PRILOGA I

Enotni standard poročanja in dolžne skrbnosti za podatke o finančnih računih (v nadaljnjem besedilu: enotni standard poročanja)

ODDELEK I

SPLOŠNE ZAHTEVE ZA POROČANJE

V skladu z odstavki od C do E mora vsaka Poročevalska finančna institucija pristojnemu organu svoje jurisdikcije (države članice ali Švice) v zvezi z vsakim Računom, o katerem se poroča, v takšni Poročevalski finančni instituciji sporočiti naslednje podatke:

ime, naslov, jurisdikcijo ali jurisdikcije, katerih rezident je (države članice ali Švice), IŠD ter datum in kraj rojstva (v primeru posameznikov) vsake Osebe, o kateri se poroča in ki je Imetnik računa, v primeru Subjekta, ki je Imetnik računa in za katerega se po uporabi postopkov dolžne skrbnosti v skladu z oddelki V, VI in VII ugotovi, da ima eno ali več Obvladujočih oseb, ki so Osebe, o katerih se poroča, pa ime, naslov, jurisdikcijo ali jurisdikcije, katerih rezident je (države članice, Švice ali druge jurisdikcije), ter IŠD Subjekta in ime, naslov, jurisdikcijo ali jurisdikcije, katerih rezident je (države članice ali Švice), IŠD ter datum in kraj rojstva vsake Osebe, o kateri se poroča;

2.	številko računa (ali ustrezno oznako, če ni številke računa);

3.	ime in morebitno identifikacijsko številko Poročevalske finančne institucije;

stanje na računu ali vrednost računa (vključno z Odkupno vrednostjo ali vrednostjo ob odstopu v primeru Zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Pogodbe rentnega zavarovanja) ob koncu zadevnega koledarskega leta ali drugega ustreznega poročevalskega obdobja ali, če je bil račun zaprt med takim letom ali obdobjem, neposredno pred zaprtjem računa;

v primeru kakršnega koli Skrbniškega računa:

(a)	skupni bruto znesek obresti, skupni bruto znesek dividend in skupni bruto znesek drugih dohodkov, ustvarjenih v zvezi s sredstvi na računu, ki se v vsakem od primerov vplačajo ali pripišejo na račun (ali v zvezi z računom) med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem; in

(b)

skupni bruto iztržek od prodaje ali odkupa Finančnih sredstev, ki se vplača ali pripiše na račun med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem, v zvezi s katerim je Poročevalska finančna institucija delovala kot skrbnik, borzni posrednik, pooblaščenec ali kako drugače kot zastopnik Imetnika računa;

6.	v primeru katerega koli Depozitnega računa skupni bruto znesek obresti, vplačanih ali pripisanih na račun med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem; in

v primeru računov, ki niso opisani v pododstavku A(5) ali (6), skupni bruto znesek, plačan ali pripisan Imetniku računa v zvezi z računom med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem, v zvezi s katerim je Poročevalska finančna institucija dolžnik, vključno s skupnim zneskom vseh plačil v zvezi z odkupom, opravljenih Imetniku računa med koledarskim letom ali drugim ustreznim poročevalskim obdobjem.

B.	Med podatki, ki se sporočajo, mora biti navedena valuta, v kateri je izražen zadevni znesek.

Ne glede na pododstavek A(1) za noben Račun, o katerem se poroča in ki je Že obstoječi račun, ni treba sporočiti IŠD oziroma datuma rojstva, če takšne IŠD oziroma datuma rojstva ni v evidencah Poročevalske finančne institucije in če takšni Poročevalski finančni instituciji na podlagi nacionalne zakonodaje ali katerega koli pravnega instrumenta Evropske unije tudi sicer ni treba zbirati takšnih podatkov (če je primerno). Vendar se od Poročevalske finančne institucije zahtevajo razumna prizadevanja, da za Že obstoječe račune pridobi IŠD in datum rojstva do konca drugega koledarskega leta po letu, v katerem so takšni Že obstoječi računi identificirani kot Računi, o katerih se poroča.

D.	Ne glede na pododstavek A(1) IŠD ni treba sporočiti, če je ni izdala zadevna država članica, Švica ali druga jurisdikcija rezidentstva.

Ne glede na pododstavek A(1) datuma rojstva ni treba sporočiti, razen če mora Poročevalska finančna institucija tudi sicer zbirati in sporočati takšne podatke na podlagi nacionalne zakonodaje in je ta podatek med podatki, ki se lahko iščejo elektronsko in so shranjeni pri Poročevalski finančni instituciji.

ODDELEK II

SPLOŠNE ZAHTEVE ZA DOLŽNO SKRBNOST

Račun se obravnava kot Račun, o katerem se poroča, od datuma, ko je identificiran kot tak v skladu s postopki dolžne skrbnosti iz oddelkov od II do VII, če ni določeno drugače, pa je treba podatke v zvezi z Računom, o katerem se poroča, sporočiti vsako leto v koledarskem letu po letu, na katerega se podatki nanašajo.

B.	Stanje ali vrednost računa se določi na zadnji dan koledarskega leta ali drugega ustreznega poročevalskega obdobja.

C.	Če se prag stanja ali vrednosti računa določi na zadnji dan koledarskega leta, je treba ustrezno stanje ali vrednost določiti na zadnji dan poročevalskega obdobja, ki se konča s tem koledarskim letom ali med njim.

Vsaka država članica ali Švica lahko Poročevalskim finančnim institucijam dovoli uporabo storitev tretjih oseb pri izpolnjevanju obveznosti o poročanju in dolžni skrbnosti, ki so takšnim Poročevalskim finančnim institucijam naložene na podlagi nacionalnega prava, vendar za izpolnjevanje teh obveznosti ostanejo odgovorne Poročevalske finančne institucije.

Vsaka država članica ali Švica lahko Poročevalskim finančnim institucijam dovoli, da postopke dolžne skrbnosti za Nove račune uporabijo za Že obstoječe račune, postopke dolžne skrbnosti za Račune visoke vrednosti pa za Račune nižje vrednosti. Če država članica ali Švica dovoli, da se postopki dolžne skrbnosti za Nove račune uporabijo za Že obstoječe račune, še naprej veljajo pravila, ki se sicer uporabljajo za Že obstoječe račune.

ODDELEK III

DOLŽNA SKRBNOST PRI ŽE OBSTOJEČIH RAČUNIH POSAMEZNIKOV

Za opredelitev Računov, o katerih se poroča, med Že obstoječimi računi posameznikov se uporabljajo naslednji postopki.

Računi subjektov, za katere se ne zahteva pregled, identificiranje ali poročanje. Za Že obstoječi račun posameznika, ki je Zavarovalna pogodba z odkupno vrednostjo ali Pogodba rentnega zavarovanja, ni potreben pregled, identifikacija ali poročanje, če zakonodaja Poročevalski finančni instituciji učinkovito preprečuje prodajo takšne Pogodbe rezidentom Jurisdikcije, o kateri se poroča.

Računi nižje vrednosti. Za Račune nižje vrednosti se uporabljajo naslednji postopki.

Naslov prebivališča. Če je v evidencah Poročevalske finančne institucije naslov trenutnega prebivališča posameznega Imetnika računa, pridobljen na podlagi dokaznih listin, lahko Poročevalska finančna institucija posameznega Imetnika računa za davčne namene obravnava kot rezidenta države članice, Švice ali druge jurisdikcije, kjer ima naslov, da lahko tako določi, ali je takšen posamezni Imetnik računa Oseba, o kateri se poroča.

Iskanje po elektronski evidenci. Če se Poročevalska finančna institucija ne more zanesti na naslov trenutnega prebivališča posameznega Imetnika računa, pridobljen na podlagi dokaznih listin iz pododstavka B(1), mora Poročevalska finančna institucija pregledati, ali je med podatki, ki se lahko iščejo elektronsko in so shranjeni pri njej, kateri koli od naslednjih indicev, ter uporabiti pododstavke B(3) do (6):

(a)	identifikacija Imetnika računa kot rezidenta Jurisdikcije, o kateri se poroča;

(b)	trenutni poštni naslov ali naslov prebivališča (vključno s poštnim predalom) v Jurisdikciji, o kateri se poroča;

(c)	ena ali več telefonskih številk v Jurisdikciji, o kateri se poroča in, odvisno od vsebine, nobena v Švici ali državi članici Poročevalske finančne institucije;

(d)	trajni nalog (razen za depozitne račune) za prenos sredstev na račun, ki se vodi v Jurisdikciji, o kateri se poroča;

(e)	trenutno veljavno pooblastilo za zastopanje ali podpisovanje, dano osebi z naslovom v Jurisdikciji, o kateri se poroča, ali

(f)	naslov ‚poštno ležeče‘ ali ‚v skrbi drugega‘ v Jurisdikciji, o kateri se poroča, če Poročevalska finančna institucija v evidenci nima nobenega drugega naslova Imetnika računa.

3.	Če se z elektronskim iskanjem ne odkrije nobeden od indicev, ki so našteti v pododstavku B(2), nadaljnji ukrepi niso potrebni, dokler se ne spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, povezanih z računom, ali dokler račun ne postane Račun visoke vrednosti.

Če se z elektronskim iskanjem odkrije kateri koli od indicev, ki so našteti v pododstavkih B(2)(a) do (e), ali če se spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, povezanih z računom, mora Poročevalska finančna institucija Imetnika računa za davčne namene obravnavati kot rezidenta vsake Jurisdikcije, o kateri se poroča, za katero je ugotovljen indic, razen če se odloči za uporabo pododstavka B(6) in za navedeni račun velja ena od izjem iz navedenega pododstavka.

Če se z elektronskim iskanjem odkrije naslov ‚poštno ležeče‘ ali ‚v skrbi drugega‘ ter se za Imetnika računa ne ugotovijo noben drug naslov in nobeni drugi indici, našteti v pododstavkih B(2)(a) do (e), mora Poročevalska finančna institucija po vrstnem redu, ki najbolj ustreza okoliščinam, uporabiti iskanje po papirni evidenci, opisano v pododstavku C(2), ali od Imetnika računa pridobiti samopotrdilo oziroma Dokazne listine zaradi ugotavljanja rezidentstva tega Imetnika računa za davčne namene. Če z iskanjem po papirni evidenci ni mogoče odkriti indica in so prizadevanja za pridobitev samopotrdila ali Dokaznih listin neuspešna, mora Poročevalska finančna institucija pristojnemu organu v svoji državi članici ali Švici, odvisno od vsebine, račun prijaviti kot nedokumentiran račun.

