Konvencija

o sodelovanju pri varstvu in trajnostni uporabi reke Donave

(Konvencija o varstvu reke Donave)

KAZALO

Uvod Del I: Splošne določbe

Člen 1: Opredelitev pojmov

Člen 2: Cilji in načela sodelovanja

Člen 3: Področje uporabe

Člen 4: Oblike sodelovanja

Del II: Večstransko sodelovanje

Člen 5: Preprečevanje, nadzor in zmanjšanje čezmejnega vpliva

Člen 6: Posebni ukrepi za varstvo vodnih virov

Člen 7: Omejevanje izpustov: cilji in merila za kakovost vode

Člen 8: Popis emisij, akcijski programi in poročila o napredku

Člen 9: Programi spremljanja

Člen 10: Obveznosti poročanja

Člen 11: Posvetovanja

Člen 12: Izmenjava podatkov

Člen 13: Varstvo prejetih podatkov

Člen 14: Obveščanje javnosti

Člen 15: Raziskave in razvoj

Člen 16: Sistemi obveščanja, opozarjanja in alarmiranja, načrti ukrepov ob izrednih dogodkih

Člen 17: Medsebojna pomoč

Del III: Mednarodna komisija

Člen 18: Ustanovitev, naloge in pristojnosti

Člen 19: Prehod glede na Bukareško deklaracijo

Del IV: Določbe o postopku in končne določbe

Člen 20: Veljavnost prilog

Člen 21: Obstoječi in dopolnilni sporazumi

Člen 22: Konferenca pogodbenic

Člen 23: Spremembe Konvencije

Člen 24: Reševanje sporov

Člen 25: Podpis

Člen 26: Ratifikacija, sprejetje ali odobritev

Člen 27: Začetek veljavnosti

Člen 28: Pristop, sodelovanje

Člen 29: Odpoved

Člen 30: Naloge depozitarja

Člen 31: Verodostojna besedila, depozitar

Priloga I: Del 1: Najboljše razpoložljive tehnologije

Del 2: Najboljša okoljska praksa

Priloga II: Gospodarski sektorji in nevarne snovi

Del 1: Seznam gospodarskih sektorjev in industrij

Del 2: Priročni seznam nevarnih snovi in skupin snovi

Priloga III: Splošne smernice o ciljih in merilih glede kakovosti vode

Priloga IV: Statut Mednarodne komisije za varstvo reke Donave

Priloga V: Arbitraža

UVOD

POGODBENICE SO SE

MOČNO ODLOČENE, da okrepijo svoje vodnogospodarsko sodelovanje na področju varstva in rabe voda,

ZASKRBLJENE zaradi pojavov in nevarnosti kratkoročno in dolgoročno škodljivih vplivov sprememb razmer vodotokov v povodju reke Donave za okolje, gospodarstvo in blaginjo podonavskih držav,

POUDARJAJOČ nujno potrebo po zaostritvi domačih in mednarodnih ukrepov za preprečevanje, nadzor in zmanjšanje večjega škodljivega čezmejnega vpliva izpusta nevarnih snovi in hranil v vodno okolje v povodju reke Donave, pri čemer se primerno pozornost posveti Črnemu morju,

POZDRAVLJAJOČ ukrepe, ki so jih podonavske države že sprejele na domačo pobudo in na ravni dvostranskega in večstranskega sodelovanja, kakor tudi že začetih prizadevanj Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo in Evropske skupnosti v okviru dejavnosti Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE) za spodbujanje dvostranskega in večstranskega sodelovanja pri preprečevanju in nadzoru čezmejnega onesnaževanja, trajnostnega gospodarjenja z vodami, premišljeni uporabi in ohranjanju vodnih virov,

NANAŠAJOČ SE zlasti na Konvencijo o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer z dne 17. marca 1992 ter na obstoječe dvostransko in večstransko sodelovanje med podonavskimi državami, ki se bo nadaljevalo tudi v prihodnje in se bo primerno upoštevalo v okviru sodelovanja vseh podonavskih držav, kakor tudi na Konvencijo o varstvu Črnega morja pred onesnaževanjem z dne 21. aprila 1992,

V PRIZADEVANJU za trajno izboljšanje in varstvo reke Donave in voda v njenem prispevnem območju, zlasti v čezmejnem okviru in s trajnostnim gospodarjenjem z vodami ob upoštevanju interesov podonavskih držav na področju rabe vode in ob hkratnem prispevanju k varstvu morskega okolja Črnega morja,

SPORAZUMELE O NASLEDNJEM:

DEL I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej konvenciji:

(a) "podonavske države" pomeni neodvisne države, ki si delijo precejšnji del hidrološkega prispevnega območja reke Donave. Za precejšnji del se šteje delež, ki presega 2000 km2 skupnega hidrološkega prispevnega območja;

(b) "prispevno območje" reke Donave pomeni hidrološko prispevno območje reke, ki si ga delijo pogodbenice;

(c) "čezmejni vpliv" pomeni vsak večji škodljiv vpliv na rečno okolje, ki je posledica spremembe življenjskih razmer v vodah zaradi človekove dejavnosti in sega čez meje območja pod pristojnostjo pogodbenice. Take spremembe lahko vplivajo na življenje in premoženje, varnost objektov in zadevne vodne ekosisteme;

(d) "nevarne snovi" pomeni snovi s strupenim, kancerogenim, mutagenim, teratogenim ali bioakumulativnim učinkom, zlasti snovi, ki so trdovratne in znatno škodljivo vplivajo na žive organizme;

(e) "snovi, nevarne za vodo" pomeni snovi, ki so za vodne vire izredno nevarne, tako da ravnanje z njimi zahteva posebne preventivne in varovalne ukrepe;

(f) "točkovni in razpršeni viri onesnaževanja vode" pomeni vire onesnaževal in hranil, katerih vnos v vodo je posledica bodisi točkovnega odvajanja (točkovni vir) bodisi vpliv razpršenega vnosa po večjem delu prispevnih območij (razpršeni viri);

(g) "vodna bilanca" pomeni razmerje, značilno za naravni vodni režim celotnega povodja glede na njegove lastnosti (padavine, izhlapevanje, površinski in podzemni odtok). Izraz poleg tega vključuje tudi vplive človeškega dejavnika, ki izhajajo iz rabe vode in vpliva na njeno količino;

(h) "povezovalni podatki" pomeni povzetek podatkov, izpeljanih iz vodnih bilanc v zgornjem toku, če so primerni za obdelavo vodnih bilanc v spodnjem toku in splošne vodne bilance reke Donave. Povezovalni podatki v tem obsegu zajemajo sestavine vodne bilance za vse večje čezmejne vode v prispevnem območju reke Donave. Povezovalni podatki se nanašajo na področja čezmejnih vodotokov tam, kjer zaznamujejo, prečkajo ali so na mejah med pogodbenicami;

(i) "Mednarodna komisija" pomeni organizacijo, ustanovljeno s členom 18 te konvencije.

Člen 2

Cilji in načela sodelovanja

1. Pogodbenice si prizadevajo, da bi, kolikor je to mogoče, dosegle cilje trajnostnega in pravičnega gospodarjenja z vodami, vključno z ohranjanjem, izboljšanjem in smotrno rabo površinskih voda in podtalnice v prispevnem območju. Poleg tega si po svojih najboljših močeh prizadevajo nadzorovati nevarnosti nesreč s snovmi, nevarnimi za vodo, poplave in nevarnosti zaradi ledu na reki Donavi. Prizadevajo si tudi prispevati k zmanjševanju bremen onesnaževanja Črnega morja iz virov v prispevnem območju.

2. Pogodbenice v skladu z določbami te konvencije sodelujejo pri reševanju temeljnih vprašanj gospodarjenja z vodami in sprejmejo vse potrebne zakonske, upravne in tehnične ukrepe, da najmanj vzdržujejo in izboljšujejo trenutne okoljske razmere in razmere kakovosti vode reke Donave in voda v prispevnem območju ter da, kolikor je to mogoče, preprečujejo in zmanjšujejo škodljive vplive in spremembe, ki nastajajo ali lahko do njih pride.

3. V ta namen pogodbenice ob upoštevanju nujnosti ukrepov za zmanjšanje onesnaževanja voda in smotrne, trajnostne rabe vode določijo ustrezne prednostne naloge in poostrijo, prilagodijo in med seboj uskladijo že sprejete ukrepe in ukrepe, ki jih je treba sprejeti na domači in mednarodni ravni v celotnem povodju reke Donave s ciljem trajnostnega razvoja varstva reke Donave. Ta cilj je usmerjen zlasti k zagotavljanju trajnostne rabe vodnih virov za komunalne, industrijske in kmetijske namene kakor tudi k ohranjanju in obnovi ekosistemov ter izpolnjevanju drugih zahtev, ki se pojavljajo v zvezi z javnim zdravjem.

