SKLEP št. 1/2007 SKUPNEGA ODBORA SKUPNOST-ŠVICA ZA ZRAČNI PROMET, KI JE BIL USTANOVLJEN NA PODLAGI SPORAZUMA MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O ZRAČNEM PROMETU

o nadomestitvi Priloge k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu, v nadaljnjem besedilu „Sporazum“, in zlasti člena 23(4) Sporazuma –

PRILOGA

V tem sporazumu:

—	kadar akti iz te priloge vsebujejo sklicevanje na države članice Evropske skupnosti ali zahtevo po povezavi s slednjo, se za namen Sporazuma razume, da se sklicevanja enako nanašajo na Švico ali na zahtevo po povezavi s Švico;

—	brez poseganja v člen 15 tega sporazuma zajema izraz „letalski prevoznik Skupnosti“ v naslednjih direktivah in uredbah Skupnosti tudi letalskega prevoznika z licenco in glavno poslovno enoto ter registriranim sedežem, če ga ima, v Švici v skladu z določbami Uredbe Sveta (EGS) št. 2407/92.

1. Tretji liberalizacijski paket o zračnem prometu in druga pravila civilnega letalstva

Št. 2407/92

Uredba Sveta z dne 23. julija 1992 o licenciranju letalskih prevoznikov.

(Členi 1–18)

V zvezi z uporabo člena 13(3) se sklicevanje na člen 226 Pogodbe ES razume kot sklicevanje na ustrezne postopke iz tega sporazuma.

Št. 2408/92

Uredba Sveta z dne 23. julija 1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti.

(Členi 1–10, 12–15)

(Priloge se spremenijo tako, da zajemajo švicarska letališča).

(Uporabljajo se spremembe Priloge I, ki izhajajo iz točke 1 oddelka G (Zračni promet) poglavja 8 (Prometna politika) Priloge II k Aktu o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija).

Št. 2409/92

Uredba Sveta z dne 23. julija 1992 o prevozninah in tarifah za zračni prevoz.

(Členi 1–11)

Št. 2000/79

Direktiva Sveta z dne 27. novembra 2000 o Evropskem sporazumu o razporejanju delovnega časa mobilnih delavcev v civilnem letalstvu, ki so ga sklenili Združenje evropskih letalskih prevoznikov (AEA), Evropska federacija delavcev v prometu (ETF), Evropsko združenje pilotov (ECA), Evropsko združenje regionalnih letalskih prevoznikov (ERA) in Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IACA).

Št. 93/104

Direktiva Sveta z dne 23. novembra 1993 o določenih vidikih organizacije delovnega časa, kakor je bila spremenjena z:

—	Direktivo št. 2000/34/ES z dne 22. junija 2000.

Št. 437/2003

Uredba (ES) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. februarja 2003 o statističnih podatkih v zvezi z zračnim prevozom potnikov, tovora in pošte.

Št. 1358/2003

Uredba Komisije z dne 31. julija 2003 o izvajanju Uredbe (ES) št. 437/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o statističnih podatkih v zvezi z zračnim prevozom potnikov, tovora in pošte ter o spremembi Prilog I in II k Uredbi.

Št. 785/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o zahtevah v zvezi z zavarovanjem za letalske prevoznike in operaterje.

Št. 91/670

Direktiva Sveta z dne 16. decembra 1991 o vzajemnem priznavanju licenc osebja za opravljanje funkcij v civilnem letalstvu.

(Členi 1–8)

Št. 95/93

Uredba Sveta z dne 18. januarja 1993 o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti (členi 1–12), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo št. 793/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 (členi 1–2).

Št. 96/67

Direktiva Sveta z dne 15. oktobra 1996 o dostopu do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti.

(Členi 1–9, 11–23, 25)

Št. 2027/97

Uredba Sveta z dne 9. oktobra 1997 o odgovornosti letalskih prevoznikov v primeru nesreč (členi 1–8), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo št. 889/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. maja 2002 (členi 1–2).

2. Predpisi o konkurenci

Vsi sklici v naslednjih besedilih na člena 81 in 82 Pogodbe se razumejo kot sklici na člena 8 in 9 tega sporazuma.

Št. 17/62

Uredba Sveta z dne 6. februarja 1962 o izvajanju členov 81 in 82 Pogodbe (člen 8(3)), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo št. 59/62,

—	Uredbo št. 118/63,

—	Uredbo št. 2822/71,

—	Uredbo št. 1216/99,

—	Uredbo (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 (členi 1–13, 15–45).

Št. 2988/74

Uredba Sveta z dne 26. novembra 1974 o rokih zastaranja v postopkih in izvajanju sankcij v transportnem pravu in pravu konkurence Evropske gospodarske skupnosti (členi 1–7), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 (členi 1–13, 15–45).

Št. 3975/87

Uredba Sveta z dne 14. decembra 1987 o postopku za uporabo pravil o konkurenci za podjetja v sektorju zračnega prevoza (členi 1–7, 8(1) in (2), 9–11, 12(1), (2), (4) in (5), 13(1) in (2) ter 14–19), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Sveta št. 1284/91 z dne 14. maja 1991 (člen 1),

—	Uredbo Sveta št. 2410/92 z dne 23. julija 1992 (člen 1),

—	Uredbo Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 (členi 1–13, 15–45).

Št. 3976/87

Uredba Sveta z dne 14. decembra 1987 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za nekatere kategorije sporazumov in usklajenih ravnanj v sektorju zračnega prevoza (členi 1–5, 7), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Sveta (EGS) št. 2344/90 z dne 24. julija 1990 (člen 1),

—	Uredbo Sveta (EGS) št. 2411/92 z dne 23. julija 1992 (člen 1),

—	Uredbo Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 (členi 1–13, 15–45).