Ne glede na odkritje indicev iz pododstavka B(2) Poročevalski finančni instituciji Imetnika računa ni treba obravnavati kot rezidenta Jurisdikcije, o kateri se poroča, če:

(a)

podatki o Imetniku računa vsebujejo trenutni poštni naslov ali naslov prebivališča v Jurisdikciji, o kateri se poroča, eno ali več telefonskih številk v navedeni Jurisdikciji, o kateri se poroča (in, odvisno od vsebine, nobene v Švici ali državi članici Poročevalske finančne institucije) ali trajni nalog (v zvezi s Finančnimi računi razen Depozitnih računov) za prenos sredstev na račun, ki se vodi v Jurisdikciji, o kateri se poroča, Poročevalska finančna institucija pa pridobi ali je že prej pregledala in ima v evidenci:

(i)	samopotrdilo Imetnika računa jurisdikcije ali jurisdikcij (države članice, Švice ali drugih jurisdikcij), katerih rezident je takšen Imetnik računa, ki ne vključuje takšne Jurisdikcije, o kateri se poroča, ter

(ii)	Dokazne listine, ki potrjujejo neporočevalski status Imetnika računa;

(b)

podatki o Imetniku računa vsebujejo trenutno veljavno pooblastilo za zastopanje ali podpisovanje, dano osebi z naslovom v Jurisdikciji, o kateri se poroča, Poročevalska finančna institucija pa pridobi ali je že prej pregledala in ima v evidenci:

(i)	samopotrdilo Imetnika računa jurisdikcije ali jurisdikcij (države članice, Švice ali drugih jurisdikcij), katerih rezident je takšen Imetnik računa, ki ne vključuje takšne Jurisdikcije, o kateri se poroča, ali

(ii)	Dokazne listine, ki potrjujejo neporočevalski status Imetnika računa;

Postopki natančnejšega pregleda za račune visoke vrednosti. Za Račune visoke vrednosti se uporabljajo naslednji postopki natančnejšega pregleda.

1.	Iskanje po elektronski evidenci. V zvezi z Računi visoke vrednosti mora Poročevalska finančna institucija pregledati, ali je med podatki, ki se lahko iščejo elektronsko in so shranjeni pri njej, kateri koli od indicev, opisanih v pododstavku B(2).

Iskanje po papirni evidenci. Če zbirke podatkov Poročevalske finančne institucije, ki se lahko pregledujejo elektronsko, vsebujejo razpredelke za vse podatke, opisane v pododstavku C(3), in te podatke tudi zajemajo, nadaljnje iskanje po papirnih evidencah ni potrebno. Če elektronske zbirke podatkov ne zajemajo vseh teh podatkov, mora Poročevalska finančna institucija v zvezi z Računom visoke vrednosti pregledati tudi trenutno glavno datoteko stranke, ali obstaja kateri koli od indicev, opisanih v pododstavku B(2), in če v trenutni glavni datoteki stranke ni teh podatkov, še naslednje dokumente, povezane z računom, ki jih je Poročevalska finančna institucija pridobila v zadnjih petih letih:

(a)	najnovejše Dokazne listine, zbrane v zvezi z računom;

(b)	najnovejšo pogodbo ali dokumentacijo o odprtju računa;

(c)	najnovejšo dokumentacijo, ki jo pridobi Poročevalska finančna institucija v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank ali za druge regulativne namene;

(d)	katero koli trenutno veljavno pooblastilo za zastopanje ali podpisovanje in

(e)	kateri koli trenutno veljavni trajni nalog (razen za Depozitne račune) za prenos sredstev.

Izjema, ko zbirke podatkov vsebujejo zadostne podatke. Poročevalski finančni instituciji ni treba opraviti iskanja po papirni evidenci, opisanega v pododstavku C(2), kadar njeni podatki, ki se lahko iščejo elektronsko, vključujejo:

(a)	rezidenčni status Imetnika računa;

(b)	naslov prebivališča in poštni naslov Imetnika računa, ki sta trenutno v evidenci Poročevalske finančne institucije;

(c)	telefonsko številko ali številke Imetnika računa, če obstajajo in so trenutno v evidenci Poročevalske finančne institucije;

(d)	v primeru Finančnih računov razen Depozitnih računov morebitni trajni nalog za prenos sredstev z računa na drug račun (vključno z računom pri drugi podružnici Poročevalske finančne institucije ali drugi Finančni instituciji);

(e)	morebitni trenutni naslov ‚v skrbi drugega‘ ali ‚poštno ležeče‘ za Imetnika računa, in

(f)	morebitno pooblastilo za zastopanje ali podpisovanje v zvezi z računom.

Poizvedba pri uslužbencu za poslovanje s strankami glede dejanske seznanjenosti. Poleg iskanja po elektronski in papirni evidenci, opisanega v pododstavkih C(1) in (2), mora Poročevalska finančna institucija kateri koli Račun visoke vrednosti, dodeljen uslužbencu za poslovanje s strankami (vključno s katerimi koli Finančnimi računi, ki se seštevajo s tem Računom visoke vrednosti), obravnavati kot račun, o katerem se poroča, če je uslužbenec za poslovanje s strankami dejansko seznanjen s tem, da je Imetnik računa oseba, o kateri se poroča.

Posledica odkritja indicev.

(a)

Če pri natančnejšem pregledu Računov visoke vrednosti, opisanem v odstavku C, ni odkrit nobeden od indicev, naštetih v pododstavku B(2), in račun ni identificiran kot račun, ki ga ima Oseba, o kateri se poroča, iz pododstavka C(4), nadaljnji ukrepi niso potrebni, dokler se ne spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, povezanih s tem računom.

(b)

Če se pri natančnejšem pregledu Računov visoke vrednosti, opisanem v odstavku C, odkrije kateri koli od indicev, ki so našteti v pododstavkih B(2)(a) do (e), ali če se naknadno spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, povezanih z računom, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, za vsako Jurisdikcijo, o kateri se poroča, za katero je ugotovljen indic, razen če se odloči za uporabo pododstavka B(6) in za navedeni račun velja ena od izjem iz navedenega pododstavka.

(c)

Če se pri natančnejšem pregledu Računov visoke vrednosti, opisanem v odstavku C, odkrije naslov ‚poštno ležeče‘ ali ‚v skrbi drugega‘ ter se za Imetnika računa ne ugotovijo noben drug naslov in nobeni drugi indici, našteti v pododstavkih B(2)(a) do (e), mora Poročevalska finančna institucija od tega Imetnika računa pridobiti samopotrdilo oziroma Dokazne listine zaradi ugotavljanja, kje je Imetnik računa rezident za davčne namene. Če Poročevalska finančna institucija ne more pridobiti takšnega samopotrdila ali Dokaznih listin, mora pristojnemu organu v svoji državi članici ali Švici, odvisno od vsebine, račun prijaviti kot nedokumentiran račun.

Če Že obstoječi račun posameznika na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, ni Račun visoke vrednosti, postane pa Račun visoke vrednosti na zadnji dan naslednjega koledarskega leta, mora Poročevalska finančna institucija v zvezi s tem računom dokončati postopke natančnejšega pregleda, opisane v odstavku C, v koledarskem letu po letu, v katerem je račun postal Račun visoke vrednosti. Če se na podlagi tega pregleda takšen račun identificira kot Račun, o katerem se poroča, mora Poročevalska finančna institucija zahtevane podatke o takem računu za leto, v katerem je identificiran kot Račun, o katerem se poroča, in vsako naslednje leto sporočiti vsako leto, razen če Imetnik računa ni več Oseba, o kateri se poroča.

Ko Poročevalska finančna institucija v zvezi z Računom visoke vrednosti opravi postopke natančnejšega pregleda, opisane v odstavku C, ji teh postopkov, razen poizvedbe pri uslužbencu za poslovanje s strankami, opisane v pododstavku C(4), za isti Račun visoke vrednosti v naslednjih letih ni treba ponovno opraviti, razen če je račun nedokumentiran račun, pri katerem bi morala Poročevalska finančna institucija te postopke vsako leto ponovno opraviti, dokler takšen račun ne bi bil več nedokumentiran.

Če se v zvezi z Računom visoke vrednosti spremenijo okoliščine, zaradi česar nastane en ali več indicev, opisanih v pododstavku B(2) in povezanih z računom, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, za vsako Jurisdikcijo, o kateri se poroča, za katero je ugotovljen indic, razen če se odloči za uporabo pododstavka B(6) in za navedeni račun velja ena od izjem iz navedenega pododstavka.

Poročevalska finančna institucija mora vzpostaviti postopke, ki uslužbencu za poslovanje s strankami omogočajo, da ugotovi morebitno spremembo okoliščin v zvezi z računom. Če je na primer uslužbenec za poslovanje s strankami obveščen o novem poštnem naslovu Imetnika računa v Jurisdikciji, o kateri se poroča, mora Poročevalska finančna institucija novi naslov obravnavati kot spremembo okoliščin in mora, če se odloči za uporabo pododstavka B(6), od Imetnika računa pridobiti ustrezno dokumentacijo.

Pregled Že obstoječih računov visoke vrednosti, katerih imetniki so posamezniki, mora biti končan v enem letu od začetka veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015. Pregled Že obstoječih računov nižje vrednosti, katerih imetniki so posamezniki, mora biti končan v dveh letih od začetka veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015.

E.	Kateri koli Že obstoječi račun posameznika, ki je bil v skladu s tem oddelkom identificiran kot Račun, o katerem se poroča, se v vseh nadaljnjih letih obravnava kot Račun, o katerem se poroča, razen če Imetnik računa ni več Oseba, o kateri se poroča.

ODDELEK IV

DOLŽNA SKRBNOST PRI NOVIH RAČUNIH POSAMEZNIKOV

Za opredelitev Računov, o katerih se poroča, med Novimi računi posameznikov se uporabljajo naslednji postopki.

Pri Novih računih posameznikov mora Poročevalska finančna institucija ob odprtju računa pridobiti samopotrdilo, ki je lahko del dokumentacije za odprtje računa in ji omogoča ugotoviti, kje je Imetnik računa rezident za davčne namene, ter potrditi sprejemljivost takega samopotrdila na podlagi podatkov, ki jih je Poročevalska finančna institucija pridobila v zvezi z odprtjem računa, vključno s kakršno koli dokumentacijo, zbrano v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank.

Če je iz samopotrdila razvidno, da je Imetnik računa za davčne namene rezident Jurisdikcije, o kateri se poroča, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, v samopotrdilu pa morata biti navedena tudi IŠD Imetnika računa za takšno Jurisdikcijo, o kateri se poroča (v skladu z odstavkom D oddelka I), in datum rojstva.

Če se spremenijo okoliščine v zvezi z Novim računom posameznika, zaradi česar Poročevalska finančna institucija spozna ali utemeljeno domneva, da je prvotno samopotrdilo nepravilno ali nezanesljivo, se Poročevalska finančna institucija ne more zanašati na to samopotrdilo, zato mora pridobiti veljavno samopotrdilo, iz katerega je razvidno, kje je Imetnik računa rezident za davčne namene.

ODDELEK V

DOLŽNA SKRBNOST PRI ŽE OBSTOJEČIH RAČUNIH SUBJEKTA

Za opredelitev Računov, o katerih se poroča, med Že obstoječimi računi subjekta se uporabljajo naslednji postopki.