4. Načelo "onesnaževalec plača" in previdnostno načelo sta podlaga za vse ukrepe, usmerjene k varstvu reke Donave in vodotokov v njenem prispevnem območju.

5. Sodelovanje pri gospodarjenju z vodami je usmerjeno k trajnostnemu gospodarjenju z vodami, to je na merilih stabilnega, okolju uravnovešenega razvoja, ki so hkrati usmerjena k:

- ohranjanju celovite kakovosti življenja,

- ohranjanju trajnega dostopa do naravnih virov,

- izogibanju trajni škodi za okolje in varovanju ekosistemov,

- izvajanju preventivnega pristopa.

6. Uporaba te konvencije nikakor ne sme povzročiti neposrednega ali posrednega povečanja vplivov na rečno okolje.

7. Vsaka pogodbenica ima pravico sprejeti in izvajati ukrepe, ki so strožji od ukrepov, ki izhajajo iz določb te konvencije.

Člen 3

Področje uporabe

1. Ta konvencija se uporablja za prispevno območje reke Donave, kakor je opredeljeno v členu 1(b).

2. Ta konvencija se zlasti nanaša na naslednje načrtovane dejavnosti in tekoče ukrepe, če povzročajo ali utegnejo povzročiti čezmejne vplive:

(a) odvajanje odpadnih voda, vnos hranil in nevarnih snovi iz točkovnih in razpršenih virov kakor tudi odvajanje toplote;

(b) načrtovane dejavnosti in ukrepe na področju gradnje hidrotehničnih objektov, zlasti dejavnosti regulacije, nadzora gladine pretoka in zajezitve vodotokov, nadzora poplav in zmanjševanja nevarnosti zaradi ledu kakor tudi vplive objektov in naprav v vodotoku ali na njegovih obrežjih;

(c) druge načrtovane dejavnosti in ukrepe za rabo vode, kot so na primer uporaba vodne energije, preusmeritev in regulacija vode;

(d) obratovanje obstoječih hidrotehničnih objektov, npr. vodnih zbiralnikov in hidroelektrarn; ukrepe za preprečevanje vplivov na okolje, vključno s poslabšanjem hidroloških razmer, erozijo, abrazijo, poplavami in tokom plavin; ukrepe za zaščito ekosistemov;

(e) ravnanje s snovmi, nevarnimi za vodo, in ukrepe za preprečevanje nesreč.

3. Ta konvencija se uporablja tudi za vprašanja ribištva in rečne plovbe, povezana s problemi varstva voda pred onesnaževanjem, ki ga povzročata ti dve dejavnosti.

Člen 4

Oblike sodelovanja

Oblike sodelovanja v skladu s to konvencijo so praviloma naslednje:

(a) posvetovanja in skupne dejavnosti v okviru Mednarodne komisije v skladu z določbami te konvencije;

(b) izmenjava podatkov o dvostranskih in večstranskih sporazumih, pravnih predpisih in o ukrepih na področju gospodarjenja z vodami; izmenjava pravnih dokumentov in direktiv ter drugih publikacij; druge oblike izmenjave podatkov in izkušenj.

DEL II

VEČSTRANSKO SODELOVANJE

Člen 5

Preprečevanje, nadzor in zmanjšanje čezmejnega vpliva

1. Pogodbenice razvijajo, sprejemajo in izvajajo ustrezne zakonske, upravne in tehnične ukrepe ter skrbijo za domače predpogoje in podlage, potrebne za zagotavljanje učinkovite zaščite kakovosti voda in trajnostne uporabe voda in s tem tudi za preprečevanje, nadzor in zmanjšanje čezmejnih vplivov.

2. V ta namen pogodbenice vsaka zase ali skupaj sprejmejo naslednje ukrepe:

(a) vodijo evidenco stanja naravnih vodnih virov v prispevnem območju reke Donave, pri čemer uporabljajo dogovorjene količinske in kakovostne parametre, vključno z zadevno metodologijo;

(b) sprejemajo zakonske določbe, ki predvidevajo tudi zahteve glede rokov, ki jih je treba izpolnjevati pri odvajanju odpadnih voda;

(d) sprejemajo zakonske določbe o zmanjševanju vnosa hranil ali nevarnih snovi iz razpršenih virov, zlasti glede uporabe hranil in sredstev za zaščito rastlin ter pesticidov v kmetijstvu;

(e) s ciljem uskladitve teh predpisov na visoki ravni varstva ter usklajevanja izvajanja pripadajočih ukrepov pogodbenice upoštevajo rezultate in predloge Mednarodne komisije;

(f) pogodbenice sodelujejo in sprejemajo ustrezne ukrepe za preprečevanje čezmejnih vplivov odpadkov in nevarnih snovi, zlasti tistih, ki nastanejo zaradi prevoza.

Člen 6

Posebni ukrepi za varstvo vodnih virov

Pogodbenice sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje ali zmanjševanje čezmejnih vplivov ter za trajnostno in pravično uporabo vodnih virov kakor tudi za ohranitev ekoloških virov, in sicer zlasti:

(a) naštejejo trajno zaščitene vire podtalnice in zaščitena območja, dragocena za potrebe obstoječih ali prihodnjih virov oskrbe s pitno vodo;

(b) preprečujejo onesnaževanje virov podtalnice, zlasti tistih, ki so dolgoročno predvideni za oskrbo s pitno vodo in jih zlasti povzročajo nitrati, sredstva za zaščito rastlin, pesticidi in druge nevarne snovi;

(d) upoštevajo možne vplive na kakovost vode, ki so posledica načrtovanih dejavnosti in tekočih ukrepov v skladu s členom 3(2);

(e) vrednotijo pomen različnih elementov biotopov za rečno ekologijo in predlagajo ukrepe za izboljšanje vodnih in obrežnih ekoloških razmer.

Člen 7

Omejevanje izpustov: cilji in merila za kakovost vode

1. Pogodbenice ob upoštevanju predlogov Mednarodne komisije določijo omejitve izpustov za posamezne gospodarske sektorje ali industrije, izražene kot obremenitve zaradi onesnaževanja in koncentracije ter temeljijo, kolikor je to mogoče, na tehnologijah z malo ali nič odpadkov pri viru. Kadar se nevarne snovi odvajajo, morajo omejitve temeljiti na najboljših razpoložljivih tehnologijah za zmanjšanje onesnaževanja pri viru in/ali za čiščenje odpadnih voda. Pri komunalnih odpadnih vodah morajo omejitve emisij temeljiti na uporabi vsaj biološke ali enakovredne ravni čiščenja.

2. Pogodbenice ob upoštevanju najboljše okoljske prakse pripravijo dopolnilne določbe za preprečevanje ali zmanjševanje izpustov nevarnih snovi in hranil iz razpršenih virov, zlasti tam, kjer glavni viri onesnaževanja izvirajo iz kmetijstva.

3. Za namene odstavkov 1 in 2 Priloga II k tej konvenciji vsebuje seznam gospodarskih sektorjev in industrij ter dodatni seznam nevarnih snovi in skupin snovi, katerih odvajanje iz točkovnih in razpršenih virov se mora preprečiti ali občutno zmanjšati. Za sprotno dopolnjevanje Priloge II je odgovorna Mednarodna komisija.

4. Pogodbenice, kjer je to ustrezno, določijo cilje glede kakovosti vode in uporabljajo kakovostna merila za preprečevanje, nadzor in zmanjšanje čezmejnega vpliva. Splošne smernice za to so navedene v Prilogi III, ki jo pogodbenice uporabljajo in navajajo tako na domači ravni kot skupaj, če je to ustrezno.

5. Pogodbenice zagotavljajo potrebne predpogoje in izvajanje s ciljem učinkovitega omejevanja emisij na območjih pod njihovo pristojnostjo.