Št. 1617/93(2)

Uredba Komisije z dne 25. junija 1993 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za določene skupine sporazumov in usklajenih ravnanj glede skupnega načrtovanja in usklajevanja voznih redov, skupnega obratovanja, posvetovanj o cenah prevoza potnikov in blaga v rednem zračnem prevozu in dodelitve časovnih blokov na letališčih (členi 1–7), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (ES) št. 1523/96 z dne 24. julija 1996 (člena 1 in 2),

—	Uredbo Komisije (ES) št. 1083/1999 z dne 26. maja 1999,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 1324/2001 z dne 29. junija 2001.

Št. 4261/88

Uredba Komisije z dne 16. decembra 1988 o pritožbah, vlogah in zaslišanju, opredeljenih v Uredbi Sveta (EGS) št. 3975/87.

(Členi 1–14)

80/723

Direktiva Komisije z dne 25. junija 1980 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji (členi 1–9), kakor je bila spremenjena z:

—	Direktivo Komisije št. 85/413/EGS z dne 24. julija 1985 (členi 1–3).

Št. 1/2003

Uredba Sveta z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe

(Členi 1–13, 15–45)

(V primeru, da se ta uredba uporablja pri izvajanju tega sporazuma. Vključitev te uredbe ne vpliva na delitev nalog v skladu s tem sporazumom.)

Št. 773/2004

Uredba Komisije z dne 7. aprila 2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 in 82 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

Št. 139/2004

Uredba Sveta z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah)

(Členi 1–18, 19(1) in (2), 20–23)

V skladu s členom 4(5) Uredbe o združitvah se med Evropsko skupnostjo in Švico uporablja naslednje:

Pri koncentraciji, kakor je opredeljena v členu 3 Uredbe (ES) št. 139/2004 in ki nima razsežnosti Skupnosti v smislu člena 1 navedene uredbe in ki se lahko preveri po nacionalnem pravu o konkurenci vsaj treh držav članic ES in Švice, lahko osebe ali podjetja iz člena 4(2) navedene uredbe pred vsako priglasitvijo pristojnim organom z utemeljeno vlogo obvestijo Komisijo ES, da naj koncentracijo pregleda Komisija.

2.	Komisija ES v skladu s členom 4(5) Uredbe (ES) št. 139/2004 in prejšnjim odstavkom te vloge nemudoma pošlje Švicarski konfederaciji.

3.	Če Švicarska konfederacija izrazi nesoglasje v zvezi z zahtevo po predložitvi zadeve, pristojni švicarski urad za konkurenco obdrži svojo pristojnost in Švicarska konfederacija v skladu s tem odstavkom zadeve ne predloži naprej.

Ob upoštevanju rokov iz členov 4(4) in (5), 9(2) in (6) ter 22(2) Uredbe o združitvah:

1.	Komisija ES v skladu s členi 4(4) in (5), 9(2) in (6) ter 22(2) vse zadevne dokumente nemudoma pošlje pristojnemu švicarskemu uradu za konkurenco.

2.	Izračun rokov iz členov 4(4) in (5), 9(2) in (6) ter 22(2) Uredbe (ES) št. 139/2004 se za Švicarsko konfederacijo začne, ko pristojni švicarski urad za konkurenco prejme zadevne dokumente.

Št. 802/2004

Uredba Komisije z dne 7. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij.

(Členi 1–24)

3. Varnost v zračnem prometu

Št. 3922/91

Uredba Sveta z dne 16. decembra 1991 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva.

(Členi 1–3, 4(2), 5–11, 13)

Št. 94/56/ES

Direktiva Sveta z dne 21. novembra 1994 o določitvi temeljnih načel za vodenje preiskav nesreč in incidentov v civilnem letalstvu.

(Členi 1–13)

Št. 36/2004

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o varnosti zrakoplovov iz tretjih držav, ki pristajajo na letališčih Skupnosti.

(Členi 1–9, 11–14)

Št. 2003/42

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2003 o poročanju o dogodkih v civilnem letalstvu.

(Členi 1–12)

Št. 1592/2002

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2002 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu „Uredba“), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo št. 1643/2003 z dne 22. julija 2003,

—	Uredbo št. 1701/2003 z dne 24. septembra 2003,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 334/2007 z dne 28. marca 2007,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 103/2007 z dne 2. februarja 2007 o podaljšanju prehodnega obdobja iz člena 53(4),

—	odborom, ustanovljenim z Uredbo (ES) št. 1592/2002.

Agencija ima tudi v Švici pristojnosti po določbah Uredbe.

Komisija ima tudi v Švici pooblastila za odločanje po členih 10(2), (4) in (6), 16(4), 29(3)(i), 31(3), 32(5) in 53(4).

Ne glede na horizontalno prilagoditev, predvideno v prvi alinei Priloge k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu, se navedbe „držav članic“ v členu 54 Uredbe ali v določbah Sklepa 1999/468/ES, navedene v omenjeni določbi, ne nanašajo na Švico.

Nobena določba v tej uredbi se ne more razlagati tako, kot da na EASA prenaša pooblastila za ukrepanje v imenu Švice po mednarodnih sporazumih za drug namen razen pomoči pri izvajanju njenih obveznosti po takih sporazumih.

Za namen Sporazuma besedilo Uredbe velja z naslednjimi prilagoditvami:

(a)

Člen 9 se spremeni:

(i)	v odstavku 1 se za besedo „Skupnostjo“ vstavita besedi „ali Švico“;

(ii)	v odstavku 2(a) se za besedo „Skupnostjo“ vstavita besedi „ali Švico“;

(iii)

točki (b) in (c) odstavka 2 se črtata;

(iv)

doda se naslednji odstavek:

„3. Kadar koli se Skupnost pogaja s tretjo državo o sklenitvi sporazuma, po katerem lahko država članica ali agencija izda certifikate na podlagi certifikatov, ki so jih izdali letalski organi tretje države, si bo prizadevala za Švico pridobiti ponudbo za podoben sporazum z zadevno tretjo državo.

