanje varnosti, zaščite in trajnosti vseh z vesoljem povezanih dejavnosti, ter se dogovorita za sodelovanje na dvostranski, regionalni in mednarodni ravni z namenom zagotavljanja miroljubne uporabe vesolja. Obe pogodbenici opozarjata, da je treba preprečiti oboroževalno tekmo v vesolju.

Člen 8

Huda kazniva dejanja mednarodnih razsežnosti

Pogodbenici ponovno potrjujeta, da najhujša kazniva dejanja, ki zadevajo mednarodno skupnost kot celoto, ne bi smela ostati nekaznovana in da bi bilo treba njihov pregon zagotoviti z ukrepi na bodisi notranji bodisi mednarodni ravni, vključno preko Mednarodnega kazenskega sodišča.

Pogodbenici ob zagotavljanju, da se ohrani integriteta Rimskega statuta, soglašata, da bosta vodili dialog in si prizadevali sprejeti ukrepe za vsesplošen pristop k Rimskemu statutu v skladu z njuno zadevno zakonodajo, vključno z zagotavljanjem pomoči za krepitev zmogljivosti.

Člen 9

Preprečevanje konfliktov in krizno upravljanje

Pogodbenici okrepita sodelovanje na področju preprečevanja konfliktov, reševanja regionalnih konfliktov in kriznega upravljanja, da se ustvari okolje miru in stabilnosti.

Člen 10

Regionalna stabilnost

Pogodbenici okrepita skupna prizadevanja za spodbujanje stabilnosti in varnosti v Srednji Aziji ter izboljšanje pogojev za nadaljnje regionalno sodelovanje na podlagi načel, ki so določena v Listini ZN, Helsinški sklepni listini OVSE in drugih ustreznih večstranskih dokumentih, ki jih spoštujeta obe pogodbenici.

Člen 11

Preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje

Pogodbenici menita, da širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, tako med državnimi kakor nedržavnimi subjekti, pomeni eno od najresnejših groženj mednarodni stabilnosti in varnosti.

Pogodbenici sodelujeta in prispevata k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev s popolnim spoštovanjem in izvajanjem svojih obveznosti iz mednarodnih sporazumov in drugih relevantnih mednarodnih obveznostih na področju razoroževanja in neširjenja orožja. Pogodbenici soglašata, da je ta določba bistven element tega sporazuma.

Sodelovanje na tem področju se izvaja vključno z:

Člen 12

Osebno in lahko orožje

Pogodbenici sodelujeta in zagotavljata usklajevanje, dopolnjevanje in sinergijo svojih prizadevanj v boju proti nedovoljeni trgovini z osebnim in lahkim orožjem, vključno s strelivom zanj, na vseh ustreznih ravneh, ter soglašata, da bosta nadaljevali reden politični dialog, vključno v večstranskem okviru.

To sodelovanje pogodbenici izvajata v popolni skladnosti z obstoječimi mednarodnimi sporazumi in resolucijami Varnostnega sveta ZN ter njunimi zavezami v okviru drugih mednarodnih instrumentov, ki se uporabljajo na tem področju in ki jih pogodbenici spoštujeta. Pogodbenici sta v zvezi s tem prepričani o pomenu Pogodbe o trgovini z orožjem.

Člen 13

Boj proti terorizmu

Pogodbenici soglašata, da bosta na dvostranski, regionalni in mednarodni ravni sodelovali pri preprečevanju terorizma in boju proti njemu v skladu z načeli pravne države, mednarodnim pravom, mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic, humanitarnim pravom ter zadevnimi sklepi ZN, vključno z globalno protiteroristično strategijo ZN.

Cilj sodelovanja med pogodbenicama je:

NASLOV III

TRGOVINA IN POSLOVANJE

POGLAVJE 1

Blagovna menjava

Člen 14

Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi

1.   Vsaka pogodbenica prizna obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi za blago druge pogodbenice v skladu s členom I Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini (v nadaljnjem besedilu: GATT 1994), vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami, ki so smiselno vključene v ta sporazum in so njegov sestavni del.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za preferencialno obravnavo, ki jo katera koli pogodbenica odobri za blago iz druge države v skladu z GATT 1994.

Člen 15

Nacionalna obravnava

Vsaka pogodbenica prizna nacionalno obravnavo za blago druge pogodbenice v skladu s členom III GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami, ki so smiselno vključene v ta sporazum in so njegov sestavni del.

Člen 16

Uvozne in izvozne carine

Vsaka pogodbenica uporabi uvozne in izvozne carine v skladu s svojimi tarifnimi obveznostmi STO.

Člen 17

Uvozne in izvozne omejitve

Nobena pogodbenica ne sme uvesti ali ohraniti kakršnih koli prepovedi ali omejitev, razen dajatev, davkov ali drugih pristojbin, ki se bodisi uveljavijo s kvotami, uvoznimi ali izvoznimi dovoljenji bodisi z drugimi ukrepi, za uvoz katerega koli blaga druge pogodbenice ali izvoz oziroma prodajo za izvoz katerega koli blaga, namenjenega na ozemlje druge pogodbenice, v skladu s členom XI GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami, ki so smiselno vključene v ta sporazum in so njegov sestavni del.

Člen 18

Začasni uvoz blaga

Vsaka pogodbenica drugi pogodbenici v primerih in v skladu s postopki, ki jih določa katera koli mednarodna konvencija o začasnem uvozu blaga, ki je zanjo zavezujoča, odobri oprostitev uvoznih dajatev in carin za začasno uvoženo blago. Ta izjema se uporablja v skladu z zakonodajo pogodbenice, ki odobri to oprostitev.

Člen 19

Tranzit

Pogodbenici soglašata, da je načelo prostega tranzita temeljni pogoj za doseganje ciljev tega sporazuma. V zvezi s tem vsaka pogodbenica v skladu s členom V GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami, ki so smiselno vključene v ta sporazum in so njegov sestavni del, zagotovi prost tranzit prek svojega ozemlja za blago, ki se pošilja s carinskega območja druge pogodbenice ali je tja namenjeno.

Člen 20

Zaščitni ukrepi

Nobena določba tega sporazuma ne posega v ali vpliva na pravice in obveznosti katere koli pogodbenice v skladu s členom XIX GATT 1994 in Sporazumom STO o zaščitnih ukrepih.

Člen 21

Posebna zaščitna določba za kmetijstvo

Nobena določba tega sporazuma ne posega v ali vpliva na pravice in obveznosti katere koli pogodbenice v skladu s členom 5 (posebne zaščitne določbe) Sporazuma STO o kmetijstvu.

Člen 22

Protidampinški in izravnalni ukrepi

1.   Nobena določba tega sporazuma ne posega v ali vpliva na pravice in obveznosti katere koli pogodbenice v skladu s členom VI GATT 1994, Sporazumom STO o izvajanju člena VI GATT 1994 in Sporazumom STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih).

2.   Brez poseganja v člen 6.5 Sporazuma STO o izvajanju člena VI GATT 1994 in člen 12.4 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih in pred dokončno določitvijo pogodbenici zagotovita razkritje vseh bistvenih dejstev v obravnavi, ki predstavljajo podlago za odločitev, da se uporabijo ukrepi. Razkritja zainteresiranim stranem zagotavljajo dovolj časa za predložitev pripomb.

3.   Vsaki zainteresirani strani se omogoči, da izrazi svoja stališča med protidampinškimi ali izravnalnimi preiskavami, pod pogojem, da to ne zavlačuje preiskave po nepotrebnem.

4.   Določbe tega člena niso predmet določb o reševanju sporov iz tega sporazuma.

Člen 23

Določanje cen

Vsaka pogodbenica zagotovi, da podjetja ali subjekti, katerim dodeli posebne ali izključne pravice oziroma jih obvladuje in ki prodajajo blago na notranjem trgu ter enak proizvod tudi izvažajo, vodijo ločene račune, tako da se lahko jasno ugotovi naslednje:

Pri teh ločenih računih se upoštevajo računovodska načela vzročnosti, objektivnosti, preglednosti in doslednosti, skladno z mednarodno priznanimi računovodskimi standardi, ter temeljijo na revidiranih podatkih.

Člen 24

Izjeme

1.   Pogodbenici potrjujeta, da se njune obstoječe pravice in obveznosti iz člena XX GATT 1994 in njegovih pojasnjevalnih opomb smiselno uporabljajo za trgovino z blagom, zajeto v tem sporazumu. V ta namen so člen XX GATT 1994 in njegove pojasnjevalne opombe smiselno vključene v ta sporazum in so njegov sestavni del.

2.   Pogodbenici razumeta, da pogodbenica, ki namerava sprejeti ukrepe, pred sprejetjem kakršnih koli ukrepov iz pododstavkov (i) in (j) člena XX GATT 1994 drugi pogodbenici predloži vse relevantne informacije, da se poišče rešitev, ki je sprejemljiva za pogodbenici. Pogodbenici se lahko dogovorita o kakršnih koli sredstvih, potrebnih za odpravo težav. Če v 30 dneh od predložitve takih informacij dogovor ni sklenjen, lahko pogodbenica za zadevno blago uporabi ukrepe iz tega člena. Kadar je zaradi izjemnih in kritičnih okoliščin, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, predhodno zagotavljanje informacij ali pregleda onemogočeno, lahko pogodbenica, ki namerava uvesti ukrepe, nemudoma uporabi previdnostne ukrepe, ki so potrebni za obravnavo položaja, in o njih takoj obvesti drugo pogodbenico.

3.   Republika Kazahstan lahko ohrani določene ukrepe, ki niso v skladu s členi 14, 15 in 17 tega sporazuma, opredeljene v Protokolu o pristopu Republike Kazahstan k STO, do izteka prehodnih obdobij, predvidenih za navedene ukrepe v navedenem protokolu.

POGLAVJE 2

Carina

Člen 25

Carinsko sodelovanje

1.   Pogodbenici krepita sodelovanje na področju carin, da se zagotovi pregledno trgovinsko okolje, olajša trgovina, okrepi varnost dobavne verige, spodbuja varstvo potrošnikov, zajezi tok blaga, ki krši pravice intelektualne lastnine, ter okrepi boj proti tihotapljenju in goljufijam.

2.   Za uresničevanje navedenih ciljev in v mejah razpoložljivih sredstev pogodbenici med drugim sodelujeta pri:

3.   Svet za sodelovanje ustanovi pododbor za carinsko sodelovanje.

4.   O zadevah iz tega poglavja poteka reden dialog. Odbor za sodelovanje lahko določi pravila za vodenje takšnega dialoga.

Člen 26

Medsebojna upravna pomoč

Brez poseganja v druge oblike sodelovanja, ki so predvidene v tem sporazumu, zlasti v členu 25, pogodbenici druga drugi zagotovita medsebojno upravno pomoč v carinskih zadevah v skladu s Protokolom k temu Sporazumu o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah.

Člen 27

Carinsko vrednotenje

Sporazum o izvajanju člena VII GATT 1994 ureja carinsko vrednotenje blaga, ki se uporablja v trgovini med pogodbenicami. Njegove določbe so smiselno vključene v ta sporazum in so njegov sestavni del.

POGLAVJE 3

Tehnične ovire v trgovini

Člen 28

Sporazum STO o tehničnih ovirah v trgovini

Pogodbenici potrjujeta, da bosta v medsebojnih odnosih spoštovali pravice in obveznosti iz Sporazuma STO o tehničnih ovirah v trgovini (v nadaljnjem besedilu: Sporazum TBT), ki je smiselno vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del.

Člen 29

Tehnični predpisi, standardizacija, meroslovje, akreditacija, nadzor trga in ugotavljanje skladnosti

1.   Pogodbenici soglašata, da bosta:

2.   Pogodbenici si prizadevata vzpostaviti in vzdrževati postopek, s pomočjo katerega bo dosežena postopna uskladitev njunih tehničnih predpisov, standardov in postopkov za ugotavljanje skladnosti.

3.   Za področja, na katerih je bila dosežena uskladitev, lahko pogodbenici preučita možnost pogajanj o sporazumih o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov.

Člen 30

Preglednost

1.   Brez poseganja v določbe poglavja 13 tega naslova (Preglednost) vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni postopki za razvoj tehničnih predpisov in postopki za ugotavljanje skladnosti omogočajo javno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi v ustrezni zgodnji fazi, ko je pripombe, ki izhajajo iz javnega posvetovanja, še mogoče uvesti in upoštevati, razen če to ni mogoče zaradi izrednih razmer ali nevarnosti v zvezi z varnostjo, zdravjem, varstvom okolja ali nacionalno varnostjo.

2.   V skladu s členom 2.9 Sporazuma TBT vsaka pogodbenica dovoli obdobje za pripombe v ustrezni zgodnji fazi po uradnem obvestilu o predlaganih tehničnih predpisih ali postopkih ugotavljanja skladnosti. Če je posvetovanje o predlaganih osnutkih tehničnih predpisov ali postopkih ugotavljanja skladnosti odprto za javnost, vsaka pogodbenica dovoli drugi pogodbenici ali fizičnim ali pravnim osebam s sedežem na ozemlju druge pogodbenice, da sodelujejo pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, ki veljajo za fizične ali pravne osebe s sedežem na ozemlju navedene pogodbenice.

3.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so njeni sprejeti tehnični predpisi in postopki za ugotavljanje skladnosti na voljo javnosti.

POGLAVJE 4

Sanitarne in fitosanitarne zadeve

Člen 31

Cilj

Cilj tega poglavja je določiti načela, ki se uporabljajo za sanitarne in fitosanitarne (SPS) ukrepe ter vprašanja v zvezi z dobrobitjo živali v trgovini med pogodbenicama. Ta načela pogodbenici uporabljata na način, ki dodatno olajšuje trgovino, pri čemer se ohrani raven vsake od pogodbenic na področju varstva človeškega, živalskega ali rastlinskega življenja ali zdravja.

Člen 32

Načela

1.   Pogodbenici zagotovita, da se sanitarni in fitosanitarni ukrepi oblikujejo in uporabljajo na podlagi načela sorazmernosti, preglednosti, nediskriminacije in znanstvene utemeljenosti.

2.   Pogodbenica zagotovi, da njeni sanitarni in fitosanitarni ukrepi ne povzročajo samovoljne ali neutemeljene diskriminacije med njenim ozemljem in ozemljem druge pogodbenice, kadar prevladujejo enaki ali podobni pogoji. Sanitarni in fitosanitarni ukrepi se ne smejo uporabljati tako, da bi prikrito omejevali trgovino.

3.   Pogodbenici zagotovita, da se sanitarni in fitosanitarni ukrepi in postopki ali kontrole izvajajo ter da ustrezni organi vsake od pogodbenic zahteve za predložitev informacij obravnavajo brez nepotrebnega odlašanja in na način, ki ni manj ugoden za uvožene proizvode kot za enake domače proizvode.

Člen 33

Uvozne zahteve

1.   V skladu s členom 35 tega poglavja se uporabljajo uvozne zahteve pogodbenice uvoznice za celotno ozemlje pogodbenice izvoznice. Uvozne zahteve, določene v potrdilih, temeljijo na načelih Komisije za Codex Alimentarius (v nadaljnjem besedilu: Codex), Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE) in Mednarodne konvencije o varstvu rastlin (IPPC), razen če uvozne zahteve temeljijo na znanstveni oceni tveganja, ki je bila izvedena v skladu z mednarodnimi predpisi, ki se uporabljajo, kot je določeno v Sporazumu STO o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: Sporazum SPS).

2.   Zahteve iz uvoznih dovoljenj ne vsebujejo sanitarnih in veterinarskih pogojev, ki bi bili strožji od pogojev, določenih v potrdilih iz odstavka 1 tega člena.

Člen 34

Enakovrednost

Na zahtevo pogodbenice izvoznice in na podlagi zadovoljive ocene s strani pogodbenice uvoznice pogodbenici priznavata enakovrednost na podlagi ustreznih mednarodnih postopkov za posamezen ukrep in/ali skupine ukrepov in/ali sistemov, ki se uporabljajo na splošno ali za sektor oziroma del sektorja.

Člen 35

Ukrepi v zvezi z zdravjem živali in rastlin

1.   Pogodbenici priznavata pojem območij brez škodljivcev ali brez bolezni in območij, na katerih škodljivci ali bolezni niso močno razširjeni, v skladu s Sporazumom o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih ter ustreznimi standardi, smernicami ali priporočili Codex, OIE in IPPC.

2.   Pogodbenici pri opredelitvi območij brez škodljivcev ali brez bolezni in območij, na katerih škodljivci in bolezni niso močno razširjeni, upoštevata dejavnike, kot so geografski položaj, ekosistemi, epidemiološki nadzor ter učinkovitost sanitarnega ali fitosanitarnega nadzora na takih območjih.

Člen 36

Olajševanje trgovine

1.   Pogodbenici oblikujeta in uporabljata orodja za olajševanje trgovine na podlagi priznanja inšpekcijskih in certifikacijskih sistemov pogodbenice izvoznice s strani pogodbenice uvoznice.

2.   Namen takšnih orodij za olajševanje trgovine je, da pogodbenici uvoznici ni treba preverjati vsake pošiljke ali vsakega izvoznika s sedežem na ozemlju pogodbenice izvoznice v skladu z obstoječo zakonodajo. Vključujejo lahko odobritev izvoznika in vzpostavitev seznamov izvoznikov na ozemlju pogodbenice izvoznice na podlagi jamstev, ki jih zagotovi pogodbenica izvoznica.

Člen 37

Pregledi in revizije

Pregledi in revizije, ki jih izvaja pogodbenica uvoznica na ozemlju pogodbenice izvoznice, da bi ocenila njene sisteme pregledov in certificiranj, se izvajajo v skladu z zadevnimi mednarodnimi standardi, smernicami in priporočili. Stroške pregledov in revizij krije pogodbenica, ki izvaja revizije in preglede.

Člen 38

Izmenjava informacij in sodelovanje

1.   Pogodbenici razpravljata in izmenjujeta informacije o obstoječih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih ter ukrepih za dobrobit živali in o razvoju ter izvajanju navedenih ukrepov. Pri takih razpravah in izmenjavi informacij se, kadar je to primerno, upoštevajo Sporazum o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih ter standardi, smernice ali priporočila Codex, OIE in IPPC.

2.   Pogodbenici se strinjata, da bosta na področju dobrobiti živali in rastlin sodelovali z izmenjavo informacij, strokovnega znanja in izkušenj s ciljem okrepiti zmogljivosti na tem področju. Tako sodelovanje je posebej prilagojeno potrebam vsake pogodbenice in se izvaja z namenom, da vsaki od pogodbenic pomaga pri upoštevanju pravnega okvira druge pogodbenice.

3.   Pogodbenici vzpostavita pravočasen dialog o sanitarnih in fitosanitarnih vprašanjih na zahtevo ene od pogodbenic, da bi obravnavali zadeve v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi vprašanji ter drugimi nujnimi vprašanji, ki jih zajema to poglavje. Odbor za sodelovanje lahko sprejme pravila za vodenje takih dialogov.

4.   Pogodbenici določita in redno posodabljata kontaktne točke za komunikacijo v zvezi z zadevami, ki jih zajema to poglavje.

POGLAVJE 5

Trgovina s storitvami in ustanavljanje

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 39

Cilj ter področje in obseg uporabe

1.   Pogodbenici ob ponovni potrditvi svojih obveznosti iz Sporazuma STO uvedeta potrebne ureditve za izboljšanje vzajemnih pogojev za trgovino s storitvami in ustanavljanje.

2.   To poglavje v ničemer ne nalaga nobenih obveznosti v zvezi z javnimi naročili v skladu z določbami poglavja 8 (Vladna naročila) tega naslova.

3.   Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za subvencije, ki jih dodelita pogodbenici.

4.   V skladu z določbami tega sporazuma vsaka pogodbenica ohrani pravico do urejanja in sprejetja novih predpisov za izpolnjevanje zakonitih ciljev politik.

5.   To poglavje se ne uporablja za ukrepe, ki se nanašajo na fizične osebe, ki si prizadevajo za dostop do trga delovne sile Evropske unije ali Republike Kazahstan, in se ne uporablja za ukrepe, ki se nanašajo na državljanstvo, bivanje ali stalno zaposlitev.

6.   To poglavje pogodbenicama v ničemer ne preprečuje uporabe ukrepov za urejanje vstopa fizičnih oseb na njuno ozemlje ali za njihovo začasno bivanje na njunem ozemlju, vključno z ukrepi, potrebnimi za zavarovanje celovitosti njunih meja in zagotovitev urejenega prehajanja fizičnih oseb čez njune meje, pod pogojem, da se taki ukrepi ne uporabljajo tako, da bi izničili ali omejili ugodnosti za katero koli pogodbenico, kar zadeva določbe tega poglavja (1).

7.   To poglavje se ne uporablja za ukrepe, ki jih sprejmeta ali ohranjata pogodbenici in ki vplivajo na trgovino s storitvami in ustanavljanja v avdiovizualnem sektorju.

Člen 40

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

Oddelek 2

Ustanavljanje in čezmejno opravljanje storitev

Pododdelek 1

Vse gospodarske dejavnosti

Člen 41

Področje in obseg uporabe

1.   Ta pododdelek se uporablja za ukrepe pogodbenic, ki vplivajo na ustanavljanje v vseh gospodarskih dejavnostih in čezmejno opravljanje storitev.

2.   Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in obveznosti, ki izhajajo iz njunih zavez iz GATS.

Zaradi večje gotovosti glede storitev se ustrezni seznami GATS pogodbenic (6), vključno s pridržki in seznami izjem po načelu države z največjimi ugodnostmi, vključijo v ta sporazum in so njegov sestavni del ter se uporabljajo.

Člen 42

Postopno izboljšanje pogojev za ustanavljanje

1.   Odbor za sodelovanje v sestavi predstavnikov za trgovino da pogodbenicama priporočila za nadaljnjo liberalizacijo ustanavljanja v okviru tega sporazuma.

2.   Pogodbenici si prizadevata, da bi se izognili sprejetju kakršnih koli ukrepov, zaradi katerih bi bili pogoji za ustanavljanje bolj restriktivni od stanja na dan pred dnevom podpisa tega sporazuma.

Člen 43

Postopno izboljšanje pogojev za čezmejno opravljanje storitev

1.   Pogodbenici v celoti priznavata pomen liberalizacije čezmejnega opravljanja storitev med pogodbenicama.

2.   Odbor za sodelovanje v sestavi predstavnikov za trgovino da pogodbenicama priporočila za nadaljnjo liberalizacijo čezmejnega opravljanja storitev v okviru tega sporazuma.

Pododdelek 2

Gospodarske dejavnosti, ki niso storitvene

Člen 44

Področje in obseg uporabe

Ta pododdelek se uporablja za ukrepe pogodbenic, ki vplivajo na ustanavljanje v vseh gospodarskih dejavnostih, ki niso storitvene.

Člen 45

Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi

1.   Vsaka pogodbenica pravnim osebam druge pogodbenice na področju ustanavljanja dodeli obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo pogodbenica zagotovi pravnim osebam iz katere koli tretje države.

2.   Vsaka pogodbenica pravnim osebam druge pogodbenice, ustanovljenim na ozemlju prve pogodbenice, na področju delovanja dodeli obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo pogodbenica priznava pravnim osebam iz katere koli tretje države.

3.   Kakršna koli prednost, ugodnost, posebna pravica ali nedotakljivost, v zvezi z zahtevami lokalnih vsebin, ki jo Republika Kazahstan dodeli pravnim osebam članice STO, ustanovljene v Republiki Kazahstan v obliki pravne osebe, se takoj in brezpogojno priznava pravnim osebam iz Evropske unije, ki so ustanovljene v Republiki Kazahstan v obliki pravne osebe.