Zagotavljajo, da:

(a) se domači predpisi za omejevanje emisij in njihove ravni standardov, ki jih morajo dosegati, postopno uskladijo z omejitvami emisij v skladu s to konvencijo;

(b) odvajanje odpadnih voda brez izjeme temelji na dovoljenju, ki ga pristojni organi zahtevajo vnaprej in za omejeno obdobje veljavnosti;

(c) so predpisi in dovoljenja za preventivne in nadzorne ukrepe pri novih ali posodobljenih industrijskih objektih, zlasti tam, kjer se pojavljajo nevarne snovi, usmerjeni k najboljšim razpoložljivim tehnologijam in se izvajajo prednostno;

(d) se uvedejo strožje določbe od standardnih, v nekaterih primerih celo prepoved, če lastnost vode prejemnice in njenega ekosistema to zahteva v zvezi z odstavkom 4;

(e) pristojni organi nadzorujejo, ali se dejavnosti, ki lahko povzročajo čezmejne vplive, izvajajo v skladu z zahtevanimi dovoljenji in določbami;

(f) se izvaja presoja vplivov na okolje v skladu z nacionalnimi in mednarodnimi predpisi ali drugimi postopki za vrednotenje in presojo vplivov na okolje;

(g) pristojni organi pri načrtovanju, izdajanju dovoljenj in izvajanju dejavnosti ter ukrepov iz člena 3(2) in člena 16(2) upoštevajo možnost nesreč s snovmi, nevarnimi za vodo, in predpisujejo preventivne ukrepe ter pravila ravnanja za ukrepe po nesreči.

Člen 8

Popis emisij, akcijski programi in poročila o napredku

1. Pogodbenice v rednih časovnih presledkih naredijo popis ustreznih točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja v prispevnem območju reke Donave, vključno z že sprejetimi preventivnimi ukrepi in ukrepi zmanjševanja emisij iz posameznih izpustov, in popis dejanske učinkovitosti teh ukrepov ob upoštevanju člena 5(2)(a).

2. Pogodbenice na podlagi tega postopoma izdelajo seznam nadaljnjih preventivnih ukrepov in ukrepov zmanjševanja emisij, ki jih je treba sprejeti postopoma, če je to potrebno za doseganje ciljev te konvencije.

3. Popis emisij in seznam ukrepov, ki jih je treba sprejeti, sta podlaga za izdelavo skupnih akcijskih programov, ki jih pripravljajo pogodbenice ob upoštevanju prednostnih nalog, postavljenih glede na nujnost in učinkovitost. Cilj teh akcijskih programov je zlasti zmanjšati obremenitev zaradi onesnaževanja in koncentracij tako iz industrijskih in komunalnih točkovnih kot razpršenih virov. Med drugim vključujejo tudi preventivne ukrepe in ukrepe zmanjševanja emisij, vključno s časovno razporeditvijo in ocenami stroškov.

4. Poleg tega pogodbenice spremljajo napredek pri izvajanju skupnih akcijskih programov in pripravljajo redna poročila o napredku. Ta poročila vključujejo izvedene zaščitne ukrepe in dosežen napredek v zvezi z rečnimi razmerami na podlagi dejanske presoje.

Člen 9

Programi spremljanja

Pogodbenice na podlagi domačih dejavnosti sodelujejo na področju spremljanja in vrednotenja.

1. V ta namen:

- usklajujejo ali približajo metode spremljanja in vrednotenja, kakor jih uporabljajo na domačih tleh, zlasti na področju kakovosti rek, nadzorom nad emisijami, napovedi poplav in vodne bilance, da bi dosegle primerljive rezultate, ki bi jih uvedle v skupne dejavnosti spremljanja in vrednotenja,

- razvijajo usklajene ali skupne sisteme spremljanja z uporabo stacionarnih ali prenosnih merilnih naprav, komunikacijskih naprav in naprav za obdelavo podatkov,

- razvijajo in izvajajo skupne programe za spremljanje rečnih razmer v prispevnem območju Donave glede kakovosti in količine vode, plavin in obrežnih ekosistemov, kot podlago za presojo čezmejnih vplivov, kot so čezmejno onesnaževanje, spremembe rečnih režimov in vodne bilance, poplave in nevarnosti zaradi ledu,

- razvijajo skupne in usklajene metode za spremljanje in vrednotenje odvajanja odpadnih voda, vključno z obdelavo, ocenjevanjem in dokumentiranjem podatkov ob upoštevanju pristopa, omejevanja emisij, specifičnega za gospodarski sektor (Priloga II, del 1),

- izdelajo popise ustreznih točkovnih virov, vključno z izpuščenimi onesnaževali (popis emisij), in ocenijo onesnaženost vode iz razpršenih virov ob upoštevanju dela 2 Priloge II; te dokumente pregledajo glede na dejansko stanje.

2. Zlasti se sporazumejo o točkah spremljanja, značilnostih kakovosti reke in parametrih onesnaževanja, ki jih je treba redno in dovolj pogosto ocenjevati za reko Donavo, ob upoštevanju ekološke in hidrološke narave zadevnega vodotoka kakor tudi značilnih emisij izpuščenih onesnaževal na določenem prispevnem območju.

3. Pogodbenice na podlagi usklajene metodologije pripravijo domače vodne bilance kakor tudi splošno vodno bilanco povodja reke Donave. V ta namen pogodbenice zagotovijo potrebne povezovalne podatke, ki so z uporabo usklajene metodologije dovolj primerljivi. Na isti podatkovni podlagi se lahko pripravijo tudi vodne bilance glavnih pritokov reke Donave.

4. V rednih časovnih presledkih ocenijo pogoje za kakovost reke Donave in doseženi napredek sprejetih ukrepov s ciljem preprečevati, nadzorovati in zmanjšati čezmejne vplive. Rezultati bodo predstavljeni javnosti v ustreznih publikacijah.

Člen 10

Obveznosti poročanja

Pogodbenice Mednarodni komisiji poročajo o temeljnih vprašanjih, s katerimi mora biti seznanjena, da izpolnjuje svoje naloge. Ta poročila zlasti vključujejo:

(a) poročila in dokumente, ki so predvideni v tej konvenciji ali jih zahteva Komisija;

(b) podatke o obstoju, sklenitvi, spremembi ali odpovedi dvostranskih in večstranskih sporazumov in pogodb, ki urejajo varstvo in gospodarjenje z reko Donave ter vodami na njenem prispevnem območju ali se nanašajo na zadevna vprašanja;

(c) podatke o njihovih zakonih, odlokih in drugih splošnih predpisih, ki urejajo varstvo in gospodarjenje z reko Donavo in vodami na njenem prispevnem območju ali se nanašajo na zadevna vprašanja;

(d) sporočila najpozneje v dogovorjenem času, potem ko je Mednarodna komisija sprejela svojo odločitev o načinu, časovnem okviru in finančnih izdatkih za izvajanje akcijskih odločitev na nacionalni ravni, kot so priporočila, programi in ukrepi;

(e) imenovanje pristojnih ustanov, na katere se lahko obrne Mednarodna komisija ali druga pogodbenica zaradi sodelovanja v okviru te konvencije;

(f) sporočila o načrtovanih dejavnostih, ki lahko zaradi svoje narave povzročijo čezmejne vplive.

Člen 11

Posvetovanja

1. Po predhodni izmenjavi podatkov se vpletene pogodbenice na zahtevo ene ali več zadevnih pogodbenic posvetujejo o načrtovanih dejavnostih iz člena 3(2), ki lahko povzročijo čezmejne vplive, če ta izmenjava podatkov in posvetovanja niso že zajeta v dvostranskem ali drugem mednarodnem sodelovanju. Posvetovanja se morajo praviloma izvesti v okviru Mednarodne komisije s ciljem doseči rešitev.

2. Pred odločanjem o načrtovanih dejavnostih pristojni organi, če ne gre za grozečo nevarnost, počakajo na rezultate posvetovanj, razen če niso končana vsaj eno leto po začetku posvetovanj.

Člen 12

Izmenjava podatkov

1. Kakor je določila Mednarodna komisija, pogodbenice izmenjajo razpoložljive podatke, med drugim o:

(a) splošnih razmerah rečnega okolja na prispevnem območju reke Donave;

(b) pridobljenih izkušnjah pri uporabi in delovanju najboljših razpoložljivih tehnik ter rezultatov raziskav in razvoja;

(d) sprejetih in načrtovanih ukrepih za preprečevanje, nadzor in zmanjšanje čezmejnih vplivov;

(e) predpisih o odvajanju odpadnih voda;

(f) nesrečah s snovmi, nevarnimi za vodo.

2. Da bi pogodbenice uskladile mejne emisijske vrednosti, se zavežejo, da bodo izmenjavale podatke o svojih predpisih.

3. Če pogodbenico druga pogodbenica zaprosi za podatke ali informacije, ki niso na voljo, si prva prizadeva ugoditi prošnji, vendar pogodbenici prosilki postavi pogoj, da plača razumne stroške za zbiranje in obdelavo takih podatkov ali informacij, kjer je to primerno.