Švica pa si bo po drugi strani prizadevala s tretjimi državami skleniti sporazume, ki ustrezajo sporazumom Skupnosti.“

(b)	Členu 20 se doda naslednji odstavek: „4. Z odstopanjem od člena 12(2)(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti izvršni direktor Agencije lahko pogodbeno zaposli švicarske državljane, ki uživajo vse državljanske pravice.“

(c)	Členu 21 se doda naslednji pododstavek: „Švica uporabi za agencijo Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti, ki je naveden v Prilogi A k tej prilogi, v skladu z Dodatkom k Prilogi A.“

(d)	Členu 28(2) se doda naslednji pododstavek: „Švica v celoti sodeluje v upravnem odboru in ima v njem enake pravice in obveznosti kakor države članice Evropske unije, razen glasovalne pravice.“

(e)

Členu 48 se doda naslednji odstavek:

„8. Švica sodeluje pri finančnem prispevku Skupnosti iz odstavka 1(a) po naslednji enačbi:

S (0,2/100) + S [1 - (a + b) 0,2/100] c/C

kjer je:

S	=	del proračuna Agencije, ki ni krit s taksami in dajatvami iz odstavka 1(b) in (c),
a	=	število pridruženih držav,
b	=	število držav članic EU,
c	=	prispevek Švice v proračun ICAO,
C	=	skupni prispevek držav članic EU in pridruženih držav v proračun ICAO.“

(f)	Členu 50 se doda naslednji pododstavek: „Določbe, ki se nanašajo na finančni nadzor Skupnosti v Švici v zvezi z udeleženci v dejavnostih Agencije, so določene v Prilogi B k tej prilogi.“

(g)

Priloga II k Uredbi se razširi, tako da se vanjo vključijo naslednji zrakoplovi kot proizvodi, ki sodijo v člen 2(3)(a)(ii) Uredbe Komisije (ES) št. 1702/2003 z dne 24. septembra 2003 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij (1):

A/c - [HB IDJ] – tip CL600-2B19,

A/c - [HB-IGM] – tip Gulfstream G-V-SP,

A/c - [HB-IIS, HB-IIY, HB-IMJ, HB-IVL, HB-IVZ, HB-JES] – tip Gulfstream G-V,

A/c - [HB-IBX, HB-IKR, HB-IMY, HB-ITF, HB-IWY] – tip Gulfstream G-IV,

A/c - [HB-XJF, HB-ZCW, HB-ZDF, HB-ZDO] – tip MD 900.

Št. 736/2006

Uredba Komisije z dne 16. maja 2006 o načinih dela Evropske agencije za varnost v letalstvu pri opravljanju inšpekcijskih pregledov standardiziranja.

Št. 768/2006

Uredba Komisije z dne 19. maja 2006 o izvajanju Direktive 2004/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zbiranja in izmenjave informacij o varnosti zrakoplovov, ki pristajajo na letališčih Skupnosti, in upravljanja informacijskega sistema.

Št. 779/2006

Uredba Komisije z dne 24. maja 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 488/2005 o taksah in dajatvah, ki jih obračunava Evropska agencija za varnost v letalstvu.

Št. 2111/2005

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2005 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti, in informiranju potnikov v zračnem prometu o identiteti letalskega prevoznika, ki opravlja let, ter razveljavitvi člena 9 Direktive 2004/36/ES.

Št. 473/2006

Uredba Komisije z dne 22. marca 2006 o določitvi izvedbenih pravil za seznam Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti iz poglavja II Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005.

Ta uredba se uporablja, dokler velja v EU.

Št. 1702/2003

Uredba Komisije z dne 24. septembra 2003 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij, kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (ES) št. 381/2005 z dne 7. marca 2005,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 706/2006 z dne 8. maja 2006,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 335/2007 z dne 28. marca 2007,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 375/2007 z dne 30. marca 2007.

Za namen Sporazuma določbe Uredbe št. 1702/2003 veljajo z naslednjo prilagoditvijo:

Člen 2 se spremeni:

V odstavkih 3, 4, 6, 8, 10, 11, 13 in 14 se datum „28. september 2003“ nadomesti z datumom začetka veljavnosti sklepa Odbora Skupnost-Švica za zračni promet, ki vključuje Uredbo 1592/2002 v Prilogo k Uredbi.

Št. 2042/2003

Uredba Komisije z dne 20. novembra 2003 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih proizvodov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami, kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (ES) št. 707/2006 z dne 8. maja 2006.

—	Uredbo Komisije (ES) št. 376/2007 z dne 30. marca 2007.

Št. 104/2004

Uredba Komisije z dne 22. januarja 2004 o predpisih glede organizacije in sestave Odbora za pritožbe Evropske agencije za varnost v letalstvu.

Št. 488/2005

Uredba Komisije z dne 21. marca 2005 o taksah in dajatvah, ki jih obračunava Evropska agencija za varnost v letalstvu.

4. Varovanje v zračnem prometu

Št. 2320/2002

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o določitvi skupnih pravil na področju varnosti civilnega letalstva (členi 1–8, 10–13), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo (ES) št. 849/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004.

Št. 622/2003

Uredba Komisije z dne 4. aprila 2003 o določitvi ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva, kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (ES) št. 68/2004 z dne 15. januarja 2004,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 781/2005 z dne 24. maja 2005 (členi 1–2),

—	Uredbo Komisije (ES) št. 857/2005 z dne 6. junija 2005 (členi 1–2).