4.   Obravnava dodeljena v skladu z odstavkoma 1 in 2, se ne uporablja za obravnavo, ki jo pogodbenica priznava v skladu s sporazumi o gospodarskem povezovanju, sporazumi o prosti trgovini, sporazumi o izogibanju dvojnega obdavčevanja in sporazumi, ki urejajo predvsem davčne zadeve, prav tako pa se je ne sme razlagati tako, da zajema zaščito naložb, razen obravnave, ki izhaja iz člena 46, vključno s postopki reševanja sporov med investitorji in državo.

5.   Ne glede na odstavek 4 Republika Kazahstan glede strateških virov in objektov hčerinskim družbam pravnih oseb iz Evropske unije, ki so v Republiki Kazahstan ustanovljene v obliki pravne osebe, v nobenem primeru ne priznava manj ugodne obravnave od tiste, ki se priznava po dnevu začetka uporabe tega naslova za hčerinske družbe pravnih oseb katere koli tretje države, ustanovljene v Republiki Kazahstan v obliki pravne osebe.

Člen 46

Nacionalna obravnava

Ob upoštevanju pridržkov pogodbenic iz Priloge I:

Oddelek 3

Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov

Člen 47

Obseg uporabe in opredelitev pojmov

1.   Ta oddelek se uporablja za ukrepe pogodbenic v zvezi z vstopom in začasnim bivanjem na njihovih ozemljih poslovnih obiskovalcev za namene ustanavljanja, znotraj podjetij premeščenega osebja in pogodbenih izvajalcev storitev na ozemlja pogodbenic v skladu s členom 39(5) in (6).

2.   V tem oddelku:

Člen 48

Osebe, premeščene znotraj podjetja, in poslovni obiskovalci za namene ustanavljanja

1.   Glede storitev pogodbenici ponovno potrdita svoje obveznosti, ki izhajajo iz njunih obveznosti iz GATS glede vstopa in začasnega bivanja oseb, premeščenih znotraj podjetja, in poslovnih obiskovalcev za namene ustanavljanja. Uporabljajo se pridržki iz GATS (9).

2.   Za gospodarske dejavnosti, ki niso storitvene, in ob upoštevanju pridržkov iz Priloge II:

Člen 49

Ponudniki pogodbenih storitev

1.   Republika Kazahstan dovoli opravljanje storitev na svojem ozemlju s strani pravnih oseb Evropske unije s prisotnostjo fizičnih oseb, ki so državljani držav članic Evropske unije ter izpolnjujejo naslednje pogoje:

2.   Republika Kazahstan dovoli opravljanje storitev na svojem ozemlju s strani pravnih oseb Evropske unije s prisotnostjo fizičnih oseb, če naročilo storitev izpolnjuje naslednje pogoje:

3.   Evropska unija ponovno potrjuje svoje obveznosti, ki izhajajo iz obveznosti iz GATS, glede vstopa in začasnega bivanja ponudnikov pogodbenih storitev. Uporabljajo se pridržki iz obveznosti iz GATS (12).

Člen 50

Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi

1.   Evropska unija ponudnikom pogodbenih storitev Republike Kazahstan priznava obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki se priznava ponudnikom pogodbenih storitev katere koli tretje države.

2.   Obravnava, dodeljena na podlagi drugih sporazumov, sklenjenih med Evropsko unijo in tretjo državo, ki so priglašeni v skladu s členom V GATS ali zajeti v seznam izjem po načelu države z največjimi ugodnostmi GATS Evropske unije, je izključena iz področja uporabe tega odstavka. Obravnava, ki izhaja iz uskladitve predpisov na podlagi sporazumov, ki jih je sklenila Evropska unija in ki zagotavljajo medsebojno priznavanje v skladu s členom VII GATS, je prav tako izključena iz področja uporabe odstavka 1.

3.   Če Republika Kazahstan ponudnikom pogodbenih storitev katere koli druge članice STO, razen držav Skupnosti neodvisnih držav (SND) in držav, ki so pogodbenice sporazumov o gospodarskem povezovanju z Republiko Kazahstan, dodeli ugodnejšo obravnavo, kot jo določa ta sporazum, se ta obravnava uporablja za ponudnike pogodbenih storitev Evropske unije. Obravnava, ki izhaja iz harmonizacije predpisov na podlagi sporazumov, ki jih je sklenila Republika Kazahstan in ki zagotavljajo medsebojno priznavanje v skladu s členom VII GATS, je prav tako izključena iz te določbe.

Člen 51

Postopno izboljšanje pogojev za začasno prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov

Odbor za sodelovanje v sestavi predstavnikov za trgovino da pogodbenicama priporočila za nadaljnjo liberalizacijo začasne prisotnosti fizičnih oseb iz poslovnih razlogov.

Oddelek 4

Notranja ureditev

Člen 52

Področje in obseg uporabe

1.   Področja iz člena 53 se uporabljajo za ukrepe pogodbenic v zvezi z izdajo licenc in kvalifikacijskih postopkov, ki zadevajo:

2.   Področja iz člena 53 se uporabljajo za vse gospodarske dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe tega poglavja. Za storitve se uporabljajo v okviru specifičnih obveznosti zadevne pogodbenice iz GATS (13). Področja se ne uporabljajo za ukrepe, kolikor so omejitve, za katere velja razpored po členu XVI ali XVII GATS.

Člen 53

Licence in kvalifikacijske zahteve

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so postopki izdajanja licenc in kvalifikacijske zahteve za namen pridobitve dovoljenja za opravljanje storitev ali ustanavljanje razumni, jasni in da ustrezajo osnovnim ciljem politike, pri čemer upoštevajo naravo zahtev, ki jih je treba izpolniti, in merila, ki jih je treba oceniti, ter sami po sebi ne predstavljajo omejitve glede opravljanja storitev ali ustanavljanja.

2.   Kadar obstajajo določeni časovni roki za vložitev vloge, se vložniku zagotovi razumen rok za vložitev vloge. Pristojni organ začne obravnavati vlogo brez nepotrebnega odlašanja. Če je možno, bi bilo treba omogočiti, da se vloge v elektronski obliki sprejmejo pod enakimi pogoji za dokazovanje pristnosti kot vloge, vložene v papirni obliki.

3.   Omogočiti bi bilo treba, da se namesto originalnih dokumentov sprejmejo overjene kopije, kadar je to mogoče.

4.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se obravnava vloge, vključno s sprejetjem končne odločitve o vlogi, zaključi v razumnem roku, določenem v njeni zakonodaji, v vsakem primeru pa brez nepotrebnega odlašanja. Vsaka pogodbenica si prizadeva določiti običajni časovni rok za obravnavo vloge. Vsaka pogodbenica zagotovi, da odobrena licenca ali dovoljenje začneta veljati brez nepotrebnega odlašanja in v skladu s pogoji, ki so določeni v navedeni licenci ali dovoljenju.

5.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so pristojbine za izdajo licenc (14) sorazmerne glede na stroške, ki jih ima pristojni organ, in da same po sebi ne omejujejo opravljanja storitev ali ustanavljanja.

6.   Če pristojni organ meni, da je vloga nepopolna, ali ugotovi, da potrebuje dodatne informacije, v razumnem roku:

7.   Če pristojni organ zavrne vlogo, o tem obvesti vložnika brez nepotrebnega odlašanja in, kolikor je to izvedljivo, v pisni obliki. Pristojni organ bi moral na zahtevo vložnika obvestiti o razlogih za zavrnitev vloge in, kjer je to mogoče, o kakršnih koli ugotovljenih pomanjkljivostih. Vložnika bi moral seznaniti s postopki za pritožbo zoper odločitev v skladu z zadevno zakonodajo. Pristojni organ bi moral vložniku dovoliti, da predloži novo vlogo v skladu z uveljavljenimi postopki zadevnega organa, razen če zadevni organ omeji število licenc ali kvalifikacijskih zahtev.

8.   Vsaka pogodbenica zagotovi nepristranskost postopkov in odločitev pristojnih organov za izdajo licence ali postopka izdaje dovoljenja do vseh vložnikov. Pristojni organ bi moral sprejeti odločitev neodvisno in ne odgovarjati ponudniku storitev ali vlagatelju, za katerega se zahteva licenca ali dovoljenje.

Oddelek 5

Področne določbe

Člen 54

Mednarodni pomorski prevoz

1.   Ta člen določa načela v zvezi z liberalizacijo storitev v mednarodnem pomorskem prevozu. Ta člen ne posega v pravice in obveznosti, ki izhajajo iz obveznosti GATS posamezne pogodbenice.

2.   V tem členu „mednarodni pomorski promet“ zajema prevoze od vrat do vrat in večmodalne prevoze, ki pomenijo prevoz blaga z več kot eno vrsto prevoza in vključujejo pomorski del prevozne verige, z enotnim prevoznim dokumentom in v ta namen vključuje pravico ponudnikov mednarodnega pomorskega prevoza do neposrednega sklepanja pogodb s ponudniki drugih vrst prevoza.

3.   Kar zadeva dejavnosti iz odstavka 4, ki jih opravljajo ladijski prevozniki za zagotavljanje storitev v mednarodnem pomorskem prevozu, vsaka pogodbenica pravnim osebam druge pogodbenice dovoli, da na njenem ozemlju ustanavljajo hčerinske družbe ali podružnice pod pogoji za ustanavljanje in poslovanje, ki niso manj ugodni od tistih, ki jih priznava svojim hčerinskim družbam ali podružnicam oziroma hčerinskim družbam ali podružnicam katere koli tretje države, kateri koli so ugodnejši.

Ta odstavek se ne uporablja za ustanavljanje za namene upravljanja flote pod nacionalno zastavo države članice Evropske unije ali Republike Kazahstan.

4.   Take dejavnosti vključujejo, niso pa omejene na:

5.   Glede na obstoječo raven liberalizacije čezmejnega opravljanja storitev na področju mednarodnega pomorskega prevoza med pogodbenicama:

6.   Pogodbenici pri uporabi načel iz odstavka 5:

7.   Fizične in pravne osebe iz Evropske unije, ki ponujajo storitve mednarodnega pomorskega prevoza, lahko ponujajo mednarodne storitve morje-reka na celinskih plovnih poteh Republike Kazahstan in obratno.

8.   Pogodbenici ponudnikom storitev mednarodnega pomorskega prometa iz druge pogodbenice po razumnih in nediskriminatornih pogojih zagotovita naslednje storitve v pristanišču: pilotiranje, vleko in pomoč z vlačilcem, oskrbo z živili in gorivom, obnovitev zaloge vode, pobiranje odpadkov in odstranjevanje balastnih voda, storitve pristaniškega kapitana, plovne pripomočke, operativne storitve na kopnem, ki so bistvenega pomena za delovanje ladje, vključno s komunikacijami, oskrbo z vodo in elektriko, opremo za nujna popravila, storitve sidranja in priveza.

9.   Če Republika Kazahstan kateri koli drugi članici STO dodeli ugodnejšo obravnavo za pomorski prevoz, razen obmorskih držav Kaspijskega morja in držav SND, se ti pogoji uporabljajo za fizične in pravne osebe iz Evropske unije.

Člen 54a

Cestni prevoz, železniški prevoz, prevoz po celinskih plovnih poteh in zračni prevoz

Za zagotovitev usklajenega razvoja prevoza med pogodbenicama v skladu z njunimi vzajemnimi tržnimi potrebami se lahko pogoji vzajemnega dostopa na trg po cesti, železnici in celinskih plovnih poteh in, če je primerno, v zračnem prevozu uredijo s potencialnimi posebnimi sporazumi, o katerih se pogodbenici dogovorita po začetku veljavnosti tega sporazuma.

Oddelek 6

Izjeme

Člen 55

Splošne izjeme

1.   Ob upoštevanju zahteve, da se taki ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med državami, če prevladujejo podobni pogoji, ali prikrito omejevanje ustanavljanja, vključno s poslovanjem ali čezmejnim opravljanjem storitev, to poglavje pogodbenicama v ničemer ne preprečuje, da sprejemata ali uveljavljata ukrepe, ki so:

2.   To poglavje se ne uporablja za sisteme socialne varnosti pogodbenic ali za dejavnosti na ozemlju pogodbenic, ki so povezane, pa čeprav občasno, z izvajanjem vladnih pooblastil.

Oddelek 7

Naložbe

Člen 56

Pregled in posvetovanja

Pogodbenici skupaj pregledata pravni okvir za naložbe najpozneje tri leta po dnevu, na katerega se ta naslov začne uporabljati, da bi ugotovili, ali obstajajo kakršne koli ovire za naložbe. Na podlagi tega pregleda preučita možnost za začetek pogajanj za obravnavo takih ovir z namenom dopolnitve tega sporazuma, vključno v zvezi s splošnimi načeli zavarovanja naložb.

POGLAVJE 6

Pretok kapitala in plačila

Člen 57

Tekoči račun

Pogodbenici v skladu z ustreznimi členi Statuta Mednarodnega denarnega sklada dovolita vsa plačila in transferje v prosto zamenljivi valuti na tekoči račun plačilne bilance med pogodbenicama.

Člen 58

Pretok kapitala

1.   Brez poseganja v druge določbe tega sporazuma se pogodbenici glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance zavežeta, da ne bosta uvedli omejitev za prosti pretok kapitala v zvezi z neposrednimi naložbami v skladu z zakonodajo države gostiteljice, gospodarskimi dejavnostmi, ki so zajete v poglavju 5 (Trgovina s storitvami in ustanavljanje) tega naslova, ter likvidacijo in repatriacijo takega investiranega kapitala in kakršnega koli dobička, ki iz njega izvira.

2.   Brez poseganja v druge določbe tega sporazuma vsaka od pogodbenic v skladu s svojimi zakoni glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance, za katere ne velja odstavek 1, zagotovi prosti pretok kapitala, med drugim v zvezi s:

3.   Brez poseganja v druge določbe tega sporazuma pogodbenici ne uvedeta novih omejitev pretoka kapitala med rezidenti pogodbenic ter ne poostrita obstoječih ureditev.

4.   Pogodbenici se lahko posvetujeta, da bi omogočili lažji pretok kapitala med seboj.

Člen 59

Izjeme

Pod pogojem da se taki ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med državami, v katerih prevladajo podobni pogoji, ali prikrito omejevanje pretoka kapitala, se nobena določba tega poglavja ne razlaga tako, da bi se pogodbenicama preprečilo sprejemanje ali izvrševanje ukrepov:

Člen 60

Začasni zaščitni ukrepi v zvezi s pretokom kapitala, plačili ali transferji

V izjemnih okoliščinah, ki povzročijo velike težave v delovanju monetarne politike in tečajne politike, v primeru Republike Kazahstan, ali v delovanju ekonomske in monetarne unije, v primeru Evropske unije, ali pa predstavljajo nevarnost takih težav, lahko zadevna pogodbenica sprejme nujno potrebne zaščitne ukrepe v zvezi s pretokom kapitala, plačili ali transferji za obdobje, ki ne presega enega leta. Pogodbenica, ki takšne ukrepe ohrani ali sprejme, o tem takoj obvesti drugo pogodbenico in čim prej navede časovni razpored za odpravo takšnih ukrepov.

POGLAVJE 7

Intelektualna lastnina

Člen 61

Cilji

Cilji tega poglavja so:

Oddelek 1

Načela

Člen 62

Narava in obseg obveznosti

1.   Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezo, da bosta zagotovili ustrezno in učinkovito izvajanje mednarodnih sporazumov na področju intelektualne lastnine, katerih podpisnici sta, vključno s Sporazumom STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu: Sporazum TRIPS). Določbe tega poglavja dopolnjujejo in podrobneje opredeljujejo pravice in obveznosti med pogodbenicama v skladu s Sporazumom TRIPS ter drugimi mednarodnimi sporazumi na področju intelektualne lastnine.

2.   V tem sporazumu se pojem „intelektualna lastnina“ med drugim nanaša na vse kategorije intelektualne lastnine iz člena 65 do 96.

3.   Varstvo intelektualne lastnine vključuje varstvo pred nelojalno konkurenco iz člena 10bis Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine iz leta 1883, kakor je bila revidirana in spremenjena (v nadaljnjem besedilu: Pariška konvencija).

4.   To poglavje pogodbenicama ne preprečuje uporabe določb iz svoje zakonodaje, ki določajo višje standarde zaščite pravic intelektualne lastnine in njihovega uveljavljanja, pod pogojem, da te določbe niso v nasprotju z določbami tega poglavja.

Člen 63

Prenos tehnologije

1.   Pogodbenici soglašata, da si bosta izmenjavali stališča in informacije o nacionalnih zakonodajah in mednarodnih praksah za zaščito in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v zvezi s prenosom tehnologije. To zlasti vključuje izmenjavo mnenj o ukrepih za olajšanje pretoka informacij, poslovnih partnerstev, prostovoljnega izdajanja licenc in sklepanja pogodb s podizvajalci. Posebna pozornost se nameni pogojem, potrebnim za ustvarjanje ustreznih ugodnih razmer za prenos tehnologije v državah gostiteljicah, vključno z vprašanji, kot sta notranji pravni okvir in razvoj človeškega kapitala.

2.   Če so sprejeti ukrepi v zvezi s prenosom tehnologije, se zaščitijo legitimni interesi imetnikov pravic intelektualne lastnine.

Člen 64

Izčrpanje

Vsaka pogodbenica uporablja nacionalno ali regionalno (17) izčrpanje pravic intelektualne lastnine v skladu z zadevnim notranjim pravom za avtorske pravice in sorodne pravice, modele in trgovska imena.

Oddelek 2

Standardi o pravicah intelektualne lastnine

AVTORSKE IN SORODNE PRAVICE

Člen 65

Zagotovljeno varstvo

Vsaka pogodbenica ravna v skladu s pravicami in obveznostmi iz naslednjih mednarodnih sporazumov:

Člen 66

Avtorji

Vsaka pogodbenica avtorjem zagotovi izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo:

Člen 67

Izvajalci

Vsaka pogodbenica izvajalcem zagotovi izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo:

Člen 68

Proizvajalci fonogramov

Vsaka pogodbenica proizvajalcem fonogramov zagotovi izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo:

Člen 69

Radiodifuzne organizacije

Vsaka pogodbenica radiodifuznim organizacijam zagotovi izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo:

Člen 70

Radiodifuzno oddajanje in predvajanje v javnosti

Vsaka pogodbenica zagotovi pravico do primernega enkratnega nadomestila, ki ga poravna uporabnik, če se fonogram, objavljen za komercialne namene, ali reprodukcija takega fonograma uporablja za brezžično radiodifuzijo ali za kakršno koli predvajanje javnosti, ter do tega, da se to nadomestilo razdeli med zadevne izvajalce in proizvajalce fonogramov. Če ni dogovora med izvajalci in proizvajalci fonogramov, lahko vsaka pogodbenica določi pogoje glede razdelitve tega nadomestila mednje.

Člen 71

Obdobje varstva

1.   Pravice avtorjev literarnih ali umetniških del v smislu člena 2 Bernske konvencije trajajo celo življenjsko dobo avtorja in najmanj 70 let po njegovi smrti.

2.   Kadar je delo ustvarilo več avtorjev, se obdobje iz odstavka 1 računa od smrti soavtorja, ki je umrl zadnji.

3.   Pravice izvajalcev potečejo najmanj 50 let po dnevu izvedbe. Če pa je v tem obdobju v javnosti zakonito objavljen ali zakonito predvajan posnetek izvedbe, pravice potečejo najmanj 50 let po dnevu prve objave ali predvajanja v javnosti, kar koli je prej.

4.   Pravice proizvajalcev fonogramov potečejo najmanj 50 let po nastanku posnetka. Če pa je v tem obdobju fonogram zakonito objavljen, pravice potečejo najmanj 50 let po dnevu prve zakonite objave. Če v obdobju iz prvega stavka ni bilo zakonite objave in se v tem času fonogram ne predvaja zakonito v javnosti, pravice potečejo najmanj 50 let po dnevu prvega zakonitega predvajanja v javnosti.

5.   Obdobje veljavnosti pravic radiodifuznih organizacij ni krajše od 50 let od prvega radiodifuznega oddajanja, ne glede na to, ali je to oddajanje žično ali brezžično, tudi po kablu ali prek satelita.

6.   Obdobje varstva iz tega člena začne teči prvega januarja tistega leta, ki sledi dogodku, s katerim je pravica nastala.

7.   Obdobje varstva lahko presega obdobje, določeno v tem členu.

Člen 72

Varstvo tehnoloških ukrepov

1.   Vsaka pogodbenica določi ustrezno pravno varstvo proti izogibanju veljavnim tehnološkim ukrepom, kadar se oseba, ki se tem ukrepom izogiba, tega zaveda ali se lahko iz utemeljenih razlogov sklepa, da se tega zaveda.

2.   Vsaka od pogodbenic zagotovi ustrezno pravno varstvo proti proizvodnji, uvozu, distribuciji, prodaji, najemu, oglaševanju za prodajo ali najemu ali posedovanju za komercialne namene naprav, izdelkov ali komponent oziroma izvajanju storitev, ki so zlasti namenjene izogibanju ali omogočanju izogibanja veljavnim tehnološkim ukrepom.

3.   V tem sporazumu izraz „tehnološki ukrep“ pomeni vsakršno tehnologijo, napravo ali komponento, ki je ob običajnem obratovanju namenjena preprečevanju ali omejevanju dejanj v zvezi z deli ali drugimi vsebinami, ki jih ni dovolil imetnik avtorskih ali katerih koli sorodnih pravic, kot je določeno v notranjem pravu. Tehnološki ukrepi se štejejo za „veljavne“, kadar uporabo dela ali drugih vsebin nadzorujejo imetniki pravic z nadzorom dostopa ali varnostnim postopkom, kot je kodiranje, šifriranje ali drugo preoblikovanje dela oziroma vsebine, ali z mehanizmom za nadzor kopiranja, ki doseže cilj varstva.

Člen 73

Varstvo podatkov za upravljanje pravic

1.   Vsaka od pogodbenic zagotovi ustrezno pravno varstvo proti vsaki osebi, ki nepooblaščeno stori katero koli od naslednjih dejanj:

če se ta oseba zaveda oziroma se lahko iz utemeljenih razlogov sklepa, da se zaveda, da s takim ravnanjem povzroča, omogoča, olajšuje ali prikriva kršitev avtorskih ali sorodnih pravic, kot je določeno z notranjim pravom.

2.   V tem poglavju izraz „podatki za upravljanje pravic“ pomeni vsakršne podatke, ki jih predloži imetnik pravic in ki opredeljujejo delo ali druge vsebine, zaščitene z avtorskimi ali sorodnimi pravicami, avtorja ali katerega koli drugega imetnika pravic, ali podatke o pogojih uporabe dela ali drugih vsebin ter kakršne koli številke ali kode, ki predstavljajo take podatke.

3.   Odstavek 1 se uporablja, ko je kateri koli od podatkov iz odstavka 2 povezan s kopijo dela ali drugih vsebin, ki so zaščitene z avtorskimi ali sorodnimi pravicami, ali pa se zdi, da je povezan s predvajanjem teh del ali vsebin javnosti.

Člen 74

Izjeme in omejitve

1.   Vsaka od pogodbenic lahko v skladu s konvencijami in mednarodnimi sporazumi, katerih podpisnica je, določi omejitve ali izjeme glede pravic iz členov 66 do 70, vendar le v nekaterih posebnih primerih, ki niso v nasprotju z običajno uporabo del ali drugih vsebin in ne posegajo nerazumno v zakonite interese imetnikov pravic.

2.   Vsaka od pogodbenic določi, da je začasno reproduciranje dela ali vsebin iz členov 66 do 70, ki je prehodno ali spremljevalno ter sestavni in bistveni del tehnološkega procesa in katerega edini namen je omogočiti:

dela ali drugih vsebin ter ki nima neodvisnega ekonomskega pomena, izvzeto iz pravice reproduciranja iz členov 66 do 69.