4. Za namene izvajanja te konvencije pogodbenice omogočajo izmenjavo najboljših razpoložljivih tehnologij, zlasti s spodbujanjem: komercialne izmenjave razpoložljivih tehnologij, neposrednih gospodarskih stikov in sodelovanja, vključno s skupnimi vlaganji, izmenjavo podatkov in izkušenj, ter zagotavljanjem tehnične pomoči. Pogodbenice se prav tako zavežejo, da bodo pripravljale skupne programe usposabljanja in organizirale ustrezne seminarje in srečanja.

5. Določbe te konvencije ne vplivajo na pravice in obveznosti pogodbenic v skladu z njihovo domačo zakonodajo, predpisi, upravnimi določbami ali sprejetimi pravnimi praksami ter veljavnimi mednarodnimi predpisi o varstvu podatkov, povezanih z osebnimi podatki, intelektualno lastnino, vključno z industrijsko in poslovno skrivnostjo ali nacionalno varnostjo.

6. Če se pogodbenica vendarle odloči, da drugi pogodbenici priskrbi take varovane podatke, mora pogodbenica, ki prejema take varovane podatke, spoštovati zaupnost prejetih podatkov in pogoje, pod katerimi se podatki dajejo, ter jih uporabiti le za namene, za katere so bili dani.

Člen 13

Varstvo prejetih podatkov

Če se v skladu s to konvencijo industrijske in poslovne skrivnosti ali drugi zaupni podatki sporočajo v skladu z domačimi zakoni, pogodbenice prejemnice teh podatkov upoštevajo njihovo tajnost in jih ne uporabljajo le za tiste namene, ki so določeni v tej konvenciji, ter jih ne objavljajo ali dajejo na razpolago tretjim strankam. Če katera od pogodbenic meni, da ni sposobna izpolniti te obveznosti v zvezi z zaupnimi podatki, ki jih je prejela, o tem nemudoma obvesti pogodbenico pošiljateljico in prejete podatke vrne. Osebni podatki se pošljejo pogodbenicam v skladu z domačo zakonodajo pogodbenice pošiljateljice. Prejemnica osebne podatke uporablja le za dogovorjeni namen in po pogojih, ki jih določi pošiljateljica.

Člen 14

Obveščanje javnosti

1. Pogodbenice zagotovijo, da njihovi pristojni organi na razumno zahtevo dajejo fizičnim ali pravnim osebam čim prej na voljo podatke o stanju ali kakovosti rečnega okolja v povodju Donave za plačilo razumnih stroškov in ne da bi te osebe morale dokazovati svoj interes.

2. Podatki iz odstavka 1 tega člena, ki jih imajo javni organi, se lahko dajejo v pisni, vizualni, ustni ali podatkovni obliki.

3. Določbe tega člena ne posegajo v pravice pogodbenic, da lahko v skladu z njihovimi domačimi pravnimi sistemi in veljavnimi mednarodnimi predpisi odklonijo zahtevo za take podatke, če ti prizadenejo:

(a) zaupnost postopkov javnih organov, mednarodne odnose in državno obrambo;

(b) javno varnost;

(c) zadeve, ki so ali so bile v postopku ali v preiskavi, vključno z disciplinskimi raziskavami, ali na katere se predhodni postopki nanašajo;

(d) poslovno in industrijsko zaupnost ter intelektualno lastnino;

(e) zaupnost osebnih podatkov in/ali datotek;

(f) gradivo, ki ga predloži tretja stranka, ne da bi navedena stranka bila pravno zavezana to storiti;

(g) gradivo, katerega razkritje bi prispevalo k večji verjetnosti, da bi bilo okolje, na katero se tako gradivo nanaša, prizadeto.

4. Javni organ mora osebi, ki zahteva podatke, čim prej odgovoriti. Razlogi za zavrnitev zahtevanih podatkov morajo biti dani v pisni obliki.

Člen 15

Raziskave in razvoj

1. Da bi pogodbenice dodatno pospešile uresničitev ciljev te konvencije, pripravijo dopolnilne in skupne programe znanstvenega ali tehničnega razvoja in v skladu s postopkom, ki ga določi Mednarodna komisija, Komisiji pošiljajo:

(a) rezultate takih dopolnilnih, skupnih ali drugih ustreznih raziskav, do katerih imajo dostop javni organi;

(b) ustrezne dele drugih programov znanstvenih in tehničnih raziskav.

2. Tako imajo pogodbenice vpogled v delo, ki ga na teh področjih opravljajo ali podpirajo ustrezne mednarodne organizacije in agencije.

Člen 16

Sistemi obveščanja, opozarjanja in alarmiranja, načrti ukrepov ob izrednih dogodkih

1. Pogodbenice zagotovijo usklajeno ali skupno obveščanje, sisteme obveščanja in alarmiranja na območju celotnega povodja v tolikšni meri, kot je potrebno za dopolnitev sistemov, ki so ustanovljeni in delujejo na dvostranski ravni. Posvetujejo se o načinih in sredstvih za uskladitev domačih sistemov obveščanja, opozarjanja in alarmiranja ter načrtov ukrepov ob izrednih dogodkih.

2. Pogodbenice v okviru Mednarodne komisije druga drugo obveščajo o pristojnih organih ali organih za stike, določenih v ta namen ob izrednih dogodkih, kot so naključno onesnaževanje, druge kritične vodne razmere, poplave in nevarnosti zaradi ledu. V skladu s tem pristojni organi sodelujejo pri pripravi skupnih načrtov ob izrednih dogodkih in, kjer je to potrebno, na dvostranski ravni dopolnjujejo obstoječe načrte.

3. Če pristojni organ ugotovi nenadno povečanje nevarnih snovi v reki Donavi ali v vodah na njenem prispevnem območju ali prejme obvestilo o katastrofi ali nesreči, ki lahko resno vpliva na kakovost reke Donave in prizadene nizvodne podonavske države, mora o tem nemudoma obvestiti določene organe za stike in Mednarodno komisijo v skladu s postopkom, ki ga uvede Komisija.

4. Da bi pristojni organi lahko nadzorovali in zmanjšali tveganje poplav, vključno z nevarnostmi zaradi ledu, morajo nizvodne podonavske države, ki bi bile lahko prizadete, in Mednarodno komisijo nemudoma obvestiti o nastalem pojavu in odtekanju poplav kakor tudi o predvidenih nevarnosti zaradi ledu.

Člen 17

Medsebojna pomoč

1. Pogodbenice si zaradi okrepljenega sodelovanja in lažjega izpolnjevanja obveznosti po tej konvenciji, zlasti ob kriznih razmerah v rečnem režimu, medsebojno pomagajo, ko ena od njih zaprosi za pomoč.

2. Mednarodna komisija izdela postopke za medsebojno pomoč, ki se med drugim nanašajo na naslednja vprašanja:

(a) usmerjanje, nadzor, usklajevanje in spremljanje pomoči;

(b) lokalne naprave in storitve, ki jih zagotovi pogodbenica, ki zaprosi za pomoč, vključno s poenostavitvijo formalnosti ob prehodu meje;

(c) ureditev nadomestila za pogodbenico in/ali njeno osebje, ki daje pomoč, ter po potrebi nadomestila za tranzit prek ozemlja tretjih pogodbenici;

(d) načini vračanja storitev pomoči.

DEL III

MEDNARODNA KOMISIJA

Člen 18

Ustanovitev, naloge in pristojnosti

1. Ustanovi se Mednarodna komisija za varstvo reke Donave, v tej konvenciji imenovana Mednarodna komisija, z namenom izvajanja ciljev in določb te konvencije. Pogodbenice sodelujejo v okviru Mednarodne komisije. Za izpolnjevanje obveznosti pogodbenic v skladu s členi 1 do 18 Mednarodna komisija izdeluje predloge in priporočila, naslovljena na pogodbenice.

2. Sestava in postopki Mednarodne komisije kakor tudi njene pristojnosti so podrobno določeni v Prilogi IV k tej konvenciji, ki je statut Komisije.

3. Poleg zadev, ki so ji izrecno zaupane, je Mednarodna komisija pristojna, da obravnava druge zadeve, ki so Komisiji zaupane z mandatom pogodbenic v okviru člena 3 te konvencije.

4. Izvajanje sklepov, ki jih sprejme Mednarodna komisija, je podprto z obveznostmi pogodbenic, da v skladu s členom 10 poročajo Komisiji, kakor tudi z določbami te konvencije v zvezi z domačimi podlagami in izvajanjem večstranskega sodelovanja.

5. Mednarodna komisija pregleda izkušnje, pridobljene z izvajanjem te konvencije, in po potrebi pogodbenicam daje predloge glede sprememb ali dodatkov te konvencije ali pripravlja podlago za izdelavo nadaljnjih predpisov o varstvu in gospodarjenju z vodami reke Donave ter voda na njenem prispevnem območju.

