Konvencija

o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov

PREAMBULA

DRŽAVE ČLANICE SVETA EVROPE IN DRUGE PODPISNICE TE KONVENCIJE, KI

upoštevajo, da je cilj Sveta Evrope doseči večjo enotnost med njegovimi članicami;

upoštevajo željo Sveta Evrope po sodelovanju z drugimi državami pri ohranjanju narave;

priznavajo, da prosto živeče rastlinstvo in živalstvo pomenita naravno dediščino estetske, znanstvene, kulturne, rekreativne, gospodarske in izvirne vrednosti in jo je treba ohraniti in predati naslednjim generacijam;

priznavajo bistveno vlogo prosto živečega rastlinstva in živalstva pri vzdrževanju biološkega ravnovesja;

ugotavljajo, da se številčnost mnogih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst resno zmanjšuje in da nekaterim od njih grozi izumrtje;

se zavedajo, da je ohranjanje naravnih življenjskih prostorov bistveno za varstvo in ohranitev prosto živečega rastlinstva in živalstva;

priznavajo, da bi vlade v svojih nalogah in programih morale upoštevati varstvo prosto živečega rastlinstva in živalstva ter da bi bilo treba vzpostaviti mednarodno sodelovanje še posebej za varstvo selivskih vrst;

upoštevajo vsesplošne zahteve vlad ali mednarodnih teles po skupnem ukrepanju, posebej zahteve, ki sta jih izrazili Konferenca Združenih narodov o človekovem okolju leta 1972 in Posvetovalna skupščina Sveta Evrope;

si želijo še posebej pri ohranjanju prosto živečega rastlinstva in živalstva upoštevajo priporočila resolucije 2 Druge evropske ministrske konference o okolju,

SO SE SPORAZUMELE O NASLEDNJEM:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

1. Cilji te konvencije so ohranitev prosto živečega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov, še posebej tistih vrst in življenjskih prostorov, katerih ohranitev zahteva sodelovanje med državami ter spodbuja takšno sodelovanje.

2. Poseben poudarek je namenjen zelo ogroženimi in ranljivim vrstam, vključno z zelo ogroženimi in ranljivimi selivskimi vrstami.

Člen 2

Pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe za vzdrževanje populacije prosto živečega rastlinstva in živalstva na ravni, ki ustreza zlasti ekološkim, znanstvenim in kulturnim zahtevam, ali jo prilagodijo tej ravni, pri čemer upoštevajo gospodarske in rekreativne zahteve in potrebe podvrst, varietet ali form, ki so krajevno ogrožene.

Člen 3

1. Vsaka pogodbenica v skladu z določbami te konvencije spodbuja državno politiko za ohranitev prosto živečega rastlinstva, živalstva in naravnih življenjskih prostorov s posebno pozornostjo do ogroženih in občutljivih vrst, posebej endemičnih, kakor tudi ogroženih življenjskih prostorov.

2. Vsaka pogodbenica se obvezuje, da bo v svoji politiki načrtovanja in razvojni politiki ter v ukrepih proti onesnaževanju upoštevala ohranitev prosto živečega rastlinstva in živalstva.

3. Vsaka pogodbenica spodbuja izobraževanje in razširjanje splošnih informacij o potrebi po ohranjanju vrst prosto živečega rastlinstva in živalstva ter njunih življenjskih prostorov.

POGLAVJE II

Varstvo življenjskih prostorov

Člen 4

1. Vsaka pogodbenica z ustreznimi in potrebnimi zakonskimi in upravnimi ukrepi zagotovi ohranitev življenjskih prostorov prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih, ki so navedene v dodatkih I in II, ter ohranitev ogroženih naravnih življenjskih prostorov.

2. Pogodbenice v svoji politiki načrtovanja in razvojni politiki upoštevajo varstvene zahteve območij, ki so zavarovana v skladu s prejšnjim odstavkom, tako da bi se izognile ali kolikor mogoče zmanjšale vsako poslabšanje stanja teh območij.

3. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo posvečale posebno pozornost zavarovanju območij, pomembnih za selivske vrste, navedene v dodatkih II in III, in ki so na selitvenih poteh namenjena za prezimovanje, počivanje, prehranjevanje, razmnoževanje ali goljenje.

4. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo v skladu s tem členom na primeren način usklajevale svoja prizadevanja za zavarovanje naravnih življenjskih prostorov, če so ti na obmejnih območjih.

POGLAVJE III

Varstvo vrst

Člen 5

Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne in potrebne zakonske in upravne ukrepe, da bi zagotovila posebno varstvo prosto živečih rastlinskih vrst, navedenih v Dodatku I. Namerno nabiranje, zbiranje, sekanje ali ruvanje teh rastlin je prepovedano. Vsaka pogodbenica na ustrezen način prepove prisvajanje ali prodajo teh vrst.

Člen 6

Vsaka pogodbenica z ustreznimi in potrebnimi zakonskimi in upravnimi ukrepi zagotovi posebno varstvo prosto živečih živalskih vrst, navedenih v Dodatku II. Za navedene vrste so še posebej prepovedani:

(a) vse oblike namernega lovljenja in zadrževanja ter namernega ubijanja;

(b) namerno poškodovanje ali uničenje krajev za razmnoževanje ali počivanje;

(c) namerno vznemirjanje vrst prosto živečega živalstva, zlasti med razmnoževanjem, vzrejo mladičev in prezimovanjem, v taki meri, da bi vznemirjanje postalo moteče glede na cilje te konvencije;

(d) namerno uničevanje ali prisvajanje jajc iz narave ali zadrževanje teh jajc, čeprav so prazna;

(e) prisvajanje teh živali, živih ali mrtvih, vključno z nagačenimi živalmi in katerim koli z lahkoto prepoznavnim delom ali izdelkom iz teh, ali domače trgovanje z njimi, če bi to prispevalo k učinkovitosti določb tega člena.