Računi subjektov, za katere se ne zahteva pregled, identificiranje ali poročanje. Razen če se Poročevalska finančna institucija glede vseh Že obstoječih računov subjekta ali posebej glede katere koli jasno identificirane skupine takšnih računov odloči drugače, se za Že obstoječi račun subjekta s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, ne presega 250 000 USD ali enakovrednega zneska, izraženega v domači valuti posamezne države članice ali Švice, ne zahteva pregled, identificiranje ali poročanje kot za Račun, o katerem se poroča, dokler skupno stanje na računu ali vrednost ne preseže tega zneska na zadnji dan naslednjega koledarskega leta.

Računi subjektov, ki se pregledujejo. Že obstoječi račun subjekta s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, presega 250 000 USD ali enakovredni znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice ali Švice, in Že obstoječi račun subjekta, ki na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, ne presega tega zneska, vendar njegovo skupno stanje ali vrednost preseže takšen znesek na zadnji dan katerega koli naslednjega koledarskega leta, morata biti pregledana v skladu s postopki iz odstavka D.

Računi subjektov, za katere se zahteva poročanje. V zvezi z Že obstoječimi računi subjektov, opisanimi v odstavku B, se samo računi, ki jih ima en ali več Subjektov, ki so Osebe, o katerih se poroča, ali pa jih imajo Pasivni nefinančni subjekti z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča, obravnavajo kot Računi, o katerih se poroča.

Postopki pregleda za identificiranje računov subjektov, za katere se zahteva poročanje. Za Že obstoječe račune subjektov, opisane v odstavku B, mora Poročevalska finančna institucija uporabiti naslednje postopke pregleda, da ugotovi, ali ima račun ena ali več Oseb, o katerih se poroča, ali pa ga imajo Pasivni nefinančni subjekti z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča:

Ugotavljanje, ali je Subjekt Oseba, o kateri se poroča.

(a)

Pregled podatkov, ki se hranijo v regulativne namene ali zaradi poslovanja s strankami (vključno s podatki, zbranimi v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank), da se ugotovi, ali je iz podatkov razvidno, da je Imetnik računa rezident Jurisdikcije, o kateri se poroča. Zato podatki, iz katerih je razvidno, da je Imetnik računa rezident v Jurisdikciji, o kateri se poroča, vključujejo kraj ustanovitve ali organiziranja ali naslov v Jurisdikciji, o kateri se poroča.

(b)

Če je iz podatkov razvidno, da je Imetnik računa rezident v Jurisdikciji, o kateri se poroča, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, razen če od Imetnika računa pridobi samopotrdilo ali če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga ali ki so javno dostopni, utemeljeno ugotovi, da Imetnik računa ni Oseba, o kateri se poroča.

Ugotavljanje, ali je Subjekt Pasivni nefinančni subjekt z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča. V zvezi z Imetnikom Že obstoječega računa subjekta (vključno s Subjektom, ki je Oseba, o kateri se poroča) mora Poročevalska finančna institucija ugotoviti, ali je Imetnik računa Pasivni nefinančni subjekt z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča. Če je ena od Obvladujočih oseb Pasivnega nefinančnega subjekta Oseba, o kateri se poroča, je treba račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča. Pri tem ugotavljanju mora Poročevalska finančna institucija upoštevati navodila iz pododstavkov D(2)(a) do (c) v najprimernejšem vrstnem redu glede na okoliščine.

(a)

ugotavljanje, ali je Imetnik računa Pasivni nefinančni subjekt. Pri ugotavljanju, ali je Imetnik računa Pasivni nefinančni subjekt, mora Poročevalska finančna institucija od Imetnika računa pridobiti samopotrdilo, da ugotovi njegov status, razen če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga ali ki so javno dostopni, utemeljeno ugotovi, da je Imetnik računa Aktivni nefinančni subjekt ali Finančna institucija, vendar ne Investicijski subjekt iz pododstavka A(6)(b) oddelka VIII, ki ni Finančna institucija sodelujoče jurisdikcije.

(b)	ugotavljanje Obvladujočih oseb Imetnika računa. Pri ugotavljanju Obvladujočih oseb Imetnika računa se Poročevalska finančna institucija lahko opre na podatke, ki se zbirajo in hranijo v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank.

(c)

Ugotavljanje, ali je Obvladujoča oseba Pasivnega nefinančnega subjekta Oseba, o kateri se poroča. Pri ugotavljanju, ali je obvladujoča oseba Pasivnega nefinančnega subjekta Oseba, o kateri se poroča, se Poročevalska finančna institucija lahko opre na:

(i)

podatke, ki se zbirajo in hranijo v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank glede Že obstoječega računa subjekta, ki ga ima en ali več nefinančni subjekt, s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki ne presega 1 000 000 USD ali enakovrednega zneska, izraženega v domači valuti posamezne države članice ali Švice, ali

(ii)	samopotrdilo Imetnika računa ali takšne Obvladujoče osebe iz jurisdikcije ali jurisdikcij (države članice, Švice ali drugih jurisdikcij), kjer je Obvladujoča oseba rezident za davčne namene.

Časovni okvir postopkov pregleda in dodatnih postopkov, ki veljajo za Že obstoječe račune subjektov.

Pregled Že obstoječih računov subjektov s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, presega 250 000 USD ali enakovredni znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice ali Švice, mora biti končan v dveh letih od začetka veljavnosti.

Pregled Že obstoječih računov subjektov s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, ne presega 250 000 USD ali enakovrednega zneska, izraženega v domači valuti posamezne države članice ali Švice, vendar na dan 31. decembra naslednjega leta presega ta znesek, se mora dokončati v koledarskem letu po letu, v katerem skupno stanje na računu ali vrednost preseže takšen znesek.

Če se spremenijo okoliščine v zvezi z Že obstoječim računom subjekta, zaradi česar Poročevalska finančna institucija spozna ali utemeljeno domneva, da je samopotrdilo ali druga dokumentacija v zvezi z računom nepravilna ali nezanesljiva, mora Poročevalska finančna institucija ponovno določiti status računa v skladu s postopki iz odstavka D.

ODDELEK VI

DOLŽNA SKRBNOST PRI NOVIH RAČUNIH SUBJEKTOV

Za opredelitev Računov, o katerih se poroča, med Novimi računi Subjektov se uporabljajo naslednji postopki.

Postopki pregleda za identificiranje računov subjektov, za katere se zahteva poročanje. Za Nove račune subjektov mora Poročevalska finančna institucija uporabiti naslednje postopke pregleda, da ugotovi, ali ima račun ena ali več Oseb, o katerih se poroča, ali pa ga imajo Pasivni nefinančni subjekti z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča:

Ugotavljanje, ali je Subjekt Oseba, o kateri se poroča.

(a)

Poročevalska finančna institucija mora pridobiti samopotrdilo, ki je lahko del dokumentacije za odprtje računa in ji omogoča ugotoviti, kje je Imetnik računa rezident za davčne namene, ter potrditi sprejemljivost takega samopotrdila na podlagi podatkov, ki jih je Poročevalska finančna institucija pridobila v zvezi z odprtjem računa, vključno s kakršno koli dokumentacijo, zbrano v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank. Če Subjekt predloži potrdilo, da ni nikjer rezident za davčne namene, lahko Poročevalska finančna institucija pri ugotavljanju, kje je rezident Imetnik računa, upošteva naslov sedeža Subjekta.

(b)

Če je iz samopotrdila razvidno, da je Imetnik računa rezident v Jurisdikciji, o kateri se poroča, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, razen če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga ali ki so javno dostopni, utemeljeno ugotovi, da Imetnik računa v tej Jurisdikciji, o kateri se poroča, ni Oseba, o kateri se poroča.

Ugotavljanje, ali je Subjekt Pasivni nefinančni subjekt z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča. V zvezi z Imetnikom Novega računa Subjekta (vključno s Subjektom, ki je Oseba, o kateri se poroča) mora Poročevalska finančna institucija ugotoviti, ali je Imetnik računa Pasivni nefinančni subjekt z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča. Če je ena od Obvladujočih oseb Pasivnega nefinančnega subjekta Oseba, o kateri se poroča, je treba račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča. Pri tem ugotavljanju mora Poročevalska finančna institucija upoštevati navodila iz pododstavkov A(2)(a) do (c) v najprimernejšem vrstnem redu glede na okoliščine.

(a)

ugotavljanje, ali je Imetnik računa Pasivni nefinančni subjekt. Pri ugotavljanju, ali je Imetnik računa Pasivni nefinančni subjekt, mora Poročevalska finančna institucija upoštevati samopotrdilo Imetnika računa, da ugotovi njegov status, razen če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga ali ki so javno dostopni, utemeljeno ugotovi, da je Imetnik računa Aktivni nefinančni subjekt ali Finančna institucija, vendar ne Investicijski subjekt iz pododstavka A(6)(b) oddelka VIII, ki ni Finančna institucija sodelujoče jurisdikcije.

(b)	ugotavljanje Obvladujočih oseb Imetnika računa. Pri ugotavljanju Obvladujočih oseb Imetnika računa se lahko Poročevalska finančna institucija opre na podatke, ki se zbirajo in hranijo v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank.

(c)

ugotavljanje, ali je Obvladujoča oseba Pasivnega nefinančnega subjekta Oseba, o kateri se poroča. Pri ugotavljanju, ali je Obvladujoča oseba Pasivnega nefinančnega subjekta Oseba, o kateri se poroča, se lahko Poročevalska finančna institucija opre na samopotrdilo Imetnika računa ali takšne Obvladujoče osebe.

ODDELEK VII

POSEBNA PRAVILA O DOLŽNI SKRBNOSTI

Pri izvajanju postopkov o dolžni skrbnosti, opisanih zgoraj, veljajo naslednja dodatna pravila:

A.	Zanašanje na samopotrdila in Dokazne listine. Poročevalska finančna institucija se ne more zanašati na samopotrdilo ali Dokazne listine, če spozna ali utemeljeno domneva, da so samopotrdilo ali Dokazne listine nepravilni ali nezanesljivi.

Alternativni postopki za Finančne račune, ki jih imajo posamezni upravičenci po Zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Pogodbi rentnega zavarovanja in za Skupinske zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Skupinske pogodbe rentnega zavarovanja. Poročevalska finančna institucija lahko domneva, da posamezni upravičenec (ki ni lastnik) po Zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Pogodbi rentnega zavarovanja, ki prejme izplačilo v primeru smrti, ni Oseba, o kateri se poroča, in lahko tak Finančni račun obravnava kot račun, ki ni Račun, o katerem se poroča, razen če spozna ali utemeljeno domneva, da je upravičenec Oseba, o kateri se poroča. Poročevalska finančna institucija utemeljeno domneva, da je upravičenec po Zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Pogodbi rentnega zavarovanja Oseba, o kateri se poroča, če podatki, ki jih je zbrala in so povezani z upravičencem, vsebujejo indice, opisane v odstavku B oddelka III. Če Poročevalska finančna institucija spozna ali utemeljeno domneva, da je upravičenec Oseba, o kateri se poroča, mora upoštevati postopke iz odstavka B oddelka III.