6. Mednarodna komisija odloča o sodelovanju z mednarodnimi in nacionalnimi organizacijami ali drugimi organi, ki se ukvarjajo z varstvom in gospodarjenjem z vodami reke Donave in voda na njenem prispevnem območju, ali jih to zanima ali jih zanimajo splošna vprašanja varstva in gospodarjenja z vodami. To sodelovanje je usmerjeno k okrepljenemu sodelovanju in preprečevanju podvajanja.

Člen 19

Prehod glede na Bukareško deklaracijo

Dela, ki so jih pogodbenice opravile v okviru Deklaracije o sodelovanju podonavskih držav pri vprašanjih gospodarjenja z vodami reke Donave, zlasti pri varstvu reke Donave pred onesnaževanjem, ki so jo 13. decembra 1985 (Bukareška deklaracija) podpisale delovne skupine za kakovost vode, obveščanje o poplavah in napovedi ter vodno bilanco, se prenesejo v okvir te konvencije.

DEL IV

DOLOČBE O POSTOPKU IN KONČNE DOLOČBE

Člen 20

Veljavnost prilog

S pridržkom člena 23 so priloge I do V sestavni del te konvencije.

Člen 21

Obstoječi in dopolnilni sporazumi

Pogodbenice na podlagi enakopravnosti in vzajemnosti prilagodijo obstoječe dvostranske ali večstranske sporazume ali druge dogovore, kadar je to potrebno, da se odpravijo protislovja s temeljnimi načeli te konvencije in sklenejo dopolnilne sporazume ali druge dogovore.

Člen 22

Konferenca pogodbenic

1. Pogodbenice se sestanejo na priporočilo Mednarodne komisije.

2. Na takih sestankih pogodbenice na podlagi poročila Mednarodne komisije zlasti pregledajo vprašanja politike, ki se nanašajo na izvajanje te konvencije, in sprejmejo ustrezna priporočila in odločitve.

3. Pogodbenica, katere vodja delegacije deluje kot predsednik Mednarodne komisije, prav tako predseduje takim sestankom.

4. Konferenca pogodbenic je pristojna, da sprejema priporočila ali odločitve pod pogojem, da so po uradnem vabilu navzoče vsaj tri četrtine vsej pogodbenic. Razen če v tej konvenciji ni drugače določeno, si konferenca pogodbenic prizadeva doseči sporazum s konsenzom. Če konsenza ni mogoče doseči, predsednik razglasi, da so vsa prizadevanja, da bi dosegli sporazum s konsenzom, izčrpana. Po taki razglasitvi se priporočilo ali odločitev sprejme s štiripetinsko večino pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo.

5. Odločitev postane zavezujoča prvi dan 11. meseca po datumu sprejema za vse pogodbenice, ki so zanjo glasovale in v tem času niso pisno obvestile izvršilnega sekretarja, da te odločitve ne morejo sprejeti.

Vendar se tako uradno sporočilo lahko kadar koli umakne; umik začne veljati, ko ga prejme izvršilni sekretar. Taka odločitev postane zavezujoča za vse druge pogodbenice, ki so izvršilnega sekretarja pisno obvestile, da odločitev lahko sprejmejo, od trenutka prejema navedenega obvestila ali prvi dan 11. meseca po datumu sprejema odločitve, kar je pozneje.

6. Če pa bi priporočilo ali odločitev imela finančne posledice, se lahko sprejme le s konsenzom.

Člen 23

Spremembe Konvencije

Konvencija se spremeni:

1. Vsaka pogodbenica sme predlagati spremembo te konvencije. Besedilo predlagane spremembe skupaj s predlogom za sklic konference pogodbenic pošlje depozitar pogodbenicam v pisni obliki.

2. Če vsaj tri četrtine pogodbenic podpira predlog za sklic konference pogodbenic, depozitar skliče konferenco pogodbenic v šestih mesecih na sedežu Mednarodne komisije.

3. Sprememba se na konferenci pogodbenic lahko sprejme le s konsenzom.

4. Vlada, ki je depozitar, predloži sprejeto spremembo pogodbenicam v ratifikacijo, sprejetje ali odobritev. Ratifikacija, sprejetje ali odobritev spremembe se vladi, ki je depozitar, sporočijo v pisni obliki.

5. Za pogodbenice, ki so spremembo ratificirale, sprejele ali odobrile, začne sprememba veljati 30. dan, ko je vlada, ki je depozitar, prejela uradno obvestilo o njeni ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi vsaj v štirih petinah pogodbenic. Za vsako drugo pogodbenico sprememba začne veljati 30. dan, potem ko je navedena pogodbenica deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi spremembe.

6. Priloge I, II in III lahko spremeni Mednarodna komisija v skladu s členom 5 svojega statuta.

Člen 24

Reševanje sporov

1. Če med dvema ali več pogodbenicama nastane spor zaradi razlage ali uporabe te konvencije, si ga prizadevajo rešiti s pogajanjem ali na drug, za stranki v sporu sprejemljiv način, in če je ustrezno, s pomočjo Mednarodne komisije.

2. (a) Če stranki v sporu spora s skladu z odstavkom 1 tega člena ne moreta rešiti v razumnem času, ki pa ni daljši od dvanajst mesecev, potem ko je stranka v sporu Mednarodno komisijo obvestila o sporu, se le-ta predloži v obvezno odločanje po enem od načinov za mirno reševanje:

- Meddržavnemu sodišču,

- arbitraži v skladu s Prilogo V k tej konvenciji.

(b) Pogodbenica ob ratifikaciji, odobritvi ali pristopu k tej konvenciji ali kadar kolipozneje depozitarju pošlje pisno izjavo, da za spor, ki ni bil rešen v skladu z odstavkom 1 tega člena, sprejme enega ali oba načina za reševanje sporov iz pododstavka (a) tega odstavka.

(c) Če stranki v sporu sprejmeta oba načina za reševanje sporov iz pododstavka (a) tega odstavka, se spor predloži v reševanje Mednarodnemu sodišču, razen če se stranke ne dogovorijo drugače.

(d) Če stranki v sporu ne sprejmeta istega načina za reševanje sporov iz pododstavka (a) tega odstavka, se spor predloži v reševanje arbitraži.

(e) Za pogodbenico, ki ni poslala izjave v skladu s pododstavkom (b) tega odstavka ali katere izjava ni več veljavna, se šteje, da je sprejela arbitražo.

Člen 25

Podpis

Ta konvencija je na voljo za podpis podonavskim državam, ki so polno upravičene do pravic in privilegijev članstva v Združenih narodih v skladu z Ustanovno listino ZN, kakor tudi Evropski skupnosti in kateri kolidrugi regionalni organizaciji za gospodarsko povezovanje, na katero so take države, kot njene članice, prenesle pristojnosti za zadeve, ki jih ureja ta konvencija v Sofiji 29. junija 1994.

Člen 26

Ratifikacija, sprejetje ali odobritev

Ta konvencija se mora ratificirati, sprejeti ali odobriti. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri vladi Romunije, ki deluje kot depozitar te konvencije.

Člen 27

Začetek veljavnosti

Ta konvencija začne veljati 90. dan po datumu deponiranja devete listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu. Za vsako državo ali regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje, ki ratificira, sprejme, odobri to konvencijo ali pristopi k njej po deponiranju devete listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, ta konvencija začne veljati 90. dan po datumu, ko je deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

Člen 28

Pristop, sodelovanje

1. Država ali regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje iz člena 25 te konvencije, ki ni podpisala te konvencije, lahko pristopi k tej konvenciji. Listina o pristopu se deponira pri depozitarju.

2. Pogodbenice lahko soglasno povabijo katero koli drugo državo ali regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje, da pristopi k tej konvenciji ali pri njej sodeluje s posvetovalni statusom.

Člen 29

Odpoved

Kadar kolipo petih letih od dne, ko je ta konvencija za določeno pogodbenico začela veljati, lahko navedena pogodbenica s pisnim uradnim obvestilom, poslanim depozitarju, to konvencijo odpove. Vsaka taka odpoved začne veljati eno leto po tem, ko je depozitar prejel uradno obvestilo.

Člen 30

Naloge depozitarja

Vlada, ki je depozitar, opravlja naloge depozitarja te konvencije, depozitar pa zlasti obvešča pogodbenice o:

(a) deponiranih listinah o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, o odpovedi ali drugih podatkih, izjavah in listinah, predvidenih v tej konvenciji;

(b) datumu začetka veljavnosti te konvencije.