Člen 75

Sledna pravica

Vsaka od pogodbenic v korist avtorja originalnega umetniškega dela, ki je državljan druge pogodbenice, in v korist njegovega pravnega naslednika, določi sledno pravico, ki je opredeljena kot neodtujljiva pravica, ki se ji ni mogoče odpovedati, niti vnaprej, v skladu s katero avtor ob vsaki nadaljnji prodaji dela prejme licenčnino, ki temelji na prodajni ceni, po tem ko je avtor prvič prenesel delo. Mejne vrednosti in stopnje prejemanja licenčnin se izračunajo v skladu z notranjim pravom pogodbenice, v kateri se izvede nadaljnja prodaja (19).

Člen 76

Sodelovanje na področju kolektivnega upravljanja pravic

Pogodbenici sprejmeta take smiselne ukrepe, kot so jima na voljo in s katerimi si prizadevata olajšati sklenitev dogovorov med svojima družbama za kolektivno upravljanje za namene vzajemnega zagotavljanja lažjega dostopa do del ter drugih zaščitenih vsebin in njihovega razširjanja med ozemlji pogodbenic ter vzajemnega prenosa licenčnin za uporabo del ali vsebin pogodbenic, ki so zaščitene z avtorskimi pravicami. Pogodbenici prav tako sprejmeta take smiselne ukrepe, kot so jima na voljo za doseganje visoke stopnje racionalizacije in preglednosti izvajanja nalog njunih organizacij za kolektivno upravljanje pravic.

BLAGOVNE ZNAMKE

Člen 77

Mednarodni sporazumi

Vsaka pogodbenica:

Člen 78

Postopek registracije

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi sistem za registracijo blagovnih znamk, v katerem je vsaka dokončna odločitev, ki jo sprejme ustrezen organ za blagovne znamke, ustrezno utemeljena in se v pisni obliki sporoči vložniku, ki ima priložnost odločitev izpodbijati pred pristojnim organom za blagovne znamke in se pritožiti na sodišču.

2.   Vsaka pogodbenica imetnikom pravic omogoči možnost nasprotovanja zahtevkom za blagovne znamke ali njihovi registraciji. Postopki so v primeru ugovora kontradiktorni.

3.   Vsaka pogodbenica zagotovi javno dostopno elektronsko podatkovno bazo registracije blagovnih znamk.

Člen 79

Znane blagovne znamke

Namen sodelovanja pogodbenic je, da učinkovito zaščitijo znane blagovne znamke, kakor je določeno v členu 6bis Pariške konvencije ter v členih 16(2) in (3) Sporazuma TRIPS.

Člen 80

Izjeme glede pravic, dodeljenih z blagovno znamko

Vsaka od pogodbenic zagotovi omejene izjeme glede pravic, dodeljenih z blagovno znamko, na primer pošteno uporabo opisnih izrazov, uporabo geografskih označb ali druge omejene izjeme, ki upoštevajo zakonite interese imetnika blagovne znamke in tretjih oseb.

GEOGRAFSKE OZNAČBE

Člen 81

Opredelitev pojmov

V tem sporazumu so geografske označbe oznake, ki označujejo, da blago izvira z ozemlja pogodbenice ali iz regije ali kraja na tem ozemlju, če se dana kakovost, sloves ali kaka druga značilnost tega blaga pripisuje predvsem njegovemu geografskemu poreklu.

Člen 82

Načela zaščite geografskih označb

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi ustrezno in časovno neomejeno zaščito geografskih označb prek sistema sui generis za zaščito in v skladu z notranjim pravom, pod pogojem, da je za geografsko označbo zagotovljeno pravno varstvo v državi izvora.

2.   V ta namen pogodbenici sodelujeta na področju geografskih označb na podlagi tega člena, ki dopolnjujejo minimalne standarde iz zadevnih določb Sporazuma TRIPS.

3.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da je njen sistem zaščite geografskih označb odprt za registracijo geografskih označb druge pogodbenice. Vsaka pogodbenica zagotovi javno dostopno elektronsko podatkovno bazo registriranih geografskih označb.

4.   Vsaka pogodbenica glede geografskih označb, ki so zaščitene na njenem ozemlju, prepoveduje in preprečuje:

5.   Pogodbenici izvajata zaščito iz členov 81 do 83, vključno na zahtevo zainteresirane strani, z ustreznim upravnim izvrševanjem v skladu z notranjim pravom.

6.   Pogodbenici zagotovita, da zaščitene geografske označbe lahko uporablja vsak subjekt, ki trži blago, ki je v skladu z ustrezno specifikacijo.

7.   Pogodbenici zagotovita, da imena, ki so zaščitena po notranjem pravu, ne postanejo generična.

8.   Pogodbenici nista zavezani k registraciji geografske označbe, kadar bi lahko registracija glede na ugledno ali dobro znano blagovno znamko zavedla potrošnika glede resničnega porekla blaga.

9.   Brez poseganja v ta člen obe pogodbenici zaščitita geografske označbe tudi, kadar obstaja predhodna blagovna znamka. „Predhodna blagovna znamka“ pomeni blagovno znamko, katere uporaba ustreza eni od situacij iz odstavka 4 in ki je bila prijavljena, registrirana ali, če to možnost določa notranje pravo, uveljavljena pred dnevom, na katerega se vloga za registracijo geografske označbe predloži pristojnim organom navedene pogodbenice. Taka predhodna blagovna znamka se lahko še naprej uporablja in obnavlja ne glede na zaščito geografske označbe, pod pogojem, da v pravu blagovnih znamk pogodbenice, kjer je registrirana ali se uporablja, ne obstajajo razlogi za neveljavnost ali preklic blagovne znamke.

Člen 83

Pogajanja

Pogodbenici najpozneje sedem let po dnevu, na katerega se ta naslov začne uporabljati, začneta pogajanja, katerih cilj je skleniti sporazum o zaščiti geografskih označb na njunih ozemljih.

VZORCI IN MODELI

Člen 84

Mednarodni sporazumi

Evropska unija ponovno potrjuje svojo zavezanost Ženevskemu aktu Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov iz leta 1999. Republika Kazahstan sprejme razumne ukrepe za pristop k navedenemu aktu.

Člen 85

Zahteve za zaščito registriranih vzorcev in modelov

1.   Vsaka od pogodbenic zagotovi zaščito neodvisno ustvarjenih vzorcev in modelov, ki so novi in originalni. Ta zaščita se zagotovi z registracijo, ki imetniku registriranega vzorca ali modela zagotovi izključne pravice v skladu z notranjim pravom. Za namene tega člena lahko pogodbenica vzorec ali model, ki ima individualno naravo, obravnava kot originalnega.

2.   Za vzorce in modele, uporabljene na izdelku, ki predstavlja sestavni del kompleksnega izdelka, ali vgrajene vanj, velja, da so novi in imajo individualno naravo, le v naslednjih primerih:

Člen 86

Pravice, zagotovljene z registracijo

Imetnik registriranega modela ima izključno pravico do njegove uporabe ter da kateri koli tretji osebi, ki nima njegove privolitve, med drugim prepreči izdelavo, ponujanje, prodajo, uvoz, izvoz, skladiščenje in uporabo izdelka, ki nosi ali vsebuje zaščiteni vzorec ali model, če se to izvaja v komercialne namene.

Člen 87

Varstvo neregistriranih vzorcev in modelov

Republika Kazahstan najpozneje sedem let po dnevu, na katerega se ta naslov začne uporabljati, določi učinkovito pravno varstvo pred kopiranjem neregistriranih vzorcev in modelov, pod pogojem, da je Evropska unija najpozneje dve leti pred koncem tega sedemletnega obdobja zagotovila ustrezno usposabljanje predstavnikov pristojnih organov, organizacij in sodnikov.

Člen 88

Obdobje varstva

Obdobje varstva, ki je na voljo od dneva vložitve prijave, je najmanj deset let. Vsaka od pogodbenic lahko določi, da lahko imetnik pravice trajanje zaščite podaljša za eno ali več petletnih obdobij do najdaljšega obdobja zaščite, ki je določeno z notranjim pravom.

Člen 89

Izjeme

1.   Vsaka od pogodbenic lahko določi omejene izjeme pri zaščiti vzorcev ali modelov, če take izjeme niso v nerazumnem nasprotju z običajno uporabo zaščitenih vzorcev ali modelov in ne posegajo nerazumno v pravne interese lastnika zaščitenega vzorca ali modela, ob upoštevanju zakonitih interesov tretjih oseb.

2.   Zaščita vzorcev in modelov se ne prenese niti na značilnosti, ki jih narekujejo zgolj tehnične funkcije izdelka, niti pojavne oblike izdelka, ki so potrebne za zagotovitev interoperabilnosti z drugimi izdelki (20).

3.   Pravica v zvezi z vzorcem ali modelom ne izvira iz vzorca ali modela, ki je v nasprotju z javnim redom ali veljavnimi moralnimi načeli.

Člen 90

Povezava z avtorskimi pravicami

Vzorec ali model, ki ga varujejo pravice iz vzorca ali modela in je registriran v eni od pogodbenic, je prav tako upravičen do varstva po zakonu o avtorskih pravicah te pogodbenice od dneva, ko je bil ustvarjen ali določen v kateri koli obliki. Obseg take zaščite in pogoje, pod katerimi se odobri, vključno s stopnjo zahtevane izvirnosti, določi vsaka pogodbenica.

PATENTI

Člen 91

Mednarodni sporazumi

Vsaka od pogodbenic si razumno prizadeva upoštevati člene od 1 do 16 Pogodbe o patentnem pravu.

Člen 92

Patenti in javno zdravje

1.   Pogodbenici priznavata pomen Deklaracije ministrske konference STO o Sporazumu TRIPS in javnem zdravju, ki je bila sprejeta 14. novembra 2001. Vsaka od pogodbenic pri razlagi in izvajanju pravic in obveznosti, ki izhajajo iz tega poglavja, zagotovi doslednost z navedeno deklaracijo.

2.   Vsaka od pogodbenic spoštuje sklep Generalnega sveta STO z dne 30. avgusta 2003 glede odstavka 6 deklaracije iz odstavka 1.

Člen 93

Dodatni varstveni certifikati

1.   Pogodbenici priznavata, da je za zdravila in fitofarmacevtska sredstva, zaščitena s patentom na njunih ozemljih, potreben postopek upravne odobritve, preden so dana na trg. Priznavata, da se lahko zaradi obdobja, ki preteče od vložitve patentne prijave do prve odobritve dajanja izdelka na trg, kot ga v ta namen opredeljuje ustrezno notranje pravo, skrajša obdobje dejanskega patentnega varstva.

2.   Vsaka od pogodbenic za zdravila ali fitofarmacevtska sredstva, ki so zaščitena s patentom in za katera je potreben postopek upravne odobritve, določi dodatno obdobje varstva, ki je enako obdobju iz drugega stavka odstavka 1, skrajšanemu za obdobje petih let.

3.   Ne glede na odstavek 2 nadaljnje obdobje zaščite ne sme presegati pet let.

Člen 94

Varstvo podatkov, predloženih za namene pridobitve dovoljenja za dajanje zdravila (21) na trg

1.   Pogodbenici izvajata celovit sistem za zagotavljanje zaupnosti, nerazkritja in neuporabe podatkov, predloženih za namene pridobitve dovoljenja za dajanje zdravila na trg.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da kakršne koli informacije, predložene za pridobitev odobritve dajanja farmacevtskega izdelka na trg, kot je navedeno v členu 39(3) sporazuma TRIPS, ostanejo nerazkrite tretjim osebam in so najmanj šest let zaščitene pred nepošteno komercialno uporabo od dneva izdaje dovoljenja za promet v eni od pogodbenic.

Zato:

Člen 95

Varstvo podatkov o fitofarmacevtskih sredstvih in pravila o izogibanju podvajanja preskusov

1.   Pogodbenici pred izdajo dovoljenja za dajanje fitofarmacevtskih sredstev na trg določita zahteve glede njihove varnosti in učinkovitosti.

2.   Pogodbenici lastniku poročila o preskusu ali študiji, ki je bilo prvič predloženo za pridobitev dovoljenja za trženje fitofarmacevtskega sredstva, priznata začasno pravico do varstva podatkov.

V tem obdobju veljavnosti pravice do varstva podatkov se poročilo o preskusu ali študiji ne uporabi v korist nobene druge osebe, ki želi pridobiti dovoljenje za trženje fitofarmacevtskega sredstva, razen če poda lastnik izrecno privoljenje za to. Ta pravica se v nadaljnjem besedilu navaja kot „varstvo podatkov“.

3.   Poročilo o preizkusih ali študijah mora biti:

4.   Obdobje varstva podatkov o fitofarmacevtskih sredstvih v pogodbenici traja deset let od dneva prvega dovoljenja na ozemlju navedene pogodbenice. Daljša obdobja lahko odobri vsaka pogodbenica, da bi, na primer, spodbudila izdajo dovoljenja za fitofarmacevtska sredstva z majhnim tveganjem ali uporabe v manjši meri.

5.   Preskus ali študija se zavarujeta tudi, če sta bila potrebna za podaljšanje ali pregled dovoljenja.

6.   Pogodbenici določita pravila za izogibanje podvajanju preskusov na vretenčarjih. Vložnik, ki namerava izvajati preskuse ali študije na vretenčarjih, sprejme potrebne ukrepe, da preveri, ali so bili taki preskusi ali študije že izvedeni ali začeti.

7.   Morebitni vložnik in imetnik ali imetniki zadevnih registracij si prizadevajo za zagotovitev izmenjave preskusov in študij, ki vključujejo vretenčarje. Stroški izmenjave poročil o preskusih in študijah se določijo pošteno, pregledno in nediskriminatorno. Morebitni vložnik krije stroške le za tiste informacije, ki jih mora predložiti za izpolnitev zahtev za registracijo.

8.   Če se morebitni vložnik ter imetnik ali imetniki zadevnih dovoljenj za fitofarmacevtska sredstva ne morejo doseči dogovora glede izmenjave poročil o preskusih in študijah na vretenčarjih, morebitni vložnik o tem obvesti pristojne organe zadevne pogodbenice.

9.   Če morebitni vložnik in imetniki zadevnih registracij ne uspejo doseči dogovora glede izmenjave poročil o preskusih in študijah na vretenčarjih, to pristojnim organom zadevne pogodbenice ne prepreči uporabe teh poročil za namene zahtevka morebitnega vložnika.

Imetnik ali imetniki zadevne registracije lahko od morebitnega vložnika zahteva(-jo) plačilo pravičnega deleža stroškov, kot jih je(so) imel(-i) sam(-i). Pogodbenica lahko udeleženim strankam predlaga, da zadevo rešijo s formalno in zavezujočo arbitražo v skladu z notranjim pravom.

Člen 96

Sorte rastlin

Evropska unija ponovno potrjuje svojo zavezanost Mednarodni konvenciji o varstvu novih sort rastlin (v nadaljnjem besedilu: Konvencija UPOV), Republika Kazahstan pa bo sprejela razumne ukrepe za pristop h konvenciji.

Oddelek 3

Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine

Člen 97

Splošne obveznosti

1.   Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje zaveze v okviru Sporazuma TRIPS, zlasti njegovega dela III, poleg tega pa bosta zagotovili dopolnilne ukrepe, postopke in pravna sredstva iz tega oddelka, potrebne za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine (22).

2.   Ti ukrepi, postopki in pravna sredstva morajo biti pošteni in pravični in ne smejo biti po nepotrebnem zapleteni ali dragi ali določati nerazumnih rokov ali povzročati neupravičenih zamud. Poleg tega morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni, uporabljajo pa se na način, ki omogoča izogibanje nastajanju ovir zakonitemu trgovanju in zagotavlja zaščito pred njihovo zlorabo.

Člen 98

Upravičeni vložniki

Vsaka pogodbenica za osebe, ki imajo pravico zahtevati izvedbo ukrepov, postopkov in pravnih sredstev iz tega oddelka in iz dela III Sporazuma TRIPS, priznava:

Člen 99

Dokazi

1.   Če je ena od pogodbenic predložila razumno razpoložljive dokaze, ki zadoščajo za utemeljitev njenih zahtevkov, in pri utemeljitvi zahtevkov navedla dokaze, s katerimi razpolaga nasprotna stranka, imajo sodni organi vsake od pogodbenic pristojnost zahtevati, da nasprotna stranka te dokaze predloži, ob upoštevanju varstva zaupnih informacij.

2.   Pod pogoji iz odstavka 1 vsaka od pogodbenic sprejme ukrepe, ki so potrebni, da se v primeru kršitve pravice intelektualne lastnine v komercialno pomembnem obsegu pristojnim sodnim organom omogoči, da po potrebi in na podlagi zahtevka zahtevajo predložitev bančnih, finančnih ali trgovinskih dokumentov, s katerimi razpolaga nasprotna stranka, ob upoštevanju varstva zaupnih informacij.

Člen 100

Ukrepi za zavarovanje dokazov

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko pristojni sodni organi še pred začetkom postopkov glede vsebine zadeve same na predlog imetnika pravic, ki je predložil razumno razpoložljive dokaze v podporo svojim trditvam, da je bila njegova pravica intelektualne lastnine kršena ali bo kršena, odredijo takojšnje in učinkovite začasne ukrepe za zavarovanje zadevnih dokazov v zvezi z domnevno kršitvijo, ob upoštevanju varstva zaupnih podatkov.

2.   Taki ukrepi lahko vključujejo podroben opis, z odvzemom vzorcev ali brez njega, ali fizični zaseg blaga, ki je predmet domnevnih kršitev, ter v ustreznih primerih materialov in pripomočkov, ki se uporabljajo v proizvodnji in/ali distribuciji tega blaga, ter dokumentov, ki se nanašajo nanj. Navedeni ukrepi se, po potrebi brez zaslišanja druge strani, sprejmejo zlasti, kadar bi lahko bila zaradi kakršnega koli odlašanja povzročena nepopravljiva škoda imetniku pravice ali kadar obstaja očitno tveganje, da bodo dokazi uničeni.

Člen 101

Pravica do informacij

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko pristojni sodni organi v okviru postopkov glede kršitve pravice intelektualne lastnine in kot odgovor na utemeljeno in sorazmerno zahtevo tožnika odredijo, da informacije o poreklu in distribucijskih omrežjih blaga ali storitev, ki kršijo pravico intelektualne lastnine, posreduje kršitelj in/ali katera koli druga oseba:

2.   Informacije iz odstavka 1 vključujejo:

3.   Odstavka 1 in 2 se uporabljata brez poseganja v druge zakonske določbe, ki:

Člen 102

Začasni in previdnostni ukrepi

1.   Vsaka od pogodbenic zagotovi, da lahko sodni organi na zahtevo vložnika proti domnevnemu kršitelju izdajo začasno odredbo, da se preprečijo kakršne koli neizbežne kršitve pravice intelektualne lastnine, ali da začasno in po potrebi ob uvedbi periodične denarne kazni, kadar to določa notranje pravo, prepovejo nadaljevanje domnevnih kršitev navedene pravice ali da tako nadaljevanje pogojijo z vložitvijo jamstva, katerega namen je zagotoviti nadomestilo imetniku pravice. Začasna odredba se lahko pod enakimi pogoji in v skladu z notranjim pravom izda tudi zoper posrednika, čigar storitve uporablja tretja oseba in s tem krši pravico intelektualne lastnine.

2.   Začasna odredba se lahko izda tudi za zaseg ali vročitev blaga, za katerega se domneva, da krši pravico intelektualne lastnine, s čimer se prepreči vstop tega blaga na trgovinske poti oziroma njegov pretok po njih.

3.   V primeru kršitve v komercialnem obsegu vsaka pogodbenica zagotovi, da če vložnik dokaže, da utegnejo okoliščine ogroziti povračilo škode, lahko sodni organi v skladu z notranjim pravom odredijo preventivni zaseg ali zaplembo premičnin in/ali nepremičnin domnevnega kršitelja, vključno z blokiranjem njegovih bančnih računov in drugega premoženja. V ta namen lahko pravosodni organi zahtevajo bančne, finančne ali trgovinske dokumente ali ustrezen dostop do relevantnih informacij.

Člen 103

Popravni ukrepi

1.   Vsaka od pogodbenic zagotovi, da lahko pristojni pravosodni organi na zahtevo vložnika in brez vpliva na morebitno odškodnino, ki se dolguje imetniku pravice zaradi kršitve, in brez kakršnega koli nadomestila odredijo dokončno odstranitev blaga, za katero je bilo ugotovljeno, da krši pravice intelektualne lastnine, iz trgovinskih tokov ali njegovo uničenje. Po potrebi lahko pristojni pravosodni organi odredijo tudi uničenje snovi in pripomočkov, ki se uporabljajo zlasti za oblikovanje ali izdelavo navedenega blaga.

2.   Pravosodni organi pogodbenic so pooblaščeni, da odredijo, da se ukrepi izvedejo na stroške kršitelja, razen če ni posebnih razlogov proti temu.

Člen 104

Odredbe

Vsaka pogodbenica zagotovi, da kadar se sprejme sodba, ki ugotavlja kršitev pravice intelektualne lastnine, lahko sodni organi zoper kršitelja izdajo odredbo, katere cilj je prepoved nadaljevanja kršitve. Kadar to določa notranje pravo, se za neupoštevanje odredbe po potrebi uvede periodična denarna kazen, da se zagotovi upoštevanje odredbe. Pogodbenici zagotovita tudi, da lahko imetniki pravic zahtevajo sodno prepoved zoper posrednike, katerih storitve uporablja tretja oseba in s tem krši pravico intelektualne lastnine.

Člen 105

Alternativni ukrepi

Vsaka od pogodbenic lahko v skladu z notranjim pravom določi, da lahko pristojni sodni organi v ustreznih primerih in na zahtevo osebe, za katero bodo verjetno veljali ukrepi iz člena 103 in/ali člena 104, namesto uporabe ukrepov iz člena 103 in/ali člena 104 odredijo plačilo denarnega nadomestila oškodovani strani, če ta oseba ni ravnala namerno in iz malomarnosti, če bi ji uporaba zadevnih ukrepov povzročila nesorazmerno škodo in če se oškodovani strani denarno nadomestilo zdi razumno zadovoljivo.

Člen 106

Odškodnina

1.   Pogodbenici zagotovita, da sodni organi pri določanju odškodnine:

2.   Kadar se kršitelj nevede ukvarja z dejavnostmi, ki so predmet kršitve, ali ni utemeljenih razlogov za sklepanje, da to ve, lahko pogodbenici določita, da lahko sodni organi odredijo vračilo dobička ali plačilo odškodnine, ki je lahko določena vnaprej, oškodovani strani.

Člen 107

Pravni stroški

Vsaka od pogodbenic zagotovi, da utemeljene in sorazmerne pravne stroške ter druge izdatke uspešne strani praviloma krije neuspešna stran, razen če načela pravičnosti tega ne dovolijo.

Člen 108

Objava sodb

Vsaka od pogodbenic zagotovi, da lahko v sodnih postopkih, začetih zaradi kršitve pravice intelektualne lastnine, sodni organi na zahtevo vložnika in na stroške kršitelja odredijo ustrezne ukrepe za razširjanje informacij v zvezi s sodno odločbo in njeno celotno ali delno objavo.

Člen 109

Domneva o avtorstvu ali lastništvu

Za namene uporabe ukrepov, postopkov in korektivnih ukrepov, predvidenih v tem pododdelku, velja,da za to, da oseba velja za avtorja literarnega ali umetniškega dela in da lahko začne postopek za ugotavljanje kršitev, zadostuje običajna navedba njenega imena na delu, če ni dokaza o nasprotnem.To se tudi smiselno uporablja za imetnike pravic, povezanih z avtorsko pravico, v zvezi z njihovo zaščiteno vsebino.

Člen 110

Upravni postopki

V taki meri, do katere se lahko odredi civilnopravno sredstvo kot rezultat upravnih postopkov, so taki postopki v skladu z načeli, ki so vsebinsko enaka načelom, predvidenih v zadevnih določbah tega oddelka.