Država članica ali Švica ima možnost, da Poročevalski finančni instituciji dovoli obravnavo Finančnega računa, ki je delež člana pri Skupinski zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Skupinski pogodbi rentnega zavarovanja, kot Finančnega računa, ki ni Račun, o katerem se poroča, do datuma, ko se znesek izplača zaposlenemu/imetniku potrdila ali upravičencu, če Finančni račun, ki je delež člana pri Skupinski zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Skupinski pogodbi rentnega zavarovanja, izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)	Skupinska zavarovalna pogodba z odkupno vrednostjo ali Skupinska pogodba rentnega zavarovanja se izda delodajalcu in krije najmanj 25 zaposlenih/imetnikov potrdila;

(b)	zaposleni/imetniki potrdila imajo pravico, da prejmejo izplačilo kakršne koli pogodbene vrednosti glede na svoje deleže in imenujejo upravičence prejemkov, ki se izplačajo v primeru smrti zaposlenega, ter

(c)	skupni znesek, ki se izplača kateremu koli zaposlenemu/imetniku potrdila ali upravičencu, ne presega 1 000 000 USD ali enakovrednega zneska, izraženega v domači valuti posamezne države članice ali Švice.

Izraz ‚Skupinska zavarovalna pogodba z odkupno vrednostjo‘ pomeni Zavarovalno pogodbo z odkupno vrednostjo, ki (i) zagotavlja kritje posameznikom, ki se včlanijo prek delodajalca, poklicnega združenja, sindikata ali drugega združenja oziroma skupine, ter (ii) za katero plačujejo premijo vsi člani skupine (ali člani razreda v skupini), ki se določi ne glede na zdravstvene značilnosti posameznikov, razen starosti, spola in kadilskih navad članov (ali razreda članov) skupine.

Izraz ‚Skupinska pogodba rentnega zavarovanja‘ pomeni Pogodbo rentnega zavarovanja, pri kateri so upravičenci posamezniki, ki se včlanijo prek delodajalca, poklicnega združenja, sindikata ali drugega združenja oziroma skupine.

Pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, države članice obvestijo Švico in Švica obvesti Evropsko komisijo o tem, ali so uveljavljale katero od možnosti iz tega odstavka. Evropska komisija lahko usklajuje prenos obvestil držav članic Švici in Evropska komisija prenese obvestila Švice vsem državam članicam. Vse nadaljnje spremembe glede uveljavljanja navedene možnosti, ki jih izvede država članica ali Švica, se sporočijo na enak način.

Pravila o seštevanju stanj na računih in pretvorbi valut.

Seštevanje računov posameznika. Pri ugotavljanju skupnega stanja ali vrednosti Finančnih računov, ki jih ima posameznik, mora Poročevalska finančna institucija sešteti vse Finančne račune, ki jih vodi ona sama ali Povezani subjekt, vendar le če njeni računalniški sistemi povezujejo Finančne račune po podatkovnem elementu, kot je številka stranke ali IŠD, in omogočajo seštevanje stanj na računih ali vrednosti računov. Pri izpolnjevanju zahtev glede seštevanja iz tega pododstavka se vsakemu Imetniku skupnega Finančnega računa pripiše celotno stanje ali vrednost skupnega Finančnega računa.

Seštevanje računov subjekta. Pri ugotavljanju skupnega stanja ali vrednosti Finančnih računov, ki jih ima Subjekt, mora Poročevalska finančna institucija upoštevati vse Finančne račune, ki jih vodi ona sama ali Povezani subjekt, vendar le če njeni računalniški sistemi povezujejo Finančne račune po podatkovnem elementu, kot je številka stranke ali IŠD, in omogočajo seštevanje stanj na računih ali vrednosti računov. Pri izpolnjevanju zahtev glede seštevanja iz tega pododstavka se vsakemu Imetniku skupnega Finančnega računa pripiše celotno stanje ali vrednost skupnega Finančnega računa.

Posebno pravilo o seštevanju, ki velja za uslužbence za poslovanja s strankami. Pri ugotavljanju skupnega stanja ali vrednosti Finančnih računov, ki jih ima oseba, da se ugotovi, ali gre za Finančni račun visoke vrednosti, mora Poročevalska finančna institucija v primeru Finančnih računov, glede katerih uslužbenec za poslovanja s strankami ve ali utemeljeno domneva, da jih ima v neposredni ali posredni lasti oziroma jih nadzoruje ali odpre (razen kot fiduciar) ista oseba, sešteti tudi vse takšne račune.

4.	Razumevanje, da zneski vključujejo protivrednost v drugih valutah. Za vse v domači valuti posamezne države članice ali Švice izražene zneske se razume, da vključujejo enakovredne zneske v drugih valutah v skladu z notranjim pravom.

ODDELEK VIII

OPREDELJENI IZRAZI

Navedeni izrazi pomenijo naslednje:

Poročevalska finančna institucija

1.	Izraz ‚Poročevalska finančna institucija‘ odvisno od vsebine pomeni katero koli Finančno institucijo države članice ali finančno institucijo Švice, ki ni Neporočevalska finančna institucija.

Izraz ‚Finančna institucija sodelujoče jurisdikcije‘ pomeni (i) katero koli Finančno institucijo, ki je rezidentka Sodelujoče jurisdikcije, ne vključuje pa podružnic takšne Finančne institucije, ki so zunaj te Sodelujoče jurisdikcije, in (ii) katero koli podružnico Finančne institucije, ki ni rezidentka Sodelujoče jurisdikcije, če je podružnica v tej Sodelujoči jurisdikciji.

3.	Izraz ‚Finančna institucija‘ pomeni Skrbniško institucijo, Depozitno institucijo, Investicijski subjekt ali Določeno zavarovalno družbo.

Izraz ‚Skrbniška institucija‘ pomeni kateri koli Subjekt, ki kot znaten del svojega poslovanja hrani Finančna sredstva za račun drugih. Subjekt hrani Finančna sredstva za račun drugih kot znaten del svojega poslovanja, če je njegov bruto dohodek, ki izhaja iz hrambe Finančnih sredstev in povezanih finančnih storitev, enak ali večji od 20 % njegovega bruto dohodka v krajšem od naslednjih obdobij: (i) triletnem obdobju, ki se konča 31. decembra (ali na zadnji dan obračunskega obdobja nekoledarskega leta) pred letom, v katerem se opravi določitev, ali (ii) obdobju obstoja Subjekta.

5.	Izraz ‚Depozitna institucija‘ pomeni kateri koli Subjekt, ki sprejema depozite pri običajnem bančnem ali podobnem poslovanju.

Izraz ‚Investicijski subjekt‘ pomeni kateri koli Subjekt:

(a)

katerega osrednji posel je, da za stranke ali v njihovem imenu opravlja eno ali več od naslednjih dejavnosti ali operacij:

(i)	trgovanje z instrumenti denarnega trga (čeki, menice, potrdila o vlogi, izvedeni finančni instrumenti itd.), deviznimi sredstvi, instrumenti, vezanimi na tečaj, obrestno mero in indekse, prenosljivimi vrednostnimi papirji ali blagovnimi terminskimi pogodbami,

(ii)	upravljanje individualnih in kolektivnih portfeljev ali

(iii)

drugo vlaganje, vodenje ali upravljanje Finančnih sredstev ali denarja za druge osebe

ali

(b)	katerega bruto dohodek izhaja zlasti iz investiranja ali reinvestiranja finančnih sredstev oziroma trgovanja z njimi, če ga upravlja drug subjekt, ki je depozitna institucija, skrbniška institucija, določena zavarovalna družba ali investicijski subjekt iz pododstavka A(6)(a).

Za Subjekt velja, da je njegov osrednji posel opravljanje ene ali več od dejavnosti iz pododstavka A(6)(a), oziroma bruto dohodek Subjekta za namene iz pododstavka A(6)(b) izhaja zlasti iz investiranja ali reinvestiranja Finančnih sredstev oziroma trgovanja z njimi, če je njegov bruto dohodek iz zadevnih dejavnosti enak ali večji od 50 % njegovega bruto dohodka v krajšem od naslednjih obdobij: (i) triletnem obdobju, ki se konča 31. decembra pred letom, v katerem se opravi določitev, ali (ii) obdobju obstoja Subjekta. Izraz ‚Investicijski subjekt‘ ne zajema Subjekta, ki je Aktivni nefinančni subjekt, ker izpolnjuje katero od meril iz pododstavkov D(9)(d) do (g).

Ta odstavek se razlaga skladno z besedilom iz opredelitve izraza ‚finančna institucija‘ v priporočilih Projektne skupine za finančno ukrepanje.

Izraz ‚Finančno sredstvo‘ zajema vrednostni papir (na primer delnico družbe, lastniški delež ali upravičeni lastniški delež v partnerstvu ali skrbniškem skladu, ki ima razpršeno lastništvo ali s katerim se javno trguje, oziroma menico, obveznico, zadolžnico ali drugo dokazilo o zadolženosti), delež v partnerstvu, blago, posel zamenjave (na primer zamenjavo obrestnih mer, valutno zamenjavo, zamenjavo osnove, določitev najvišje in najnižje obrestne mere, blagovno zamenjavo, kapitalsko zamenjavo, zamenjavo delniških indeksov in podobne dogovore), Zavarovalno pogodbo in Pogodbo rentnega zavarovanja ter vsakršno udeležbo (vključno s standardizirano ali nestandardizirano terminsko pogodbo ali opcijo) v vrednostnem papirju, deležu v partnerstvu, blagu, poslu zamenjave oziroma Zavarovalni pogodbi ali Pogodbi rentnega zavarovanja. Izraz ‚Finančno sredstvo‘ ne vključuje nedolžniškega, neposrednega deleža v nepremičnini.

8.	Izraz ‚Določena zavarovalna družba‘ pomeni Subjekt, ki je zavarovalna družba (ali holdinška družba zavarovalne družbe) in izda Zavarovalno pogodbo z odkupno vrednostjo ali Pogodbo rentnega zavarovanja oziroma je dolžna opravljati plačila v zvezi z njo.