Člen 31

Verodostojna besedila, depozitar

Izvirnik te konvencije, katerega angleško in nemško besedilo sta enako verodostojni, se deponira pri vladi Romunije, ki pošlje overovljene izvode besedil pogodbenicam.

V potrditev tega so podpisniki, ki so jih pravilno pooblastile njihove vlade, podpisali Konvencijo o sodelovanju pri varstvu in trajnostni uporabi reke Donave (Konvencijo o varstvu reke Donave).

V Sofiji, 29. junija 1994

--------------------------------------------------

PRILOGA I

DEL 1

Najboljše razpoložljive tehnologije

1. Uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij poudarja uporabo tehnologije z nič odpadki, če je na voljo.

2. Izraz "najboljše razpoložljive tehnologije" pomeni najnovejšo razvojno stopnjo razvoja (stanje tehnike) delovnih postopkov, naprav ali delovnih metod, ki kažejo praktično primernost posameznega ukrepa za omejevanje izpustov, emisij in odpadkov. Pri ugotavljanju, ali delovni postopki, naprave in delovne metode v splošnem ali v posameznih primerih pomenijo najboljše razpoložljive tehnologije, je treba posebno pozornost posvečati:

(a) primerljivim delovnim postopkom, napravam ali delovnim metodam, ki so bili v zadnjem času uspešno preizkušeni;

(b) tehnološkemu napredku in spremembam pri znanstvenih spoznanjih in razumevanju;

(d) časovnim omejitvam za postavitev naprav v novih in obstoječih obratih;

(e) vrsti in količini zadevnih izpustov in emisij.

3. Iz tega izhaja, da se bodo "najboljše razpoložljive tehnologije" za posamezni postopek s časom spremenile ob upoštevanju tehnološkega napredka, gospodarskih in družbenih dejavnikov kakor tudi sprememb pri znanstvenih spoznanjih in razumevanju.

4. Če zmanjšanje izpustov in emisij zaradi uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij ne vodi k okolju sprejemljivim rezultatom, je treba izvajati dodatne ukrepe.

5. Izraz "tehnologije" vključuje tako uporabljeno tehnologijo kot način, po katerem so naprave zasnovane, zgrajene, vzdrževane, upravljane in odstranjene.

DEL 2

Najboljša okoljska praksa

1. Najboljša okoljska praksa pomeni uporabo najprimernejše kombinacije sektorskih strategij in ukrepov nadzora varstva okolja.

2. Pri določanju, katera kombinacija ukrepov je najboljša okoljska praksa, je treba v splošnem ali v posameznih primerih zlasti posebno pozornost posvečati:

- previdnostnemu načelu,

- tveganosti proizvoda ali njegove proizvodnje, uporabe in končnega odlaganja za okolje (načelo odgovornosti),

- nadomestitvi z dejavnostmi ali snovmi, ki manj onesnažujejo, in varčevanjem z viri, vključno z energijo (načelo zmanjšanja),

- obsegu uporabe,

- možni koristi ali škodi nadomestnih materialov ali dejavnosti za okolje,

- napredku in spremembam pri znanstvenih spoznanjih in razumevanju,

- časovnih omejitvah za izvajanje,

- družbenih in gospodarskih posledicah.

3. Iz tega izhaja, da se bo najboljša okoljska praksa za posamezni vir vplivov s časom spremenila ob upoštevanju tehnološkega napredka, gospodarskih in družbenih dejavnikov kakor tudi sprememb pri znanstvenih spoznanjih in razumevanju.

4. Če zmanjšanje vplivov zaradi uporabe najboljše okoljske prakse ne vodi k okolju sprejemljivim rezultatom, je treba izvajati dodatne ukrepe in na novo opredeliti najboljšo okoljsko prakso.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

GOSPODARSKI SEKTORJI IN NEVARNE SNOVI

DEL 1

Seznam gospodarskih sektorjev in industrij

1. V sektorju proizvodnje toplote, energetike in rudarstva:

(a) ravnanje z dimnimi in izpušnimi plini, žlindrami, kondenzati iz kurilnih naprav;

(b) hladilni sistemi;

(d) oplemenitenje premoga in pridobivanje stranskih proizvodov premoga, briketiranje;

(e) proizvodnja lesnega lignita, aktivnega oglja, saj.

2. V sektorju proizvodnje kamna in gline, gradbenega materiala, stekla in keramike:

(a) proizvodnja vlaknastega cementa in izdelkov iz vlaknastega cementa;

(b) proizvodnja in predelava stekla, steklenih vlaken, mineralnih vlaken;

3. V kovinski industriji:

(a) obdelava in predelava kovin: elektrogalvanske delavnice, lužilnice, obrati za anodno oksidacijo, polirnice, obrati za vročo galvanizacijo, kalilnice jekla, obrati za proizvodnjo tiskanih vezij, izdelava baterij, emajliranje, mehanične delavnice, polirnice drsnih utorov;

(b) proizvodnja železa in jekla, vključno z livarstvom;

(d) proizvodnja železovih zlitin.

4. V sektorju anorganske kemije:

(a) proizvodnja osnovnih kemikalij;

(b) proizvodnja mineralnih kislin, baz, soli;

(d) proizvodnja mineralnih gnojil (razen kalijevih gnojil), soli fosforne kisline, fosfatov za krmo;

(e) proizvodnja natrijevega karbonata;

(f) proizvodnja korunda;

(g) proizvodnja anorganskih pigmentov, mineralnih pigmentov;

(h) proizvodnja polprevodnikov, usmernikov, fotoelektričnih celic;

(i) proizvodnja razstreliva, vključno s pirotehniko;

(j) proizvodnja visoko disperznih oksidov;

(k) proizvodnja barijevih spojin.

5. V sektorju organske kemije:

(a) proizvodnja osnovnih kemikalij;

(b) proizvodnja barvil, pigmentov, barv;

(d) proizvodnja in predelava plastike, gume, kavčuka;

(e) proizvodnja organskih halogenih spojin;

(f) proizvodnja organskih razstreliv, trdnih goriv;

(g) proizvodnja dodatkov v industriji usnja, papirja in tekstila;

(h) proizvodnja farmacevtskih izdelkov;

(i) proizvodnja biocidov;

(j) proizvodnja surovin za pralne praške in čistila;

(k) proizvodnja kozmetike;

(l) proizvodnja želatin, kožnega kleja, lepil.

6. V sektorju mineralnih in sintetičnih olj:

(a) predelava mineralnih olj, proizvodnja in rafiniranje izdelkov iz mineralnih olj, proizvodnja ogljikovodikov;

(b) pridobivanje olja iz mešanic olja in vode, obrati za izločanje snovi iz emulzij, pridobivanje in obdelava odpadnega olja;

7. V sektorjih tiskarn, repro studiev, obratov za površinsko obdelavo in izdelavo plastičnih oblog kakor tudi drugih oblik predelave smol in plastike:

(a) proizvodnja tiskanih in grafičnih izdelkov;

(b) tiskalni in filmski laboratoriji;

(d) proizvodnja premaznega in impregniranega materiala.

8. V lesni industriji, industriji celuloze in papirja:

(a) proizvodnja celuloze, papirja in lepenke;

(b) proizvodnja in premazovanje ivernih plošč.

9. V tekstilnem, usnjarskem in krznarskem sektorju:

(a) proizvodnja tekstilij, apretura tekstilij;

(b) proizvodnja usnja, apretura usnja, proizvodnja umetnega usnja, apretura krzna;

10. Drugi sektorji:

(a) recikliranje, obdelava, skladiščenje, natovarjanje, raztovarjanje in odlaganje odpadkov ter odpadnih snovi: skladiščenje, natovarjanje, raztovarjanje in prenos kemikalij;

(b) medicinske in znanstvene raziskave in razvoj, bolnišnice, zdravniške ambulante, inštituti za radiologijo, laboratoriji, preizkuševalnice;

(d) avtomehanične delavnice, avtopralnice;

(e) čiščenje vode;

(f) barvanje in lakiranje;

(g) proizvodnja in predelava rastlinskih in živalskih izvlečkov;

(h) proizvodnja in predelava mikroorganizmov in virusov z novo kombiniranimi nukleinskimi kislinami in vitro;

(i) gospodarski sektorji, ki uporabljajo radioaktivne snovi (jedrska industrija).

DEL 2

Priročni seznam nevarnih snovi in skupin snovi

A. Prednostne skupine snovi

(a) težke kovine in njihove spojine;

(b) spojine organskih halogenov;

(d) sredstva za zaščito rastlin, pesticidi (fungicidi, herbicidi, insekticidi, algicidi) in kemikalije, ki se uporabljajo za zaščito lesa, celuloze, papirja, kož in tekstila itd.;

(e) olja in ogljikovodiki naftnega izvora;

(f) druge organske spojine, ki so posebej nevarne za vodno okolje;

(g) anorganske dušikove in fosforjeve spojine;

(h) radioaktivne snovi, vključno z odpadki.