Člen 111

Mejni ukrepi

1.   Pri izvajanju mejnih ukrepov za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine pogodbenici zagotovita skladnost s svojimi obveznostmi na podlagi GATT 1994 in Sporazuma TRIPS.

2.   Za zagotovitev varstva pravic intelektualne lastnine na carinskem območju vsake od pogodbenic carinski organi v mejah svojih pristojnosti sprejmejo različne pristope za identifikacijo pošiljk, ki vsebujejo blago, glede katerega obstaja sum, da krši pravice intelektualne lastnine iz odstavkov 3 in 4. Ti pristopi vključujejo analitične metode, ki temeljijo med drugim na informacijah, ki jih zagotovijo imetniki pravic, zbranih obveščevalnih podatkih in pregledu tovora.

3.   Carinski organi imajo na podlagi zahtevka, ki ga predloži imetnik pravice, pooblastila, da sprejmejo ukrepe za zadržanje ali prekinitev sprostitve blaga pod carinskim nadzorom, za katerega obstaja sum, da krši blagovne znamke, avtorske in sorodne pravice ali geografske označbe.

4.   Carinski organi Republike Kazahstan so najpozneje tri leta po dnevu, na katerega se ta naslov začne uporabljati, pooblaščeni, da na podlagi zahtevka, ki ga predloži imetnik pravice, sprejmejo ukrepe za zadržanje ali prekinitev sprostitve blaga pod carinskim nadzorom, za katerega obstaja sum, da krši patente, uporabne modele, industrijske vzorce, topografije integriranih vezij ali žlahtniteljske pravice, pod pogojem, da Evropska unija najpozneje dve leti pred koncem tega triletnega obdobja zagotovi ustrezno usposabljanje predstavnikov pristojnih organov, kot so carinski uradniki, sodniki, tožilci in drugo ustrezno osebje.

5.   Carinski organi so pooblaščeni, da na lastno pobudo zadržijo ali prekinejo sprostitve blaga pod carinskim nadzorom, za katerega obstaja sum, da krši blagovne znamke, avtorske in sorodne pravice ali geografske označbe.

6.   Carinski organi Republike Kazahstan so najpozneje pet let po dnevu, na katerega se ta naslov začne uporabljati, pooblaščeni, da na lastno pobudo zadržijo ali prekinejo sprostitev blaga pod carinskim nadzorom, za katerega obstaja sum, da krši patente, uporabne modele, industrijske vzorce, topografije integriranih vezij ali žlahtniteljske pravice, pod pogojem, da Evropska unija najpozneje dve leti pred koncem tega petletnega obdobja zagotovi ustrezno usposabljanje predstavnikov pristojnih organov, kot so carinski uradniki, sodniki, tožilci in drugo ustrezno osebje.

7.   Ne glede na odstavke 3 do 6 ne obstaja obveznost za uporabo ukrepov zadržanja ali prekinitve sprostitve za uvoz blaga, ki je bilo dano na trg v drugi državi po privolitvi ali s privolitvijo imetnika pravice.

8.   Pogodbenici se strinjata, da bosta učinkovito izvajali člen 69 Sporazuma TRIPS v zvezi z mednarodno trgovino z blagom, za katerega se domneva, da krši pravice intelektualne lastnine. V ta namen je vsaka pogodbenica pripravljena določiti kontaktno točko v svoji carinski upravi in o tem obvestiti drugo pogodbenico, da bi se s tem olajšalo carinsko sodelovanje. Takšno sodelovanje lahko vključuje izmenjavo informacij o mehanizmih za sprejemanje informacij imetnikov pravic, najboljših praksah in izkušnjah, pridobljenih pri strategijah za obvladovanje tveganja, kot tudi informacij za identifikacijo pošiljk, za katere se sumi, da vsebujejo blago, ki je predmet kršitve.

9.   Carinski organi vsake od pogodbenic so na zahtevo druge pogodbenice ali na lastno pobudo pripravljeni sodelovati, da carinskim organom druge pogodbenice zagotovijo ustrezne razpoložljive informacije, zlasti v zvezi z blagom, ki je v tranzitu čez ozemlje zadevne pogodbenice in je namenjeno v drugo pogodbenico ali iz nje izhaja.

10.   Brez poseganja v druge načine sodelovanja se za odstavka 8 in 9 tega člena v zvezi s kršitvami carinske zakonodaje v povezavi s pravicami intelektualne lastnine uporablja Protokol o vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah.

11.   Brez poseganja v pooblastila Sveta za sodelovanje je za zagotavljanje pravilnega delovanja in izvajanja tega člena odgovoren pododbor za carinsko sodelovanje iz člena 25(3). Pododbor za carinsko sodelovanje določi prednostne naloge in ustrezne postopke za sodelovanje med pristojnimi organi pogodbenic.

Oddelek 4

Odgovornost posredniških ponudnikov storitev

Člen 112

Uporaba storitev posrednikov

Pogodbenici priznavata, da tretje osebe lahko uporabijo storitve posrednikov v zvezi s kršitvami. Pogodbenici za zagotovitev prostega pretoka informacijskih storitev in hkrati uveljavitev pravic intelektualne lastnine v digitalnem okolju zagotovita ukrepe, opisane v tem oddelku v zvezi s posrednimi ponudniki storitev, kadar niso na nikakršen način povezani s prenesenimi informacijami.

Člen 113

Odgovornost posrednih ponudnikov storitev: „izključni prenos“

1.   Kadar opravljena storitev informacijske družbe vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju ali dostop do komunikacijskega omrežja, vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudnik storitev ni odgovoren za poslane informacije, če ponudnik:

2.   Prenos in zagotovitev dostopa iz odstavka 1 vključujeta samodejno, vmesno in začasno shranjevanje poslanih informacij, če je to namenjeno samo izvajanju prenosa v komunikacijskem omrežju in če se informacije ne hranijo za daljše obdobje, kot je upravičeno potrebno za tak prenos.

3.   Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali upravni organ v skladu z notranjim pravom pogodbenic od ponudnika storitev zahteva prenehanje ali preprečitev kršitve.

Člen 114

Odgovornost posrednih ponudnikov storitev: „shranjevanje v predpomnilniku“

1.   Kadar opravljena storitev informacijske družbe vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju, vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudnik storitev ni odgovoren za samodejno, vmesno in začasno shranjevanje navedenih informacij, ki je namenjeno zgolj učinkovitejšemu nadaljnjemu prenosu informacij drugim prejemnikom storitve na njihovo zahtevo, če tak ponudnik:

2.   Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali upravni organ v skladu z notranjim pravom pogodbenic od ponudnika storitev zahteva prenehanje ali preprečitev kršitve.

Člen 115

Odgovornost posrednih ponudnikov storitev: gostiteljstvo

1.   Kadar opravljena storitev informacijske družbe vključuje shranjevanje informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudnik storitev ni odgovoren za informacije, shranjene na zahtevo prejemnika storitve, pod pogojem, datak ponudnik:

2.   Odstavek 1 se ne uporabi, kadar prejemnik storitve ukrepa s pooblastilom ali pod nadzorom ponudnika.

3.   Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali upravni organ v skladu z notranjim pravom od ponudnika storitve zahteva prenehanje ali preprečitev kršitve, in tudi ne v možnost, da pogodbenica določi postopke, ki urejajo odstranitev ali preprečitev dostopa do informacij.

Člen 116

Brez splošne obveznosti spremljanja

1.   Kadar ponudniki zagotavljajo storitve iz členov 113 do 115, jim pogodbenici ne predpišeta splošne obveznosti spremljanja informacij pri prenosu ali shranjevanju, pa tudi ne dejavnega raziskovanja dejstev ali okoliščin, na podlagi katerih se domneva, da gre za nezakonito dejavnost.

2.   Pogodbenica lahko določi obveznost, da morajo ponudniki storitev informacijske družbe pristojne javne organe nemudoma obvestiti o domnevnih nezakonitih dejavnostih ali informacijah, ki jih predložijo prejemniki njihove storitve. Pogodbenica lahko določi obveznost, da morajo ponudniki storitev informacijske družbe pristojnim organom na njihovo zahtevo predložiti informacije, ki omogočajo identifikacijo prejemnikov njihove storitve, s katerimi imajo sklenjene dogovore o shranjevanju.

Člen 117

Dan začetka uporabe členov 112 do 116

Republika Kazahstan v celoti izpolni obveznosti, določenih v členih 112 do 116 v roku petih let od dneva, na katerega se ta naslov začne uporabljati.

Člen 118

Sodelovanje

1.   Pogodbenici spodbujata razvoj sodelovanja med trgovinskimi ali poklicnimi združenji oziroma organizacijami za zaščito in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine.

2.   Pogodbenici soglašata, da bosta z medsebojnim sodelovanjem podpirali izvajanje obveznosti iz tega poglavja. Področja sodelovanja lahko med drugim vključujejo naslednje dejavnosti:

POGLAVJE 8

Javna naročila

Člen 119

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

Člen 120

Področje in obseg uporabe

1.   To poglavje se uporablja za vse ukrepe v zvezi s kritimi javnimi naročili ne glede na to, ali se izvajajo izključno z elektronskimi sredstvi ali le delno.

2.   „Krita javna naročila“ v tem poglavju pomeni javna naročila za vladne namene:

Če vrednost naročila ni gotova, ga je treba oceniti v skladu z odstavki 6 do 8.

3.   Razen če ni drugače določeno v Prilogi III, se to poglavje ne uporablja za:

4.   Priloga III za vsako pogodbenico določa naslednje informacije:

5.   Kadar naročnik v okviru kritih naročil zahteva od oseb, ki niso krite v okviru Priloge III, da naročajo v skladu s posebnimi zahtevami, se za te zahteve smiselno uporablja člen 122.

6.   Pri ocenjevanju vrednosti naročila, da bi ugotovil, ali je naročilo krito, naročnik:

7.   Če ima posamezna zahteva za naročilo za posledico oddajo več kot enega naročila ali oddajo naročil v ločenih delih (v nadaljnjem besedilu: ponavljajoča se naročila), izračun ocenjene največje skupne vrednosti temelji na:

8.   V primeru naročila v obliki zakupa, najema ali najemnega zakupa blaga ali storitev ali naročila, za katerega skupna cena ni določena, se kot osnova za vrednotenje uporablja:

Člen 121

Splošne izjeme

Pod pogojem, da se taki ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med pogodbenicama ali za prikrito omejevanje mednarodne trgovine, se nobena določba tega poglavja ne razlaga tako, da bi se kateri koli pogodbenici preprečilo uvajanje ali izvrševanje ukrepov, ki so:

Člen 122

Splošna načela

1.   Vsaka pogodbenica, vključno z njenimi naročniki, glede katerega koli ukrepa v zvezi s kritim javnim naročilom za tako blago in storitve druge pogodbenice in za ponudnike druge pogodbenice, ki ponujajo blago ali storitve, brezpogojno zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo pogodbenica, vključno s svojimi naročniki, zagotovi za lastno blago, storitve in lokalne ponudnike.

2.   Kar zadeva kateri koli ukrep v zvezi s kritimi naročili, pogodbenica, vključno z njenimi naročniki:

3.   Pri izvedbi kritega naročanja s pomočjo elektronskih sredstev naročnik:

4.   Naročnik izvede krito naročanje na pregleden in nepristranski način, ki:

5.   Za namene kritega naročanja pogodbenica za blago ali storitve, ki so bile uvožene iz druge pogodbenice ali jih je druga pogodbenica zagotovila, ne uporablja pravil o poreklu, ki se razlikujejo od tistih, ki jih pogodbenica takrat uporablja za uvoz ali dobavo enakega blaga ali storitev iz iste pogodbenice.

6.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za: nikakršne carine in takse, ki se naložijo za uvoz; način pobiranja takih carin in taks; druge uvozne predpise ali formalnosti ter za ukrepe, ki vplivajo na trgovino s storitvami, razen ukrepov, ki urejajo zajeta javna naročila.

Člen 123

Informacije o sistemu naročanja

1.   Vsaka pogodbenica:

2.   Del 1 Priloge IV navaja:

3.   Vsaka pogodbenica takoj uradno obvesti Odbor za sodelovanje o kakršnih koli spremembah svojih informacij, navedenih v delu 1 Priloge IV. Odbor za sodelovanje redno sprejema odločitve, ki odražajo spremembe dela 1 Priloge IV.

Člen 124

Obvestila

1.   Za vsako krito javno naročilo naročnik objavi obvestilo o nameravanem naročilu v ustreznem tiskanem ali elektronskem mediju iz dela 2 Priloge IV, razen v okoliščinah, opisanih v členu 130. Takšen medij je zelo razširjen in takšna obvestila ostanejo dostopna javnosti najmanj do izteka časovnega obdobja, ki je navedeno v obvestilu. Obvestila so naročnikom iz delov 1, 2 ali 3 Priloge III brezplačno dostopna z elektronskimi sredstvi prek enotne točke dostopa najmanj za minimalno obdobje, določeno v delu 2 Priloge IV.

2.   Razen če je v tem poglavju določeno drugače, vsako obvestilo o nameravanem naročilu vključuje:

3.   Naročnik za vsako nameravano naročilo istočasno z objavo obvestila o nameravanem naročilu objavi tudi dostopen povzetek obvestila v angleškem ali francoskem jeziku. Povzetek obvestila vključuje vsaj naslednje informacije:

4.   Naročnike se spodbuja, da v ustreznem tiskanem ali elektronskem mediju iz dela 2 Priloge IV čim prej v vsakem proračunskem letu objavijo obvestilo v zvezi s svojimi prihodnjimi načrti glede naročanja (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o načrtovanem naročilu). Obvestilo o načrtovanem naročilu vsebuje predmet naročila in načrtovani dan objave obvestila o nameravanem naročilu.

5.   Naročnik, ki je krit z delom 3 Priloge III, lahko obvestilo o načrtovanem naročilu uporabi kot obvestilo o nameravanem naročilu, pod pogojem da obvestilo o načrtovanem naročilu vsebuje toliko informacij iz odstavka 2 tega člena, kot jih ima naročnik na voljo, in izjavo, da morajo zainteresirani ponudniki svoje zanimanje za naročilo sporočiti naročniku.

Člen 125

Pogoji za sodelovanje

1.   Naročnik omeji vse pogoje za sodelovanje pri naročilu na tiste, ki so bistveni za zagotovitev, da ima ponudnik pravne in finančne zmogljivosti ter poslovne in tehnične sposobnosti za izvedbo ustreznega naročila.

2.   Pri določitvi pogojev za sodelovanje naročnik:

3.   Naročnik pri ocenjevanju, ali ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje:

4.   Če obstajajo dokazila, lahko pogodbenica, vključno z njenimi naročniki, ponudnika izključi zaradi razlogov, kot so:

Člen 126

Kvalificiranost ponudnikov

1.   Pogodbenica, vključno z njenimi naročniki, lahko ohrani sistem registracije ponudnikov, v skladu s katerim se morajo zainteresirani ponudniki registrirati in predložiti določene informacije.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da:

3.   Pogodbenica, vključno z njenimi naročniki, ne sprejme ali uporablja nobenega sistema registracije ali kvalifikacijskega postopka z namenom ali učinkom ustvarjanja nepotrebnih ovir za sodelovanje ponudnikov druge pogodbenice pri njenih naročilih.

4.   Naročnik, ki namerava uporabiti omejeni razpis:

5.   Naročnik vsem kvalificiranim ponudnikom omogoči sodelovanje pri določenem naročilu, razen če naročnik v obvestilu o nameravanem naročilu navede morebitno omejitev števila ponudnikov, ki bodo lahko oddali ponudbo, in merila za izbiro omejenega števila ponudnikov.

6.   Kadar razpisna dokumentacija ni javno objavljena na dan objave obvestila iz odstavka 4, naročnik zagotovi, da se ti dokumenti istočasno dajo na voljo vsem kvalificiranim ponudnikom, izbranim v skladu z odstavkom 5.

7.   Naročnik lahko pripravi in vzdržuje večnamenski seznam ponudnikov, pod pogojem da se obvestilo, ki zainteresirane ponudnike povabi k oddaji prošnje za uvrstitev na seznam:

v ustrezni obliki iz dela 2 Priloge IV.

8.   Obvestilo iz odstavka 7 vključuje:

9.   Ne glede na odstavek 7 lahko naročnik, če bo večnamenski seznam veljaven tri leta ali manj, objavi obvestilo iz odstavka 7 samo enkrat na začetku obdobja veljavnosti seznama, pod pogojem da:

10.   Naročnik ponudnikom omogoči, da kadar koli zaprosijo za vključitev na večnamenski seznam, in na seznam vključi vse kvalificirane ponudnike v razmeroma kratkem času.

11.   Če ponudnik, ki ni vključen na večnamenski seznam, odda vlogo za sodelovanje pri naročilu, ki temelji na večnamenskem seznamu, in vse zahtevane dokumente v časovnem obdobju iz člena 128(2), naročnik vlogo preuči. Naročnik ne izključi ponudnika iz obravnave v zvezi z naročilom, ker naročnik ni imel dovolj časa za preučitev vloge, razen če v izjemnih primerih zaradi zapletenosti naročila naročnik ne more zaključiti preučitve vloge v časovnem obdobju, določenem za oddajo ponudb.

12.   Naročnik iz dela 3 Priloge III lahko obvestilo, ki ponudnike vabi, da zaprosijo za uvrstitev na večnamenski seznam, uporabi kot obvestilo o nameravanem javnem naročilu, če:

13.   Naročnik iz dela 3 Priloge III lahko ponudniku, ki je zaprosil za uvrstitev na večnamenski seznam v skladu z odstavkom 10 tega člena, dovoli predložiti ponudbo za določeno javno naročilo, če je dovolj časa, da naročnik ugotovi, ali ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje.

14.   Naročnik vsakega ponudnika, ki odda vlogo za sodelovanje pri naročilu ali prošnjo za uvrstitev na večnamenski seznam, nemudoma obvesti o odločitvi naročnika glede prošnje ali vloge.

15.   Če naročnik zavrne vlogo ponudnika za sodelovanje pri naročilu ali prošnjo za uvrstitev na večnamenski seznam, preneha priznavati ponudnika kot kvalificiranega ali ponudnika črta z večnamenskega seznama, naročnik nemudoma obvesti ponudnika in mu na njegovo zahtevo nemudoma pisno pojasni razloge za svojo odločitev.

Člen 127

Tehnične specifikacije in razpisna dokumentacija

1.   Naročnik ne pripravi, sprejme ali uporablja nobenih tehničnih specifikacij in ne predpisuje nobenih postopkov za ugotavljanje skladnosti z namenom ali učinkom nepotrebnega oviranja mednarodne trgovine.

Tehnične specifikacije omogočajo enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati neupravičenih ovir za odpiranje trga naročil konkurenci.

2.   Pri predpisovanju tehničnih specifikacij za blago ali storitve, ki se naročajo, naročnik po potrebi:

3.   Kadar se v tehničnih specifikacijah uporabljajo oblikovne ali opisne značilnosti, bi moral naročnik po potrebi navesti, da bo upošteval ponudbe za enakovredno blago ali storitve, ki dokazano izpolnjujejo zahteve naročila, in sicer z vključitvijo besedila, kot je na primer „ali enakovredno“, v razpisno dokumentacijo.

4.   Naročnik ne sme določiti tehničnih specifikacij, ki zahtevajo ali se nanašajo na določeno blagovno znamko ali trgovsko ime, patent, avtorsko pravico, vzorec oziroma model ali tip, posebno poreklo, proizvajalca ali ponudnika, razen če ni nobenega drugega dovolj natančnega ali razumljivega načina za opis zahtev glede naročila in pod pogojem, da v takih primerih naročnik v razpisno dokumentacijo vključi besedilo, kot je na primer „ali enakovredno“.

5.   Naročnik ne zaprosi za in ne sprejema nasvetov, ki se lahko uporabijo pri pripravi ali sprejemanju tehnične specifikacije za posamezno naročilo, od oseb, ki bi lahko imele poslovne interese pri naročilu, na način, ki bi izključeval konkurenco.

6.   V skladu s tem členom lahko pogodbenica, vključno z njenimi naročniki, zaradi večje gotovosti pripravi, sprejme ali uporablja tehnične specifikacije za spodbujanje ohranjanja naravnih virov ali varstva okolja.

7.   Naročnik da ponudnikom na voljo razpisno dokumentacijo, ki vključuje vse potrebne informacije, ki ponudnikom omogočajo pripravo in oddajo ustreznih ponudb. Če naslednje ni navedeno že v obvestilu o nameravanem naročilu, taka dokumentacija vključuje popoln opis:

8.   Pri določitvi dneva za dobavo blaga ali izvedbo storitev, ki se naročajo, naročnik upošteva dejavnike, kot so kompleksnost naročila, pričakovani obseg oddaje naročila podizvajalcem in realen čas, potreben za proizvodnjo blaga, njegovo odpremo iz skladišča in prevoz iz nabavnega mesta ali za izvedbo storitev.

9.   Merila ocenjevanja, določena v obvestilu o nameravanem naročilu oziroma v razpisni dokumentaciji, lahko med drugim vključujejo ceno in druge dejavnike stroškov, kakovost, tehnično ustreznost, okoljske značilnosti in pogoje dobave.

10.   Naročnik nemudoma:

11.   Kadar naročnik pred oddajo naročila spremeni merila ali zahteve, ki so določene v obvestilu o nameravanem naročilu ali v razpisni dokumentaciji, ki se zagotovi sodelujočim ponudnikom, ali spremeni ali ponovno izda obvestilo ali razpisno dokumentacijo, vse te spremembe ali spremenjeno ali ponovno izdano obvestilo ali razpisno dokumentacijo v pisni obliki pošlje:

Člen 128

Roki

1.   Naročnik v skladu s svojimi razumnimi potrebami ponudnikom zagotovi dovolj časa za pripravo in oddajo vlog za sodelovanje in ustreznih ponudb, pri čemer upošteva takšne dejavnike, kot so:

Taki roki, vključno s kakršnim koli podaljšanjem rokov, so enaki za vse zainteresirane ali sodelujoče ponudnike.

2.   Naročnik, ki uporablja selektivne razpisne postopke, določi rok za predložitev vlog za sodelovanje, ki načeloma ne sme biti manj kot 25 dni po dnevu objave obvestila o nameravanem javnem naročilu. Kadar se v nujnih primerih, ki jih naročnik ustrezno utemelji, ni mogoče držati tega roka, se ta lahko skrajša na najmanj deset dni.

3.   Razen v primerih iz odstavkov 4, 5, 7 in 8 naročnik določi rok za oddajo vlog za sodelovanje, ki ni krajši od 40 dni od dneva, ko:

4.   Naročnik lahko skrajša časovno obdobje za oddajo ponudb, določeno v skladu z odstavkom 3, na najmanj dest dni, kadar:

5.   Naročnik lahko skrajša časovno obdobje za oddajo ponudb, določeno v skladu z odstavkom 3, za sedem dni v vsakem od naslednjih primerov:

6.   Uporaba določb iz odstavka 5 v povezavi z odstavkom 4 ne sme v nobenem primeru skrajšati časovnega obdobja za oddajo ponudb, določenega v skladu z odstavkom 3, na manj kot sedem dni od dneva objave obvestila o nameravanem naročilu.

7.   Ne glede na druge določbe iz tega člena lahko naročnik, kadar naroča komercialno blago ali storitve ali njihovo kombinacijo, skrajša časovno obdobje za oddajo ponudb, določeno v skladu z odstavkom 3, na najmanj 13 dni pod pogojem, da prek elektronskih sredstev istočasno objavi obvestilo o nameravanem naročilu in razpisno dokumentacijo. Poleg tega lahko naročnik v primeru, da sprejema ponudbe za komercialno blago ali storitve prek elektronskih sredstev, skrajša časovno obdobje, določeno v skladu z odstavkom 3, na najmanj sedem dni.