Št. 1217/2003

Uredba Komisije z dne 4. julija 2003 o določitvi skupnih zahtev za nacionalne programe obvladovanja kakovosti na področju varnosti civilnega letalstva.

Št. 1486/2003

Uredba Komisije z dne 22. avgusta 2003 o določitvi postopkov za izvajanje inšpekcijskih pregledov Komisije na področju varnosti civilnega letalstva.

(Členi 1–13, 15–18)

Št. 1138/2004

Uredba Komisije z dne 21. junija 2004 o uvedbi skupne opredelitve kritičnih delov varnostnih območij omejenega gibanja na letališčih.

Št. 65/2006

Uredba Komisije z dne 13. januarja 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 622/2003 o določitvi ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva.

Št. 240/2006

Uredba Komisije z dne 10. februarja 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 622/2003 o določitvi ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva.

Št. 831/2006

Uredba Komisije z dne 2. junija 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 622/2003 o določitvi ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva.

5. Upravljanje zračnega prometa

Št. 549/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba („okvirna uredba“).

Komisija ima v Švici pooblastila po členih 6, 8(1), 10, 11 in 12.

Ne glede na horizontalno prilagoditev, predvideno v prvi alinei Priloge k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu, se navedbe držav članic v členu 5 Uredbe (ES) št. 549/2004 ali v določbah Sklepa 1999/468/ES, navedene v tem členu, ne nanašajo na Švico.

—	odbor, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 549/2004 (odbor za enotno nebo).

Št. 550/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu („Uredba o izvajanju služb“).

Komisija ima v Švici pooblastila po členu 16, kakor je spremenjen v nadaljevanju.

Za namen Sporazuma določbe Uredbe veljajo z naslednjo prilagoditvijo:

(a)	Člen 3 se spremeni: V odstavku 2 se za besedo „Skupnosti“ vstavijo besede „in v Švici“.

(b)	Člen 7 se spremeni: V odstavkih 1 in 6 se za besedo „Skupnosti“ vstavijo besede „in v Švici“.

(c)	Člen 8 se spremeni: V odstavku 1 se za besedo „Skupnosti“ vstavijo besede „in v Švici“.

(d)	Člen 10 se spremeni: V odstavku 1 se za besedo „Skupnosti“ vstavijo besede „in v Švici“.

(e)	Člen 16(3) se nadomesti z naslednjim: „3. Komisija o svoji odločitvi obvesti države članice in izvajalca služb, če ga pravno zadeva. “

Št. 551/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (uredba o zračnem prostoru).

Komisija ima v Švici pooblastila po členih 2, 3(5) in 10.

Št. 552/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (uredba o interoperabilnosti).

Komisija ima v Švici pooblastila po členih 4, 7 in 10(3).

Za namen Sporazuma določbe Uredbe veljajo z naslednjo prilagoditvijo:

(a)	Člen 5 se spremeni: V odstavku 2 se za besedo „Skupnosti“ vstavijo besede „ali v Švici“.

(b)	Člen 7 se spremeni: V odstavku 4 se za besedo „Skupnosti“ vstavijo besede „ali v Švici“.

(c)	Priloga III se spremeni: V drugi in zadnji alinei oddelka 3 se za besedo „Skupnosti“ vstavijo besede „ali v Švici“.

Št. 2096/2005

Uredba Komisije z dne 20. decembra 2005 o skupnih zahtevah za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa (Besedilo velja za EGP).

Komisija ima v Švici pooblastila po členu 9.

Št. 2150/2005

Uredba Komisije z dne 23. decembra 2005 o določitvi skupnih pravil za prilagodljivo uporabo zračnega prostora.

Št. 2006/23

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o licenci kontrolorja zračnega prometa Skupnosti.

Št. 730/2006

Uredba Komisije z dne 11. maja 2006 o razvrstitvi zračnega prostora in dostopu letov, upravljanih v skladu s pravili vizualnega letenja, nad nivo letenja 195.

Št. 1033/2006

Uredba Komisije z dne 4. julija 2006 o določitvi zahtev glede postopkov za načrte leta v fazi pred letom za enotno evropsko nebo.

Št. 1032/2006

Uredba Komisije z dne 6. julija 2006 o zahtevah za avtomatske sisteme za izmenjavo podatkov o letih za namen obveščanja, koordinacije in predaje letov med enotami kontrole letenja.

6. Okolje in hrup

Št. 2002/30

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. marca 2002 o oblikovanju pravil in postopkov glede uvedbe s hrupom povezanih omejitev obratovanja na letališčih Skupnosti (členi 1–12, 14–18).

(Uporabljajo se spremembe Priloge I, ki izhajajo iz točke 2 oddelka G (Zračni promet) poglavja 8 (Prometna politika) Priloge II k Aktu o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija.)

Št. 80/51

Direktiva Sveta z dne 20. decembra 1979 o omejevanju hrupa podzvočnih zrakoplovov (členi 1–9), kakor je bila spremenjena z:

—	Direktivo št. 83/206/EGS.

Št. 89/629

Direktiva z dne 4. decembra 1989 o omejevanju hrupa civilnih podzvočnih reaktivnih letal.

(Členi 1–8)

Št. 92/14

Direktiva Sveta z dne 2. marca 1992 o omejevanju uporabe letal, ki jo ureja del III Poglavja 2 zvezka I Priloge 16 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, druga izdaja (1988).

(Členi 1–11)

7. Varstvo potrošnikov

Št. 90/314

Direktiva Sveta z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih.

(Členi 1–10)

Št. 93/13

Direktiva Sveta z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah.

(Členi 1–11)

Št. 2299/89

Uredba Sveta z dne 24. julija 1989 o kodeksu poslovanja računalniških sistemov rezervacij (členi 1–22), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Sveta št. 3089/93,

—	Uredbo Sveta št. 323/1999 z dne 8. februarja 1999.