B. Posamezne nevarne snovi

Glede na precejšnje razlike v stopnji nevarnosti snovi, ki jih vsebujejo določene skupine snovi, je treba opozoriti na nekatere posamezne snovi, ki lahko imajo v praksi odločilni pomen.

1. | Živo srebro | 7439976 | 21. | Trifluralin | 1582098 |

2. | Kadmij | 7440439 | 22. | Endosulfan | 115297 |

3. | Baker | 7440508 | 23. | Simazin | 122349 |

4. | Cink | n.a. | 24. | Atrazin | 1912249 |

5. | Svinec | 7439921 | 25. | Tributilijeve spojine | — |

6. | Arzen | 7440382 | 26. | Trifeniltinijeve spojine | — |

7. | Krom | n.a. | 27. | Acinfos-etil | 2642719 |

8. | Nikelj | 7440020 | 28. | Acinfos-metil | 86500 |

9. | Bor | n.a. | 29. | Fenitrotion | 122145 |

10. | Kobalt | n.a. | 30. | Fention | 55389 |

11. | Selen | 7782492 | 31. | Malation | 121755 |

12. | Srebro | n.a. | 32. | Paration | 56382 |

13. | Drin | — | 33. | Paration-metil | 298000 |

14. | HCH | 608731 | 34. | Diklorvos | 62737 |

15. | DDT | 50293 | 35. | Trikloretilen | 79016 |

16. | Pentaklorofenol | 87865 | 36. | Tetrakloretilen | 127184 |

17. | Heksaklorobenzen | 118741 | 37. | Triklorbenzen | — |

18. | Heksaklorobutadien | 87683 | 38. | Dikloretan 1.2 | 107062 |

19. | Ogljikov tetraklorid | 56235 | 39. | Trikloretan | 71556 |

20. | Kloroform | 67663 | 40. | Dioksini | n.a. |

--------------------------------------------------

PRILOGA III

Splošne smernice o ciljih in merilih glede kakovosti vode [1]

Cilji in merila glede kakovosti vode, izdelani za določene odseke reke Donave in za površinske vode v njenem prispevnem območju so:

(a) upoštevati možnost vzdrževanja in, kjer je to potrebno, izboljšati obstoječo kakovost vode;

(b) prizadevati si za zmanjšanje povprečne obremenitve in koncentracij zaradi onesnaževanja (zlasti nevarnih snovi) do določene stopnje v določenem obdobju;

(d) upoštevati posebne zahteve glede občutljivih in posebej zavarovanih voda in njihovega okolja, npr. jezer, območij za varstvo obrežnega filtriranja vode in močvirij;

(e) temeljiti na uporabi metodologij biološkega razvrščanja in kemičnih kazalcev pri srednjeročnih in dolgoročnih pregledih vzdrževanja in izboljševanja kakovosti vode;

(f) upoštevati raven doseganja ciljev in v posameznih primerih zahtevati dodatne zaščitne ukrepe.

[1] Cilji in merila kakovosti vode se praviloma oblikujejo posamezno in se predvsem prilagajajo prevladujočim razmeram glede na ekosisteme, vodne vire in njihovo rabo. Zato se pogodbenicam v okviru te konvencije dajejo le splošne smernice.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

Statut mednarodne Komisije za varstvo reke donave

Člen 1

Sestava

1. Mednarodna komisija je sestavljena iz delegacij, ki jih imenujejo pogodbenice. Vsaka pogodbenica imenuje največ pet delegatov, vključno z vodjo delegacije in njegovim namestnikom.

2. Poleg tega lahko vsaka delegacija najame določeno število izvedencev, ki jih potrebuje pri obravnavi posebnih vprašanj, njihova imena pa sporoči sekretariatu Mednarodne komisije.

Člen 2

Predsedstvo

1. Mednarodni komisiji predseduje vsaka pogodbenica izmenično eno leto po abecednem redu (v angleščini). Delegacija, ki prevzema predsedstvo, imenuje enega od svojih članov za predsednika Mednarodne komisije.

2. Na sestankih Mednarodne komisije predsednik praviloma ne prevzame besede v imenu svoje delegacije.

3. Dodatne podrobnosti v zvezi s predsedstvom določi Mednarodna komisija in jih vključi v svoj poslovnik.

Člen 3

Sestanki

1. Mednarodna komisija se na povabilo predsednika vsaj enkrat letno sestane na rednem sestanku na kraju, ki ga določi predsednik.

2. Izredne sestanke mora sklicati predsednik na zahtevo vsaj treh delegacij.

3. V obdobju med sestanki Komisije se lahko vodje delegacij med seboj posvetujejo.

4. Predsednik predlaga točke dnevnega reda, ki vključujejo poročila stalne delovne skupine in njenih strokovnih skupin. Vsaka delegacija ima pravico predlagati, da se na dnevni red uvrstijo zadeve, katerih obravnavo želi. Vrstni red zadev na dnevnem redu Mednarodne komisije se določi z večinskim glasovanjem.

Člen 4

Odločanje

1. Vsaka delegacija ima en glas.

2. Ne glede na določbe odstavka 1 tega člena, je Evropska komisija v okviru svojih pristojnosti upravičena do števila glasov, ki je enako številu njenih držav članic, ki so pogodbenice te konvencije. Ta organizacija ne uveljavlja svoje glasovalne pravice v primerih, ko jo uveljavljajo njene države članice in obratno.

3. Mednarodna komisija je sklepčna, če sta navzoči vsaj dve tretjini pogodbenic.

4. Pisni postopki so možni pod pogoji, določenimi s poslovnikom Mednarodne komisije.

Člen 5

Sprejemanje sklepov

1. Sklepi in priporočila se sprejmejo s konsenzom delegacij Mednarodne komisije. Če konsenza ni mogoče doseči, predsednik Komisije razglasi, da so vsa prizadevanja, da bi dosegli sporazum s konsenzom, izčrpana. Če v konvenciji ni drugače določeno, Komisija v tem primeru sprejme sklepe in priporočila s štiripetinsko večino glasov delegacij, ki so navzoče in glasujejo.

2. Sklep postane zavezujoč prvi dan 11. meseca po datumu, ko je bil sprejet, za vse pogodbenice, ki so zanj glasovale in izvršilnemu sekretarju v tem času niso pisno sporočile, da sklepa ne morejo sprejeti. Vendar se tako uradno sporočilo lahko kadar koliumakne; umik začne veljati, ko ga prejme izvršilni sekretar. Tak sklep postane zavezujoč za vsako drugo pogodbenico, ki je izvršilnega sekretarja pisno obvestila, da lahko sklep sprejme, od trenutka prejema navedenega obvestila ali prvi dan 11. meseca po datumu, ko je bil sklep sprejet, kar je pozneje.

Člen 6

Strokovni organi

1. Mednarodna komisija ustanovi stalno delovno skupino. Za nekatera delovna področja in za posebno problematiko se uvedejo stalne ali začasne strokovne skupine.

2. Stalno delovno skupino in strokovne skupine sestavljajo delegati in strokovnjaki, ki jih imenujejo delegacije Komisije.

3. V stalni delovni skupini sodelujejo delegati iz vseh pogodbenic. Mednarodna komisija imenuje svojega predsednika in določi največje število delegatov. Komisija tudi določi število strokovnjakov, ki sodelujejo v strokovnih skupinah.

Člen 7

Sekretariat

1. Ustanovi se stalni sekretariat.

2. Stalni sekretariat ima svoj sedež na Dunaju.

3. Mednarodna komisija imenuje izvršilnega sekretarja in predvidi določbe za imenovanje drugega takega osebja, ki bi lahko bilo potrebno. Komisija določa naloge izvršilnega sekretarja in pogoje za opravljanje te funkcije.

4. Izvršilni sekretar opravlja naloge, potrebne za izvajanje te konvencije in za delo Mednarodne komisije, kakor tudi druge naloge, ki mu jih Komisija poveri v skladu s svojim poslovnikom in finančnimi predpisi.

Člen 8

Poverjanje nalog posebnim izvedencem

Mednarodna komisija se lahko v okviru svojih presoj, lahko Mednarodna komisija za ocenitev pridobljenih rezultatov in analizo posebnih vprašanj poveri naloge posebnim izvedencem, znanstvenim ustanovam ali drugim ustanovam.