8.   Če je naročnik iz dela 3 Priloge III izbral vse kvalificirane ponudnike ali omejeno število le-teh, se lahko rok za predložitev ponudb določi z dogovorom med naročnikom in izbranimi ponudniki. Če ta dogovor ne obstaja, je rok najmanj sedem dni.

Člen 129

Pogajanja

1.   Pogodbenica lahko določi, da se njeni naročniki pogajajo:

2.   Naročnik:

Člen 130

Omejeni razpisi

1.   Naročnik lahko, pod pogojem da te določbe ne uporablja za izogibanje konkurenci med ponudniki ali tako, da diskriminira ponudnike druge pogodbenice ali ščiti domače ponudnike, uporabi omejeni razpisni postopek in se lahko odloči, da ne bo uporabil členov 124, 125, 126, 127 (odstavki 7 do 11), 128, 129, 131 in 132, izključno v katerem koli od naslednjih primerov:

2.   Naročnik pripravi pisno poročilo za vsako naročilo, oddano v skladu z odstavkom 1. Poročilo vsebuje ime naročnika, vrednost in vrsto naročenega blaga ali storitev ter izjavo o okoliščinah in pogojih, opisanih v odstavku 1, zaradi katerih je bila uporaba omejenega razpisnega postopka upravičena.

Člen 131

Elektronske dražbe

1.   Naročniki lahko uporabljajo elektronske dražbe.

2.   Pri odprtih in omejenih postopkih ali postopkih s pogajanji lahko naročniki določijo, da se pred oddajo javnega naročila izvede elektronska dražba, če je mogoče natančno določiti specifikacije naročila.

Elektronska dražba temelji:

3.   Naročnik, ki se odloči, da bo izvedel elektronsko dražbo, to navede v obvestilu o nameravanem naročilu.

Specifikacije vsebujejo med drugim naslednje podatke:

4.   Pred začetkom elektronske dražbe naročnik opravi začetno ocenjevanje ponudb v skladu z merilom oziroma merili za ocenjevanje in z utežmi, ki so za njih določene. Vsi ponudniki, ki so predložili dopustne ponudbe, se po elektronski poti hkrati povabijo k predložitvi novih cen in/ali novih vrednosti; povabilo vsebuje vse relevantne informacije za povezavo z uporabljeno elektronsko opremo ter določa dan in uro začetka elektronske dražbe. Elektronska dražba se lahko izvede v več zaporednih fazah. Elektronska dražba se ne sme začeti prej kot dva delovna dneva po dnevu, ko so bila povabila poslana.

5.   Če je treba naročilo oddati na podlagi najugodnejše ponudbe, se mora povabilu dodati izid celotne ocene zadevnega ponudnika. V povabilu se navede tudi matematična formula, ki se uporabi pri elektronski dražbi za določitev samodejnih sprememb uvrstitev na podlagi predloženih novih cen in/ali novih vrednosti. Ta formula vključuje ponder za vsa merila za ocenjevanje, predvidena za določitev najugodnejše ponudbe, ki so navedena v obvestilu o naročilu ali v razpisni dokumentaciji; v ta namen je morebitne obsege treba predhodno izraziti v obliki določene vrednosti.

6.   Javni naročniki v vsaki fazi elektronske dražbe vsem ponudnikom takoj sporočijo vsaj zadostne informacije, ki jim omogočijo, da kadar koli preverijo svojo uvrstitev. Sporočijo lahko tudi druge informacije v zvezi z drugimi ponujenimi cenami ali vrednostmi, če je to navedeno v specifikacijah. Prav tako lahko objavljajo število udeležencev v določeni fazi dražbe. Vendar pa v nobeni fazi elektronske dražbe nikakor ne smejo razkriti identitete ponudnikov.

7.   Naročnik zaključi elektronsko dražbo na enega ali več od naslednjih načinov:

8.   Kadar se naročnik odloči, da zaključi elektronsko dražbo v skladu s točko (c) odstavka 7 in po potrebi v kombinaciji z ureditvijo iz točke (b) navedenega odstavka, se v povabilu k udeležbi na dražbi navede časovni razpored vsake faze dražbe.

9.   Po zaključku elektronske dražbe naročnik odda javno naročilo v skladu s členom 132 na podlagi rezultatov elektronske dražbe.

10.   Naročniki ne smejo zlorabljati elektronskih dražb ali jih uporabljati z namenom preprečevanja, omejevanja ali izkrivljanja konkurence ali z namenom spreminjanja predmeta naročila, ki z objavo obvestila o nameravanem naročilu postane predmet javnega zbiranja ponudb in je opredeljen v specifikacijah.

Člen 132

Obravnava ponudb in oddaja naročil

1.   Naročnik prejema, odpira in obravnava vse ponudbe po postopkih, ki zagotavljajo poštenost in nepristranskost razpisnega postopka ter zaupnost ponudb.

2.   Naročnik ne kaznuje nobenega ponudnika, katerega ponudbo prejme po roku, določenem za prejemanje ponudb, če je vzrok za zamudo izljučno nepravilno ravnanje naročnika.

3.   Kadar da naročnik ponudniku možnost, da med odprtjem ponudb in oddajo naročila popravi nenamerne oblikovne napake, zagotovi enako možnost vsem sodelujočim ponudnikom.

4.   Ponudba se obravnava, če je predložena v pisni obliki in ob odpiranju izpolnjuje bistvene zahteve iz obvestil in razpisne dokumentacije ter jo je predložil ponudnik, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje.

5.   Razen če naročnik ugotovi, da oddaja naročila ni v javnem interesu, naročnik odda naročilo ponudniku, za katerega je ugotovil, da je sposoben izpolnjevati pogoje naročila in da je, izključno na podlagi meril za ocenjevanje, določenih v obvestilih in razpisni dokumentaciji, predložil:

6.   Če naročnik prejme ponudbo s ceno, ki je nenavadno nižja od cen drugih predloženih ponudb, lahko pri ponudniku preveri, ali ta izpolnjuje pogoje za sodelovanje in je sposoben izpolniti pogoje naročila.

7.   Naročnik ne uporabi možnosti, ne odpove naročila ali spreminja oddanih naročil na način, s katerim se zaobide obveznosti iz tega poglavja.

Člen 133

Preglednost informacij o naročilih

1.   Naročnik nemudoma obvesti sodelujoče ponudnike o svojih odločitvah v zvezi z oddajo naročil in na zahtevo ponudnika v pisni obliki. Naročnik v skladu s členom 134(2) in (3) neuspešnim ponudnikom na zahtevo pojasni razloge za to, zakaj naročnik ni izbral njihovih ponudb, in zadevne prednosti ponudbe uspešnega ponudnika.

2.   Naročnik najpozneje 72 dni po oddaji vsakega naročila, ki ga zajema to poglavje, objavi obvestilo v ustreznem časopisu oziroma elektronskem mediju iz dela 2 Priloge IV. Če naročnik objavi obvestilo samo v elektronskem mediju, ostane informacija enostavno dostopna v razumnem časovnem obdobju. Obvestilo vključuje vsaj naslednje informacije:

3.   Vsak naročnik za obdobje vsaj treh let od dneva oddaje naročila shrani:

Člen 134

Razkrivanje informacij

1.   Pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice nemudoma zagotovi vse potrebne informacije za ugotovitev, ali je bil razpis izveden pošteno, nepristransko in v skladu s tem poglavjem, vključno z informacijami o značilnostih in relativnih prednostih uspešnega ponudnika. Kadar bi objava teh informacij posegala v konkurenco pri prihodnjih razpisih, pogodbenica, ki te informacije prejme, teh ne posreduje nobenemu ponudniku, razen če se o tem posvetuje s pogodbenico, ki je te informacije zagotovila, in se ta pogodbenica s tem strinja.

2.   Ne glede na druge določbe tega poglavja pogodbenica, vključno z njenimi naročniki, nobenemu določenemu ponudniku ne zagotovi informacij, ki bi lahko posegale v pošteno konkurenco med ponudniki.

3.   Nobena določba iz tega poglavja se ne razlaga tako, da bi se od pogodbenice, vključno z njenimi naročniki, organi in revizijskimi organi, zahtevalo razkritje zaupnih informacij, če bi razkritje:

Člen 135

Notranji postopki pregleda

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi pravočasen, učinkovit, pregleden in nediskriminatoren upravni ali sodni postopek pregleda, v katerem se lahko ponudnik v okviru kritih javnih naročil, v katerih ponudnik ima ali je imel interes, pritoži zaradi:

2.   Postopkovna pravila za vse pritožbe v skladu z odstavkom 1 so v pisni obliki in splošno dostopna.

3.   V primeru pritožbe ponudnika, nastale v okviru kritih naročil, v katerih ima ponudnik interes ali ga je imel v preteklosti, zaradi kršenja ali neizpolnjevanja obveznosti iz odstavka 1, pogodbenica naročnika, ki izvaja naročilo, spodbuja svojega naročnika in ponudnika, da poskušata najti rešitev za pritožbo s posvetovanjem. Naročnik vse take pritožbe obravnava nepristransko in pravočasno ter tako, da s tem ne posega v sodelovanje ponudnika v tekočih ali prihodnjih naročilih ali v njegovo pravico do popravnih ukrepov v okviru upravnega ali sodnega postopka pregleda.

4.   Vsak ponudnik ima na voljo dovolj časa, da pripravi in vloži pritožbo, ki v nobenem primeru ni manj kot deset dni od tedaj, ko mu je osnova za pritožbo postala znana ali je razumno, da bi mu postala znana.

5.   Vsaka pogodbenica določi ali imenuje vsaj en nepristranski upravni ali sodni organ, ki je neodvisen od njenih naročnikov, da sprejme in pregleda ponudnikovo pritožbo v okviru kritih naročil.

6.   Kadar pritožbo prvotno pregleda organ, ki ni organ iz odstavka 5, pogodbenica zagotovi, da lahko ponudnik pri nepristranskem upravnem ali sodnem organu, ki je neodvisen od naročnika, katerega naročilo je predmet pritožbe, vloži pritožbo na prvotno odločitev.

7.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da je odločitev organa za pregled, ki ni sodišče, predmet sodnega pregleda, ali ima postopke, ki zagotavljajo, da:

8.   Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani postopke, ki zagotavljajo:

9.   Takojšnji začasni ukrepi iz točke (a) odstavka 8 lahko povzročijo prekinitev postopka javnega naročila. Postopki iz odstavka 8 lahko določajo, da se pri odločanju, ali naj se taki ukrepi uporabijo, upoštevajo prevladujoče škodljive posledice za zadevne interese, vključno z javnim interesom. Neukrepanje se utemelji pisno.

Člen 136

Spremembe in popravki v zvezi s kritjem

1.   Pogodbenica lahko predlaga spremembo ali popravek elementov iz Priloge III, ki se nanašajo na to pogodbenico.

2.   Kadar pogodbenica predlaga spremembo, ta pogodbenica:

3.   Ne glede na točko (b) odstavka 2 pogodbenici ni treba zagotoviti kompenzacijskih prilagoditev, če:

4.   Za drugo pogodbenico se šteje, da je sprejela spremembo, vključno za namene iz poglavja 14 (Reševanje sporov) tega naslova, razen če temu nasprotuje v pisni obliki v 45 dneh od prejema obvestila iz točke (a) odstavka 2, ker:

5.   Naslednje spremembe v delih 1 do 3 Priloge III se štejejo za popravek, pod pogojem, da ne vplivajo na medsebojno dogovorjeno kritje, določeno v tem poglavju:

6.   Pogodbenica, ki predlaga popravek, drugo pogodbenico uradno obvesti vsaki dve leti od dneva, na katerega se ta naslov začne uporabljati (23).

7.   Pogodbenica lahko drugo pogodbenico uradno obvesti o ugovoru k predlaganemu popravku v 45 dneh od prejema uradnega obvestila iz odstavka 6. Če pogodbenica vloži ugovor, navede razloge, zakaj meni, da pri predlaganem popravku ne gre za spremembo, kot je določena v odstavku 5, in opiše učinek predlaganega popravka na medsebojno dogovorjeno kritje, določeno v tem sporazumu. Če se tak ugovor ne predloži v pisni obliki v 45 dneh po prejemu uradnega obvestila, se šteje, da se pogodbenica strinja s predlaganim popravkom.

8.   Če se ugovor k predlagani spremembi ali popravku ne predloži v roku iz odstavkov 4 in 7, Odbor za sodelovanje spremeni Prilogo III, tako da ta odraža navedeno spremembo ali popravek. Sprememba ali popravek začne veljati na dan po dnevu izteka obdobja iz odstavkov 4 in 7.

9.   Če se izrazi ugovor na predlagano spremembo ali popravek, o tej zadevi razpravlja Odbor za sodelovanje. Odbor za sodelovanje se lahko odloči, da odobri spremembo ali popravek in ustrezno spremeni Prilogo III.

Člen 137

Prehodno obdobje

To poglavje se začne uporabljati pet let po dnevu, na katerega se začne uporabljati ta naslov. Za blago, našteto v delu 4 Priloge III, in za storitve, zajete v delu 6 Priloge III, se to poglavje začne uporabljati osem let po dnevu, na katerega se začne uporabljati ta naslov.

POGLAVJE 9

Surovine in energija

Člen 138

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

Člen 139

Regulacija cen

1.   Cilj pogodbenic je, da cene za preskrbo s surovinami ali energetskim blagom za industrijske uporabnike, če jih regulira vlada pogodbenice, povrnejo stroške in zagotovijo razumen dobiček.

2.   Če se cene surovin ali energetskega blaga, namenjenega prodaji na domačem trgu, razlikujejo od izvoznih cen za isti proizvod, pogodbenica izvoznica na zahtevo druge pogodbenice predloži informacije o takih razlikah, ki ne vključujejo stroškov prevoza in izvoznih dajatev.

Člen 140

Trgovinski in izvozni monopoli

Pogodbenici ne smeta ohraniti ali ustvariti trgovinskega ali izvoznega monopola za surovine ali energetsko blago, razen kadar pogodbenica uveljavlja svojo prednostno (predkupno) pravico za nakup surovega in suhega plina ter zlata.

Člen 141

Dostop in pravica do iskanja, raziskovanja in izkoriščanja ogljikovodikov (surove nafte in zemeljskega plina)

1.   Nobena določba tega sporazuma ne vpliva na suverenost pogodbenic v skladu z mednarodnim pravom nad viri ogljikovodikov na svojem ozemlju ter v svojih notranjih, arhipelaških in teritorialnih vodah, kakor tudi ne na suverene pravice za namene raziskovanja in izkoriščanja virov ogljikovodikov, ki se nahajajo v njihovih izključnih ekonomskih conah in epikontinentalnih pasovih.

2.   Pogodbenici imata pravico določiti območja na lastnem ozemlju, v svojih notranjih, arhipelaških in teritorialnih vodah, izključnih ekonomskih conah in epikontinentalnem pasu, ki so na razpolago za izvajanje dejavnosti iskanja, raziskovanja in pridobivanja ogljikovodikov.

3.   Kadar koli se sprejme suverena odločitev pogodbenice, opisana v odstavku 2, vsaka pogodbenica zagotovi, da podjetja druge pogodbenice niso diskriminirana glede dostopa in uresničevanja pravic do iskanja, raziskovanja in pridobivanja ogljikovodikov, če je zadevno podjetje ustanovljeno kot pravna oseba na ozemlju pogodbenice gostiteljice, ki omogoča dostop.

4.   Vsaka pogodbenica lahko od podjetja, ki mu je bilo izdano dovoljenje za izvajanje dejavnosti iskanja, raziskovanja in pridobivanja ogljikovodikov, zahteva plačilo finančnega prispevka ali prispevka v ogljikovodikih.

5.   Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se licence ali druga dovoljenja, s katerimi se podjetju podeli pravica do iskanja, raziskovanja in pridobivanja ogljikovodikov, izdajajo po objavljenem postopku, in z obvestilom povabita potencialno zainteresirane vložnike, naj vložijo prijave. V obvestilu so določeni vrsta licence ali drugega dovoljenja, upoštevno geografsko območje ter predlagani dan ali rok za izdajo licence ali druge oblike dovoljenja.

6.   Odstavki 3 do 5 ne posegajo v pravice podjetja v državni lasti, da pridobi dostop in pravice do iskanja, raziskovanja in pridobivanja ogljikovodikov z neposrednimi pogajanji s svojo državo pogodbenico. Če se tako podjetje v državni lasti odloči, da v celoti ali delno prenese svoje pravice do iskanja, raziskovanja in izkoriščanja ogljikovodikov, veljajo obveznosti iz odstavkov 3 in 5.

7.   Člen 53 se uporablja za pogoje za izdajo dovoljenja in postopek izdaje dovoljenja.

Člen 142

Pogoji za naložbe v surovine in energetsko blago

Da bi spodbudili naložbe v dejavnosti iskanja, raziskovanja, pridobivanja ter izkoriščanja surovin in energetskega blaga, nobena pogodbenica ne sme:

Člen 143

Tranzit

1.   Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe za olajšanje tranzita energetskega blaga v skladu z načelom prostega tranzita in v skladu s členom 7(1) in (3) Pogodbe o energetski listini.

2.   Vsaka pogodbenica prepove nepooblaščen odvzem surovin in energetskega blaga, ki je v tranzitu ali se transportira preko njenega ozemlja, s strani katerega koli subjekta pod njenim nadzorom ali jurisdikcijo ter sprejme vse ustrezne ukrepe za odpravo takega nepooblaščenega odvzema.

Člen 144

Prekinitev

1.   Vsaka pogodbenica sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da upravljavci glavnih tranzitnih ali transportnih cevovodov in omrežij:

2.   Pogodbenica, po ozemlju katere poteka tranzit ali prevoz energetskega blaga, ali na ozemlju katere poteka prejem in skladiščenje energetskega blaga kot del prometne oziroma tranzitne poti, v primeru spora glede kakršne koli zadeve v zvezi s pogodbenicama ali enim ali več subjekti, ki so pod nadzorom ali jurisdikcijo ene od pogodbenic, ne prekine ali zmanjša, niti ne dovoli nobenemu subjektu pod njenim nadzorom ali jurisdikcijo, da bi prekinil ali zmanjšal obstoječi tranzit, transport, prejem in skladiščenje, razen če ni to posebej določeno v pogodbi ali v drugem sporazumu, ki ureja tak tranzit, transport, prejem in skladiščenje kot del prometne oziroma tranzitne poti, pred sklenitvijo postopka reševanja spora v okviru relevantne pogodbe ali postopka reševanja spora iz poglavja 14 (Reševanje sporov) tega naslova o izrednih razmerah iz točke (h) člena 138.

3.   Pogodbenica v skladu s tem členom ni odgovorna za prekinitev ali zmanjšanje v primerih višje sile ali če ta pogodbenica ni zmožna dobaviti energetskega blaga ali zagotoviti njegovega tranzita zaradi ukrepov, ki jih je mogoče pripisati tretji državi ali subjektu pod nadzorom ali jurisdikcijo tretje države.

Člen 145

Dostop do visokonapetostnih omrežij in vodov za prenos električne energije

1.   Vsaka pogodbenica podjetjem druge pogodbenice, ki so na ozemlju pogodbenice, ki odobri dostop, ustanovljene kot pravne osebe, zagotovi nediskriminatoren dostop do visokonapetostnih omrežij in vodov za prenos električne energije, ki so delno ali v celoti v lasti in jih ureja pogodbenica, ki odobri dostop v okviru razpoložljivih zmogljivosti teh omrežij in vodov. Dostop se dodeljuje na pošten in pravičen način.

2.   Pri uporabi ukrepov v zvezi s takšnimi omrežji in vodi za prenos pogodbenica zagotovi spoštovanje naslednjih načel:

Člen 146

Regulativni organi za električno energijo in zemeljski plin

1.   Vsaka pogodbenica določi in pooblasti regulativne organe za ureditev trgov za električno energijo in plin na njenem ozemlju. Ti regulativni organi so pravno ločeni in funkcionalno neodvisni od vseh ostalih javnih organov ali udeležencev na trgu.

2.   Odločbe in postopki regulativnih organov so nepristranski za vse udeležence na trgu.

3.   Udeleženec na trgu, ki ga zadeva katera koli odločba regulativnega organa, se ima pravico zoper njo pritožiti pri pritožbenem organu. Če pritožbeni organ ni neodvisen od udeleženih strani ali nima sodnega značaja, bo odločitev pritožbenega organa predmet presoje nepristranskega in neodvisnega pravosodnega organa. Odločitve pritožbenega organa in pravosodnega organa vsebujejo utemeljitve in se predložijo pisno. Pogodbenici zagotovita, da se končna odločitev pritožbenega organa ali pravosodnega organa, to je tistega, ki je zadnja instanca, učinkovito izvaja.

Člen 147

Sektor obnovljivih virov energije

1.   Ta člen se uporablja za ukrepe, ki lahko vplivajo na trgovino in naložbe med pogodbenicama v zvezi s proizvodnjo energije iz obnovljivih nefosilnih virov, med drugim vetra ter sončne energije in vodne energije, vendar se ne uporablja za proizvode, s katerimi se ta energija proizvaja.

2.   Vsaka pogodbenica:

3.   Če obstajajo mednarodni ali regionalni standardi v zvezi z opremo in sistemi za proizvodnjo energije iz obnovljivih in nefosilnih virov, pogodbenici uporabljata te standarde ali njihove ustrezne dele kot osnovo za svoje tehnične predpise, razen če bi bili ti mednarodni standardi ali njihovi relevantni deli neučinkovito ali neustrezno sredstvo za doseganje legitimnih ciljev. Za namene uporabe tega odstavka se Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) in Mednarodna elektrotehnična komisija (IEC) štejeta za pomembna mednarodna organa, ki določata standarde.

4.   Kadar je to primerno, pogodbenici določita tehnične predpise, ki temeljijo bolj na zahtevah proizvoda, upoštevajoč njegovo funkcionalnost, vključno z okoljsko učinkovitostjo, kot pa na zasnovi izdelka ali njegovem opisu.

5.   Nič v tem členu se ne razlaga tako, da preprečuje sprejetje ali uveljavitev ukrepov s strani katere koli pogodbenice, potrebnih za varno delovanje energetskih omrežij ali varno oskrbo z energijo, pod pogojem, da se taki ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo izdelkov, storitev, dobaviteljev ali vlagateljev pogodbenic, kadar veljajo enaki pogoji, ali prikrito omejevanje trgovine in naložb med pogodbenicama.

Člen 148

Sodelovanje na področju surovin in energetskega blaga

1.   Brez poseganja v člene 204 do 208 se pogodbenici strinjata, da bosta okrepili sodelovanje in spodbujanje vzajemnega razumevanja med njima na področju trgovine s surovinami in energetskim blagom.

2.   Pogodbenici priznavata, da je spoštovanje načel preglednosti in prepoved diskriminacije ter zagotavljanje, da predpisi ne izkrivljajo trgovine, najboljši način za vzpostavitev ugodnega okolja za tuje neposredne naložbe v proizvodnjo in trgovino s surovinami in energetskim blagom. Na splošno pa tako okolje spodbuja učinkovito razporeditev ter uporabo surovin in energetskega blaga.

3.   Sodelovanje in spodbujanje vzajemnega razumevanja zajema dvostranska trgovinska vprašanja ter vprašanja skupnega interesa, ki izhajajo iz mednarodne trgovine. Takšna vprašanja vključujejo izkrivljanje trgovine, ki vpliva na svetovne trge, okoljska in razvojna vprašanja, povezana s trgovino s surovinami in energetskim blagom, ter družbeno odgovornost gospodarskih družb v skladu z mednarodno priznanimi standardi, kot so smernice OECD za večnacionalna podjetja in smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorne verige oskrbovanja z minerali z območij, prizadetih zaradi konfliktov, in območij velikega tveganja. Sodelovanje in spodbujanje vzajemnega razumevanja vključuje izmenjavo podatkov in informacij o regulativnem okviru sektorja surovin in energetskega sektorja. To se ne sme razlagati, kot da mora pogodbenica posredovati informacije, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z njenimi varnostnimi interesi.