Neporočevalska finančna institucija

Izraz ‚Neporočevalska finančna institucija‘ pomeni Finančno institucijo, ki je:

(a)	Državni subjekt, Mednarodna organizacija ali Centralna banka, razen v zvezi s plačilom, ki izhaja iz obveznosti v zvezi z vrsto komercialne finančne dejavnosti, ki jo opravlja Določena zavarovalna družba, Skrbniška institucija ali Depozitna institucija;

(b)	Pokojninski sklad z veliko udeležbo, Pokojninski sklad z majhno udeležbo, Pokojninski sklad državnega subjekta, Mednarodne organizacije ali Centralne banke ali Kvalificirani izdajatelj kreditnih kartic;

(c)

kateri koli drug Subjekt, pri katerem obstaja majhno tveganje, da se bo uporabil za izogibanje davku, in ki ima zelo podobne značilnosti kot Subjekti iz pododstavkov B(1)(a) in (b) in je v nacionalnih zakonodajah opredeljen kot Neporočevalska finančna institucija ter je za države članice določen v členu 8(7a) Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in se sporoči Švici ter za Švico, se sporoči Evropski komisiji, če status takšnega Subjekta kot Neporočevalske finančne institucije ni v nasprotju s cilji tega sporazuma;

(d)	Opravičeni kolektivni naložbeni nosilec ali

(e)	skrbniški sklad, če je njegov skrbnik Poročevalska finančna institucija, ki v zvezi z vsemi Računi sklada, o katerih se poroča, sporoča vse zahtevane podatke v skladu z oddelkom I.

Izraz ‚Državni subjekt‘ pomeni vlado države članice, Švice ali druge jurisdikcije, katero koli politično enoto države članice, Švice ali druge jurisdikcije (kar vključuje, da ne bi bilo dvoma, zvezno državo, pokrajino, okrožje ali občino) ali katero koli agencijo ali javni organ v celotni lasti države članice, Švice ali druge jurisdikcije oziroma enega ali več navedenih subjektov (pri čemer vsak velja za ‚Državni subjekt‘). Ta kategorija vključuje sestavne dele, nadzorovane subjekte in politične enote države članice, Švice ali druge jurisdikcije.

(a)

‚Sestavni del‘ države članice, Švice ali druge jurisdikcije pomeni osebo, organizacijo, agencijo, urad, sklad, javni organ ali kakor koli imenovano drugo telo, ki je organ oblasti države članice, Švice ali druge jurisdikcije. Čisti dobiček organa oblasti se mora pripisati na njegov račun ali druge račune države članice, Švice ali druge jurisdikcije, pri čemer noben del ne gre v korist katere koli zasebne osebe. Sestavni del ne vključuje posameznika, ki je vladar, uradnik ali upravljavec in nastopa zasebno ali v osebnem svojstvu.

(b)

Nadzorovani subjekt pomeni Subjekt, ki je po obliki ločen od države članice, Švice ali druge jurisdikcije ali je drugače ločen pravni subjekt, če:

(i)	je v celotni lasti in pod nadzorom enega ali več Državnih subjektov, in sicer neposredno ali prek enega ali več nadzorovanih subjektov;

(ii)	se njegov čisti dobiček pripiše na njegov račun ali račune enega ali več Državnih subjektov, pri čemer noben del njegovega dohodka ne gre v korist katere koli zasebne osebe, in

(iii)

se premoženje Subjekta ob prenehanju prenese na enega ali več Državnih subjektov.

(c)

Dohodek ne gre v korist zasebnih oseb, če so take osebe predvideni upravičenci vladnega programa in se dejavnosti programa izvajajo za širšo javnost v zvezi s splošno blaginjo ali se nanašajo na izvajanje posameznih nalog države. Ne glede na to pa se šteje, da gre dohodek v korist zasebnih oseb, če je dosežen prek Državnega subjekta, ki se uporablja za opravljanje komercialne dejavnosti, kot je komercialna bančna dejavnost, s katero se zagotavljajo finančne storitve zasebnim osebam.

Izraz ‚Mednarodna organizacija‘ pomeni katero koli mednarodno organizacijo oziroma agencijo ali javni organ v njeni celotni lasti. Ta kategorija vključuje katero koli medvladno organizacijo (vključno z nadnacionalno organizacijo), (i) ki jo sestavljajo predvsem vlade, (ii) ki ima z državo članico, Švico ali drugo jurisdikcijo veljaven sporazum o sedežu ali zelo podoben sporazum in (iii) katere dohodek ne gre v korist zasebnih oseb.

Izraz ‚Centralna banka‘ pomeni institucijo, ki je po pravu ali odobritvi države glavni organ, ki ni vlada same države članice, Švice ali druge jurisdikcije in izdaja instrumente z namenom, da krožijo kot valuta. Takšna institucija lahko vključuje javni organ, ki je ločen od vlade države članice, Švice ali druge jurisdikcije ne glede na to, ali je v celotni ali delni lasti države članice, Švice ali druge jurisdikcije.

Izraz ‚Pokojninski sklad z veliko udeležbo‘ pomeni sklad, ustanovljen za zagotavljanje prejemkov za primer upokojitve, invalidnosti ali smrti ali katere koli kombinacije teh upravičencem, ki so sedanji ali nekdanji zaposleni (ali osebe, ki jih določijo taki zaposleni) pri enem ali več delodajalcih, zaradi opravljenih storitev, če:

(a)	sklad nima niti enega upravičenca s pravico do več kot 5 % sredstev sklada;

(b)	za sklad veljajo državni predpisi, letno pa sporoča podatke davčnim organom, ter

(c)

sklad izpolnjuje vsaj eno od naslednjih zahtev:

(i)	sklad je na splošno oproščen plačila davka od dohodka iz naložb oziroma je obdavčitev takšnega dohodka odložena ali pa je takšen dohodek obdavčen po nižji stopnji, ker ima status pokojninskega načrta;

(ii)	sklad prejema vsaj 50 % vseh svojih prispevkov (razen prenosov sredstev iz drugih načrtov iz pododstavkov B(5) do (7) ali s pokojninskih računov iz pododstavka C(17)(a)) od delodajalcev financerjev;

(iii)

izplačila ali dvigi iz sklada so dopustni le ob določenih dogodkih v zvezi z upokojitvijo, invalidnostjo ali smrtjo (razen izplačil, prenesenih na druge pokojninske sklade iz pododstavkov B(5) do (7) ali pokojninske račune iz pododstavka C(17)(a)) ali pa velja sistem malusov za izplačila ali dvige, opravljene pred takšnimi dogodki, ali

(iv)

prispevki (razen določenih dopustnih dopolnilnih prispevkov) zaposlenih v sklad so omejeni glede na zasluženi dohodek zaposlenega ali ob upoštevanju pravil iz odstavka C oddelka VII o seštevanju računov in pretvorbi valut letno ne smejo presegati 50 000 USD ali enakovrednega zneska, izraženega v domači valuti posamezne države članice ali Švice,.

Izraz ‚Pokojninski sklad z majhno udeležbo‘ pomeni sklad, ustanovljen za zagotavljanje prejemkov za primer upokojitve, invalidnosti ali smrti upravičencem, ki so sedanji ali nekdanji zaposleni (ali osebe, ki jih določijo taki zaposleni) pri enem ali več delodajalcih, zaradi opravljenih storitev, če:

(a)	ima sklad manj kot 50 udeležencev;

(b)	sklad financira en ali več delodajalcev, ki niso Investicijski subjekti ali Pasivni nefinančni subjekti;

(c)	prispevki zaposlenih in delodajalcev v sklad (razen prenosov sredstev s pokojninskih računov iz pododstavka C(17)(a)) so omejeni glede na zasluženi dohodek oziroma nadomestila zaposlenega;

(d)	udeleženci, ki niso rezidenti jurisdikcije (države članice ali Švice), v kateri je sklad ustanovljen, niso upravičeni do več kot 20 % sredstev sklada in

(e)	za sklad veljajo državni predpisi, letno pa sklad sporoča podatke davčnim organom.

Izraz ‚Pokojninski sklad Državnega subjekta, Mednarodne organizacije ali Centralne banke‘ pomeni sklad, ki ga ustanovi Državni subjekt, Mednarodna organizacija ali Centralna banka za zagotavljanje prejemkov za primer upokojitve, invalidnosti ali smrti upravičencem ali udeležencem, ki so sedanji ali nekdanji zaposleni (ali osebe, ki jih določijo taki zaposleni) ali ki niso sedanji ali nekdanji zaposleni, če se prejemki takim upravičencem ali udeležencem zagotovijo zaradi osebnih storitev, opravljenih za Državni subjekt, Mednarodno organizacijo ali Centralno banko.

Izraz ‚Kvalificirani izdajatelj kreditnih kartic‘ pomeni Finančno institucijo, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)	je Finančna institucija le zato, ker je izdajatelj kreditnih kartic, ki sprejema depozite samo, ko stranka opravi plačilo, ki presega dolgovano stanje na kartici, preplačilo pa se stranki ne vrne takoj, in

(b)

Finančna institucija ob začetku veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, ali pred njim izvaja politike in postopke, da prepreči preplačilo stranke nad zneskom v višini 50 000 USD ali enakovrednim zneskom, izraženim v domači valuti posamezne države članice ali Švice, ali zagotovi, da se kakršno koli preplačilo stranke nad tem zneskom stranki vrne v 60 dneh, pri čemer se v obeh primerih upoštevajo pravila iz odstavka C oddelka VII o seštevanju računov in pretvorbi valut. Pri tem se preplačilo stranke ne nanaša na stanja v dobro v višini spornih obveznosti, vključuje pa stanja v dobro, ki so posledica vrnitve blaga.

Izraz ‚Oproščeni kolektivni naložbeni nosilec‘ pomeni Investicijski subjekt, ki je s predpisi urejen kot kolektivni naložbeni nosilec, če imajo ali hranijo vse deleže v njem posamezniki ali Subjekti, ki niso Osebe, o katerih se poroča, razen Pasivnih nefinančnih subjektov z Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča.

Za Investicijski subjekt, ki je s predpisi urejen kot kolektivni naložbeni nosilec, ne more veljati, da ni Oproščeni kolektivni naložbeni nosilec v skladu s pododstavkom B(9) zgolj zato, ker je kolektivni naložbeni nosilec izdal prinosniške delnice v fizični obliki, če:

(a)	kolektivni naložbeni nosilec ni izdal in ne izda prinosniških delnic v fizični obliki po 31. decembru pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015;

(b)	kolektivni naložbeni nosilec prekliče vse takšne delnice po vrnitvi;

(c)	kolektivni naložbeni nosilec izvaja postopke dolžne skrbnosti iz oddelkov od II do VII in sporoča vse zahtevane podatke v zvezi s takšnimi delnicami, kadar se te predložijo v odkup ali drugo izplačilo, in

(d)	kolektivni naložbeni nosilec izvaja politike in postopke, s katerimi zagotovi, da se takšne delnice čim prej, v vsakem primeru pa v dveh letih po začetku veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, odkupijo ali imobilizirajo.