Člen 9

Poročila

Mednarodna komisija predloži pogodbenicam letno poročilo o svojih dejavnostih kakor tudi druga zahtevana poročila, v katerih zlasti vključi rezultate spremljanja in vrednotenja.

Člen 10

Pravna sposobnost in zastopanje

1. Mednarodna komisija ima tako pravno sposobnost, kot bi bila potrebna za opravljanje svojih nalog in izpolnjevanje svojih ciljev v skladu z zakonodajo, ki se uporablja na sedežu njenega sekretariata.

2. Mednarodno komisijo zastopa njen predsednik. To zastopstvo mora biti dodatno opredeljeno s poslovnikom.

Člen 11

Stroški

1. Mednarodna komisija sprejme svoj finančni pravilnik.

2. Komisija sprejme letni ali dvoletni proračun predlaganih izdatkov in prouči ocene proračuna za naslednje proračunsko leto.

3. Skupni znesek proračuna, vključno z vsakim dodatnim proračunom, ki ga sprejme Komisija, v enakih delih prispevajo pogodbenice, ki niso članice Evropske skupnosti, razen če Komisija soglasno ne odloči drugače.

4. Evropska skupnost k proračunu prispeva le 2,5 % upravnih stroškov.

5. Vsaka pogodbenica plača izdatke, povezane s sodelovanjem svojih predstavnikov, strokovnjakov in svetovalcev v Komisiji.

6. Vsaka pogodbenica krije stroške tekočih dejavnosti spremljanja in vrednotenja, ki se izvajajo na njenem ozemlju.

Člen 12

Poslovnik

Mednarodna komisija sestavi svoj poslovnik.

Člen 13

Delovna jezika

Uradna jezika Mednarodne komisije sta angleščina in nemščina.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

ARBITRAŽA

1. Postopek arbitraže iz člena 24 te konvencije mora biti v skladu z odstavki 2 do 10.

2. (a) Če nastane spor, ki je predložen arbitraži v skladu s členom 24(2) te konvencije, se na zahtevo ene stranke v sporu proti drugi ustanovi arbitražno sodišče. V zahtevku za arbitražo so navedeni predmet zahtevka in členi te konvencije, katerih razlaga ali uporaba je sporna.

(b) Stranka vlagateljica zahtevka obvesti Mednarodno komisijo, da je zahtevala ustanovitev arbitražnega sodišča, pri čemer navede ime druge stranke v sporu in člene te konvencije, katerih razlaga ali uporaba je po njenem mnenju sporna. Tožnico kakor tudi toženo stranko lahko sestavlja več pogodbenic. Mednarodna komisija pošlje tako prejeto obvestilo vsem pogodbenicam te konvencije.

3. Arbitražno sodišče sestavljajo trije člani: stranka tožnica ali stranke tožnice in druga stranka ali stranke v sporu v dveh mesecih imenuje(jo) razsodnika; oba tako imenovana razsodnika sporazumno v dveh mesecih imenujeta tretjega razsodnika, ki je predsednik arbitražnega sodišča. Slednji ne sme biti državljan katere koli od strank v sporu, ne sme imeti stalnega bivališča na ozemlju katere od teh strank, ne sme biti zaposlen pri kateri koliod njih ali se v kakšni drugi funkciji ukvarjati s tem primerom.

4. (a) Če ena od strank v sporu v dveh mesecih po prejemu zahtevka ne imenuje razsodnika, lahko druga stranka obvesti predsednika Meddržavnega sodišča, ki v naslednjih dveh mesecih imenuje predsednika arbitražnega sodišča. Po imenovanju predsednik arbitražnega sodišča od stranke, ki ni imenovala razsodnika, zahteva, da to stori v dveh mesecih. Če razsodnik po izteku takega obdobja ni imenovan, predsednik arbitražnega sodišča obvesti predsednika Meddržavnega sodišča, ki v naslednjih dveh mesecih sam opravi to imenovanje.

(b) Če predsednik arbitražnega sodišča ni imenovan v dveh mesecih po imenovanju drugega razsodnika, ga predsednik Meddržavnega sodišča na zahtevo ene od obeh strank imenuje v naslednjih dveh mesecih.

5. (a) Arbitražno sodišče odloča v skladu s pravili mednarodnega prava in zlasti s pravili te konvencije.

(b) Vsako arbitražno sodišče, ustanovljeno skladno z določbami te priloge, sestavi svoj poslovnik.

6. (a) Sklepi arbitražnega sodišča o postopku in vsebini se sprejmejo z večino glasov njenih članov.

(b) Za ugotavljanje dejstev lahko arbitražno sodišče uporabi vsa ustrezna sredstva. Na zahtevo ene od strank lahko arbitražno sodišče odredi bistvene začasne zaščitne ukrepe.

(c) Če dve arbitražni sodišči ali več, ustanovljenih skladno z določbami te priloge, prejmejo zahtevke z enakimi ali podobnimi vsebinami, se lahko obvestijo o postopkih za ugotavljanje dejstev in jih, kolikor je to mogoče, upoštevajo.

(d) Stranke v sporu zagotovijo vse potrebno za učinkovito vodenje postopkov.

(e) Odsotnost stranke v sporu ni ovira v postopku.

7. Če arbitražno sodišče zaradi posebnih okoliščin primera ne določi drugače, stroške sodišča, vključno s honorarji njegovih članov, krijejo stranke v sporu v enakih deležih. Sodišče vodi evidenco vseh svojih izdatkov in strankam pošlje njihov končni obračun.

8. Arbitražno sodišče izreče razsodbo v petih mesecih po datumu svoje ustanovitve, razen če meni, da je treba rok podaljšati, vendar ne za dlje kot pet mesecev.

9. Pogodbenica, ki ima v sporni zadevi pravni interes, ki ga sklep utegne prizadeti, lahko s soglasjem sodišča poseže v postopke. Razsodba arbitražnega sodišča je za stranko, ki je posegla v postopek, enako zavezujoča kot za stranke v sporu.

10. (a) Razsodbi arbitražnega sodišča mora biti priložena utemeljitev. Za stranke v sporu je dokončna in zavezujoča. Arbitražno sodišče pošlje razsodbo strankam v sporu in Mednarodni komisiji. Komisija pošlje prejete podatke vsem pogodbenicam te konvencije.

(b) Spor, do katerega lahko pride med pogodbenicami zaradi razlage ali izvršbe razsodbe, lahko ena od strank pošlje v reševanje arbitražnemu sodišču, ki je razsodbo izreklo, ali, če ga slednje ne more sprejeti v reševanje, drugemu arbitražnemu sodišču, ustanovljenemu v ta namen na enak način kot prvo.

--------------------------------------------------

Sklepna listina

Konferenca za podpis Konvencije o sodelovanju pri varstvu in trajnostni uporabi reke Donave je potekala 29. junija 1994 v Sofiji.

Na Konferenci so bile zastopane vlade naslednjih držav: Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Češke, Nemčije, Madžarske, Moldavije, Romunije, Slovaške, Slovenije in Ukrajine. Na konferenci je sodeloval predstavnik Evropske skupnosti.

Enota za uskladitev programa – Okoljski program za povodje reke Donave se je Konference udeležila kot opazovalec.

Seznam delegacij je priložen.

Uvodnega zasedanja Konference se je udeležil namestnik ministrskega predsednika Republike Bolgarije H. E. Evgeni Matinchev, ki je nagovoril udeležence.

Konferenca je za predsednika izvolila ministra za okolje Republike Bolgarije dr. Valentina Bossevskyja.

Izjave so dale vodje delegacij Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Nemčije, Madžarske, Moldavije, Romunije, Slovaške, Slovenije, Ukrajine in Evropske skupnosti.

Konferenca je obravnavala in 29. junija 1994 sprejela Konvencijo o sodelovanju pri varstvu in trajnostni uporabi reke Donave. Isti dan je bila Konvencija na voljo za podpis in so jo podpisale Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Nemčija, Madžarska, Moldavija, Romunija, Slovaška, Ukrajina in Evropska skupnost.

Konferenco se je obvestilo, da vladi Češke in Slovenije še nista končali svojega zakonodajnega postopka za podpis Konvencije kakor tudi o njihovi pripravljenosti, da čim prej podpišejo Konvencijo.

Konferenca je sprejela deklaracijo o nekaterih vprašanjih začasnega izvajanja Konvencije, katere besedilo je priloženo k tej sklepni listini.

V potrditev tega so spodaj podpisani podpisali to sklepno listino.

Sestavljeno v Sofiji, devetindvajsetega junija 1994 v enem izvirniku v angleškem in nemškem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni, ki ga je treba deponirati pri vladi Romunije.

--------------------------------------------------

21997A1212(03)