Št. 261/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91.

(Členi 1–18)

8. Razno

Št. 2003/96

Direktiva Sveta z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije.

(Člen 14(1)(b) in (2))

Priloge:

A: Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti;

B: Določbe, ki se nanašajo na finančni nadzor Skupnosti v Švici v zvezi z udeleženci v dejavnostih EASA;

C: Izjave Sveta o sodelovanju Švice v odborih.

(1) UL L 243, 27.9.2003, str. 6.

PRILOGA A

PROTOKOL O PRIVILEGIJIH IN IMUNITETAH EVROPSKIH SKUPNOSTI

VISOKE POGODBENICE SO SE –

OB UPOŠTEVANJU, da skladno s členom 28 Pogodbe o ustanovitvi enotnega Sveta in enotne Komisije Evropskih skupnosti te skupnosti in Evropska investicijska banka na ozemljih držav članic uživajo privilegije in imunitete, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog –

DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki so priloga k tej pogodbi.

POGLAVJE I

NEPREMIČNINE, SREDSTVA, PREMOŽENJE IN POSLOVANJE EVROPSKIH SKUPNOSTI

Člen 1

Prostori in stavbe Skupnosti so nedotakljivi. Ne smejo se preiskovati, zaseči, zapleniti ali razlastiti.

Nepremičnine in premoženje Skupnosti ne morejo biti predmet upravnega ali pravnega prisilnega ukrepa brez dovoljenja Sodišča.

Člen 2

Arhivi Skupnosti so nedotakljivi.

Člen 3

Skupnosti, njihova sredstva, prihodki in drugo premoženje so oproščeni vseh neposrednih davkov.

Vlade držav članic vsakokrat, ko je mogoče, sprejmejo ustrezne ukrepe za odpustitev ali vračilo zneskov posrednih davkov ali davkov na promet, ki so vključeni v ceno nepremičnine ali premičnine, če Skupnosti za svoje službene potrebe izvedejo večje nakupe, katerih cena vključuje tovrstne davke. Vendar pa uporaba teh ukrepov ne sme povzročiti izkrivljanja konkurence v Skupnosti.

Ne odobri se oprostitev za davke in dajatve, ki so le plačilo za zagotavljanje javnih storitev.

Člen 4

Skupnosti so oproščene vseh carin, prepovedi in omejitev pri uvozu in izvozu za predmete, namenjene službeni uporabi; tako uvoženih predmetov se na ozemlju države, v katero so bili uvoženi, ne sme odplačno ali neodplačno odstopiti, razen pod pogoji, ki jih je odobrila vlada te države.

Skupnosti so oproščene tudi vseh carin ter prepovedi in omejitev pri uvozu in izvozu za svoje publikacije.

Člen 5

Evropska skupnost za premog in jeklo ima lahko katero koli valuto in račune v kateri koli valuti.

POGLAVJE II

SPORAZUMEVANJE IN PREPUSTNICE

Člen 6

Pri uradnem sporazumevanju in prenosu vseh svojih dokumentov uživajo institucije Skupnosti na ozemlju vsake države članice tako obravnavanje, kakršno ta država daje diplomatskim predstavništvom.

Uradnega dopisovanja in drugega uradnega sporazumevanja institucij Skupnosti se ne sme cenzurirati.

Člen 7

1. Članom in uslužbencem institucij Skupnosti lahko predsedniki teh institucij izdajo prepustnice v obliki, ki jo bo določil Svet in ki jih organi držav članic priznajo kot veljavne potne dokumente. Te prepustnice se izdajo uradnikom in drugim uslužbencem pod pogoji, določenimi v kadrovskih predpisih za uradnike in pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Skupnosti.

Komisija lahko sklepa sporazume, na podlagi katerih so te prepustnice priznane kot veljavni potni dokumenti na ozemlju tretjih držav.

2. Vendar pa se določbe člena 6 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske skupnosti za premog in jeklo še naprej uporabljajo za člane in uslužbence institucij, ki imajo na dan začetka veljavnosti te pogodbe prepustnice iz tega člena, dokler se ne začnejo uporabljati določbe odstavka 1 tega člena.

POGLAVJE III

ČLANI EVROPSKEGA PARLAMENTA

Člen 8

Prosto gibanje članov Evropskega parlamenta do kraja zasedanja Evropskega parlamenta ali nazaj se ne sme upravno ali kako drugače omejevati.

Člani Evropskega parlamenta uživajo pri carinskem in deviznem nadzoru:

(a)	enake olajšave, kot jih njihove vlade podeljujejo visokim uradnikom, ko potujejo v tujino zaradi začasne uradne naloge;

(b)	enake olajšave, kot jih vlade drugih držav članic podeljujejo predstavnikom tujih vlad na začasni uradni nalogi.

Člen 9

Zoper člana Evropskega parlamenta se ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti.

Člen 10

Med zasedanjem Evropskega parlamenta njegovi člani uživajo:

(a)	na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države;

(b)	na ozemlju vseh drugih držav članic imuniteto pred kakršnim koli priporom in sodnim postopkom.

Za člane velja imuniteta tudi medtem, ko potujejo do kraja zasedanja Evropskega parlamenta in nazaj.

Kadar je član zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, sklicevanje na imuniteto ni mogoče in Evropskemu parlamentu ne preprečuje uresničevanja pravice do odvzema imunitete svojemu članu.

POGLAVJE IV

PREDSTAVNIKI DRŽAV ČLANIC, KI SODELUJEJO PRI DELU INSTITUCIJ SKUPNOSTI

Člen 11

Predstavniki držav članic, ki sodelujejo pri delu institucij Skupnosti, njihovi svetovalci in tehnični strokovnjaki pri opravljanju svojih nalog in medtem, ko potujejo do kraja zasedanja in nazaj, uživajo običajne privilegije, imunitete in olajšave.