Člen 7

1. Vsaka pogodbenica z ustreznimi in potrebnimi zakonskimi in upravnimi ukrepi zagotovi varstvo prosto živečih živalskih vrst, navedenih v Dodatku III.

2. Vsako izkoriščanje prosto živečega živalstva, navedenega v Dodatku III, je urejeno tako, da so populacije zunaj nevarnosti, pri čemer je treba upoštevati zahteve člena 2.

3. Ukrepi, ki jih je treba sprejeti, vključujejo:

(a) časovne omejitve in/ali druge postopke, ki urejajo izkoriščanje;

(b) začasno ali krajevno prepoved izkoriščanja, kot je to primerno, z namenom zadovoljivo obnoviti populacijsko raven;

(c) ustrezna ureditev trgovanja, zadrževanja za prodajo, transporta za prodajo ali ponudbe za prodajo živih in mrtvih prosto živečih živali.

Člen 8

V zvezi z lovljenjem ali ubijanjem prosto živečih živalskih vrst, navedenih v Dodatku III, in v primerih, ko v skladu s členom 9 veljajo izjeme za vrste, navedene v Dodatku II, pogodbenice prepovejo uporabo vseh sredstev brez izjeme za lovljenje in ubijanje ter uporabo vseh sredstev, ki lahko povzročijo krajevno izginjanje populacij neke vrste ali resno vznemirjanje populacij neke vrste, in zlasti sredstev, navedenih v Dodatku IV.

Člen 9

1. Vsaka pogodbenica lahko uveljavi izjeme k določbam členov 4, 5, 6 in 7 ter k prepovedim uporabe sredstev, navedenih v členu 8, pod pogojem, da ni nobene druge zadovoljive rešitve in da ta izjema ne bo ogrozila preživetja zadevne populacije:

- za zavarovanje rastlinstva in živalstva,

- za preprečitev resne škode na posevkih, živini, gozdovih, gojiščih rib, vodi in drugih oblikah lastnine,

- v interesu splošnega zdravja in varnosti, varnosti zračnega prometa ali drugih prevladujočih splošnih interesov,

- za raziskovalne in izobraževalne namene, za obnovitev populacije, ponovno naseljevanje in potrebno razmnoževanje,

- za dovolitev prisvajanja, zadrževanja ali drugega sprejemljivega izkoriščanja določenih prosto živečih živali in rastlin v majhnem številu pod strogo nadzorovanimi pogoji na selektivni podlagi in v omejenem obsegu.

2. Pogodbenice vsaki dve leti poročajo stalnemu odboru o izjemah, ki jih uveljavljajo v skladu s prejšnjim odstavkom. Ta poročila morajo natančno navesti:

- populacije, ki so ali so bile obravnavane kot izjema, in če je možno, tudi število zajetih primerkov,

- sredstva, odobrena za ubijanje ali lovljenje,

- pogoje tveganja ter časovne in krajevne okoliščine, pod katerimi so bile te izjeme odobrene,

- organ, pooblaščen za izjavo o izpolnjevanju pogojev in za odločanje o sredstvih, ki se lahko uporabljajo, njihovih omejitvah in o osebah, ki so dobile navodila za izvajanje teh odločitev,

- uporabljene nadzorne mehanizme.

POGLAVJE IV

Posebne določbe za selivske vrste

Člen 10

1. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo poleg ukrepov, ki so navedeni v členih 4, 6, 7 in 8, usklajevale svoja prizadevanja za varstvo selivskih vrst, navedenih v dodatkih II in III, katerih območje sega na njihova ozemlja.

2. Pogodbenice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so obdobja lovopusta in/ali drugi postopki, ki urejajo izkoriščanje v skladu z odstavkom 3(a) člena 7, ustrezni in razporejeni tako, da zadostijo potrebam selivskih vrst, navedenih v Dodatku III.

POGLAVJE V

Dodatne določbe

Člen 11

1. Pri izvajanju določb te konvencije se pogodbenice zavezujejo, da bodo:

(a) sodelovale, kadarkoli bo potrebno in še posebej tam, kjer bi to povečalo učinkovitost ukrepov, sprejetih na podlagi drugih členov te konvencije;

(b) spodbujale in usklajevale raziskave, povezane s cilji te konvencije.

2. Vsaka pogodbenica se zavezuje, da bo:

(a) spodbujala ponovno naseljevanje domorodnih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst, kadar bi to prispevalo k varstvu določene ogrožene vrste, pod pogojem, da se naredi študija glede na izkušnje drugih pogodbenic in ugotovi, da bi bilo tako ponovno naseljevanje učinkovito in sprejemljivo;

(b) strogo nadzirala naseljevanje tujerodnih vrst.

3. Vsaka pogodbenica obvesti stalni odbor o popolno zavarovanih vrstah na svojem ozemlju, ki niso vključene v dodatka I in II.