Finančni račun

Izraz ‚Finančni račun‘ pomeni račun, ki ga vodi Finančna institucija, vključuje pa Depozitni račun, Skrbniški račun in:

(a)

v primeru Investicijskega subjekta kakršen koli lastniški ali dolžniški delež v Finančni instituciji. Ne glede na navedeno izraz ‚Finančni račun‘ ne vključuje nobenega lastniškega ali dolžniškega deleža v Subjektu, ki je investicijski subjekt izključno zato, ker (i) stranki svetuje glede naložb in deluje zanjo ali (ii) zanjo upravlja portfelje in deluje zanjo pri vlaganju, upravljanju ali vodenju Finančnih sredstev, deponiranih v imenu stranke pri Finančni instituciji, ki ni takšen Subjekt;

(b)	v primeru Finančne institucije, ki ni opisana v pododstavku C(1)(a), kakršen koli lastniški ali dolžniški delež v Finančni instituciji, če je bila vrsta deležev uvedena zaradi izognitve poročanju v skladu z oddelkom I, in

(c)

katero koli Zavarovalno pogodbo z odkupno vrednostjo in Pogodbo rentnega zavarovanja, ki jo izda ali izvršuje Finančna institucija, razen neprenosljive takojšnje vseživljenjske rente, nevezane na naložbe, ki se izda posamezniku in v denarju izraža pokojninski ali invalidski prejemek, zagotovljen na podlagi Izključenega računa.

Izraz ‚Finančni račun‘ ne zajema Izključenih računov.

Izraz ‚Depozitni račun‘ vključuje vsak poslovni, čekovni, varčevalni, vezani ali varčevalni pokojninski račun ali račun, ki se izkaže s potrdilom o vlogi, varčevalnim pokojninskim potrdilom, naložbenim potrdilom, potrdilom o zadolženosti ali drugim podobnim instrumentom, ki ga vodi Finančna institucija pri običajnem bančnem ali podobnem poslovanju. Depozitni račun vključuje tudi znesek, ki ga ima zavarovalna družba po pogodbi o zajamčeni naložbi ali podobnem dogovoru, da bo od njega izplačevala obresti ali jih k njemu pripisovala.

3.	Izraz ‚Skrbniški račun‘ pomeni račun (razen Zavarovalne pogodbe ali Pogodbe rentnega zavarovanja), na katerem je eno ali več Finančnih sredstev v korist druge osebe.

Izraz ‚Lastniški delež‘ pomeni v primeru partnerstva, ki je Finančna institucija, delež v kapitalu ali delež od dobička partnerstva. Pri skrbniškem skladu, ki je Finančna institucija, se šteje, da ima Lastniški delež katera koli oseba, ki se obravnava kot ustanovitelj ali upravičenec do celote ali dela sklada, ali katera koli druga fizična oseba, ki opravlja končni dejanski nadzor nad skladom. Oseba, o kateri se poroča, se obravnava kot upravičenec skrbniškega sklada, če ima pravico, da od sklada neposredno ali posredno (npr. prek pooblaščene osebe) prejema obvezno izplačilo ali lahko od njega neposredno ali posredno prejema diskrecijsko izplačilo.

5.	Izraz ‚Zavarovalna pogodba‘ pomeni pogodbo (razen Pogodbe rentnega zavarovanja), v skladu s katero izdajatelj soglaša, da bo izplačal določen znesek, če se zgodi določen nepredvidljiv dogodek, ki vključuje smrt, bolezen, nesrečo, odgovornost ali premoženjsko tveganje.

Izraz ‚Pogodba rentnega zavarovanja‘ pomeni pogodbo, v skladu s katero izdajatelj soglaša, da bo opravljal izplačila v časovnem obdobju, ki se v celoti ali delno določi glede na pričakovano življenjsko dobo enega ali več posameznikov. Izraz vključuje tudi pogodbo, ki se v skladu z zakoni, predpisi ali prakso jurisdikcije (države članice, Švice ali druge jurisdikcije), v kateri je bila izdana, šteje za Pogodbo rentnega zavarovanja, v skladu s katero izdajatelj soglaša, da bo opravljal izplačila v obdobju več let.

7.	Izraz ‚Zavarovalna pogodba z odkupno vrednostjo‘ pomeni Zavarovalno pogodbo (razen škodne pozavarovalne pogodbe med zavarovalnima družbama), ki ima Odkupno vrednost.

Izraz ‚Odkupna vrednost‘ pomeni večjega od zneskov: (i) znesek, do prejema katerega je imetnik police upravičen ob odkupu ali prenehanju pogodbe (določi se brez zmanjšanja za izstopne stroške ali posojilo na polico), in (ii) znesek, ki si ga imetnik police lahko izposodi po pogodbi ali v zvezi z njo. Ne glede na navedeno izraz ‚Odkupna vrednost‘ ne vključuje zneska, izplačljivega po Zavarovalni pogodbi:

(a)	izključno v primeru smrti posameznika, zavarovanega s pogodbo o življenjskem zavarovanju;

(b)	kot prejemek zaradi telesne poškodbe ali bolezni ali drug prejemek, ki je nadomestilo za ekonomsko izgubo, nastalo ob zavarovalnem dogodku;

(c)

kot povračilo predhodno plačane premije (od katere se odštejejo stroški zavarovanja, ne glede na to, ali so bili dejansko zaračunani) po Zavarovalni pogodbi (razen po pogodbi o naložbenem življenjskem zavarovanju ali rentnem zavarovanju) zaradi odpovedi ali prenehanja pogodbe, zmanjšanja izpostavljenosti tveganju med veljavnostjo pogodbe ali na podlagi popravka pri knjiženju ali druge podobne napake v zvezi s premijo pogodbe;

(d)	kot dividenda imetnika police (razen dividende, ki se izplača ob prenehanju pogodbe), če je dividenda povezana z Zavarovalno pogodbo, v skladu s katero se izplačajo le prejemki, opisani v pododstavku C(8)(b), ali

(e)	kot vračilo vnaprej plačane ali deponirane premije za Zavarovalno pogodbo, pri kateri se premija plača vsaj letno, če znesek vnaprej plačane ali delno plačane premije ne presega naslednje letne premije, ki jo bo treba plačati v skladu s pogodbo.

Izraz ‚Že obstoječi račun‘ pomeni:

(a)	Finančni račun, ki ga vodi Poročevalska finančna institucija na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015.

(b)

Država članica ali Švica lahko razširi izraz ‚Že obstoječi račun‘ tako, da pomeni tudi kakršen koli Finančni račun Imetnika računa ne glede na datum njegovega odprtja, če:

(i)	ima Imetnik računa pri Poročevalski finančni instituciji ali Povezanem subjektu, ki je v isti jurisdikciji (državi članici ali Švici) kot Poročevalska finančna institucija, Finančni račun, ki je Že obstoječi račun v skladu s pododstavkom C(9)(a);

(ii)

Poročevalska finančna institucija oziroma Povezani subjekt, ki je v isti jurisdikciji (državi članici ali Švici) kot Poročevalska finančna institucija za namene izpolnjevanja zahtev o spoznanju ali domnevanju iz odstavka A oddelka VII in za določitev stanja ali vrednosti kakršnih koli Finančnih računov pri uporabi katerega od računskih pragov oba navedena finančna računa in vse druge Finančne račune Imetnika računa, ki se obravnavajo kot Že obstoječi računi v skladu s točko (b), obravnava kot en sam Finančni račun;

(iii)

lahko Poročevalska finančna institucija v zvezi s Finančnim računom, za katerega je treba izvesti Postopke za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank, zahteve glede takšnih postopkov izpolni tako, da se opre na tovrstne postopke, izvedene za Že obstoječi račun iz pododstavka C(9)(a), in

(iv)	za odprtje Finančnega računa ni potrebno, da bi Imetnik računa predložil nove, dodatne ali spremenjene podatke o stranki, razen za namene tega sporazuma.

Pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, države članice obvestijo Švico in Švica obvesti Evropsko komisijo o tem, ali so uveljavljale katero od možnosti iz te točke. Evropska komisija lahko usklajuje prenos obvestil držav članic Švici in Evropska komisija prenese obvestila Švice vsem državam članicam. Vse nadaljnje spremembe glede uveljavljanja navedene možnosti, kot to stori država članica ali Švica, se sporočijo na enak način.

10.

Izraz ‚Novi račun‘ pomeni finančni račun, ki ga vodi Poročevalska finančna institucija, odprt ob začetku veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, ali pozneje, razen če se v skladu z razširjeno opredelitvijo Že obstoječega računa v skladu s pododstavkom C(9) obravnava kot Že obstoječi račun.

11.	Izraz ‚Že obstoječi račun posameznika‘ pomeni Že obstoječi račun enega ali več posameznikov.

12.	Izraz ‚Novi račun posameznika‘ pomeni Novi račun enega ali več posameznikov.

13.	Izraz ‚Že obstoječi račun subjekta‘ pomeni Že obstoječi račun enega ali več Subjektov.

14.

Izraz ‚Račun nižje vrednosti‘ pomeni Že obstoječi račun posameznika s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, ne presega 1 000 000 USD ali enakovrednega zneska, izraženega v domači valuti posamezne države članice ali Švice.

15.

Izraz ‚Račun visoke vrednosti‘ pomeni Že obstoječi račun posameznika s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, ali 31. decembra katerega koli poznejšega leta presega 1 000 000 USD ali enakovredni znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice ali Švice.

16.	Izraz ‚Novi račun subjekta‘ pomeni Novi račun enega ali več Subjektov.

17.

Izraz ‚Izključeni račun‘ pomeni katerega koli od naslednjih računov:

(a)

pokojninski račun, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

(i)	račun je urejen s predpisi kot osebni pokojninski račun ali je del registriranega ali s predpisi urejenega pokojninskega načrta za zagotavljanje pokojninskih prejemkov (vključno s prejemki za primer invalidnosti ali smrti);

(ii)	račun je davčno ugoden (torej se prispevki na račun, ki bi bili sicer obdavčeni, odštejejo ali izvzamejo iz bruto dohodka Imetnika računa ali se obdavčijo po nižji stopnji ali pa se obdavčitev dohodka iz naložb z računa odloži ali se ta dohodek obdavči po nižji stopnji);

(iii)

davčnim organom je treba sporočati podatke v zvezi z računom;

(iv)	pogoji za dvig so dosežena določena upokojitvena starost, invalidnost ali smrt ali pa se pri dvigih pred takimi določenimi dogodki uporabijo malusi in

(v)

bodisi (i) so letni prispevki omejeni na največ 50 000 USD ali na enakovredni znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice ali Švice, bodisi (ii) so najvišji prispevki za celo življenje na račun omejeni na največ 1 000 000 USD ali enakovredni znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice ali Švice, pri čemer se v obeh primerih uporabijo pravila iz odstavka C oddelka VII o seštevanju računov in pretvorbi valut.

Za Finančni račun, ki sicer izpolnjuje zahteve iz pododstavka C(17)(a)(v), ne more veljati, da takšnih zahtev ne izpolnjuje zgolj zato, ker se nanj lahko prenesejo sredstva ali premoženje z enega ali več Finančnih računov, ki izpolnjujejo zahteve iz pododstavka C(17)(a) ali (b), oziroma z enega ali več pokojninskih skladov, ki izpolnjujejo zahteve iz katerega koli pododstavka od B(5) do (7).