4.   Vsaka od pogodbenic lahko zaprosi za sklic priložnostnega sestanka v zvezi s surovinami in energetskim blagom oziroma za priložnostno izmenjavo mnenj o surovinah in energetskem blagu na zasedanju Odbora za sodelovanje. Poleg tega se lahko dvostransko sodelovanje po potrebi razširi na ustrezne plurilateralne ali multilateralne forume, v katerih sodelujeta obe pogodbenici.

Člen 149

Mehanizem zgodnjega opozarjanja

1.   Pogodbenici vzpostavita „mehanizem zgodnjega opozarjanja“ za sprejetje praktičnih ukrepov s ciljem preprečevanja in hitrega odzivanja na izredne razmere ali na nevarnost izrednih razmer.

2.   Pogodbenici skupaj sprejmeta ukrepe za:

3.   Če ena od pogodbenic izve za izredne razmere ali razmere, ki bi po njenem mnenju lahko povzročile izredne razmere, o tem v najkrajšem možnem času obvesti drugo pogodbenico.

4.   Pogodbenici se strinjata, da sta v tem členu odgovorna organa član Evropske komisije, pristojen za energijo, in minister za energetiko Republike Kazahstan.

5.   Po posredovanju uradnega obvestila pogodbenici druga drugi zagotovita oceno razmer.

6.   Katera koli od pogodbenic lahko zahteva posvetovanja v treh koledarskih dneh od uradnega obvestila, da se:

7.   Če je potrebno, pogodbenici sodelujeta s tretjimi državami za odpravo nevarnosti izrednih razmer ali za odpravo izrednih razmer.

8.   Če se izredne razmere nadaljujejo, lahko katera koli pogodbenica sproži postopek za reševanje sporov v skladu s posebnim mehanizmom iz poglavja 14 (Reševanje sporov) tega naslova.

9.   Pogodbenici se od trenutka prejema uradnega obvestila vzdržita vseh ukrepov, ki bi lahko poslabšali ali okrepili izredne razmere, kot je ustrezno v danih okoliščinah.

10.   Pogodbenici se v postopkih reševanja sporov v skladu s tem sporazumom ne opirata na naslednje ali kot dokazila ne predložita naslednjega:

11.   Odbor za sodelovanje lahko po potrebi oblikuje podrobne izvedbene določbe za uporabo tega člena.

Člen 150

Izjeme

1.   To poglavje ne posega v kakršne koli izjeme, pridržke ali omejitve, določene v tem sporazumu.

2.   To poglavje se ne uporablja za raziskovalne in razvojne projekte ali predstavitvene projekte, ki se izvajajo na nekomercialni ravni.

3.   Nič v tem poglavju se ne razlaga tako, da preprečuje sprejetje ali uveljavitev ukrepov katere koli pogodbenice, potrebnih za varno delovanje energetske infrastrukture, vključno z obrati za transport in proizvodnjo energije, ki so v interesu nacionalne ali javne varnosti, vključno s preprečevanjem in odzivanjem na izredne razmere, pod pogojem, da se ti ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo izdelkov, storitev, dobaviteljev ali vlagateljev pogodbenic, kadar veljajo enaki pogoji, ali prikrito omejevanje trgovine in naložb med pogodbenicama.

POGLAVJE 10

Trgovina in trajnostni razvoj

Člen 151

Ozadje in cilji

1.   Pogodbenici ponovno opozarjata na Agendo 21 Konference Združenih narodov o okolju in razvoju iz leta 1992, Deklaracijo Mednarodne organizacije dela (MOD) o temeljnih načelih in pravicah pri delu iz leta 1998, Johannesburški načrt o izvajanju trajnostnega razvoja iz leta 2002, Ministrsko deklaracijo Ekonomsko-socialnega sveta ZN o polni in produktivni zaposlitvi ter dostojnem delu za vse iz leta 2006, Deklaracijo MOD o socialni pravičnosti za pravičnejšo globalizacijo iz leta 2008 in sklepni dokument konference Združenih narodov o trajnostnem razvoju iz leta 2012 z naslovom „Prihodnost, ki jo želimo“, ki je priložen Resoluciji št. 66/288 Generalne skupščine ZN z dne 27. julija 2012.

2.   Pogodbenici znova potrjujeta svojo zavezo, da bosta spodbujali razvoj mednarodne trgovine na način, ki bo prispeval k trajnostnemu razvoju, za blaginjo sedanjih in prihodnjih generacij. Pogodbenici si prizadevata zagotoviti, da bo ta cilj vključen in da se bo odražal na vseh ravneh njunih trgovinskih odnosov.

Člen 152

Večstranski standardi in sporazumi na področju okolja in dela

1.   Pogodbenici priznavata pomen mednarodnega okoljskega upravljanja in sporazumov kot odziv mednarodne skupnosti na globalna ali regionalna okoljska vprašanja.

2.   Pogodbenici priznavata polno in produktivno zaposlenost ter dostojno delo za vse kot ključna elementa trajnostnega razvoja za vse države in kot prednostni cilj mednarodnega sodelovanja.

3.   V tem okviru pogodbenici znova potrjujeta svojo zavezo, da bosta v svojih zakonih in praksah učinkovito izvajali večstranske okoljske sporazume, katerih podpisnici sta, ter konvencije Mednarodne organizacije dela, ki so jih ratificirale države članice Evropske unije oziroma Republika Kazahstan.

Člen 153

Pravica do zakonskega urejanja in ravni varstva

1.   Pogodbenici druga drugi priznavata pravico do vzpostavitve notranjih ravni varstva okolja in delavcev ter sprejetja ali ustrezne spremembe relevantnih zakonov in politik, v skladu z mednarodno priznanimi standardi in sporazumi iz člena 152. Pogodbenici si prizadevata za visoko raven varstva okolja in zaščite dela.

2.   Pogodbenici priznavata, da spodbujanje trgovine ali naložb s slabenjem ali nižanjem ravni varstva, ki jih določa notranje okoljsko ali delovno pravo, ni primerno.

3.   Nobena od pogodbenic ne opušča ali odstopa od učinkovitega izvrševanja svoje okoljske in delovne zakonodaje z dolgotrajnim ali ponavljajočim se ukrepanjem ali neukrepanjem za spodbudo trgovini ali naložbam.

Člen 154

Trgovina in naložbe za spodbujanje trajnostnega razvoja

1.   Pogodbenici znova potrjujeta svojo zavezanost okrepitvi prispevka trgovine k cilju trajnostnega razvoja v njegovi gospodarski, socialni in okoljski dimenziji. Zato soglašata, da bosta spodbujali

2.   Pogodbenici si izmenjujeta informacije in izkušnje o svojih ukrepih za spodbujanje skladnosti in vzajemne podpore na ravni trgovinskih, socialnih in okoljskih ciljev. Poleg tega pogodbenici okrepita sodelovanje in dialog o vprašanjih trajnostnega razvoja, ki lahko nastanejo v okviru njunih trgovinskih odnosov, vključno z ustreznimi vidiki iz naslova IV (Sodelovanje na področju gospodarskega in trajnostnega razvoja).

3.   Sodelovanje in dialog iz odstavka 2 tega člena vključujeta zadevne zainteresirane strani, zlasti socialne partnerje, ter druge organizacije civilne družbe, in sicer s sodelovanjem civilne družbe, vzpostavljenim v skladu s členom 251.

4.   Odbor za sodelovanje lahko sprejme pravila za tako sodelovanje in vodenje dialogov.

Člen 155

Reševanje sporov

Pododdelek 2 oddelka 3 poglavja 14 (Reševanje sporov) tega naslova se ne uporablja za spore iz tega poglavja. Po tem, ko arbitražni svet predloži svoje končno poročilo v skladu s členoma 180 in 182, pogodbenici za kakršen koli tak spor ob upoštevanju poročila razpravljata o ustreznih ukrepih, ki jih je treba izvesti. Odbor za sodelovanje nadzoruje izvajanje takih ukrepov ter zadevo spremlja, vključno z mehanizmom iz člena 154(3).

POGLAVJE 11

Konkurenca

Člen 156

Načela

Pogodbenici priznavata pomen svobodne in neizkrivljene konkurence v svojih trgovinskih odnosih. Pogodbenici priznavata, da lahko protikonkurenčne poslovne prakse in poseganje države, vključno s subvencijami, popačijo pravilno delovanje trgov in spodkopljejo koristi liberalizacije trgovine.

Člen 157

Zakonodaja o konkurenci in združitvah ter njeno izvajanje

1.   Vsaka od pogodbenic na svojem ozemlju izvaja celovito zakonodajo o konkurenci, ki učinkovito obravnava protikonkurenčne dogovore, usklajene prakse in protikonkurenčno enostransko ravnanje podjetij z dominantno tržno močjo ter zagotavlja učinkovit nadzor nad koncentracijami.

2.   Vsaka pogodbenica ohranja operativno neodvisne organe, ki so pristojni in ustrezno opremljeni za učinkovito izvrševanje zakonodaje o konkurenci iz odstavka 1.

3.   Pogodbenici priznavata pomen pregledne, pravočasne in nediskriminatorne uporabe svoje zakonodaje o konkurenci ob upoštevanju načel poštenega postopka in pravice do obrambe zadevnih podjetij.

Člen 158

Državni monopoli, javna podjetja in podjetja s posebnimi ali izključnimi pravicami ali privilegiji

1.   To poglavje pogodbenicama v ničemer ne preprečuje, da bi določili ali ohranjali državne monopole in državna podjetja ali da bi podjetjem podelili posebne ali izključne pravice ali privilegije v skladu s svojo zakonodajo.

2.   Ob upoštevanju državnih monopolov, državnih podjetij in podjetij s posebnimi ali izključnimi pravicami ali privilegiji, vključenih v gospodarske dejavnosti, pogodbenici zagotovita, da za taka podjetja velja zakonodaja o konkurenci iz člena 157. V tem poglavju je gospodarska dejavnost sestavljena iz ponujanja blaga in storitev na trgu. Ne vključuje dejavnosti, ki se opravljajo v okviru vladnega organa, tj. dejavnosti, ki se ne izvajajo na tržni podlagi ali v konkurenci z enim ali več gospodarskimi subjekti.

3.   Uporaba zakonodaje o konkurenci iz člena 157 pravno ali dejansko ne bi smela ovirati izvajanja posebnih nalog zadevnih podjetij, ki so v javnem interesu. Izjeme bi morale biti omejene in pregledne. Trgovina in naložbe ne bi smele biti prizadete v takšnem obsegu, ki bi bil v nasprotju s ciljem tega sporazuma.

Člen 159

Subvencije

1.   V tem členu „subvencija“ pomeni ukrep, ki izpolnjuje pogoje iz člena 1 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, ne glede na to, ali se dodeli podjetju za proizvodnjo blaga ali opravljanje storitev, in je poseben v smislu člena 2 navedenega sporazuma.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi preglednost na področju subvencij. V ta namen vsaka pogodbenica vsaki dve leti od dneva začetka uporabe tega naslova drugi pogodbenici poroča o pravni podlagi, vključno s ciljem politike ali namenom subvencije, trajanju ali kateri koli drugi časovni omejitvi, obliki in, kadar je to mogoče, znesku ali proračunu ter prejemniku subvencije, ki jo je odobrila vlada ali javni organ pogodbenice. Šteje se, da je tako poročilo predloženo, če se zadevne informacije objavijo na javno dostopni spletni strani ali prek mehanizma za obveščanje STO.

3.   Če pogodbenica meni, da subvencija, ki jo odobri druga pogodbenica, negativno vpliva na interese prve pogodbenice, lahko prva pogodbenica zahteva posvetovanja o tej zadevi. Zaprošena pogodbenica tako zahtevo ustrezno upošteva. Posvetovanja bi morala biti zlasti namenjena ugotovitvi, kaj je cilj politike subvencioniranja, ali ima subvencija spodbujevalni učinek in je sorazmerna ter kateri ukrepi so bili sprejeti, da se omeji morebitni izkrivljajoči učinek na trgovino in naložbe pogodbenice prosilke (24).

4.   Za olajšanje posvetovanja zaprošena pogodbenica zagotovi informacije o zadevni subvenciji v roku največ 90 dni od dneva prejema zahtevka. Če pogodbenica prosilka po prejemu informacij o zadevni subvenciji meni, da zadevna subvencija negativno vpliva ali pa bi lahko na nesorazmeren način negativno vplivala na trgovino ali naložbe pogodbenice prosilke, si zaprošena pogodbenica po svojih najboljših močeh prizadeva za odpravo negativnih vplivov na trgovinske ali naložbene interese pogodbenice prosilke, ki jih je povzročila zadevna subvencija.

5.   Odstavka 3 in 4 se ne uporabljata za subvencije za ribištvo in trgovino z blagom iz Priloge 1 k Sporazumu STO o kmetijstvu.

Člen 160

Reševanje sporov

Določbe poglavja 14 (Reševanje sporov) tega naslova se ne uporabljajo v zvezi s členi 156 do 158 ter členom 159(3) in (4).

Člen 161

Odnos s STO

Določbe tega poglavja ne posegajo v pravice in obveznosti pogodbenic na podlagi Sporazuma STO, zlasti Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih ter Dogovora o pravilih in postopkih za reševanje sporov.

Člen 162

Zaupnost

Za izmenjavo informacij iz tega poglavja pogodbenici upoštevata omejitve, ki jih nalagata poklicna in poslovna tajnost.

POGLAVJE 12

Podjetja v državni lasti, podjetja pod državnim nadzorom in podjetja, ki imajo posebne ali izključne pravice ali privilegije

Člen 163

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

Člen 164

Področje uporabe

1.   Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in obveznosti iz odstavkov 1 do 3 člena XVII, GATT 1994, Dogovora o razlagi člena XVII GATT 1994, odstavkov 1, 2 in 5 člena VIII GATS, ter poglavja o podjetjih v državni lasti, podjetjih pod državnim nadzorom ter podjetjih, ki imajo posebne ali izključne privilegije Protokola o pristopu Republike Kazahstan k STO, ki so vključeni v ta sporazum in so njegov sestavni del ter se uporabljajo.

2.   To poglavje se ne uporablja za krita javna naročila pogodbenice ali njenih naročnikov v smislu člena 120.

3.   To poglavje se uporablja za vse gospodarske dejavnosti, ki jih zajema ta sporazum. Za storitve, ki niso zajete na pogodbeničinem seznamu posebnih obvez GATS, ne veljajo določbe členov 166 in 167.

Člen 165

1.   Brez poseganja v pravice in obveznosti pogodbenic v skladu s tem poglavjem nobena določba tega poglavja pogodbenicama ne preprečuje, da bi vzpostavili ali ohranili podjetja v državni lasti ali pod državnim nadzorom ali določili ali ohranjali monopole ali dodelili posebne ali izključne pravice ali ugodnosti podjetjem.

2.   Če podjetje spada na področje uporabe tega poglavja, pogodbenici od tega podjetja ne zahtevata in ga ne spodbujata, da deluje na način, ki ni skladen s tem sporazumom.

Člen 166

Nediskriminacija

Če ni drugače določeno v členu 142, na pogodbeničinem seznamu posebnih obvez GATS ali na pogodbeničinem seznamu pridržkov v zvezi z nacionalno obravnavo, določenim v Prilogi I, vsaka pogodbenica zagotovi, da vsa podjetja na njenem ozemlju, ki izpolnjujejo pogoje, določene v točkah (c) in (d) člena 163, pri svojem nakupu ali prodaji blaga ali storitev zagotavljajo nediskriminatorno obravnavo za blago druge pogodbenice in/ali storitev ali ponudnika storitev druge pogodbenice.

Člen 167

Poslovni interesi

Razen za namen, kor je obveznost izvajanja javne storitve, za katerega so se dodelile posebne ali izključne pravice ali privilegiji, ali v primeru podjetij v državni lasti ali pod državnim nadzorom, ki izpolnjujejo javne naloge, in pod pogojem, da je ravnanje podjetja pri izpolnjevanju navedenega namena ali naloge v skladu z določbami člena 166 in poglavja 11 (Konkurenca) tega naslova, vsaka pogodbenica zagotovi, da vsako podjetje iz točk (a) do (d) člena 163 na zadevnem ozemlju delujejo v skladu s poslovnimi interesi pri nakupu in prodaji blaga, vključno v zvezi s cenami, kakovostjo, razpoložljivostjo, tržljivostjo, prevozom in drugimi pogoji nakupa ali prodaje, kakor tudi pri nakupu ali opravljanju storitev, in sicer tudi kadar se to blago dobavlja ali se storitve opravljajo za ali s strani naložbe naložbenika druge pogodbenice.

Člen 168

Določanje cen

Zaračunavanje različnih cen na različnih trgih ali na istem trgu, kjer take razlike temeljijo na normalnih poslovnih vidikih, kot so pogoji ponudbe in povpraševanja, samo po sebi ni v neskladju s členoma 166 in 167.

Člen 169

Upravljanje podjetij

1.   Pogodbenici zagotovita, da podjetja iz točk (a) do (d) člena 163 spoštujejo visoke standarde preglednosti in upravljanja gospodarskih družb v skladu s smernicami OECD o korporativnem upravljanju podjetij v državni lasti iz leta 2005. Nadaljnji razvoj politike upravljanja podjetij v podjetjih iz točk (a) do (d) člena 163 bi moral potekati v skladu z navedenimi smernicami.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da je kateri koli regulativni organ, pristojen za urejanje podjetij iz točk (a) do (d) člena 163, pravno ločen in funkcionalno neodvisen ter hkrati ne odgovarja podjetjem iz točk (a) do (d) člena 163.

3.   Vsaka pogodbenica zagotovi izvrševanje zakonov in drugih predpisov na dosleden in nediskriminatoren način na vseh ravneh vlade, bodisi na centralni ali lokalni ravni, vključno s podjetji iz točk (a) do (d) člena 163. Izjeme morajo biti omejene in pregledne.

Člen 170

Izmenjava informacij

1.   Pogodbenica, ki ima razloge za domnevo, da na njene interese v skladu s tem sporazumom negativno vplivajo dejavnosti podjetja ali podjetij druge pogodbenice iz točk (a) do (d) člena 163, lahko zahteva, da ji druga pogodbenica posreduje informacije o dejavnostih svojega podjetja v zvezi z izvajanjem določb tega sporazuma. Takšne informacije lahko vključujejo organizacijske in finančne informacije ter informacije o podjetju.

2.   Vsaka pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice zagotovi informacije v zvezi s posameznimi podjetji iz točk (a) do (d) člena 163, ki se ne štejejo za mala in srednja podjetja, kakor so opredeljena v zakonodaji zaprošene pogodbenice. Zahteve po teh informacijah navajajo podatke o podjetju, proizvodih ali storitvah in zadevnih trgih ter vključujejo navedbe, da podjetje izvaja prakse, ki omejujejo trgovino ali naložbe med pogodbenicama.

3.   Vsaka pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice zagotovi informacije v zvezi z izjemami, neusklajenimi ukrepi, nedotakljivostmi in katerimi koli drugimi ukrepi, vključno z ugodnejšo obravnavo, ki se uporablja na ozemlju zaprošene pogodbenice za podjetja iz točk (a) do (d) člena 163.

4.   Odstavki 1 do 3 od nobene od pogodbenic ne zahtevajo, da razkriva zaupne podatke, če to pomeni oviro za izvajanje pravnega reda, ali bi sicer bilo v nasprotju z javnim interesom ali bi vplivalo na legitimne trgovinske interese določenih podjetij.

POGLAVJE 13

Preglednost

Člen 171

1.   Vsaka pogodbenica se takoj odzove na vse zahteve druge pogodbenice po posebnih informacijah v zvezi s kakršnimi koli svojimi ukrepi, ki se splošno uporabljajo, ali mednarodnimi sporazumi, ki zadevajo ta naslov ali nanj vplivajo. Vsaka pogodbenica ustanovi eno ali več informacijskih točk, da bi lahko zainteresiranim osebam druge pogodbenice na zahtevo posredovala posebne informacije o vseh takih zadevah (25). Pogodbenici se o svojih informacijskih točkah medsebojno obvestita v treh mesecih od dneva začetka uporabe tega naslova. Za informacijske točke ni nujno, da so depozitarne ustanove za zakone in druge predpise.

2.   Vsi zakoni, uredbe, dekreti, sklepi in upravne odločbe splošne uporabe pogodbenic, ki se nanašajo na ali vplivajo na katero koli zadevo, ki jo ureja ta naslov, se takoj objavijo na način, ki izpolnjuje veljavne zahteve iz Sporazuma STO, vključno z zahtevami iz člena X GATT 1994, člena III GATS, in člena 63 Sporazuma TRIPS. Pogodbenici redno posodabljata objavljene vire, vključno s spletnimi stranmi, ki vsebujejo takšne ukrepe, in jih dajeta na voljo zainteresiranim osebam. Takšni ukrepi morajo biti na voljo v obdobju njihove veljave in razumno obdobje po tem, ko niso več v veljavi.

3.   Pogodbenici pred njihovim sprejetjem objavita vse zakone, uredbe, dekrete, sklepe in upravne odločbe v splošni uporabi, ki se nanašajo na ali vplivajo na katero koli zadevo, ki jo ureja ta naslov. Pogodbenici zagotovita razumen rok, običajno ne sme biti krajše od 30 koledarskih dni, v katerem lahko zainteresirane osebe odgovornim organom predložijo pripombe preden se zadevni ukrep finalizira ali pošlje organom, odgovornim za njegovo sprejetje. Vse pripombe, prejete v tem obdobju, se upoštevajo.

4.   Noben zakon, uredba, dekret, sklep ali upravna odločba pogodbenic v splošni uporabi, ki se nanaša na ali vpliva na katero koli zadevo, ki jo ureja ta naslov, ne začne veljati pred objavo.

5.   Ta sporazum od pogodbenice v ničemer ne zahteva, da daje zaupne informacije, katerih razkritje bi oviralo izvrševanje zakona ali bi bilo kako drugače v nasprotju z javnim interesom ali bi posegalo v zakonite komercialne interese posameznih javnih ali zasebnih podjetij.

6.   V zvezi s tem poglavjem se uporablja člen 55.

POGLAVJE 14

Reševanje sporov

Oddelek 1

Cilj in področje uporabe

Člen 172

Cilj

Cilj tega poglavja je vzpostaviti uspešen in učinkovit mehanizem za izogibanje sporom med pogodbenicama v zvezi z razlago in uporabo tega sporazuma in njihovo reševanje, da bi po možnosti dosegli sporazumno rešitev.

Člen 173

Področje uporabe

To poglavje se uporablja v zvezi z vsakim sporom glede razlage in uporabe tega naslova, če ni določeno drugače.

Oddelek 2

Posvetovanja in mediacija

Člen 174

Posvetovanja

1.   Pogodbenici si prizadevata rešiti vsak spor iz člena 173 z začetkom posvetovanj v dobri veri, da dosežeta sporazumno rešitev.

2.   Pogodbenica zahteva posvetovanja s pisno zahtevo, ki jo predloži drugi pogodbenici, izvod pa pošlje Odboru za sodelovanje, in v kateri opredeli sporni ukrep in določbe, na katere se sklicuje člen 173 in se po njenem mnenju uporabljajo.

3.   Pogodbenica, na katero je bila naslovljena zahteva, v destih dneh od dneva njenega prejema predloži odgovor na zahtevo za posvetovanja, razen če ni drugače določeno v tem sporazumu ali dogovoru med pogodbenicama.

4.   Posvetovanja se opravijo v 30 dneh od prejema zahtevka in potekajo na ozemlju pogodbenice, na katero je zahteva naslovljena, razen če se pogodbenici dogovorita drugače. Posvetovanja se štejejo za zaključena v 30 dneh od dneva prejema zahtevka, razen če obe pogodbenici soglašata z nadaljevanjem posvetovanj. Posvetovanja, zlasti vse razkrite informacije in stališča, ki jih pogodbenici izrazita med posvetovanji, so zaupna in ne posegajo v pravice katere od pogodbenic v nadaljnjih postopkih.