Člen 12

Pogodbenice lahko sprejmejo strožje ukrepe za varstvo prosto živečega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov, kot jih predvideva ta konvencija.

POGLAVJE VI

Stalni odbor

Člen 13

1. Za namene te konvencije se ustanovi stalni odbor.

2. Vsako pogodbenico lahko v Stalnem odboru zastopa en ali več delegatov. Vsaka delegacija ima en glas. Na področjih svoje pristojnosti Evropska gospodarska skupnost uresničuje svojo pravico do glasovanja z enakim številom glasov, kot je število njenih držav članic, ki so pogodbenice te konvencije; Evropska gospodarska skupnost ne uresniči svoje pravice do glasovanja v primerih, ko jo zadevne države članice uveljavijo same, in obratno.

3. Vsaka država članica Sveta Evrope, ki ni pogodbenica te konvencije, je lahko v odboru kot opazovalka.

Stalni odbor lahko s soglasno odločitvijo povabi katero koli državo nečlanico Sveta Evrope, ki ni pogodbenica te konvencije, da jo na sestanku predstavlja opazovalec.

Vsako telo ali agencija, ki je tehnično usposobljena za varstvo, ohranjanje ali upravljanje prosto živečega rastlinstva in živalstva ter njunega življenjskega prostora in spada v eno od navedenih kategorij:

(a) mednarodne vladne ali nevladne agencije ali telesa ter državne vladne agencije ali telesa;

(b) državne nevladne agencije ali telesa, ki jih je v ta namen pooblastila država, v kateri so,

lahko obvesti generalnega sekretarja Sveta Evrope najmanj tri mesece pred sestankom odbora o svoji želji, da bi ga na tem sestanku predstavljali opazovalci. Sprejeti bodo, če najmanj en mesec pred sestankom ena tretjina pogodbenic ne obvesti generalnega sekretarja o svojem nasprotovanju.

4. Stalni odbor skliče generalni sekretar Sveta Evrope. Prvi sestanek je v enem letu po datumu začetka veljavnosti te konvencije. Kasneje se redno sestaja najmanj vsaki dve leti in vedno, kadar tako zahteva večina pogodbenic.

5. Stalni odbor je sklepčen, če je na sestanku prisotna večina pogodbenic.

6. V skladu z določbami te konvencije stalni odbor sestavi svoj poslovnik.

Člen 14

1. Stalni odbor je odgovoren za spremljanje uporabe te konvencije. Posebej lahko:

- pregleduje določbe te konvencije, vključno z dodatki, in prouči vse potrebne spremembe,

- priporoča pogodbenicam ukrepe, ki jih je treba sprejeti zaradi te konvencije,

- priporoča primerne ukrepe, potrebne za stalno obveščanje javnosti o dejavnostih, ki se izvajajo v okviru te konvencije,

- priporoča Odboru ministrov, katere države nečlanice Sveta Evrope naj bi bile povabljene, da pristopijo k tej konvenciji,

- daje predloge za izboljšanje učinkovitosti te konvencije, vključno s predlogi za sklenitev sporazumov z državami, ki niso pogodbenice te konvencije, za pospešitev učinkovitega varstva vrst ali skupin vrst.

2. Pri opravljanju svojih nalog lahko stalni odbor na lastno pobudo organizira sestanke skupin strokovnjakov.

Člen 15

Po vsakem sestanku stalni odbor pošlje Odboru ministrov Sveta Evrope poročilo o svojem delu in uresničevanju Konvencije.

POGLAVJE VII

Spremembe

Člen 16

1. Vsaka sprememba členov te konvencije, ki jo predlaga pogodbenica ali Odbor ministrov, se sporoči generalnemu sekretarju Sveta Evrope, ki jo najmanj dva meseca pred sestankom stalnega odbora pošlje državam članicam Sveta Evrope, vsaki podpisnici, vsaki pogodbenici, vsaki državi, ki je bila povabljena k podpisu te konvencije v skladu z določbami člena 19, in vsaki državi, ki je bila povabljena, da k njej pristopi v skladu z določbami člena 20.

2. Vsako spremembo, predlagano v skladu z določbami prejšnjega odstavka, pregleda stalni odbor, ki:

(a) predloži pogodbenicam v sprejem besedilo sprememb členov 1 do 12, sprejeto s tričetrtinsko večino oddanih glasov;

(b) predloži Odboru ministrov v odobritev besedilo sprememb členov 13 do 24, sprejeto s tričetrtinsko večino oddanih glasov. Po njegovi odobritvi se to besedilo pošlje pogodbenicam v sprejetje.

3. Vsaka sprememba začne veljati trideseti dan po tem, ko so vse pogodbenice obvestile generalnega sekretarja, da so jo sprejele.

4. Določbe odstavkov 1, 2(a) in 3 tega člena se uporabljajo za sprejemanje novih dodatkov k tej konvenciji.

Člen 17

1. Vsaka sprememba dodatkov te konvencije, ki jo predlaga ena pogodbenica ali Odbor ministrov, se sporoči generalnemu sekretarju Sveta Evrope, ki jo najmanj dva meseca pred sestankom stalnega odbora pošlje državam članicam Sveta Evrope, vsaki podpisnici, vsaki pogodbenici, vsaki državi, ki je bila povabljena k podpisu te konvencije v skladu z določbami člena 19, in vsaki državi, ki je bila povabljena, da k njej pristopi v skladu z določbami člena 20.

