PRILOGA

Poslovnik Pododbora EU–Maroko št. 7 Človekove pravice, demokratizacija in upravljanje

1.   Sestava in predsedovanje

Pododbor je sestavljen iz predstavnikov Evropske skupnosti in njenih držav članic ter predstavnikov vlade Kraljevine Maroko, predsedujeta pa mu izmenično obe strani.

2.   Vloga

Pododbor deluje pod vodstvom Pridružitvenega odbora ter mu po vsakem sestanku poroča. Pododbor nima pooblastil sprejemati odločitev. Lahko pa predloži predloge v sprejetje Pridružitvenemu odboru.

3.   Teme

Pododbor razpravlja o izvajanju Pridružitvenega sporazuma na spodaj naštetih področjih. Pododbor je glavno telo za tehnično spremljanje vprašanj, zajetih v Akcijskem načrtu sosedske politike EU–Maroko v zvezi s človekovimi pravicami, demokratizacijo in upravljanjem. Ocenjuje zlasti napredek pri približevanju zakonodaje, izvajanju in izvrševanju. Razpravlja tudi o sodelovanju na področju javne uprave. Pododbor oceni napredek in preuči kakršne koli težave, ki se lahko pojavijo na spodaj naštetih področjih, ter predlaga, kako naj bi se jih reševalo.

(a)	Pravna država, dobro upravljanje in demokracija, kar vključuje predvsem krepitev demokracije in pravne države; neodvisnost sodstva in dostop do pravnega varstva ter posodobitev sodstva.

(b)	Nadaljevanje ratifikacije in izvajanja glavnih mednarodnih konvencij o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter protokolov k tem konvencijam. Izvajanje obveznosti poročanja in napredek pri pregledu pridržkov.

(c)	Okrepitev nacionalnih upravnih in institucionalnih zmogljivosti.

Zgornji seznam ni izčrpen, tako da Pridružitveni odbor vanj lahko vključi tudi druga ustrezna področja, vključno s horizontalnimi področji, kot je na primer statistika, zlasti kar zadeva izvajanje regionalnega programa.

Pododbor lahko razpravlja tudi o zadevah, ki se nanašajo na eno, več ali na vsa zgornja področja.

4.   Sekretariat

Uradnik Evropske komisije in uradnik vlade Kraljevine Maroko skupaj opravljata nalogo sekretarjev Pododbora.

Vse komunikacije v zvezi s Pododborom se posredujejo sekretarjema.

5.   Sestanki

Pododbor se sestane, ko to zahtevajo okoliščine, in najmanj enkrat letno. Sestanek se lahko skliče na podlagi zahteve katere koli strani, ki jo njen sekretar posreduje drugi strani. Na zahtevo za sestanek Pododbora sekretar druge strani odgovori v 15 dneh po njenem prejemu.

V nujnih primerih se lahko sestanki Pododbora skličejo v zelo kratkem času, pod pogojem, da se s tem strinjata obe strani. Vse zahteve za sklic sestanka morajo biti pisne.

Sestanki Pododbora potekajo v kraju in ob času, ki ju odobrita obe strani.

Sestanke sklicuje odgovorni sekretar v soglasju s predsednikom. Pred vsakim sestankom se predsednika obvesti o predvideni sestavi delegacij obeh strani.

Če se obe strani s tem strinjata, lahko Pododbor na sestanek povabi strokovnjake, katerih naloga je zagotoviti specifične informacije.

6.   Dnevni red sestanka

Vse zahteve za vključitev točk na dnevni red Pododbora se posredujejo sekretarjema.

Predsednik za vsak sestanek pripravi začasni dnevni red. Odgovorni sekretar začasni dnevni red posreduje drugi strani najkasneje deset dni pred začetkom sestanka.

O točkah za vključitev na začasni dnevni red je treba oba sekretarja obvestiti vsaj petnajst dni pred začetkom sestanka. Gradivo za točke dnevnega reda morata obe strani prejeti vsaj sedem dni pred sestankom. V posebnih in/ali nujnih primerih se lahko pod pogojem, da se obe strani s tem strinjata, dovoli kasnejše obvestilo in predložitev gradiva.

Dnevni red sprejme Pododbor na začetku vsakega sestanka.

7.   Zapisnik

Zapisnik pišeta in potrdita oba sekretarja po vsakem sestanku. Kopijo zapisnika, vključno s predlogi Pododbora, sekretarja Pododbora posredujeta sekretarjema in predsedniku Pridružitvenega odbora.

8.   Odprtost za javnost

Če ni sklenjeno drugače, sestanki Pododbora niso javni in zapisniki njegovih razprav se ne objavijo.