5.   Posvetovanja o nujnih zadevah se štejejo za zaključena v 15 dneh od dneva prejema zahtevka s strani zaprošene pogodbenice, razen če obe pogodbenici soglašata z nadaljevanjem posvetovanj.

6.   Če pogodbenica, na katero je naslovljen zahtevek za posvetovanje, nanj ne odgovori v desetih dneh od dneva njegovega prejema, ali če do posvetovanj ne pride v rokih iz odstavka 3 oziroma 4 tega člena, ali če se pogodbenici dogovorita, da ne bo posvetovanj, ali če so bila posvetovanja zaključena brez sporazumne rešitve, lahko pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja, uporabi člen 176.

7.   Med posvetovanji vsaka od pogodbenic predloži zadostne informacije o dejstvih za popoln pregled, kako bi zadevni ukrep lahko vplival na delovanje in uporabo tega sporazuma.

8.   Posvetovanja se štejejo za zaključena v petih delovnih dneh od dneva prejema zahteve za posvetovanja, razen če se pogodbenici ne dogovorita drugače, ko gre za nujne primere, kot so opredeljeni v točki (h) člena 138.

Člen 175

Mediacija

Katera koli od pogodbenic lahko od druge pogodbenice zahteva, da v zvezi s katerim koli ukrepom, ki negativno vpliva na trgovino ali naložbe med pogodbenicama, začne postopek mediacije v skladu s Prilogo VII.

Oddelek 3

Postopki reševanja sporov

Pododdelek 1

Arbitražni postopek

Člen 176

Začetek arbitražnega postopka

1.   Če pogodbenicama ne uspe rešiti spora s pomočjo posvetovanj, kakor so opredeljena v členu 174, lahko pogodbenica, ki je zaprosila za posvetovanje, zahteva ustanovitev arbitražnega sveta v skladu s tem členom.

2.   Zahtevek za ustanovitev arbitražnega sveta se v pisni obliki vloži pri drugi pogodbenici in Odboru za sodelovanje. Pogodbenica, ki se pritoži, v svoji zahtevi opredeli sporni ukrep in pojasni, kako tak ukrep krši določbe iz člena 173 v tolikšni meri, da to pomeni jasno pravno podlago za pritožbo.

Člen 177

Ustanovitev arbitražnega sveta

1.   Arbitražni svet sestavljajo trije arbitri.

2.   V desetih dneh od dneva dostave pisnega zahtevka za ustanovitev arbitražnega sveta pri pogodbenici, proti kateri je vložena pritožba, se pogodbenici posvetujeta, da bi dosegli dogovor o sestavi arbitražnega sveta.

3.   Če pogodbenici v roku iz odstavka 2 tega člena ne moreta doseči dogovora o sestavi arbitražnega sveta, lahko vsaka pogodbenica v petih dneh od izteka roka iz odstavka 2 tega člena imenuje arbitra s podseznama navedene pogodbenice, ki je del seznama, sestavljenega v skladu s členom 196. Če katera koli od pogodbenic ne imenuje arbitra, izbere arbitra na zahtevo druge pogodbenice z žrebom predsednik Odbora za sodelovanje ali pooblaščenec predsednika s podseznama te pogodbenice, vključenega na seznam, sestavljen v skladu s členom 196.

4.   Razen če pogodbenici dosežeta dogovor glede predsednika arbitražnega sveta v časovnem okviru, ki ga določa odstavek 2 tega člena, predsednik Odbora za sodelovanje ali njegov pooblaščenec na zahtevo katere koli od pogodbenic izbere predsednika arbitražnega sveta z žrebom s podseznama predsednikov, vključenega na seznam, sestavljen v skladu s členom 196.

5.   Predsednik Odbora za sodelovanje ali njegov pooblaščenec izbere arbitre v petih dneh od prošnje katere koli pogodbenice iz odstavka 3 ali 4.

6.   Za dan ustanovitve arbitražnega sveta velja dan, ko zadnji od treh izbranih arbitrov sprejme imenovanje v skladu s poslovnikom iz Priloge V.

7.   Če kateri koli od seznamov iz člena 196 ni pripravljen ali v času zahtevka v skladu z odstavkom 3 ali 4 tega člena ne vsebuje dovolj imen, se arbitri žrebajo izmed posameznikov, ki jih formalno predlaga ena od pogodbenic ali obe pogodbenici.

8.   Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, se za spore med pogodbenicama v zvezi z izrednimi razmerami, kot so opredeljene v točki (h) člena 138, uporabljata drugi stavek odstavka 3 in odstavek 4 tega člena brez uporabe odstavka 2 tega člena, rok iz odstavka 5 tega člena pa je dva dni.

Člen 178

Predhodno odločanje o nujnosti

Če pogodbenica tako zahteva, arbitražni svet v 10 dneh od svoje ustanovitve predhodno odloči, ali je po njegovem mnenju zadeva nujna.

Člen 179

Spravni postopek za nujne energetske spore

1.   Glede sporov v zvezi z izrednimi razmerami, kakor so opredeljene v točki (h) členu 138, lahko katera koli od pogodbenic zaprosi predsednika arbitražnega sveta, da ravna kot spravni posredovalec v zvezi vsemi zadevami, ki se nanašajo na spor, z vložitvijo zahteve pri arbitražnem svetu.

2.   Spravni posredovalec si prizadeva za sporazumno rešitev spora ali za dogovor o postopku za njegovo rešitev. Če v 15 dneh od njegovega imenovanja spravnemu posredovalcu ne uspe doseči takega dogovora, predlaga rešitev spora ali postopek za njegovo rešitev ter določi pogoje, ki jih je treba upoštevati od dne, ki ga določi, do rešitve spora.

3.   Pogodbenici in subjekti pod njunim nadzorom ali jurisdikcijo upoštevajo priporočila na podlagi odstavka 2 glede pogojev, in sicer tri mesece po odločitvi spravnega posredovalca ali do rešitve spora, kar je prej.

4.   Spravni posredovalec spoštuje kodeks ravnanja za člane arbitražnih svetov in mediatorje (v nadaljnjem besedilu: kodeks ravnanja) iz Priloge VI.

Člen 180

Poročilo arbitražnega sveta

1.   Arbitražni svet pogodbenicama predloži vmesno poročilo, v katerem so navedene ugotovitve glede dejstev, uporabe ustreznih določb in utemeljitev sprejetih ugotovitev in priporočil.

2.   Vsaka pogodbenica lahko arbitražnemu svetu predloži pisni zahtevek za presojo določenih vidikov vmesnega poročila v 14 dneh od njegovega prejetja.

3.   Po proučitvi kakršnih koli pisnih pripomb pogodbenic o vmesnem poročilu lahko arbitražni svet svoje vmesno poročilo spremeni in opravi kakršna koli nadaljnja preverjanja, za katera meni, da so potrebna.

4.   V končnem poročilu arbitražnega sveta so navedene ugotovitve glede dejstev, uporabe ustreznih določb iz člena 173 in utemeljitev sprejetih ugotovitev in zaključkov. Končno poročilo zajema zadovoljivo razpravo o argumentih iz stopnje vmesnega pregleda in daje jasen odgovor na vprašanja in stališča pogodbenic.

Člen 181

Vmesno poročilo arbitražnega sveta

1.   Arbitražni svet pogodbenicama predloži vmesno poročilo najpozneje 90 dni po dnevu ustanovitve arbitražnega sveta. Če arbitražni svet meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik arbitražnega sveta o tem pisno obvesti pogodbenici in Odbor za sodelovanje ter navede razloge za odlog in dan, ko namerava arbitražni svet predložiti svoje vmesno poročilo. Vmesno poročilo nikakor ne sme biti predloženo pozneje kot 120 dni po dnevu ustanovitve arbitražnega sveta.

2.   V nujnih primerih si arbitražni svet prizadeva predložiti vmesno poročilo v 45 dneh, v vsakem primeru pa najpozneje v 60 dneh po dnevu ustanovitve arbitražnega sveta. Vsaka od pogodbenic lahko arbitražnemu svetu predloži pisni zahtevek za presojo določenih vidikov vmesnega poročila v skladu s členom 180(2) v sedmih dneh od njegove predložitve.

3.   Glede spora med pogodbenicama v zvezi z izrednimi razmerami, kakor so opredeljene v točki (h) člena 138, se vmesno poročilo predloži v 20 dneh po dnevu ustanovitve arbitražnega sveta, vse zahteve iz člena 180(2) pa se sprejmejo v petih dneh po predložitvi vmesnega poročila. Arbitražni svet se lahko odloči, da vmesnega poročila ne pripravi.

Člen 182

Končno poročilo arbitražnega sveta

1.   Arbitražni svet svoje končno poročilo predloži pogodbenicama in Odboru za sodelovanje v 120 dneh od dneva ustanovitve arbitražnega sveta. Če arbitražni svet meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik arbitražnega sveta o tem pisno obvesti pogodbenici in Odbor za sodelovanje ter navede razloge za odlog in dan, ko namerava svet predložiti svoje končno poročilo. Končno poročilo nikakor ne sme biti predloženo pozneje kot 150 dni po dnevu ustanovitve arbitražnega sveta.

2.   V nujnih primerih si arbitražni svet prizadeva svoje poročilo predložiti v 60 dneh po dnevu ustanovitve arbitražnega sveta. Končno poročilo nikakor ne sme biti predloženo pozneje kot 75 dni po dnevu ustanovitve arbitražnega sveta.

3.   Glede spora med pogodbenicama v zvezi z izrednimi razmerami, kakor so opredeljene v točki (h) člena 138, arbitražni svet predloži svoje končno poročilo v 40 dneh od dneva ustanovitve arbitražnega sveta.

Pododdelek 2

Izpolnitev

Člen 183

Izpolnitev zahtev končnega poročila arbitražnega sveta

Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, sprejme potrebne ukrepe za takojšnjo izpolnitev zahtev končnega poročila arbitražnega sveta v dobri veri.

Člen 184

Razumen rok za izpolnitev zahtev

1.   Če takojšnja izpolnitev zahtev ni mogoča, si pogodbenici prizadevata doseči dogovor o roku, v katerem morajo biti zahteve končnega poročila izpolnjene. V takem primeru pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, najpozneje 30 dni po prejemu končnega poročila arbitražnega sveta pogodbenico, ki je vložila pritožbo, in Odbor za sodelovanje obvesti o tem, koliko časa potrebuje za izpolnitev odločitve (v nadaljnjem besedilu: razumen rok).

2.   Če med pogodbenicama pride do razhajanja glede dolžine razumnega roka, lahko pogodbenica, ki je vložila pritožbo, v 20 dneh od prejema obvestila iz odstavka 1 tega člena pisno zahteva, da prvotni arbitražni sveta, ustanovljen v skladu s členom 177 (v nadaljnjem besedilu: prvotni arbitražni svet), določi dolžino razumnega roka. Taka zahteva se hkrati predloži tudi drugi pogodbenici in Odboru za sodelovanje. Arbitražni svet svoje poročilo predloži pogodbenicama in Odboru za sodelovanje v 20 dneh od dneva prejetja zahteve.

3.   Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, uradno pisno obvesti pogodbenico pritožnico o svojem napredku pri izpolnjevanju zahtev končnega poročila arbitražnega sveta. To obvestilo se predloži pisno in vsaj en mesec pred iztekom razumnega roka.

4.   Razumen rok se lahko podaljša ob soglasju pogodbenic.

Člen 185

Proučitev ukrepov, sprejetih za izpolnitev zahtev končnega poročila arbitražnega sveta

1.   Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pogodbenico pritožnico in Odbor za sodelovanje uradno obvesti o vseh ukrepih, ki jih je sprejela za izpolnitev zahtev končnega poročila arbitražnega sveta. To obvestilo se predloži pred iztekom razumnega roka.

2.   Če se pogodbenici razhajata glede obstoja ali skladnosti ukrepa, uradno sporočenega v skladu z odstavkom 1 tega člena, z določbami iz člena 173, lahko pogodbenica, ki je vložila pritožbo, pisno zahteva, da prvotni arbitražni svet presodi o zadevi. V takem zahtevku opredeli zadevni sporni ukrep in pojasni, kako ta ukrep krši določbe člena 173 v tolikšni meri, da to pomeni pravno podlago za pritožbo. Arbitražni svet svoje poročilo predloži pogodbenicama in Odboru za sodelovanje v 45 dneh od dneva prejetja zahteve.

Člen 186

Začasni korektivni ukrepi v primeru neizpolnjevanja zahtev

1.   Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, ne pošlje uradnega obvestila o ukrepih za izpolnitev zahtev končnega poročila arbitražnega sveta pred iztekom razumnega roka ali če arbitražni svet odloči, da ni bil sprejet noben ukrep za izpolnitev zahtev ali da ukrep, sporočen v skladu s členom 185(1), ni skladen z obveznostmi navedene pogodbenice iz člena 173, pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, na zahtevo pogodbenice, ki je vložila pritožbo, in po posvetovanjih z njo predloži ponudbo za nadomestilo.

2.   Če se pogodbenica, ki je vložila pritožbo, odloči, da ne bo zahtevala ponudbe za nadomestilo iz odstavka 1 tega člena ali če je tak zahtevek predložen in če ne pride do dogovora o nadomestilu v 30 dneh od dneva poteka razumnega roka ali v primeru obvestila arbitražnega sveta v skladu s členom 185(2), lahko pogodbenica, ki je vložila pritožbo, po obvestilu drugi pogodbenici in Odboru za sodelovanje, sprejme ustrezne ukrepe na ravni, ki je enakovredna razveljavitvi ali omejitvi (26) zaradi neizpolnjevanja. V obvestilu so navedeni takšni ukrepi. Pogodbenica, ki je vložila pritožbo, lahko ukrepe izvede kadar koli po izteku deset-dnevnega obdobja od dneva prejema uradnega obvestila s strani pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, razen če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, zahteva arbitražo v skladu z odstavkom 3 tega člena.

3.   Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, meni, da ustrezni ukrepi niso na ravni, ki je enakovredna razveljavitvi ali omejitvi zaradi neizpolnjevanja obveznosti navedene pogodbenice v skladu z določbami člena 173, lahko pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pisno zahteva, da o zadevi odloči prvotni arbitražni svet. Obvestilo o takem zahtevku se pošlje pogodbenici, ki je vložila pritožbo, in Odboru za sodelovanje pred iztekom deset-dnevnega obdobja iz odstavka 2 tega člena. Prvotni arbitražni svet svoje poročilo o ukrepih, ki jih je sporočila pogodbenica, ki je vložila pritožbo, predloži pogodbenicama in Odboru za sodelovanje v 30 dneh od dneva predložitve zahteve. Pogodbenica, ki je vložila pritožbo, sporočenih ukrepov ne uveljavi, dokler prvotni arbitražni svet ne predloži končnega poročila. Ukrepi, ki se uveljavijo po predložitvi poročila, morajo biti skladni s poročilom arbitražnega sveta.

4.   Ukrepi, ki jih uveljavlja pogodbenica, ki je vložila pritožbo, in nadomestilo iz tega člena so začasni in prenehajo po tem, ko:

Člen 187

Pregled ukrepov, sprejetih za zagotovitev izpolnjevanja odločitve po sprejetju začasnih korektivnih ukrepov zaradi neizpolnjevanja

1.   Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pogodbenico, ki je vložila pritožbo, in Odbor za sodelovanje obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela za zagotovitev izpolnjevanja zahtev končnega poročila arbitražnega sveta po uporabi nadomestila ali primernega ukrepa, ki ga pogodbenica, ki je vložila pritožbo, sprejela v skladu s členom 186, odvisno od primera. Z izjemo primerov iz odstavka 2 tega člena pogodbenica, ki je vložila pritožbo, ustavi ukrep v 30 dneh od dneva prejema obvestila. V primerih, ko je bilo uporabljeno nadomestilo, in z izjemo primerov iz odstavka 2 tega člena lahko pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, preneha z uporabo takega nadomestila v 30 dneh od prejema obvestila, da je izpolnila zahteve končnega poročila arbitražnega sveta.

2.   Če pogodbenici v 30 dneh od prejema uradnega obvestila v skladu z odstavkom 1 tega člena ne dosežeta dogovora o tem, ali je pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, izpolnila zahteve končnega poročila arbitražnega sveta, pogodbenica, ki je vložila pritožbo, pisno zahteva, da o zadevi odloči prvotni arbitražni svet. Taka zahteva se hkrati predloži tudi drugi pogodbenici in Odboru za sodelovanje. Poročilo arbitražnega sveta se v 45 dneh od dneva predložitve zahteve uradno predloži pogodbenicama in Odboru za sodelovanje. Če arbitražni svet odloči, da pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, izpolnjuje zahteve končnega poročila arbitražnega sveta, pogodbenica, ki je vložila pritožbo, umakne ustrezni ukrep, ki ga je sprejela v skladu s členom 186, ali pa pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, odstopi od nadomestila, odvisno od primera. Če arbitražni svet odloči, da pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, ne izpolnjuje zahtev končnega poročila arbitražnega sveta v celoti, se nadomestilo ali ustrezni ukrep, sprejet v skladu s členom 186, prilagodi glede na poročilo arbitražnega sveta.

Člen 188

Korektivni ukrepi za nujne energetske spore

1.   Glede spora med pogodbenicama v zvezi z izrednimi razmerami, kakor so opredeljene v točki (h) člena 138, se uporablja ta člen.

2.   Z odstopanjem od členov 184, 185 in 186 lahko pogodbenica, ki je vložila pritožbo, sprejme ustrezne ukrepe na ravni, ki je enakovredna razveljavitvi ali omejitvi, ki jo povzroči neizpolnjevanje zahtev končnega poročila arbitražnega sveta v 15 dneh po njegovi objavi s strani pogodbenice. Navedeni ukrepi lahko začnejo veljati takoj. Takšni ukrepi se lahko ohranijo, dokler pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, ne izpolni zahtev končnega poročila arbitražnega sveta.

3.   Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, izpodbija obstoj neizpolnjevanja ali sorazmernost ukrepa, ki ga zaradi neizpolnjevanja uveljavlja pogodbenica, ki je vložila pritožbo, lahko začne postopek na podlagi člena 186(3) in člena 187, ki se obravnava po pospešenem postopku. Od pogodbenice, ki je vložila pritožbo, se odprava ali prilagoditev ukrepov zahteva šele potem, ko arbitražni svet odloči o zadevi, dokler postopek ni končan, pa lahko ukrepe ohrani.

Pododdelek 3

Skupne določbe

Člen 189

Zamenjava arbitrov

Če v arbitražnem postopku iz tega poglavja prvotni arbitražni svet ali nekateri od njegovih članov ne morejo sodelovati, se umaknejo ali jih je treba nadomestiti, ker ne izpolnjujejo zahtev kodeksa ravnanja iz Priloge VI, se uporabi postopek iz člena 177. Rok za predložitev poročila se lahko podaljša za toliko, kot je potrebno za imenovanje novega arbitra, vendar največ za 20 dni.

Člen 190

Začasna prekinitev in zaključek arbitražnega postopka in postopkov za zagotavljanje skladnosti

Arbitražni svet na zahtevo obeh pogodbenic kadar koli začasno ustavi svoje delovanje za obdobje, o katerem se dogovorita pogodbenici in ki ne presega 12 zaporednih mesecev. Arbitražni svet nadaljuje svoje delo pred koncem tega obdobja na pisno zahtevo obeh pogodbenic ali po koncu tega obdobja na pisno zahtevo ene od pogodbenic. Pogodbenica prosilka ustrezno obvesti predsednika Odbora za sodelovanje in drugo pogodbenico. Če ob koncu dogovorjenega obdobja začasne prekinitve nobena od pogodbenic ne zahteva ponovnega pričetka dela arbitražnega sveta, se postopek zaključi. Začasna prekinitev in zaključek dela arbitražnega sveta ne posegata v pravice nobene od pogodbenic v drugem postopku na podlagi člena 197.

Člen 191

Sporazumna rešitev

Pogodbenici lahko kadar koli dosežeta sporazumno rešitev spora v skladu s tem poglavjem. O kakršni koli taki rešitvi po potrebi skupno obvestita Odbor za sodelovanje in predsednika arbitražnega sveta. Če rešitev zahteva odobritev v skladu z relevantnimi notranjimi postopki katere koli od pogodbenic, se v obvestilu navede takšna zahteva, postopek reševanja spora pa se začasno prekine. Če se taka odobritev ne zahteva ali po obvestilu o končanju kakršnih koli takih notranjih postopkov, se postopek reševanja sporov konča.

Člen 192

Določbe o poslovniku

1.   Postopke reševanja sporov iz tega poglavja urejata poslovnik iz Priloge V in kodeks ravnanja iz Priloge VI.

2.   Kakršno koli zasedanje arbitražnega sveta je odprto za javnost, razen če poslovnik iz Priloge V ne določa drugače.

Člen 193

Informacije in tehnični nasveti

Arbitražni svet lahko na zahtevo pogodbenice ali na lastno pobudo zaprosi za informacije, ki se mu zdijo ustrezne za njegov postopek, in sicer iz katerega koli vira, vključno s stranmi, vpletenimi v spor. Arbitražni svet ima prav tako pravico pridobiti strokovno mnenje, če meni, da je to primerno. Pred izbiro teh strokovnjakov se posvetuje s pogodbenicama. Fizične ali pravne osebe s sedežem na ozemlju ene od pogodbenic lahko v skladu s poslovnikom iz Priloge V arbitražnemu svetu predložijo stališča amicus curiae. Kakršne koli informacije, pridobljene v skladu s tem členom, je treba predložiti vsaki od pogodbenic, da izrazita pripombe.

Člen 194

Pravila razlage

Arbitražni svet razlaga določbe iz člena 173 v skladu z običajnimi pravili razlage mednarodnega javnega prava, vključno z Dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb iz leta 1969. Arbitražni svet tudi upošteva relevantne razlage svetov STO in pritožbenega organa, ki jih sprejme Organ STO za reševanje sporov. Poročila arbitražnega sveta ne morejo povečati ali zmanjšati pravic in obveznosti pogodbenic, določenih s tem sporazumom.

Člen 195

Sklepi in poročila arbitražnega sveta

1.   Posvetovanja arbitražnega sveta so zaupna. Arbitražni svet si prizadeva za sprejemanje sklepov s soglasjem. Če odločitve kljub temu ni mogoče doseči s soglasjem, se o sporni zadevi odloča z večino glasov. V nobenem primeru se ločena mnenja arbitrov ne razkrijejo.

2.   Poročila arbitražnega sveta se pripravijo v odsotnosti pogodbenic. V poročilih so navedene ugotovitve glede dejstev, uporabe ustreznih določb iz člena 173 in utemeljitev sprejetih ugotovitev in zaključkov.

3.   Vsa poročila arbitražnega sveta pogodbenici sprejmeta brezpogojno. Ne ustvarjajo nobenih pravic ali obveznosti za fizične ali pravne osebe.

4.   Pogodbenici poročilo arbitražnega sveta javno objavita ob upoštevanju zaščite zaupnih informacij, kakor določa poslovnik iz Priloge V.

Oddelek 4

Splošne določbe

Člen 196

Seznami arbitrov

1.   Odbor za sodelovanje na podlagi predlogov pogodbenic najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti tega sporazuma oblikuje seznam najmanj 15 oseb, ki so pripravljene opravljati vlogo arbitrov in so zanjo primerne. Seznam je sestavljen iz treh podseznamov: enega podseznama za vsako od pogodbenic in enega podseznama posameznikov, ki niso državljani nobene od pogodbenic in ki lahko opravljajo funkcijo predsednika arbitražnega sveta. Na vsakem od podseznamov je vsaj pet posameznikov. Odbor za sodelovanje zagotovi, da je seznam vedno popoln.