(b)

račun, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

(i)	račun je urejen s predpisi kot naložbeni nosilec za druge namene, razen pokojninskih, z njim pa se redno trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, ali pa je urejen s predpisi kot nosilec varčevanja za druge namene, razen pokojninskih;

(ii)	račun je davčno ugoden (torej se prispevki na račun, ki bi bili sicer obdavčeni, odštejejo ali izvzamejo iz bruto dohodka Imetnika računa ali se obdavčijo po nižji stopnji ali pa se obdavčitev dohodka iz naložb z računa odloži ali se ta dohodek obdavči po nižji stopnji);

(iii)

pogoj za dvig je izpolnitev določenih pogojev, povezanih z namenom naložbenega ali varčevalnega računa (npr. zagotavljanjem prejemkov v zvezi z izobraževanjem ali zdravstvom), ali pa se pri dvigih pred izpolnitvijo takšnih pogojev uporabijo malusi, in

(iv)	letni prispevki so omejeni na največ 50 000 USD ali enakovredni znesek, izražen v domači valuti posamezne države članice ali Švice, pri čemer se uporabijo pravila iz odstavka C oddelka VII o seštevanju računov in pretvorbi valut.

Za Finančni račun, ki sicer izpolnjuje zahteve iz pododstavka C(17)(b)(iv), ne more veljati, da takšnih zahtev ne izpolnjuje zgolj zato, ker se nanj lahko prenesejo sredstva ali premoženje z enega ali več Finančnih računov, ki izpolnjujejo zahteve iz pododstavka C(17)(a) ali (b), oziroma z enega ali več pokojninskih skladov, ki izpolnjujejo zahteve iz katerega koli pododstavka od B(5) do (7);

(c)

pogodbo o življenjskem zavarovanju z dobo kritja, ki se bo končala, preden zavarovanec doseže starost 90 let, če pogodba izpolnjuje naslednje zahteve:

(i)	periodične premije, ki se s časom ne zmanjšujejo, se plačujejo vsaj letno, dokler pogodba velja ali dokler zavarovanec ne doseže starosti 90 let, kar je krajše;

(ii)	pogodba nima pogodbene vrednosti, ki bi bila na voljo kateri koli osebi (z dvigom, posojilom ali drugače), ne da bi bila pogodba prekinjena;

(iii)

znesek (razen za primer smrti), ki se izplača ob odpovedi ali prekinitvi pogodbe, ne more preseči skupnih premij, plačanih po pogodbi, zmanjšanih za znesek za primer smrti ali bolezni in stroške (dejansko zaračunane ali ne) za obdobje ali obdobja veljavnosti pogodbe ter kakršne koli zneske, plačane pred odpovedjo ali prekinitvijo pogodbe, in

(iv)	pogodba ni bila odplačno prenesena na prevzemnika;

(d)	račun, ki ga ima samo zapuščina, če dokumentacija za tak račun vključuje kopijo oporoke ali potrdila o smrti zapustnika;

(e)

račun, ki se odpre v zvezi s:

(i)	sklepom ali sodbo sodišča;

(ii)

prodajo, zamenjavo ali zakupom nepremičnega ali osebnega premoženja, če račun izpolnjuje naslednje zahteve:

—	sredstva se nanj nalagajo izključno kot predplačilo, ara, depozit v znesku, primernem za zavarovanje obveznosti, neposredno povezane s transakcijo, ali podobno plačilo ali se nanj nalagajo Finančna sredstva v zvezi s prodajo, zamenjavo ali zakupom premoženja;

—

odpre in uporablja se izključno za zavarovanje obveznosti kupca, da plača kupnino za premoženje, obveznosti prodajalca, da plača kakršno koli pogojno obveznost, ali obveznosti zakupodajalca ali zakupojemalca, da plača kakršno koli odškodnino v zvezi z zakupljenim premoženjem, kot je bilo dogovorjeno z zakupom;

—	sredstva na njem, vključno z dohodkom iz teh sredstev, se bodo izplačala ali drugače razdelila v korist kupca, prodajalca, zakupodajalca ali zakupojemalca (tudi za poravnavo njegove obveznosti), ko se premoženje proda, zamenja ali izroči oziroma se zakup prekine;

—	ni kritni ali podoben račun, odprt v zvezi s prodajo ali zamenjavo Finančnih sredstev, in

—	ni povezan z računom iz pododstavka C(17)(f);

(iii)

obveznostjo Finančne institucije, ki opravlja storitve v zvezi s posojilom, zavarovanim z nepremičnino, da rezervira del plačila izključno zato, da omogoči poznejše plačilo davkov ali zavarovanja v zvezi z nepremičnino;

(iv)	obveznostjo Finančne institucije izključno zato, da se omogoči poznejše plačilo davkov;

(f)

Depozitni račun, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

(i)	obstaja izključno zato, da stranka opravi plačilo, ki presega dolgovano stanje na kreditni kartici ali v zvezi z drugim revolving kreditom, preplačilo pa se stranki ne vrne takoj, in

(ii)

Finančna institucija z ali pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, izvaja politike in postopke, da prepreči preplačilo stranke v višini nad 50 000 USD ali enakovrednim zneskom, izraženim v domači valuti posamezne države članice ali Švice ali zagotovi, da se kakršno koli preplačilo stranke nad tem zneskom stranki vrne v 60 dneh, pri čemer se v obeh primerih upoštevajo pravila iz odstavka C oddelka VII o pretvorbi valut. Pri tem se preplačilo stranke ne nanaša na stanja v dobro v višini spornih obveznosti, vključuje pa stanja v dobro, ki so posledica vrnitve blaga.

(g)

kateri koli drug račun, pri katerem obstaja majhno tveganje, da se bo uporabil za izogibanje davku, in ki ima zelo podobne značilnosti kot računi iz pododstavkov C(17)(a) do (f) in je v nacionalnih zakonodajah opredeljen kot Izključeni račun ter je za države članice določen v členu 8(7a) Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in se sporoči Švici ter za Švico, ki se sporoči Evropski komisiji, če status takšnega računa kot Izključenega računa ni v nasprotju s cilji tega sporazuma;

Račun, o katerem se poroča

1.	Izraz ‚Račun, o katerem se poroča‘, pomeni račun, ki ga ima ena ali več Oseb, o katerih se poroča, ali Pasivni nefinančni subjekt z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča, če je bil kot tak opredeljen v skladu s postopki dolžne skrbnosti iz oddelkov od II do VII.

Izraz ‚Oseba, o kateri se poroča‘, pomeni Osebo jurisdikcije, o kateri se poroča, ki ni: (i) družba, s katere delnicami se redno trguje na enem ali več organiziranih trgih vrednostnih papirjev; (ii) kakršna koli družba, ki je Povezani subjekt družbe iz točke (i); (iii) Državni subjekt; (iv) Mednarodna organizacija; (v) Centralna banka ali (vi) Finančna institucija.

Izraz ‚Oseba jurisdikcije, o kateri se poroča‘, pomeni posameznika ali Subjekt, ki je rezident Jurisdikcije, o kateri se poroča, v skladu z davčno zakonodajo takšne jurisdikcije, oziroma zapuščino pokojnika, ki je bil rezident Jurisdikcije, o kateri se poroča. Pri tem se Subjekt, kot je partnerstvo, partnerstvo z omejeno odgovornostjo ali podoben pravni dogovor, ki nima rezidentstva za davčne namene, obravnava kot rezident jurisdikcije, v kateri ima sedež dejanske uprave.

4.	Izraz ‚Jurisdikcija, o kateri se poroča‘ pomeni Švico glede na državo članico ali državo članico glede na Švico v okviru obveznosti zagotavljanja podatkov iz oddelka I.

Izraz ‚Sodelujoča jurisdikcija‘ v zvezi z državo članico ali Švico pomeni:

(a)	katero koli državo članico glede poročanja Švici, ali

(b)	Švico glede poročanja državi članici, ali

(c)

katero koli drugo jurisdikcijo, (i) s katero ima, odvisno od vsebine, zadevna država članica ali Švica sporazum, v skladu s katerim bo navedena druga jurisdikcija zagotavljala podatke iz oddelka I, in (ii) ki se opredeli na seznamu, ki ga navedena država članica ali Švica objavi in sporoči Švici oziroma Evropski komisiji;

(d)	v zvezi z državami članicami katero koli drugo jurisdikcijo, (i) s katero ima Evropska unija sporazum, v skladu s katerim bo ta jurisdikcija zagotavljala podatke iz oddelka I, in (ii) ki se opredeli na seznamu, ki ga objavi Evropska komisija.

Izraz ‚Obvladujoče osebe‘ pomeni fizične osebe, ki opravljajo nadzor nad Subjektom. Pri skrbniškem skladu ta izraz pomeni ustanovitelja(-e), skrbnika(-e), morebitnega(-e) nadzornika(-e), upravičenca(-e) ali razred(-e) upravičencev in vsako drugo fizično osebo, ki opravlja končni dejanski nadzor nad skrbniškim skladom, pri pravnem dogovoru, ki ni skrbniški sklad, pa osebe z enakovrednimi ali podobnimi položaji. Izraz ‚Obvladujoče osebe‘ je treba razlagati skladno s priporočili Projektne skupine za finančno ukrepanje.

7.	Izraz ‚nefinančni subjekt‘ pomeni kateri koli Subjekt, ki ni Finančna institucija.

8.	Izraz ‚Pasivni nefinančni subjekt‘ pomeni: (i) nefinančni subjekt, ki ni Aktivni nefinančni subjekt, ali (ii) Investicijski subjekt iz pododstavka A(6)(b), ki ni Finančna institucija sodelujoče jurisdikcije.

Izraz ‚Aktivni nefinančni subjekt‘ pomeni nefinančni subjekt, ki izpolnjuje katero koli od naslednjih meril:

(a)

manj kot 50 % bruto dohodka nefinančnega subjekta v predhodnem koledarskem letu ali drugem ustreznem poročevalskem obdobju je pasivni dohodek in manj kot 50 % sredstev, ki jih je imel nefinančni subjekt v predhodnem koledarskem letu ali drugem ustreznem poročevalskem obdobju, so sredstva, ki ustvarjajo pasivni dohodek ali se z njimi lahko ustvarja pasivni dohodek;

(b)	z delnicami nefinančnega subjekta se redno trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev ali pa je nefinančni subjekt Povezani subjekt Subjekta, s katerega delnicami se redno trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev;

(c)	nefinančni subjekt je Državni subjekt, Mednarodna organizacija ali Centralna banka oziroma Subjekt, ki je v celotni lasti enega ali več od navedenih;

(d)

pretežen del dejavnosti nefinančnega subjekta je imetništvo (v celoti ali delno) izdanih delnic v eni ali več hčerinskih družbah, ki ne trgujejo ali poslujejo kot Finančne institucije, ali zagotavljanje financiranja in storitev tem družbam, pri čemer Subjekt ne more pridobiti statusa nefinančnega subjekta, če deluje (ali se predstavlja) kot investicijski sklad, na primer zasebni lastniški sklad, sklad tveganega kapitala, sklad za odkupe z zadolžitvijo ali kateri koli naložbeni nosilec, katerega namen je pridobivanje ali financiranje družb in nato imetništvo deležev v teh družbah kot kapitalskih sredstev za vlaganje;

(e)

nefinančni subjekt še ne opravlja dejavnosti in je ni opravljal v preteklosti, vendar vlaga premoženje v sredstva z namenom opravljati dejavnost, ki ni dejavnost finančne institucije, pod pogojem, da za nefinančni subjekt ta izjema ne velja po 24-mesečnem obdobju od dneva, ko je bil nefinančni subjekt prvotno organiziran;

(f)	nefinančni subjekt v preteklih petih letih ni bil Finančna institucija in je v postopku unovčenja svojih sredstev ali reorganizacije z namenom nadaljevati ali ponovno vzpostaviti poslovanje, ki ni poslovanje Finančne institucije;

(g)

nefinančni subjekt se ukvarja predvsem s transakcijami financiranja in varovanja pred tveganji s Povezanimi subjekti, ki niso Finančne institucije, ali zanje in ne zagotavlja finančnih storitev ali storitev varovanja pred tveganji Subjektu, ki ni Povezani subjekt, pod pogojem, da se skupina katerih koli tako Povezanih subjektov ukvarja predvsem s poslovanjem, ki ni poslovanje Finančne institucije, ali

(h)

nefinančni subjekt izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(i)

je ustanovljen in deluje v jurisdikciji, katere rezident je (državi članici, Švici ali drugi jurisdikciji), izključno v verske, dobrodelne, znanstvene, umetniške, kulturne, športne ali izobraževalne namene ali je ustanovljen in deluje v jurisdikciji, katere rezident je (državi članici, Švici ali drugi jurisdikciji), ter je strokovna organizacija, poslovno združenje, gospodarska zbornica, delavska organizacija, kmetijska ali hortikulturna organizacija, državljansko združenje ali organizacija, ki deluje izključno za spodbujanje družbene blaginje;

(ii)	je oproščen davka od dohodka v jurisdikciji, katere rezident je (državi članici, Švici ali drugi jurisdikciji);

(iii)

nima družbenikov ali članov, ki bi imeli lastniški ali upravičeni delež v njegovem dohodku ali sredstvih;

(iv)

veljavna zakonodaja jurisdikcije, katere rezident je nefinančni subjekt (države članice, Švice ali druge jurisdikcije), ali listine o ustanovitvi nefinančnega subjekta ne dovoljujejo delitve dohodka ali sredstev nefinančnega subjekta ali njihove uporabe v korist zasebne osebe ali nedobrodelnega Subjekta, razen pri dobrodelnem delovanju nefinančnega subjekta ali kot plačilo primernega nadomestila za opravljene storitve ali plačilo, ki ustreza pošteni tržni vrednosti premoženja, ki ga je kupil nefinančni subjekt, in

(v)

veljavna zakonodaja jurisdikcije, katere rezident je nefinančni subjekt (države članice, Švice ali druge jurisdikcije), ali listine o ustanovitvi nefinančnega subjekta določajo, da se ob likvidaciji ali prenehanju nefinančnega subjekta vsa njegova sredstva dodelijo državnemu subjektu ali drugi nepridobitni organizaciji ali pripadejo vladi jurisdikcije, katere rezident je nefinančni subjekt (države članice, Švice ali druge jurisdikcije), ali kateri koli njeni politični enoti.

Razno

Izraz ‚Imetnik računa‘ pomeni osebo, ki je navedena ali identificirana kot Imetnik Finančnega računa pri Finančni instituciji, ki vodi račun. Oseba, ki ni Finančna institucija in ima Finančni račun v korist ali za račun druge osebe kot zastopnik, skrbnik, pooblaščenec, podpisnik, svetovalec pri naložbah ali posrednik, se za namene te priloge ne obravnava, kot da ima račun, taka druga oseba pa se obravnava, kot da ima račun. Pri Zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Pogodbi rentnega zavarovanja je Imetnik računa katera koli oseba, ki ima pravico pridobiti Odkupno vrednost ali spremeniti upravičenca pogodbe. Če nobena oseba ne more pridobiti Odkupne vrednosti ali spremeniti upravičenca, je Imetnik računa katera koli oseba, v pogodbi imenovana kot lastnik, in vsaka oseba s pridobljeno pravico do izplačila po določilih pogodbe. Ob dospetju Zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Pogodbe rentnega zavarovanja se vsaka oseba, upravičena do izplačila po pogodbi, obravnava kot Imetnik računa.

2.	Izraz ‚Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank‘ pomeni postopke dolžne skrbnosti v zvezi s strankami, ki jih Poročevalska finančna institucija izvede v skladu z zahtevami za preprečevanje pranja denarja ali podobnimi zahtevami, ki veljajo zanjo.

3.	Izraz ‚Subjekt‘ pomeni pravno osebo ali pravni dogovor, kot je družba, partnerstvo, skrbniški sklad ali fundacija.

Subjekt je ‚Povezani subjekt‘ drugega Subjekta, če en Subjekt nadzoruje drugega ali pa sta oba pod skupnim nadzorom. Pri tem nadzor vključuje neposredno ali posredno lastništvo več kot 50 % glasov in vrednosti Subjekta. Država članica ali Švica lahko Subjekt opredeli kot ‚Povezani subjekt‘ drugega Subjekta, če (a) en Subjekt nadzoruje drugega, (b) sta oba pod skupnim nadzorom ali (c) sta oba Investicijska subjekta iz pododstavka A(6)(b) in pod skupnim upravljanjem, ki izpolnjuje zahteve glede dolžne skrbnosti, ki veljajo za takšne Investicijske subjekte. Pri tem nadzor vključuje neposredno ali posredno lastništvo več kot 50 % glasov in vrednosti Subjekta.

Pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, države članice obvestijo Švico in Švica obvesti Evropsko komisijo o tem, ali so uveljavljale katero od možnosti iz tega pododstavka. Evropska komisija lahko usklajuje prenos obvestil držav članic Švici in Evropska komisija prenese obvestila Švice vsem državam članicam. Vse nadaljnje spremembe glede uveljavljanja navedene možnosti, ki jih izvede država članica ali Švica, se sporočijo na enak način.

5.	Izraz ‚IŠD‘ pomeni identifikacijsko številko davkoplačevalca (ali enakovredno oznako, če ni identifikacijske številke davkoplačevalca).

Izraz ‚Dokazne listine‘ vključuje kar koli od naslednjega:

(a)	potrdilo o rezidentstvu, ki ga izda pooblaščeni javni organ (na primer vlada ali njena agencija ali občina) jurisdikcije (države članice, Švice ali druge jurisdikcije), za katero prejemnik plačila zatrjuje, da je njen rezident;

(b)	glede posameznika kateri koli veljaven identifikacijski dokument, ki ga izda pooblaščeni javni organ (na primer vlada ali njena agencija ali občina) in vsebuje ime in priimek posameznika ter se praviloma uporablja za ugotavljanje istovetnosti;

(c)

glede Subjekta katero koli uradno dokumentacijo, ki jo izda pooblaščeni javni organ (na primer vlada ali njena agencija ali občina) in vsebuje ime Subjekta ter bodisi naslov njegovega sedeža v jurisdikciji (državi članici, Švici ali drugi jurisdikciji), za katero zatrjuje, da je njen rezident, bodisi jurisdikcijo (države članice, Švice ali druge jurisdikcije), v kateri je bil Subjekt ustanovljen ali organiziran;

(d)	kateri koli revidirani finančni izkaz, poročilo tretje osebe o kreditni sposobnosti, vlogo za stečaj ali poročilo regulativnega organa za vrednostne papirje.

Glede Že obstoječega računa subjekta lahko posamezna država članica ali Švica Poročevalski finančni instituciji dovoli, da kot Dokazno listino uporabi kakršno koli klasifikacijo iz svojih evidenc v zvezi z Imetnikom računa, ki je bila oblikovana na podlagi standardiziranega sistema sektorskih oznak in jo je Poročevalska finančna institucija v skladu s svojimi običajnimi poslovnimi praksami evidentirala v okviru Postopkov za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank ali za druge regulativne namene (razen davčnih namenov) ter jo je vzpostavila pred dnevom, na katerega je finančni račun klasificirala kot Že obstoječi račun, če ne spozna ali nima razlogov domnevati, da je takšna klasifikacija nepravilna ali nezanesljiva. Izraz ‚standardizirani sistem sektorskih oznak‘ pomeni sistem oznak za klasifikacijo ustanov po poslovni dejavnosti za namene, ki niso davčni nameni.

Pred začetkom veljavnosti Protokola o spremembi, podpisanega dne 27. maja 2015, države članice obvestijo Švico in Švica obvesti Evropsko komisijo o tem, ali so uveljavljale katero od možnosti iz tega pododstavka. Evropska komisija lahko usklajuje prenos obvestil držav članic Švici in Evropska komisija prenese obvestila Švice vsem državam članicam. Vse nadaljnje spremembe glede uveljavljanja navedene možnosti, ki jih izvede država članica ali Švica, se sporočijo na enak način.

ODDELEK IX

UČINKOVITO IZVAJANJE

Vse države članice in Švica morajo imeti pravila in upravne postopke, s katerimi zagotovijo učinkovito izvajanje in spoštovanje navedenih postopkov poročanja in dolžne skrbnosti, med drugim:

1.	pravila, s katerimi se Finančnim institucijam, osebam ali posrednikom prepreči uvajanje praks, katerih namen je izogibanje postopkom poročanja in dolžne skrbnosti;

2.	pravila, v skladu s katerimi morajo Poročevalske finančne institucije voditi evidenco ukrepov, sprejetih za izvajanje postopkov poročanja in dolžne skrbnosti, in kakršnih koli dokazil, na katere se pri tem oprejo, ter ustrezne ukrepe za pridobitev teh evidenc;

3.	upravne postopke, s katerimi se preveri, ali Poročevalske finančne institucije spoštujejo postopke poročanja in dolžne skrbnosti, ter upravne postopke za nadaljnje ukrepanje s Poročevalsko finančno institucijo, ko se sporočijo nedokumentirani računi;

4.	upravne postopke za zagotovitev, da je pri Subjektih in računih, ki so po notranjem pravu opredeljeni kot Neporočevalske finančne institucije in kot Izključeni računi, tveganje, da se bodo uporabili za izogibanje davku, še naprej nizko, in

5.	učinkovite določbe o izvrševanju, da se odpravi neizpolnjevanje obveznosti.