2. Vsako spremembo, predlagano v skladu z določbami prejšnjega odstavka, pregleda stalni odbor, ki jo lahko sprejme z dvotretjinsko večino pogodbenic. Sprejeto besedilo se pošlje pogodbenicam.

3. Tri mesece po tem, ko stalni odbor sprejme spremembo, in če ena tretjina pogodbenic ni sporočila nasprotovanja, začne vsaka sprememba veljati za tiste pogodbenice, ki niso sporočile svojega nasprotovanja.

POGLAVJE VIII

Reševanje sporov

Člen 18

1. Stalni odbor si po najboljših močeh prizadeva za mirno rešitev katere koli težave, ki lahko nastane pri izvajanju te konvencije.

2. Vsak spor med pogodbenicami v zvezi z razlago ali uporabo te konvencije, ki ni bil rešen v skladu z določbami prejšnjega odstavka ali s pogajanji med prizadetimi strankami, se na zahtevo ene od njih predloži arbitraži, če se navedene stranke ne dogovorijo drugače. Vsaka stranka imenuje po enega razsodnika, oba razsodnika pa določita tretjega razsodnika. Če ena od strank ni imenovala svojega razsodnika v treh mesecih po zahtevi za arbitražo, ga v skladu z določbami 3 tega člena na zahtevo druge stranke imenuje predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice v naslednjih treh mesecih. Isti postopek se izvede, če se razsodnika ne moreta dogovoriti o izboru tretjega razsodnika v treh mesecih po svojem imenovanju.

3. V primeru spora med pogodbenicama, od katerih je ena država članica Evropske gospodarske skupnosti, in ko je tudi Evropska gospodarska skupnost sama pogodbenica, druga pogodbenica naslovi zahtevo po arbitraži obema, tako državi članici kot tudi Skupnosti, ti dve jo nato skupaj obvestita v dveh mesecih po prejemu zahteve, ali bo stranka v sporu država članica ali Skupnost ali članica in Skupnost skupaj. Če tega obvestila v navedenem roku ni, se šteje, da sta za izvajanje določb, ki urejajo sestavo in postopek arbitražnega sodišča, država članica in Skupnost ena in ista stranka v sporu. Isto velja, če se država članica in Skupnost skupaj predstavljata kot ena stranka v sporu.

4. Arbitražno sodišče sestavi svoj poslovnik. Njegove odločitve se sprejemajo z večino glasov. Njegova razsodba je dokončna in zavezujoča.

5. Vsaka stranka v sporu krije stroške za razsodnika, ki ga sama imenuje, in stranke si enakovredno delijo stroške za tretjega razsodnika, kar velja tudi za druge stroške, ki nastanejo zaradi arbitraže.

POGLAVJE IX

Končne določbe

Člen 19

1. Ta konvencija je na voljo za podpis državam članicam Sveta Evrope in državam nečlanicam, ki so sodelovale pri njeni pripravi, ter Evropski gospodarski skupnosti.

Do dneva, ko začne veljati, je Konvencija prav tako na voljo za podpis vsem drugim državam, ki jih k temu povabi Odbor ministrov.

Konvencija se ratificira, sprejme ali odobri. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri generalnemu sekretarju Sveta Evrope.

2. Konvencija začne veljati prvega dne v mesecu po izteku trimesečnega obdobja po dnevu, na katerega je pet držav, vključno z vsaj štirimi državami članicami Sveta Evrope, izrazilo soglasje, da jih Konvencija zavezuje v skladu z določbami prejšnjega odstavka.

3. Za katero koli državo podpisnico ali Evropsko gospodarsko skupnost, ki kasneje izrazi svoje soglasje, da jo Konvencija zavezuje, začne Konvencija veljati prvega dne v mesecu po izteku trimesečnega obdobja od dne, ko je bila deponirana njihova listina o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.

Člen 20

1. Po začetku veljavnosti te konvencije lahko Odbor ministrov Sveta Evrope po posvetovanju s pogodbenicami povabi k pristopu h Konvenciji katero koli državo nečlanico Sveta, ki je bila povabljena k podpisu v skladu z določbami člena 19 in tega še ni storila, ter katero koli drugo državo nečlanico.

2. Za vsako državo, ki pristopi h Konvenciji, začne ta veljati prvega dne v mesecu po izteku trimesečnega obdobja od dne, ko je bila deponirana listina o pristopu pri generalnemu sekretarju Sveta Evrope.

Člen 21

1. Vsaka država lahko ob podpisu ali ko deponira svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, natančno navede ozemlje ali ozemlja, za katera se uporablja ta konvencija.

2. Vsaka pogodbenica lahko ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu ali kadarkoli pozneje z izjavo, ki jo naslovi na generalnega sekretarja Sveta Evrope, razširi uporabo te konvencije na katero koli drugo ozemlje, navedeno v izjavi in za katerega mednarodne odnose je odgovorna ali v imenu katerega je pooblaščena, da se zavezuje.

3. Z obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja, se lahko umakne vsaka izjava v skladu s prejšnjim odstavkom za katero koli ozemlje, navedeno v takšni izjavi. Umik začne veljati prvega dne v mesecu po izteku šestmesečnega obdobja od dne, ko je generalni sekretar prejel obvestilo o tem.

Člen 22

1. Vsaka država lahko ob podpisu ali ko deponira svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, izrazi enega ali več pridržkov v zvezi z določenimi vrstami, navedenimi v dodatkih I do III, in/ali vrstami, navedenimi v pridržku ali pridržkih o določenih sredstvih ali načinih ubijanja, lovljenja in drugega načina izkoriščanja, ki ga navaja seznam v Dodatku IV. Splošni pridržki niso dopustni.

2. Vsaka pogodbenica, ki razširja uporabo te konvencije na ozemlje, navedeno v izjavi iz odstavka 2 člena 21, lahko v zvezi z zadevnim ozemljem izrazi enega ali več pridržkov v skladu z določbami prejšnjega odstavka.

3. Nobeni drugi pridržki niso dopustni.

4. Vsaka pogodbenica, ki je izrazila pridržek v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena, lahko ta pridržek v celoti ali delno umakne z uradnim obvestilom generalnemu sekretarju Sveta Evrope. Tak umik začne veljati na dan, ko generalni sekretar prejme uradno obvestilo.

Člen 23

1. Vsaka pogodbenica lahko kadarkoli odpove to konvencijo z uradnim obvestilom generalnemu sekretarju Sveta Evrope.

2. Taka odpoved začne veljati prvega dne po izteku šestmesečnega obdobja od dne, ko generalni sekretar prejme uradno obvestilo.

Člen 24

Generalni sekretar Sveta Evrope obvesti države članice Sveta Evrope, vsako državo podpisnico, Evropsko gospodarsko skupnost, če je podpisnica te konvencije, in vsako pogodbenico o:

(a) vsakem podpisu;

(b) deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu;

(c) vsakem datumu začetka veljavnosti te konvencije v skladu s členoma 19 in 20;

(d) vsakem obvestilu, ki ga prejme na podlagi določb odstavka 3 člena 13;

(e) vsakem poročilu, pripravljenem v skladu z določbami člena 15;

(f) vsaki spremembi ali novem dodatku, sprejetem v skladu s členoma 16 in 17, in datumu, ko sprememba ali nov dodatek začne veljati;

(g) vsaki izjavi na podlagi določb odstavkov 2 in 3 člena 21;

(h) vsakem pridržku na podlagi določb odstavkov 1 in 2 člena 22;

(i) umiku vsakega pridržka na podlagi določb odstavka 4 člena 22;

(j) vsakem uradnem obvestilu na podlagi določb člena 23 in datumu, ko odpoved začne veljati.

V potrditev tega so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.

Podpisano v Bernu, 19. septembra 1979 v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni, v enem izvodu, ki je shranjen v arhivih Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjene kopije vsaki državi članici Sveta Evrope, vsaki državi podpisnici, Evropski gospodarski skupnosti, če je podpisnica, in vsaki državi, ki je bila povabljena, da Konvencijo podpiše ali k njej pristopi.

--------------------------------------------------

DODATEK I

STROGO ZAVAROVANE RASTLINSKE VRSTE

PTERIDOPHYTA

ASPIDIACEAE

Diplazium caudatum (Cav.) Jermy

PTERIDACEAE

Pteris serrulata Forssk.

GYMNOSPERMAE

PINACEAE

Abies nebrodensis (Lojac.) Mattei

ANGIOSPERMAE

ALISMATACEAE

Alisma wahlenbergii (O.R. Holmberg) Juzepczuk

BERBERIDACEAE

Gymnospermium altaicum (Pallas) Spach

BORAGINACEAE

Anchusa crispa Viv.

Myosotis rehsteineri Wartm.

Omphalodes littoralis Lehm.

Onosma caespitosum Kotschy

Onosma troodi Kotschy

Solenanthus albanicus (Degen et al.) Degen & Baldacci

Symphytum cycladense Pawl.

CAMPANULACEAE

Campanula sabatia De Not.

CARYOPHYLLACEAE

Arenaria lithops Heywood ex McNeill

Gypsophila papillosa P. Porta

Loeflingia tavaresiana G. Samp.

Silene orphanidis Boiss.

Silene rothmaleri Pinto de Silva

Silene velutina Pourret ex Loisel.

CHENOPODIACEAE

Kochia saxicola Guss.

Salicornia veneta Pignatti & Lausi

CISTACEAE

Tuberaria major (Willk.) Pinto da Silva

COMPOSITAE

Anacyclus alboranensis Esteve Chueca & Varo

Anthemis glaberrima (Rech. f.) Greuter

Artemisia granatensis Boiss.

Artemisia laciniata Willd.

Aster pyrenaeus Desf. ex DC.

Aster sibiricus L.

Centaurea balearica J.D. Rodriguez

Centaurea heldreichii Halácsy

Centaurea horrida Badaro

Centaurea kalambakensis Freyn & Sint.

Centaurea lactiflora Halácsy

Centaurea linaresii Lazaro

Centaurea megarensis Halácsy & Hayek

Centaurea niederi Heldr.

Centaurea peucedanifolia Boiss. & Orph.

Centaurea princeps Boiss. & Heldr.

Crepis crocifolia Boiss. & Heldr.

Lamyropsis microcephala (Moris) Dittrich & Greuter

Leontodon siculus (Guss.) Finch & Sell

Logfia neglecta (Soy.-Will.) Holub

Senecio alboranicus Maire

CONVOLVULACEAE

Convolvulus argyrothamnos Greuter

CRUCIFERAE

Alyssum akamasicum B.L. Burtt

Alyssum fastigiatum Heywood

Arabis kennedyae Meikle

Biscutella neustriaca Bonnet

Brassica hilarionis Post

Brassica macrocarpa Guss.

Braya purpurascens (R. Br.) Bunge

Coronopus navasii Pau

Diplotaxis siettiana Maire

Enarthrocarpus pterocarpus DC.

Hutera rupestris P. Porta

Iberis arbuscula Runemark

Ionopsidium acaule (Desf.) Reichenb.

Ptilotrichum pyrenaicum (Lapeyr.) Boiss.

Rhynchosinapis johnstonii (G. Samp.) Heywood

Sisymbrium matritense P.W. Ball & Heywood

EUPHORBIACEAE

Euphorbia ruscinonensis Boiss.

GRAMINEAE

Stipa bavarica Martinovsky & H. Scholz

GROSSULARIACEAE

Ribes sardoum Martelli

HYPERICACEAE

Hypericum aciferum (Greuter) N.K.B. Robson

IRIDACEAE

Crocus cyprius Boiss. & Kotschy

Crocus hartmannianus Holmboe

LABIATAE

Amaracus cordifolium Montr. & Auch.

Micromeria taygetea P.H. Davis

Nepeta sphaciotica P.H. Davis

Phlomis brevibracteata Turrill

Phlomis cypria Post

Salvia crassifolia Sibth. & Smith

Sideritis cypria Post

Thymus camphoratus Hoffmanns. & Link

Thymus carnosus Boiss.

Thymus cephalotos L.

LEGUMINOSAE

Astragalus algarbiensis Coss. ex Bunge

Astragalus aquilinus Anzalone

Astragalus maritimus Moris

Astragalus verrucosus Moris

Cytisus aeolicus Guss. ex Lindl.

Ononis maweana Ball

Oxytropis deflexa (Pallas) DC.

LENTIBULARIACEAE

Pinguicula crystallina Sibth. & Smith

LILIACEAE

Androcymbium rechingeri Greuter

Chionodoxa lochiae Meikle

Muscari gussonei (Parl.) Tod.

Scilla morrisii Meikle

ORCHIDACEAE

Ophrys kotschyi Fleischm. & Soó

PAPAVERACEAE

Rupicapnos africana (Lam.) Pomel

PLUMBAGINACEAE

Armeria rouyana Daveau

Limonium paradoxum Pugsley

Limonium recurvum C.E. Salmon

POLYGONACEAE

Rheum rhaponticum L.

PRIMULACEAE

Primula apennina Widmer

Primula egaliksensis Wormsk.

RANUNCULACEAE

Aquilegia cazorlensis Heywood

Aquilegia kitaibelii Schott

Consolida samia P.H. Davis

Delphinium caseyi B.L. Burtt

Ranunculus kykkoënsis Meikle

Ranunculus weyleri Mares

RUBIACEAE

Galium litorale Guss.

SCROPHULARIACEAE

Antirrhinum charidemi Lange

Euphrasia marchesettii Wettst. ex Marches.

Linaria algarviana Chav.

Linaria ficalhoana Rouy

SELAGINACEAE

Globularia stygia Orph. ex Boiss.

SOLANACEAE

Atropa baetica Willk.

THYMELAEACEAE

Daphne rodriguezii Texidor

UMBELLIFERAE

Angelica heterocarpa Lloyd

Angelica palustris (Besser) Hoffman

Bupleurum kakiskalae Greuter

Ferula cypria Post

Laserpitium longiradium Boiss.

Oenanthe conioides Lange

VALERIANACEAE

Valeriana longiflora Willk.

VIOLACEAE

Viola hispida Lam.

Viola jaubertiana Mares & Vigineix

--------------------------------------------------

DODATEK II

STROGO ZAVAROVANE ŽIVALSKE VRSTE

SESALCI

INSECTIVORA

Talpidae

Desmana pyrenaica (Galemys pyrenaicus)

MICROCHIROPTERA

vse vrste razen

Pipistrellus pipistrellus

RODENTIA

Sciuridae

Citellus citellus

Cricetidae

Cricetus cricetus

Hystricidae

Hystrix cristata

CARNIVORA

Canidae

Canis lupus

Alopex lagopus

Ursidae

vseh vrst

Mustelidae

Lutreola (Mustela) lutreola

Lutra lutra

Gulo gulo

Felidae

Lynx pardina

Panthera pardus

Panthera tigris

Odobenidae

Odobenus rosmarus

Phocidae

Monachus monachus

ARTIODACTYLA

Bovidae

Capra aegagrus

Rupicapra rupicapra ornata

Ovibos moschatus

ODONTOCETI

Delphinidae

Delphinus delphis

Tursiops truncatus

Phocaenidae

Phocaena phocaena

MYSTACOCETI

Balaenopteridae

Sibbaldus (Balaenoptera) musculus

Megaptera novaengliae (longimana, nodosa)

Balaenidae

Eubalaena glacialis

Balaena mysticetus

PTICE

GAVIIFORMES

Gaviidae

vseh vrst

PODICIPEDIFORMES

Podicipedidae

Podiceps griseigena

Podiceps auritus

Podiceps nigricollis

Podiceps ruficollis

PROCELLARIIFORMES

Hydrobatidae

vseh vrst

Procellariidae

Puffinus puffinus

Procellaria diomedea

PELECANIFORMES

Phalacrocoracidae

Phalocrocorax pygmaeus

Pelecanidae

vseh vrst

CICONIIFORMES

Ardeidae

Ardea purpurea

Casmerodius albus

Egretta garzetta

Ardeola ralloides

Bubulcus (Ardeola) ibis

Nycticorax nycticorax

Ixobrychus minutus

Botaurus stellaris

Ciconiidae

vseh vrst

Threskiornithidae

vseh vrst

Phoenicopteridae

Phoenicopterus ruber

ANSERIFORMES

Anatidae

Cygnus cygnus

Cygnus bewickii

Anser erythropus

Branta leucopsis

Branta ruficollis

Tadorna tadorna

Tadorna ferruginea

Marmaronetta (Anas) angustirostris

Somateria spectabilis

Polysticta stelleri

Histrionicus histrionicus

Bucephala islandica

Mergus albellus

Oxyura leucocephala

FALCONIFORMES

vseh vrst

GRUIFORMES

Turnicidae

Turnix sylvatica

Gruidae

vseh vrst

Rallidae

Porzana porzana

Porzana pusilla

Porzana parva

Crex crex

Porphyrio porphyrio

Fulica cristata

Otitidae

vseh vrst

CHARADRIIFORMES

Charadriidae

Hoplopterus spinosus

Charadrius histicula

Charadrius dubius

Charadrius alexandrinus

Charadrius leschenaulti

Eudromias morinellus

Arenaria interpres

Scolopacidae

Gallinago media

Numenius tenuirostris

Tringa stagnatilis

Tringa ochropus

Tringa glareola

Tringa hypoleucos

Tringa cinerea

Calidris minuta

Calidris temminckii

Calidris maritima

Calidris alpina

Calidris ferruginea

Calidris alba

Limicola falcinellus

Recurvirostridae

vseh vrst

Phalaropodidae

vseh vrst

Burhinidae

Burhinus oedicnemus

Glareolidae

vseh vrst

Laridae

Pagophila eburnea

Larus audouinii

Larus melanocephalus

Larus genei

Larus minutus

Larus sabini

Chlidonias niger

Chlidonias leucopterus

Chlidonias hybrida

Gelochelidon nilotica

Hydroprogne caspia

Sterna hirundo

Sterna paradisaea (macrura)

Sterna dougallii

Sterna albifrons

Sterna sandvicensis

COLUMBIFORMES

Pteroclididae

vseh vrst

CUCULIFORMES

Cuculidae

Clamator glandarius

STRIGIFORMES

vseh vrst

CAPRIMULGIFORMES

Caprimulgidae

vseh vrst

APODIFORMES

Apodidae

Apus pallidus

Apus melba

Apus caffer

CORACIIFORMES

Alcedinidae

Alcedo atthis

Meropidae

Merops apiaster

Coraciidae

Coracias garrulus

Upopidae

Upopa epops

PICIFORMES

vseh vrst

PASSERIFORMES

Alaudidae

Calandrella brachydactyla

Calandrella rufescens

Melanocorypha calandra

Melanocorypha leucoptera

Melanocorypha yeltoniensis

Galerida theklae

Eremophila alpestris

Hirundinidae

vseh vrst

Motacillidae

vseh vrst

Laniidae

vseh vrst

Bombycillidae

Bombycilla garrulus

Cinclidae

Cinclus cinclus

Troglodytidae

Troglodytes troglodytes

Prunellidae

vseh vrst

Muscicapidae

Turdinae

Saxicola rubetra

Saxicola torquata

Oenanthe oenanthe

Oenanthe pleschanka

Oenanthe hispanica

Oenanthe isabellina

Oenanthe leucura

Cercotrichas galactotes

Monticola saxatilis

Monticola solitarius

Phoenicurus ochruros

Phoenicurus phoenicurus

Erithacus rubecula

Luscinia megarhynchos

Luscinia luscinia

Luscinia (Cyanosylvia) svecica

Tarsiger cyanurus

Sylviinae

vseh vrst

Regulinae

vseh vrst

Muscicapinae

vseh vrst

Timaliinae

Panurus biarmicus

Paridae

vseh vrst

Sittidae

vseh vrst

Certhiidac

vseh vrst

Emberizidae

Emberiza citrinella

Emberiza leucocephala

Emberiza cirlus

Emberiza cineracea

Emberiza caesia

Emberiza cia

Emberiza schoeniclus

Emberiza melanocephala

Emberiza aureola

Emberiza pusilla

Emberiza rustica

Plectrophenax nivalis

Calcarius lapponicus

Fringillidae

Carduelis chloris

Carduelis carduelis

Carduelis spinus

Carduelis flavirostris

Carduelis cannabina

Carduelis flammea

Carduelis hornemanni

Serinus citrinella

Serinus serinus

Loxia curvirostra

Loxia pityopsittacus

Loxia leucoptera

Pinicola enucleator

Carpodacus erythrinus

Rhodopechys githaginea

Coccothraustes coccothraustes

Ploceidae

Petronia petronia

Montrifringilla nivalis

Sturnidae

Sturnus unicolor

Sturnus roseus

Oriolidae

Oriolus oriolus

Corvidae

Perisoreus infaustus

Cyanopica cyanus

Nucifraga caryocatactis

Pyrrhocorax pyrrhocorax

Pyrrhocorax graculus

DVOŽIVKE

CAUDATA

Salamandridae

Salamandrina terdigitata

Salamandra (Mertensiella) luschani

Chioglossa lusitanica

Triturus cristatus

Proteidae

Proteus anguinus

ANURA

Discoglossidae

Bombina variegata

Bombina bombina

Alytes obstetricans

Alytes cisternasii

Pelobatidae

Pelobates cultripes

Pelobates fuscus

Bufonidae

Bufo calamita

Bufo viridis

Hylidae

Hyla arborea

Ranidae

Rana arvalis

Rana dalmatina

Rana latastei

PLAZILCI

TESTUDINES

Testudinidae

Testudo hermanni

Testudo graeca

Testudo marginata

Emydidae

Emys orbicularis

Mauremys caspica

Dermochelyidae

Dermochelys coriacea

Cheloniidae

Caretta caretta

Lepidochelys kempii

Chelonia mydas

Eretmochelys imbricata

SAURIA

Gekkonidae

Cyrtodactylus kotschyi

Chamaeleontidae

Chamaeleo chamaeleon

Lacertidae

Algyroides marchi

Lacerta lepida

Lacerta parva

Lacerta simonyi

Lacerta princeps

Lacerta viridis

Podarcis muralis

Podarcis lilfordi

Podarcis sicula

Podarcis filfolensis

Scincidae

Ablepharus kitaibelii

OPHIDIA

Colubridae

Coluber hippocrepis

Elaphe situla

Elaphe quatuorlineata

Elaphe longissima

Coronella austriaca

Viperidae

Vipera ursinii

Vipera latasti

Vipera ammodytes

Vipera xanthina

Vipera lebetina

Vipera kaznakovi

--------------------------------------------------

DODATEK III

ZAVAROVANE ŽIVALSKE VRSTE

SESALCI

INSECTIVORA

Erinaceidae

Erinaceus europaeus

Soricidae

vseh vrst

MICROCHIROPTERA

Vespertilionidae

Pipistrellus pipistrellus

DUPLICIDENTATA

Leporidae

Lepus timidus

Lepus capensis (europaeus)

RODENTIA

Sciuridae

Sciurus vulgaris

Marmota marmota

Castoridae

Castor fiber

Gliridae

vseh vrst

Microtidae

Microtus ratticeps (oeconomus)

Microtus nivalis (lebrunii)

CETACEA

vseh vrst, ki niso navedene v Dodatku II

CARNIVORA

Mustelidae

Meles meles

Mustela erminea

Mustela nivalis

Putorius (Mustela) putorius

Martes martes

Martes foina

Viverridae

vseh vrst

Felidae

Felis catus (silvestris)

Lynx lynx

Phocidae

Phoca vitulina

Pusa (Phoca) hispida

Pagophilus groenlandicus (Phoca groenlandica)

Erignathus barbatus

Halichoerus grypus

Cystophora cristata

ARTIODACTYLA

Suidae

Sus scrofa meridionalis

Cervidae

vseh vrst

Bovidae

Ovis aries (musimon, ammon)

Capra ibex

Capra pyrenaica

Rupicapra rupicapra

PTICE

Vse vrste, ki niso vključene v Dodatku II, razen:

Larus marinus

Larus fuscus

Larus argentatus

Columba palumbus

Passer domesticus

Sturnus vulgaris

Garrulus glandarius

Pica pica

Corvus monedula

Corvus frugilegus

Corvus corone (corone in cornix)

DVOŽIVKE

Vse vrste, ki niso vključene v Dodatku II

PLAZILCI

Vse vrste, ki niso vključene v Dodatku II

--------------------------------------------------

DODATEK IV

PREPOVEDANA SREDSTVA IN NAČINI UBIJANJA, ZAJETJA IN DRUGIH NAČINOV IZKORIŠČANJA

SESALCI

Zanke

Uporaba slepih ali pohabljenih živali za žive vabe

Magnetofoni

Električne naprave za ubijanje in omamljanje

Žarometi

Ogledala in druga sredstva za zaslepitev

Sredstva za osvetlitev cilja

Opazovalne naprave za nočni lov, ki vsebujejo elektronski ojačevalec ali pretvornik slike

Razstreliva [1]

Mreže [2]

Pasti [3]

Strupi in zastrupljene vabe ali vabe za omamljanje

Zaplinjanje in zadimljenje

Polavtomatsko ali avtomatsko orožje z okvirjem, ki vsebuje več kot dva naboja

Letalo

Motorna vozila med vožnjo

PTICE

Zanke [4]

Limanice

Kavlji

Uporaba slepih ali pohabljenih živali za žive vabe

Magnetofoni

Električne naprave za ubijanje in omamljanje

Žarometi

Ogledala in druga sredstva za zaslepitev

Sredstva za osvetlitev cilja

Opazovalne naprave za nočni lov, ki vsebujejo elektronski ojačevalec ali pretvornik slike

Razstreliva

Mreže

Pasti

Strupi in zastrupljene vabe ali vabe za omamljanje

Polavtomatsko ali avtomatsko orožje z okvirjem, ki vsebuje več kot dva naboja

Letalo

Motorna vozila med vožnjo

[1] Razen za kitolov.

[2] Če se uporablja v velikem obsegu ali za neselektivno zajetje ali ubijanje.

[3] Če se uporablja v velikem obsegu ali za neselektivno zajetje ali ubijanje.

[4] Razen vrste iz rodu Lagopus severno od 58o N vzporednika.

--------------------------------------------------