Ta člen se uporablja tudi za člane svetovalnih organov Skupnosti.

POGLAVJE V

URADNIKI IN DRUGI USLUŽBENCI SKUPNOSTI

Člen 12

Na ozemlju vsake države članice in ne glede na njihovo državljanstvo uradniki in drugi uslužbenci Skupnosti:

(a)

uživajo, ob upoštevanju določb pogodb, ki se nanašajo na odgovornost uradnikov in drugih uslužbencev do Skupnosti, in ob upoštevanju pristojnosti Sodišča v sporih med Skupnostmi in njihovimi uradniki in drugimi uslužbenci, imuniteto pred sodnimi postopki za dejanja, storjena pri opravljanju uradnih dolžnosti, vključno z izgovorjenimi ali zapisanimi besedami. To imuniteto uživajo tudi po prenehanju funkcije;

(b)	zanje ter za njihove zakonce in vzdrževane družinske člane ne veljajo omejitve glede priseljevanja ali formalnosti glede registriranja tujcev;

(c)	uživajo enake olajšave, kot jih imajo običajno uradniki mednarodnih organizacij glede monetarnih ali deviznih predpisov;

(d)

imajo pravico, da brez carine uvozijo pohištvo in druge predmete za osebno uporabo, ko prvič prevzemajo dolžnost v zadevni državi, in jih potem ob prenehanju dolžnosti v tej državi brez carin ponovno izvozijo; v obeh primerih pod pogoji, ki jih vlada države, v kateri uresničujejo to pravico, šteje za potrebne;

(e)

imajo pravico uvoziti brez carine avtomobil za osebno uporabo, pridobljen v državi svojega zadnjega prebivališča ali države svojega državljanstva, pod pogoji, ki veljajo na domačem trgu te države, ter ga ponovno izvoziti brez carine, v obeh primerih pod pogoji, ki jih vlada države, v kateri uresničujejo to pravico, šteje za potrebne.

Člen 13

Uradniki in drugi uslužbenci Skupnosti so dolžni plačevati davek v korist Skupnosti od plač, mezd in prejemkov, ki jih prejemajo od Skupnosti, v skladu s pogoji in postopki, ki jih določi Svet na predlog Komisije.

Oproščeni so nacionalnih davkov od plač, mezd in prejemkov, ki jih plačujejo Skupnosti.

Člen 14

Pri izvajanju davka od dohodka, od premoženja in od dediščin ter pri uporabi konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja, sklenjenih med državami članicami Skupnosti, se za uradnike in druge uslužbence Skupnosti, ki imajo izključno zaradi opravljanja svojih dolžnosti v službi Skupnosti prebivališče na ozemlju države članice, ki ni država njihovega davčnega domicila v času, ko nastopijo službo pri Skupnosti, šteje tako v državi njihovega dejanskega prebivališča kot v državi njihovega davčnega domicila, da so obdržali domicil v slednji državi, če je ta država članica Skupnosti. Ta določba se uporablja tudi za zakonca, kolikor ta sam ne opravlja pridobitne dejavnosti, in za vzdrževane otroke, za katere skrbijo osebe iz tega člena.

Premičnine oseb iz prejšnjega odstavka, ki so na ozemlju države bivanja, so v tej državi oproščene davka od dediščin; pri odmeri tega davka se ob upoštevanju pravic tretjih držav in ob morebitni uporabi določb mednarodnih konvencij o dvojnem obdavčevanju šteje, da so take premičnine na ozemlju države davčnega domicila.

Pri uporabi določb tega člena se ne upošteva domicil, pridobljen izključno zaradi opravljanja dolžnosti v službi drugih mednarodnih organizacij.

Člen 15

Svet na predlog Komisije soglasno določi sistem socialno-varnostnih dajatev za uradnike in druge uslužbence Skupnosti.

Člen 16

Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z drugimi zadevnimi institucijami določi kategorije uradnikov in drugih uslužbencev Skupnosti, za katere se v celoti ali delno uporabljajo določbe člena 12, drugega odstavka člena 13 in člena 14.

Vladam držav članic se redno sporočajo imena, službeni položaji in naslovi uradnikov in drugih uslužbencev, vključenih v take kategorije.

POGLAVJE VI

PRIVILEGIJI IN IMUNITETE PREDSTAVNIŠTEV TRETJIH DRŽAV PRI EVROPSKIH SKUPNOSTIH

Člen 17

Država članica, na ozemlju katere imajo Skupnosti sedež, priznava predstavništvom tretjih držav, ki so akreditirane pri Skupnostih, običajne diplomatske imunitete.

POGLAVJE VII

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 18

Uradnikom in drugim uslužbencem Skupnosti se priznajo privilegiji, imunitete in olajšave izključno v interesu Skupnosti.

Vsaka institucija Skupnosti mora uradniku ali drugemu uslužbencu odvzeti priznano imuniteto, kadar meni, da odvzem imunitete ni v nasprotju z interesi Skupnosti.

Člen 19

Institucije Skupnosti sodelujejo s pristojnimi organi zadevnih držav članic pri uporabi tega protokola.

Člen 20

Členi 12 do 15 in člen 18 se uporabljajo za člane Komisije.

Člen 21

Členi 12 do 15 in člen 18 se uporabljajo za sodnike, generalne pravobranilce, sodnega tajnika in pomožne poročevalce Sodišča ter za člane in sodnega tajnika Sodišča prve stopnje, ne da bi to posegalo v določbe člena 3 Protokola o Statutu Sodišča, ki se nanaša na imuniteto sodnikov in generalnih pravobranilcev pred sodnimi postopki.

Člen 22

Ta protokol se uporablja tudi za Evropsko investicijsko banko, za člane njenih organov, njene zaposlene in za predstavnike držav članic, ki sodelujejo pri njenem delu, ne da bi to posegalo v določbe protokola o statutu banke.

Poleg tega je Evropska investicijska banka oproščena vseh davkov in podobnih dajatev ob povečanju svojega kapitala ter raznih formalnosti, ki so s tem lahko povezane v državi, v kateri ima banka sedež. Ob njenem prenehanju delovanja ali likvidaciji prav tako ni nikakršnih dajatev. Dejavnosti banke in njenih organov, ki se izvajajo v skladu z njenim statutom, pa tudi niso predmet kakršnih koli prometnih davkov.

Člen 23

Ta protokol se uporablja tudi za Evropsko centralno banko, za člane njenih organov in zaposlene, brez poseganja v določbe Protokola o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke.

Poleg tega je Evropska centralna banka oproščena vseh davkov in podobnih dajatev ob povečanju svojega kapitala ter raznih formalnosti, ki so s tem lahko povezane v državi, v kateri ima banka sedež. Dejavnosti banke in njenih organov, ki se izvajajo v skladu s Statutom Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, niso predmet kakršnih koli prometnih davkov.

Zgornje določbe se uporabljajo tudi za Evropski monetarni inštitut. Ob njegovem prenehanju delovanja ali likvidaciji ni nikakršnih dajatev.

V POTRDITEV TEGA so podpisani pooblaščenci podpisali ta protokol.

V Bruslju, osmega aprila tisoč devetsto petinšestdeset

DODATEK

PRAVILA O UPORABI PROTOKOLA O PRIVILEGIJIH IN IMUNITETAH EVROPSKIH SKUPNOSTI V ŠVICI

1. Razširitev uporabe na Švico

Vsako sklicevanje na države članice v Protokolu o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti (v nadaljevanju „Protokol“) vključuje tudi Švico, razen če naslednja določila ne navajajo drugače.

2. Izvzetje Agencije iz posredne obdavčitve (vključno z DDV)

Blago in storitve, ki se izvažajo iz Švice, niso zavezani švicarskemu davku na dodano vrednost (DDV). Če gre za blago in storitve, dobavljene Agenciji v Švici za njeno službeno rabo, se oprostitev DDV v skladu z drugim pododstavkom člena 3 Protokola izvede z vračilom. Oprostitev plačila DDV se dodeli, če je dejanska nakupna cena blaga in dajatev za storitve na računu ali podobnem dokumentu najmanj 100 švicarskih frankov (z davkom vred).

Vračilo DDV se izvede po predložitvi švicarskih obrazcev, predvidenih za ta namen, Glavnemu oddelku za DDV Zvezne davčne uprave. Zahtevki se načeloma obravnavajo v treh mesecih po vložitvi zahtevka za vračilo in potrebnih dokazil.

3. Postopki uporabe pravil za osebje Agencije

Kar zadeva drugi odstavek člena 13 Protokola, Švica po načelih svojega notranjega prava in v smislu člena 2 Uredbe (Euratom, ESPJ, EGS) št. 549/69 (1) oprosti uradnike in druge uslužbence Agencije zveznih, kantonskih in občinskih davkov na plačo in honorar, prejete od Skupnosti in v njeno korist tudi zavezane notranjemu davku.

Za uporabo člena 14 Protokola Švica ni upoštevana kot država članica v smislu točke 1 tega dodatka.

Uradniki in drugi uslužbenci Agencije tako kot njihovi družinski člani, ki so vključeni v sistem socialnega zavarovanja za uradnike in druge uslužbence Skupnosti, niso nujno zavezani švicarskemu sistemu socialnega zavarovanja.

Sodišče Evropskih skupnosti ima izključno pristojnost za vsa vprašanja o odnosih med Agencijo ali Komisijo in njunim osebjem, kar zadeva uporabo Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (2) in drugih določb prava Skupnosti, ki opredeljujejo pogoje dela.

(1) Uredba Sveta (Euratom, ESPJ, EGS) št. 549/69 z dne 25. marca 1969 o določitvi kategorij uradnikov in drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, za katere se uporabljajo določbe člena 12, drugega odstavka člena 13 in člena 14 Protokola o posebnih pravicah in imunitetah Skupnosti (UL L 74, 27.3.1969, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1749/2002 (UL L 264, 2.10.2002, str. 13).

(2) Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o Kadrovskih predpisih za uradnike in pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter ustanovitvi posebnih ukrepov, ki se začasno uporabljajo za uslužbence Komisije (pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev) (UL L 56, 4.3.1968, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 2104/2005 (UL L 337, 22.12.2005, str. 7).

PRILOGA B

FINANČNI NADZOR ŠVICARSKIH UDELEŽENCEV PRI DEJAVNOSTIH EVROPSKE AGENCIJE ZA VARNOST V LETALSTVU

Člen 1

Neposredna komunikacija

Agencija in Komisija neposredno komunicirata z vsemi osebami in pravnimi subjekti v Švici, ki sodelujejo pri dejavnostih Agencije kot pogodbeniki, udeleženci programov Agencije, prejemniki plačil iz proračuna Agencije ali Skupnosti ali kot podizvajalci. Te osebe lahko Komisiji in Agenciji neposredno pošljejo vse ustrezne informacije in dokumentacijo, ki jo morajo sporočiti na osnovi predpisov, na katere se nanaša ta sklep, in sklenjenih pogodb ali sporazumov ter odločitev, sprejetih v njihovih okvirih.

Člen 2

Revizije

1. V skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o Finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (1) in finančnimi uredbami, sprejetimi na upravnem svetu Agencije 26. marca 2003, v skladu z Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 23. decembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti (2) ter z drugimi predpisi, na katere se nanaša ta sklep, lahko sklenjene pogodbe ali sporazumi ter odločitve, sprejete z upravičenci v Švici, predvidijo možnost znanstvenih, finančnih, tehnoloških ali drugih revizij, ki jih pri njih ali pri njihovih podizvajalcih kadar koli opravijo uradniki Agencije ali Komisije ali druge pooblaščene osebe.

2. Uradniki Agencije ali Komisije ter od njiju pooblaščene osebe imajo ustrezen dostop do lokacij, del in dokumentov ter do vseh potrebnih informacij, tudi v elektronski obliki, ki jih potrebujejo za izvajanje revizije. Ta pravica dostopa je izrecno navedena v sklenjenih pogodbah ali sporazumih za izvajanje predpisov, na katere se nanaša ta sklep.

3. Računsko sodišče Evropskih skupnosti ima enake pravice kot Komisija.

4. Revizije se lahko opravijo v petih letih po izteku veljavnosti tega sklepa ali glede na pogoje, predvidene v pogodbah ali sporazumih ter v zvezi s tem sprejetih odločitvah.

5. Švicarska zvezna finančna inšpekcija je vnaprej obveščena o revizijah, opravljenih na švicarskem ozemlju. To obveščanje ni pravni pogoj za izvedbo teh revizij.

Člen 3

Pregledi na kraju samem

1. Po tem sklepu je Komisija (OLAF) pooblaščena za izvajanje kontrol in inšpekcijskih pregledov na kraju samem na švicarskem ozemlju v skladu s pogoji iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (3).

2. Kontrole in inšpekcijske preglede na kraju samem pripravlja in izvaja Komisija v tesnem sodelovanju s Švicarsko zvezno finančno inšpekcijo ali drugimi pristojnimi švicarskimi organi, ki jih določi Švicarska zvezna finančna inšpekcija in ki so pravočasno obveščeni o predmetu, namenu in pravni podlagi kontrol in inšpekcijskih pregledov, tako da lahko zagotovijo vso potrebno pomoč. V ta namen lahko uradniki švicarskih pristojnih organov sodelujejo pri kontrolah in inšpekcijskih pregledih na kraju samem.

3. Če to želijo zadevni švicarski organi, lahko kontrole in inšpekcijske preglede izvajajo skupno s Komisijo.

4. Če udeleženci programa nasprotujejo kontroli ali inšpekcijskemu pregledu na kraju samem, švicarski organi v skladu z nacionalnimi predpisi zagotovijo inšpektorjem Komisije vso potrebno pomoč, da lahko ti opravijo svojo nalogo kontrole ali inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

5. Komisija Švicarsko zvezno finančno inšpekcijo v najkrajšem možnem času obvesti o vsakem dejstvu ali sumu na nepravilnost, ki jo je odkrila med izvajanjem kontrole ali inšpekcijskega pregleda na kraju samem. Komisija mora zgoraj navedene organe v vsakem primeru obvestiti o izsledkih kontrol in inšpekcijskih pregledov.

Člen 4

Obveščanje in posvetovanje

1. Za ustrezno izvajanje te priloge se pristojni švicarski organi in organi Skupnosti redno medsebojno obveščajo in, na zahtevo ene od strani, tudi posvetujejo.

2. Pristojni švicarski organi takoj obvestijo Agencijo in Komisijo, če opazijo kakršno koli dejstvo ali sum na nepravilnosti v zvezi s sklepanjem in izvajanjem pogodb ali sporazumov, sprejetih pri uporabi predpisov, na katere se nanaša ta sklep.

Člen 5

Zaupnost

Vse sporočene ali pridobljene informacije v zvezi s to prilogo, v kakršni koli obliki, so poslovna skrivnost in morajo biti varovane tako, kot za podobne informacije določajo švicarsko pravo in ustrezni predpisi Skupnosti. Ti podatki se ne smejo sporočati drugim osebam kot tistim, ki jih morajo poznati zaradi svoje funkcije v institucijah Skupnosti, državah članicah ali v Švici, niti se ne smejo uporabljati v drug namen kot za zagotavljanje učinkovitega varovanja finančnih interesov pogodbenic.

Člen 6

Upravni ukrepi in sankcije

Brez poseganja v izvajanje švicarskega kazenskega prava lahko Agencija ali Komisija predpiše ukrepe in upravne sankcije v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 ter z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (4).

Člen 7

Izterjava in izvršba

Odločitve Agencije ali Komisije, ki so sprejete v okviru izvajanja tega sklepa in ki vsebujejo finančne obveznosti za druge osebe, razen držav, se izvajajo v Švici.

Nalog za izvršbo izdajo organi oblasti, imenovani od švicarske vlade, ki o tem obvestijo Agencijo ali Komisijo, pri čemer ni potrebna nobena druga formalnost razen overitve verodostojnosti akta. Izvršba poteka v skladu s poslovnikom Švice. Zakonitost odločbe o izvršbi nadzira Sodišče Evropskih skupnosti.

Sodbe Sodišča Evropskih skupnosti na podlagi arbitražne klavzule so izvršljive pod istimi pogoji.

(1) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(2) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.

(3) UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(4) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

PRILOGA C

IZJAVE SVETA O SODELOVANJU ŠVICE V ODBORIH

—	Svet Evropske unije se strinja, da izjava o sodelovanju Švice v odborih, priložena končnemu aktu Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu, odslej vsebuje tudi naslednjo dodatno alineo: „- odbor, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 549/2004 (odbor za enotno nebo)“.

—

Svet Evropske unije se strinja, da izjava o sodelovanju Švice v odborih, priložena končnemu aktu Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu, ki je bil podpisan 21. junija 1999 in ga je Svet sprejel 4. aprila 2002, odslej vsebuje tudi naslednjo dodatno alineo: „odbor, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1592/2002“.