2.   Arbitri imajo strokovno znanje in izkušnje iz prava in mednarodne trgovine. So samostojni, delujejo v svojem imenu, ne sprejemajo navodil od nobene organizacije ali vlade, niso povezani z vlado nobene od pogodbenic ter ravnajo v skladu s kodeksom ravnanja iz Priloge VI.

3.   Odbor za sodelovanje lahko pripravi dodatne sezname s po 15 posamezniki z znanjem in izkušnjami iz določenih sektorjev, ki jih zajema ta sporazum. Ob soglasju pogodbenic se ti dodatni seznami uporabijo za sestavo arbitražnega sveta v skladu s postopkom iz člena 177.

Člen 197

Razmerje do obveznosti STO

1.   Uporaba določb o reševanju sporov iz tega naslova ne posega v nobeno dejanje v okviru STO, vključno s postopkom za reševanje sporov.

2.   Vendar pogodbenica za določen ukrep ne vloži zahtevka za odpravo kršitve enakovredne obveznosti na podlagi tega sporazuma in Sporazuma STO hkrati. V takem primeru velja, da po začetku postopka reševanja sporov pogodbenica ne vloži zahtevka za odpravo kršitve enakovredne obveznosti v okviru drugega sporazuma pri drugem razsodišču, razen če prvo izbrano razsodišče iz procesnih razlogov ali razlogov v zvezi z jurisdikcijo ne more odločiti o zahtevku za odpravo kršitve te obveznosti.

3.   V tem členu:

4.   Nobena določba tega sporazuma pogodbenicam ne preprečuje uporabe začasne opustitve obveznosti, ki jo je odobril Organ STO za reševanje sporov. Sporazum STO se ne uporabi za to, da bi se pogodbenici preprečila uporaba začasnih pravnih sredstev v primeru neizpolnjevanja obveznosti v skladu s tem poglavjem.

Člen 198

Roki

1.   Vsi roki iz tega poglavja, vključno z roki, v katerih morajo arbitražni sveti predložiti svoja poročila, se štejejo v koledarskih dnevih od dneva, ki sledi dejanju ali dejstvu, na katerega se nanašajo, razen če je določeno drugače.

2.   Kateri koli rok iz tega poglavja se lahko spremeni, če se pogodbenici v sporu tako sporazumeta. Arbitražni svet lahko pogodbenicama kadar koli predlaga, da spremenita kateri koli rok iz tega poglavja, pri čemer navede razloge za ta predlog.

NASLOV IV

SODELOVANJE NA PODROČJU GOSPODARSKEGA IN TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

POGLAVJE 1

Gospodarski dialog

Člen 199

Pogodbenici ravnata v skladu z načeli prostega tržnega gospodarstva z zagotavljanjem preudarnih makroekonomskih politik ter razvijata in krepita redni gospodarski dialog, katerega cilj je nadaljnja širitev in poglobitev vzajemno koristnih gospodarskih vezi ter trajnostni razvoj in gospodarska rast.

Člen 200

Pogodbenici redno preverjata status dvostranskega sodelovanja in redne izmenjave informacij, strokovnega znanja in najboljših praks na področju ekonomske politike, gospodarskega in finančnega razvoja ter statistike.

POGLAVJE 2

Sodelovanje pri upravljanju javnih financ, vključno z javno revizijo in notranjim nadzorom

Člen 201

Pogodbenici sodelujeta na področju upravljanja javnih financ, vključno z javno revizijo in notranjim nadzorom z namenom nadaljnjega razvoja dobrega sistema upravljanja javnih financ, skladnega z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter preglednosti in odgovornosti.

Sodelovanje vključuje:

POGLAVJE 3

Sodelovanje na področju obdavčitve

Člen 202

Pogodbenici si prizadevata, da bi izboljšali mednarodno sodelovanje na področju obdavčitve, zlasti na področju olajševanja pobiranja zakonitih davčnih prihodkov, in razvili ukrepe v skladu z mednarodnimi standardi za učinkovito izvajanje načel dobrega upravljanja na področju obdavčitve, vključno s preglednostjo in izmenjavo informacij. Pogodbenici okrepita dialog in izmenjavo izkušenj z namenom preprečevanja škodljivih davčnih praks.

POGLAVJE 4

Sodelovanje na področju statistike

Člen 203

Pogodbenici spodbujata usklajevanje statističnih metod in prakse, vključno z zbiranjem in razširjanjem statistik. Statistično sodelovanje je osredotočeno na izmenjavo znanja, spodbujanje dobre prakse in spoštovanje temeljnih načel uradne statistike ZN ter Kodeksa ravnanja evropske statistike.

V ta namen Evropska unija Republiki Kazahstan zagotovi tehnično pomoč.

POGLAVJE 5

Sodelovanje na področju energetike

Člen 204

Pogodbenici nadaljujeta in stopnjujeta sedanje sodelovanje na področju energetike s ciljem okrepiti energetsko varnost, učinkovitost, trajnost in konkurenčnost. Sodelovanje temelji na celovitem partnerstvu, njegovo vodilo pa so načela skupnega interesa, vzajemnosti, preglednosti in predvidljivosti, skladno z načeli tržnega gospodarstva ter veljavnimi večstranskimi in dvostranskimi sporazumi.

Člen 205

V sodelovanje so med drugim zajeta naslednja področja:

Člen 206

Energija iz ogljikovodikov

Sodelovanje na področju energije iz ogljikovodikov se nanaša na naslednja področja:

Člen 207

Obnovljivi viri energije

Sodelovanje se izvaja na naslednjih področjih:

Člen 208

Energetska učinkovitost in varčevanje z energijo

Sodelovanje pri spodbujanju energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo, vključno v sektorju premogovništva, sežiganja plina (in uporabe vezanega plina), stavb, naprav in prometa, se med drugim dosega z:

POGLAVJE 6

Sodelovanje na področju prometa

Člen 209

Pogodbenici sodelujeta pri:

Člen 210

Sodelovanje iz tega poglavja med drugim zajema naslednja področja:

Republika Kazahstan uskladi svoje dvostranske sporazume o zračnem prometu z državami članicami Evropske unije z zakonodajo Evropske unije.

Člen 211

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

POGLAVJE 7

Sodelovanje na področju okolja

Člen 212

Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje glede okoljskih vprašanj, s čimer prispevata k trajnostnemu razvoju in dobremu upravljanju varstva okolja.

Sodelovanje se izvaja na naslednjih področjih:

Člen 213

Sodelovanje na področju varstva okolja se izvaja z vzajemnim soglasjem pogodbenic, med drugim v naslednjih oblikah:

Člen 214

Pogodbenici posvečata posebno pozornost izvajanju in sodelovanju pri okoljskih vprašanjih v okviru ustreznih večstranskih okoljskih sporazumov in se strinjata, da bosta okrepili sodelovanje na regionalni ravni.

Pogodbenici si izmenjujeta izkušnje s področja spodbujanja vključevanja okoljskih vidikov v druge sektorje, vključno z izmenjavo najboljših praks, širjenjem znanja in usposobljenosti, okoljskim izobraževanjem in ozaveščanjem na področjih iz tega poglavja.

POGLAVJE 8

Sodelovanje na področju podnebnih sprememb

Člen 215

Pogodbenici bosta razvijali in krepili svoje sodelovanje pri navajanju na podnebne spremembe in boju proti njim. Sodelovanje se izvaja ob upoštevanju interesov pogodbenic na podlagi enakosti in obojestranske koristi ter ob upoštevanju medsebojne odvisnosti med dvostranskimi in večstranskimi zavezami na tem področju.

Člen 216

S sodelovanjem se spodbujajo ukrepi na notranji in mednarodni ravni, vključno na naslednjih področjih:

Člen 217

Pogodbenici si med drugim izmenjujeta informacije in strokovno znanje, izvajata skupne raziskovalne dejavnosti in izmenjujeta informacije o čistejših tehnologijah, izvajata skupne dejavnosti na regionalni in mednarodni ravni, tudi kar zadeva večstranske okoljske sporazume, ki se uporabljajo za pogodbenici, kot je Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja, pa tudi skupne dejavnosti v okviru relevantnih agencij, kakor je primerno.

POGLAVJE 9

Sodelovanje na področju industrije

Člen 218

Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje na področju industrije, vključno z vprašanji razvoja učinkovitih spodbud in ugodnih pogojev za nadaljnjo diverzifikacijo ter povečanje konkurenčnosti predelovalne industrije.

V ta namen pogodbenici sodelujeta, vključno z izmenjavo najboljših praks in izkušenj, zlasti v naslednjih sektorjih:

Ta sporazum ne izključuje večjega industrijskega sodelovanja med pogodbenicama, pri čemer se lahko sklenejo ločeni sporazumi.

POGLAVJE 10

Sodelovanje na področju malih in srednjih podjetij

Člen 219

Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje na področju malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP), da bi spodbudili ugodno poslovno okolje za uspešen razvoj in nastanek MSP.

V ta namen pogodbenici sodelujeta na naslednjih področjih:

POGLAVJE 11

Sodelovanje na področju prava družb

Člen 220

Pogodbenici priznavata pomen učinkovitega sklopa pravil in praks na področjih prava družb in upravljanja podjetij ter računovodstva in revizije v delujočem tržnem gospodarstvu s predvidljivim in preglednim poslovnim okoljem, hkrati poudarjata pomen spodbujanja regulativnega zbliževanja na tem področju.

Pogodbenici sodelujeta na naslednjih področjih:

POGLAVJE 12

Sodelovanje na področju bančništva, zavarovalništva in drugih finančnih storitev

Člen 221

Pogodbenici se strinjata o pomenu učinkovite zakonodaje in praks ter sodelovanja na področju finančnih storitev z naslednjimi cilji:

Pogodbenici spodbujata približevanje pravnih ureditev priznanim mednarodnim standardom za stabilne finančne sisteme.

POGLAVJE 13

Sodelovanje na področju informacijske družbe

Člen 222

Pogodbenici spodbujata sodelovanje glede razvoja informacijske družbe v korist državljanov in podjetij, in sicer prek široke razpoložljivosti informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) ter prek boljše kakovosti storitev po dostopnih cenah. To sodelovanje mora spodbujati razvoj konkurence na trgih IKT in njihovo odprtost ter spodbujati naložbe v tem sektorju.

Člen 223

Sodelovanje med drugim zajema izmenjavo informacij in najboljših praks o izvajanju pobud informacijske družbe, zlasti s poudarkom na:

Člen 224

Pogodbenici spodbujata sodelovanje med regulatorji na področju IKT, vključno s področjem elektronskih komunikacij, v Evropski uniji in Republiki.

POGLAVJE 14

Sodelovanje na področju turizma

Člen 225

Pogodbenici sodelujeta na področju turizma, da bi pospešili razvoj konkurenčne in trajnostne turistične panoge kot vira gospodarske rasti in krepitve moči, zaposlovanja in izmenjave na področju turizma.

Člen 226

Sodelovanje temelji na naslednjih načelih:

Člen 227

Sodelovanje se osredotoči na naslednje teme:

POGLAVJE 15

Sodelovanje na področju kmetijstva in razvoja podeželja

Člen 228

Pogodbenici sodelujeta pri spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja, zlasti s postopnim približevanjem politik in zakonodaje.

Člen 229

V sodelovanje bodo med drugim zajeta naslednja področja:

POGLAVJE 16

Sodelovanje na področju zaposlovanja, delovnih razmerij, socialne politike in enakih možnosti

Člen 230

Pogodbenici spodbujata razvoj dialoga in sodelujeta pri spodbujanju Agende MOD za dostojno delo, politike zaposlovanja, življenjskih in delovnih pogojev ter zdravja in varnosti pri delu, socialnega dialoga, socialne zaščite, socialne vključenosti in boja proti diskriminaciji ter pravični obravnavi delavcev, ki zakonito prebivajo in delajo na ozemlju druge pogodbenice.

Člen 231

Pogodbenici si prizadevata za dosego ciljev iz člena 230, vključno s sodelovanjem in izmenjavo praks na naslednjih področjih:

Člen 232

Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezo učinkovitemu izvajanju veljavnih konvencij MOD.

Pogodbenici ob upoštevanju Ministrske deklaracije Ekonomsko-socialnega sveta Združenih narodov o vzpostavljanju polne in produktivne zaposlenosti ter dostojnem delu za vse iz leta 2006, ki priznava, da sta polna in produktivna zaposlitev ter dostojno delo za vse bistveni element trajnostnega razvoja.

Pogodbenici v skladu z Deklaracijo MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu iz leta 1998 spodbujata vključitev vseh zainteresiranih strani, zlasti socialnih partnerjev, v razvoj njihovih socialnih politik in v sodelovanje med Evropsko unijo ter Republiko Kazahstan na podlagi tega sporazuma.

Pogodbenici si prizadevata za okrepitev sodelovanja glede zadev dostojnega dela, zaposlovanja in socialne politike v vseh relevantnih forumih in organizacijah.

POGLAVJE 17

Sodelovanje na področju zdravja

Člen 233

Pogodbenici razvijata sodelovanje na področju javnega zdravja, da bi v skladu s skupnimi vrednotami in načeli zdravja izboljšali raven zaščite zdravja ljudi in zmanjšali neenakost na področju zdravja, kar je predpogoj za trajnostni razvoj in gospodarsko rast.

Člen 234

Sodelovanje obravnava preprečevanje in obvladovanje nalezljivih in nenalezljivih bolezni, vključno z izmenjavo zdravstvenih informacij, spodbujanjem pristopa, ki vključuje zdravje v vse politike, sodelovanjem z mednarodnimi organizacijami, zlasti s Svetovno zdravstveno organizacijo, ter s spodbujanjem izvajanja mednarodnih zdravstvenih sporazumov, kot so Okvirna konvencija Svetovne zdravstvene organizacije o nadzoru tobaka iz leta 2003 in Mednarodni zdravstveni pravilnik.

NASLOV V

SODELOVANJE NA PODROČJU SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE

Člen 235

Vladavina prava ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin

Pogodbenici pri svojem sodelovanju v okviru tega naslova posebno pozornost namenita spodbujanju pravne države, vključno z neodvisnostjo sodstva, dostopom do pravnega varstva in pravico do poštenega sojenja ter spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Pogodbenici sodelujeta pri krepitvi delovanja institucij, vključno z organi kazenskega pregona, tožilstvom, pravosodjem in preprečevanjem ter bojem proti korupciji.

Člen 236

Pravno sodelovanje

Pogodbenici razvijata sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah, predvsem glede pogajanj, ratifikacije in izvajanja ustreznih večstranskih konvencij o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah, zlasti konvencij Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu.

Pogodbenici okrepita sodelovanje v kazenskih zadevah, tudi pri medsebojni pravni pomoči. To lahko po potrebi ter glede na ustreznega postopka vključuje pristop k in izvajanje konvencij Sveta Evrope v kazenskih postopkih z Republiko Kazahstan, izvajanje ustreznih mednarodnih instrumentov ZN in sodelovanje z Eurojustom.

Člen 237

Varstvo osebnih podatkov

Pogodbenici sodelujeta, da bi zagotovili visoko raven varstva osebnih podatkov, in sicer z izmenjavo najboljših praks in izkušenj, ob upoštevanju evropskih ter mednarodnih pravnih instrumentov in standardov.

To lahko po potrebi ter glede na ustrezen postopek vključuje pristop k in izvajanje Konvencije Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov in njenega dodatnega protokola s strani Republike Kazahstan.

Člen 238

Sodelovanje na področju migracij, azila in upravljanja meja

1.   Pogodbenici potrjujeta pomen, ki ga pripisujeta upravljanju migracijskih tokov. Sodelovanje temelji na posvetovanju med pogodbenicama in se izvaja v skladu z zadevno veljavno zakonodajo.

2.   V okviru sodelovanja na področju preprečevanja in boja proti nezakonitim migracijam pogodbenici soglašata, da:

3.   Države članice Evropske unije in Republika Kazahstan svojim državljanom zagotovijo ustrezne osebne dokumente za namene iz odstavka 2 brez nadaljnjih formalnosti, razen tistih iz tega člena, ter brez nepotrebnega odlašanja. Če oseba, ki jo zadeva ponovni sprejem, nima nobenih dokumentov ali drugega dokaza o svojem državljanstvu, pristojna diplomatska in konzularna predstavništva zadevnih držav članic ali Republike Kazahstan na zahtevo Republike Kazahstan ali zadevne države članice uredijo vse potrebno za razgovor s to osebo, da se ugotovi njeno državljanstvo brez nadaljnjih formalnosti in brez nepotrebnega odlašanja.

4.   Pogodbenici soglašata, da bosta vzpostavili poglobljen dialog o pomembnih vprašanjih v zvezi z migracijami v skladu z globalnim pristopom k vprašanju migracij in mobilnosti, med drugim z namenom, da preučita možnosti za pogajanja o sporazumu med Evropsko unijo in Republiko Kazahstan, ki ureja posebne obveznosti držav članic Evropske unije in Republike Kazahstan v zvezi s ponovnim sprejemom, vključno z obveznostjo ponovnega sprejema državljanov drugih držav in oseb brez državljanstva, pa tudi, da preučita možnosti za vzporedna pogajanja o sporazumu o poenostavitvi vizumskih postopkov za državljane Evropske unije in Republike Kazahstan.

Člen 239

Konzularna zaščita

Republika Kazahstan se strinja, da diplomatski in konzularni organi katere koli države članice Evropske unije, ki je zastopana v Republiki Kazahstan, zagotavljajo varstvo za vse državljane države članice Evropske unije, ki nima dostopnega stalnega predstavništva v Republiki Kazahstan, pod enakimi pogoji, kot veljajo za državljane navedene države članice Evropske unije.

Člen 240

Boj proti pranju denarja in financiranju terorizma

Pogodbenici tesno sodelujeta pri preprečevanju uporabe svojih finančnih in ustreznih nefinančnih sektorjev za pranje prihodkov iz kriminalnih dejavnosti na splošno, zlasti pa za nedovoljen promet s prepovedanimi drogami, ter uporabe navedenih finančnih sistemov za financiranje terorizma v skladu z mednarodnimi standardi boja proti pranju denarja ter financiranju terorizma, kakor jih je sprejela Projektna skupina za finančno ukrepanje. To sodelovanje zajema tudi izterjavo, zaseg, zaplembo in vračanje materialnih ali finančnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj.

Sodelovanje omogoča izmenjavo ustreznih informacij v okviru zadevnih zakonodaj in mednarodnih obveznosti pogodbenic.

Člen 241

Prepovedane droge

Pogodbenici sodelujeta pri uravnoteženem in enotnem pristopu k vprašanjem, ki so povezana z drogami, zlasti v zvezi z nezakonito trgovino s prepovedanimi drogami, psihotropnimi snovmi in predhodnimi sestavinami. Cilj politik in ukrepov v zvezi z drogami je krepitev struktur za boj proti ponudbi prepovedanih drog, psihotropnih snovi ter predhodnih sestavin in povpraševanju po njih, in sicer s krepitvijo usklajevanja in okrepljenim sodelovanjem med pristojnimi organi, katerih cilj je ob ustreznem upoštevanju človekovih pravic zmanjšati obseg trgovine in ponudbe prepovedanih drog ter povpraševanje po njih, kakor tudi okrepiti preventivne ukrepe zdravljenja in rehabilitacije.

Namen sodelovanja je tudi zmanjšati škodo zaradi uživanja drog, obravnavati proizvodnjo in uporabo sintetičnih drog ter učinkovito preprečiti preusmerjanje predhodnih kemičnih sestavin, ki se uporabljajo za nezakonito proizvodnjo drog in psihotropnih snovi.

Pogodbenici se dogovorita o načinih sodelovanja za dosego teh ciljev. Ukrepi temeljijo na skupno dogovorjenih načelih v skladu z ustreznimi mednarodnimi konvencijami in instrumenti ter akcijskim načrtom za boj proti drogam med Evropsko unijo in Srednjo Azijo.

Člen 242

Boj proti organiziranemu in mednarodnemu kriminalu ter korupciji

Pogodbenici sodelujeta z namenom preprečevanja in boja proti vsem oblikam organiziranih, gospodarskih, finančnih in nadnacionalnih kriminalnih dejavnosti, vključno s tihotapljenjem in trgovino z ljudmi, prometom s prepovedanimi drogami, orožjem, poneverjanjem, goljufijami, ponarejanjem, ponarejanjem dokumentov ter korupcijo v javnem in zasebnem sektorju, in sicer s popolnim spoštovanjem veljavnih mednarodnih obveznosti na tem področju.

Pogodbenici spodbujata krepitev dvostranskega, regionalnega in mednarodnega sodelovanja med organi kazenskega pregona, vključno z izmenjavo najboljših praks in sodelovanjem z agencijami Evropske unije.

Pogodbenici sta zavezani učinkovitemu izvajanju ustreznih mednarodnih standardov, zlasti tistih, ki so zapisani v Konvenciji Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu iz leta 2000 (UNTOC) in v treh protokolih te konvencije ter v Konvenciji Združenih narodov proti korupciji iz leta 2003. Sodelovanje lahko po potrebi ter glede na postopke, ki se uporabljajo, vključuje pristop k in izvajanje ustreznih instrumentov Sveta Evrope o preprečevanju korupcije in boju proti njej s strani Republike Kazahstan.

Člen 243

Boj proti kibernetski kriminaliteti

Pogodbenici okrepita sodelovanje, vključno z izmenjavo najboljših praks, z namenom preprečevanja in boja proti kaznivim dejanjem, storjenim z uporabo elektronskih komunikacijskih omrežij in informacijskih sistemov ali proti takšnim omrežjem in sistemom.

NASLOV VI

DRUGE POLITIKE SODELOVANJA

POGLAVJE 1

Sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja

Člen 244

Pogodbenici sodelujeta na področju izobraževanja in usposabljanja z namenom spodbujanja posodobitve sistemov izobraževanja in usposabljanja v Republiki Kazahstan ter zbliževanja s politikami in praksami Evropske unije. Pogodbenici sodelujeta pri spodbujanju vseživljenjskega učenja, sodelovanja in preglednosti na vseh stopnjah izobraževanja in usposabljanja. Poleg tega pogodbenici namenjata pozornost ukrepom, namenjenim spodbujanju institucionalnega sodelovanja, spodbujanju mobilnosti študentov, akademskega in upravnega osebja, raziskovalcev in mladih ter spodbujanju izmenjave informacij in izkušenj.

Pogodbenici spodbujata usklajevanje dejavnosti enotnega izobraževalnega sistema v skladu z evropskimi in mednarodnimi standardi ter najboljšimi praksami.

POGLAVJE 2

Sodelovanje na področju kulture

Člen 245

Pogodbenici spodbujata sodelovanje na področju kulture, ki spoštuje kulturno raznolikost, da bi povečali vzajemno razumevanje in poznavanje svojih kultur.

Pogodbenici si prizadevata sprejeti ustrezne ukrepe za spodbujanje kulturnih izmenjav in skupnih pobud na različnih kulturnih področjih.

Pogodbenici se posvetujeta in razvijata vzajemno koristno sodelovanje v okviru večstranskih mednarodnih pogodb in mednarodnih organizacij, kot so Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Pogodbenici nadalje izmenjujeta poglede o kulturni raznolikosti, med drugim z namenom spodbujanja načel Konvencije Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov iz leta 2005 in izvajanja projektov v okviru Mednarodnega desetletja zbliževanja kultur za obdobje 2013-2022, ki ga je razglasila Generalna skupščina ZN.

Pogodbenici spodbujata skupne dejavnosti, programe in načrte, pa tudi izmenjavo najboljših praks na področju usposabljanja in povečevanja zmogljivosti za umetnike in strokovnjake na področju kulture ter organizacije.

POGLAVJE 3

Sodelovanje na področju raziskav in inovacij

Člen 246

Pogodbenici spodbujata sodelovanje: