Konvencija

o ohranjanju selitvenih vrst prosto živečih živali

POGODBENICE SO SE

OB SPOZNANJU, da so prosto živeče živali v svojih neštetih oblikah nenadomestljiv del Zemljinega naravnega sistema, ki ga je treba ohraniti za dobro človeštva;

OB ZAVEDANJU, da vsaka generacija ljudi skrbi za Zemljine vire za prihodnje generacije in je dolžna zagotoviti, da se ta zapuščina ohrani in modro uporablja;

OB ZAVEDANJU naraščajoče vrednosti prosto živečih živali z okoljskega, ekološkega, genetskega, znanstvenega, estetskega, rekreacijskega, kulturnega, izobraževalnega, družbenega in gospodarskega vidika;

S SKRBJO predvsem za tiste vrste prosto živečih živali, ki se selijo prek meja državne jurisdikcije ali izven njih;

OB SPOZNANJU, da države so in morajo biti zaščitnice selitvenih vrst prosto živečih živali, ki živijo znotraj meja njihove državne jurisdikcije ali potujejo prek njih.

V PREPRIČANJU, da je za ohranjanje in učinkovito upravljanje selitvenih vrst prosto živečih živali potrebno usklajeno delovanje vseh držav, kjer navedene vrste v mejah njihove državne jurisdikcije preživijo določen del svojega življenjskega ciklusa.

OB SKLICEVANJU na Priporočilo 32 Delovnega načrta, ki ga je sprejela Konferenca Združenih narodov o človekovem okolju (Stockholm, 1972), s katero se je z zadovoljstvom seznanilo sedemindvajseto zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov,

DOGOVORILE NASLEDNJE:

Člen I

Razlaga

1. V tej konvenciji:

(a) "selitvena vrsta" pomeni celotno populacijo ali kateri koli zemljepisno ločen del populacije katere koli vrste ali nižje sistematske skupine prosto živečih živali, katerih znaten delež ciklično in na predvidljiv način prečka eno ali več meja državne jurisdikcije;

(b) "ohranitveno stanje selitvene vrste" pomeni vsoto vplivov, ki delujejo na selitveno vrsto in lahko dolgoročno učinkujejo na njeno razširjenost in številčnost;

(c) "ohranitveno stanje" se šteje za "ugodno", kadar:

1. podatki v zvezi s populacijsko dinamiko kažejo, da se selitvena vrsta dolgoročno ohranja kot preživetja sposobna sestavina v svojih ekosistemih;

2. se območje razširjenosti selitvene vrste trenutno ne zmanjšuje in tudi dolgoročno ni verjetno, da se bo zmanjšalo;

3. obstaja in bo obstajalo v prihodnosti, ki jo je mogoče predvideti, dovolj življenjskega prostora za dolgoročno ohranitev selitvene vrste; in

4. sta razširjenost in številčnost selitvene vrste blizu zgodovinskemu obsegu in ravni, če obstajajo možni ustrezni ekosistemi in če je to skladno s premišljenim upravljanjem prosto živečih živali;

(d) "ohranitveno stanje" se šteje za "neugodno", če kateri koli od pogojev, navedenih v pododstavku (c) tega odstavka, ni izpolnjen;

(e) "ogrožena" za posamezno selitveno vrsto pomeni, da je v nevarnosti, da izumre na celotnem območju razširjenosti ali na večjem delu tega območja;

(f) "območje razširjenosti" pomeni vse kopenske in vodne površine, kjer so naseljene selitvene vrste, se tam začasno nahajajo ali pa jih prečkajo ali preletijo kadar koli na svoji običajni selitveni poti;

(g) "življenjski prostor" pomeni katero koli področje na območju razširjenosti selitvene vrste, ki nudi ustrezne življenjske pogoje za to vrsto;

(h) "država na območju razširjenosti vrste" pomeni v zvezi s posamezno selitveno vrsto katero koli državo (in kjer je to ustrezno, katero koli drugo pogodbenico iz pododstavka (k) tega odstavka), ki izvaja jurisdikcijo nad katerim koli delom območja razširjenosti te selitvene vrste, ali državo, katere plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, jemljejo iz narave to selitveno vrsto izven meja državne jurisdikcije;

(i) "vzeti iz narave" pomeni vzeti, loviti, ribariti, ujeti, vznemirjati, namerno ubiti ali poskus opravljanja katere koli od navedenih dejavnosti;

(j) "sporazum" pomeni mednarodni sporazum v zvezi z ohranjanjem ene ali več selitvenih vrst, kakor je določeno v členih IV in V te konvencije; in

(k) "pogodbenica" pomeni državo ali kakršno koli organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, ki so jo ustanovile suverene države in je pristojna za pogajanja, sklepanja in uporabo mednarodnih sporazumov v zadevah, ki jih zajema ta konvencija in za katere velja.

2. Organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, ki so pogodbenice te konvencije, v zvezi z zadevami v njihovi pristojnosti v svojem imenu uveljavljajo pravice in izpolnjujejo obveznosti, ki jih ta konvencija nalaga njihovim državam članicam. V takšnih primerih države članice navedenih organizacij nimajo pravice do samostojnega uveljavljanja teh pravic.

3. Kadar ta konvencija predvideva, da se odločitev sprejme z dvotretjinsko večino ali s soglasjem "prisotnih in glasujočih pogodbenic", to pomeni "prisotnih pogodbenic, ki glasujejo za ali proti". Tiste pogodbenice, ki se vzdržijo glasovanja, se ne štejejo med "prisotne in glasujoče pogodbenice" pri določanju večine.

Člen II

Temeljna načela

1. Pogodbenice priznavajo pomen ohranjanja selitvenih vrst in dejstva, da države na območju razširjenosti vrste soglašajo, da kadar koli je to mogoče in primerno, ukrepajo v ta namen; ob tem namenjajo posebno pozornost selitvenim vrstam z neugodnim ohranitvenim stanjem in samostojno ali v sodelovanju sprejmejo ustrezne in potrebne ukrepe za ohranitev navedenih vrst in njihovega življenjskega prostora.

2. Pogodbenice priznavajo, da je treba ukrepati in preprečiti, da bi katera koli selitvena vrsta postala ogrožena.

3. Za pogodbenice velja predvsem:

(a) da morajo spodbujati raziskave in sodelovati pri naši podpori raziskav v zvezi s selitvenimi vrstami;

(b) da si prizadevajo zagotoviti takojšnje varstvo selitvenih vrst, vključenih v dodatek I; in

(c) da si prizadevajo sklepati sporazume, ki zajemajo ohranjanje in upravljanje selitvenih vrst, vključenih v dodatek II.

Člen III

Ogrožene selitvene vrste: dodatek I

1. V dodatku I so navedene selitvene vrste, ki so ogrožene.

2. Selitvena vrsta je lahko navedena v dodatku I, če zanesljivi dokazi, vključno z najboljšimi znanstvenimi dokazi, ki so na razpolago, kažejo, da je vrsta ogrožena.

3. Selitvena vrsta se lahko odstrani iz dodatka I, kadar Konferenca pogodbenic presodi, da:

(a) zanesljivi dokazi, vključno z najboljšimi znanstvenimi dokazi, ki so na razpolago, kažejo, da vrsta ni več ogrožena, in

(b) ne obstaja možnost, da bi vrsta spet postala ogrožena, ker ni več zavarovana zaradi odstranitve iz dodatka I.

4. Pogodbenice, ki so države na območju razširjenosti selitvene vrste, navedene v dodatku I, si prizadevajo:

(a) ohraniti in, kjer je to izvedljivo in ustrezno, obnoviti tiste življenjske prostore vrste, ki so pomembni, da se vrsta izogne nevarnosti izumrtja;

(b) preprečiti, odstraniti, izravnati ali kar najbolj zmanjšati škodljive posledice dejavnosti ali zaprek, ki resno preprečujejo ali ovirajo selitev te vrste; in

(c) v možnem in ustreznem obsegu preprečiti, zmanjšati ali nadzirati dejavnike, ki ogrožajo ali bodo verjetno še naprej ogrožali vrsto, vključno s strogim nadzorom vnosa eksotičnih vrst ali nadzorom ali uničevanjem že vnesenih eksotičnih vrst.

5. Pogodbenice, ki so države na območju razširjenosti selitvene vrste, navedene v dodatku I, prepovejo jemati iz narave živali, ki pripadajo tej vrsti. Ta prepoved lahko izjemoma ne velja le v naslednjih primerih:

(a) jemanje iz narave za znanstvene namene;

(b) jemanje iz narave z namenom izboljšati razmnoževanje ali preživetje prizadete vrste;

(c) jemanje iz narave za zadovoljevanje potreb tistih, ki uporabljajo to vrsto v okviru tradicionalnega načina preživetja; ali

(d) tako zahtevajo izredne okoliščine:

če so te izjeme vsebinsko natančno opredeljene in omejene glede na čas in prostor. Takšno jemanje iz narave ne sme škodovati vrsti.

6. Konferenca pogodbenic lahko pogodbenicam, ki so države na območju razširjenosti selitvene vrste, navedene v dodatku I, priporoči, da sprejmejo nadaljnje ukrepe, za katere meni, da ustrezno koristijo navedeni vrsti.

7. Pogodbenice čimprej obvestijo sekretariat o kakršnih koli izjemah, narejenih v skladu z odstavkom 5 tega člena.

Člen IV

Selitvene vrste, ki morajo biti predmet sporazumov: dodatek II

1. V dodatku II so navedene selitvene vrste, ki imajo neugodno ohranitveno stanje in potrebujejo mednarodne sporazume v zvezi z njihovo ohranitvijo in upravljanjem, ter tiste selitvene vrste, katerih ohranitveno stanje bi imelo občutne koristi od mednarodnega sodelovanja, ki bi ga lahko dosegli z mednarodnim sporazumom.

2. Selitvene vrste so lahko navedene tako v dodatku I kot v dodatku II, če je to utemeljeno z okoliščinami.

3. Pogodbenice, ki so države na območju razširjenosti selitvenih vrst, navedenih v dodatku II, si prizadevajo sklepati sporazume, kadar bi ti koristili vrstam, in morajo dati prednost vrstam z neugodnim ohranitvenim stanjem.

4. Pogodbenice se spodbudi k ukrepom za sklepanje sporazumov v zvezi s katero koli populacijo ali katerim koli zemljepisno ločenim delom populacije katere koli vrste ali nižje sistematske skupine prosto živečih živali, katerih del redno prečka eno ali več meja državne jurisdikcije.

5. Sekretariatu se predloži kopija vsakega sporazuma, sklenjenega v skladu z določbami tega člena.

Člen V

Smernice za sklepanje sporazumov

1. Cilj vsakega sporazuma je obnoviti ali obdržati ugodno ohranitveno stanje zadevne selitvene vrste. Vsak sporazum mora obravnavati tiste vidike ohranitve in upravljanja zadevne selitvene vrste, ki omogočajo, da se doseže ta cilj.

2. Vsak sporazum mora zajeti celotno območje razširjenosti zadevne selitvene vrste in mora biti na voljo vsem državam na območju razširjenosti te vrste, da pristopijo k njemu, ne glede na to, ali so pogodbenice te konvencije.

3. Sporazum mora, kadar je to mogoče, obravnavati več kot eno selitveno vrsto.

4. Vsak sporazum mora:

(a) opredeliti selitvene vrste, ki jih zajema;

(b) vsebovati opis območja razširjenosti selitvene vrste in njene selitvene poti;

(c) predvideti, da vsaka pogodbenica imenuje svoj državni organ, ki je pristojen za izvajanje sporazuma;

(d) po potrebi določiti ustrezne mehanizme za pomoč pri doseganju ciljev sporazuma, za spremljanje njegove učinkovitosti in pripravo poročil za Konferenco pogodbenic;

(e) predvideti postopke za reševanje sporov med pogodbenicami sporazuma; in

(f) v zvezi s selitvenimi vrstami, ki spadajo v red Cetacea, prepovedati vsaj kakršno koli jemanje iz narave, ki ni dovoljeno za zadevno selitveno vrsto v okviru katerega koli drugega večstranskega sporazuma, in predvideti pristop k Sporazumu za države, ki niso države na območju razširjenosti te selitvene vrste.

5. Kadar je to ustrezno in mogoče, mora vsak sporazum predvidevati naslednje, vendar ne biti omejen na:

(a) redne preglede ohranitvenega stanja zadevne selitvene vrste in prepoznavanje dejavnikov, ki bi lahko škodili temu stanju;

(b) usklajene načrte za ohranitev in upravljanje;

(c) raziskave ekološke in populacijske dinamike zadevne selitvene vrste, zlasti v zvezi s selitvami;

(d) izmenjavo podatkov o zadevni selitveni vrsti, zlasti izmenjavo rezultatov raziskav in zadevnih statističnih podatkov;

(e) varstvo in, kjer je to potrebno in mogoče, obnovo življenjskih prostorov, ki so pomembni za vzdrževanje ugodnega ohranitvenega stanja, ter varovanje teh življenjskih prostorov pred škodljivimi vplivi, vključno s strogim nadzorom vnosa ali z nadzorom že vnesenih eksotičnih vrst, ki so škodljive za zadevno selitveno vrsto;

(f) vzdrževanje mreže primernih življenjskih prostorov, ki so ustrezno razporejeni glede na selitvene poti;

(g) kadar je to zaželeno, zagotavljanje novih ugodnih življenjskih prostorov za selitveno vrsto ali ponovna naselitev vrste v ugodne življenjske prostore;

(h) odstranitev dejavnosti in zaprek, ki ovirajo ali preprečujejo selitev, v največji možni meri, ali ukrepe za nadomestitev posledic teh dejavnosti in zaprek;

(i) preprečevanje, zmanjševanje in nadzor izpustov snovi, ki so škodljive za selitveno vrsto, v njen življenjski prostor;

(j) ukrepe, ki temeljijo na premišljenih ekoloških načelih, za nadzor in upravljanje jemanja selitvenih vrst iz narave;

(k) postopke za usklajevanje dejavnosti, namenjenih preprečevanju nezakonitega jemanja vrst iz narave;

(l) izmenjavo podatkov o resnih nevarnostih, ki grozijo selitveni vrsti;

(m) hitre postopke, s katerimi je mogoče znatno in hitro in povečati učinkovitost ohranitvenih ukrepov, kadar je resno prizadeto ohranitveno stanje selitvene vrste; in

(n) ukrepe za seznanjanje javnosti z vsebino in cilji sporazuma.

Člen VI

Države na območju razširjenosti vrste

1. Sekretariat na podlagi podatkov, ki jih prejme od pogodbenic, sproti dopolnjuje seznam držav na območju razširjenosti selitvenih vrst, navedenih v dodatkih I in II.

2. Pogodbenice obveščajo sekretariat o selitvenih vrstah, navedenih v dodatkih I in II, v zvezi s katerimi menijo, da so države na območju njihove razširjenosti; zagotovijo tudi podatke o plovilih, ki plujejo pod njihovo zastavo in se ukvarjajo z jemanjem zadevne selitvene vrste iz narave izven meja državne jurisdikcije, ter načrte v zvezi z navedenim jemanjem, kadar je to mogoče.

3. Pogodbenice, ki so države na območju razširjenosti selitvenih vrst, navedenih v dodatkih I ali II, morajo s pomočjo sekretariata obvestiti Konferenco pogodbenic vsaj šest mesecev pred vsakim rednim zasedanjem Konference o ukrepih, ki jih sprejmejo za izvajanje določb te konvencije v zvezi z navedenimi vrstami.

Člen VII

Konferenca pogodbenic

1. Konferenca pogodbenic je organ odločanja te konvencije.

2. Sekretariat skliče zasedanje Konference pogodbenic najkasneje dve leti po začetku veljavnosti te konvencije.

3. Kasneje sekretariat sklicuje redna zasedanja Konference pogodbenic v časovnih presledkih največ treh let, razen če se Konferenca ne odloči drugače, in izredna zasedanja, kadar koli to pisno zahteva vsaj ena tretjina pogodbenic.

4. Konferenca pogodbenic določi in spremlja finančne uredbe te konvencije. Konferenca pogodbenic na vsakem rednem zasedanju sprejme proračun za naslednje finančno obdobje. Vsaka pogodbenica prispeva v ta proračun v skladu z lestvico, o kateri se dogovori Konferenca. Finančne uredbe, vključno z določbami o proračunu in lestvici prispevkov, ter njihove spremembe, se sprejmejo s soglasnim sklepom prisotnih in glasujočih pogodbenic.

5. Konferenca pogodbenic na vsakem zasedanju pregleda izvajanje te konvencije in lahko predvsem:

(a) preveri in oceni ohranitveno stanje selitvenih vrst;

(b) preveri napredek pri ohranjanju selitvenih vrst, zlasti tistih, ki so navedene v dodatkih I in II;

(c) sprejme določbe in določi smernice, ki so potrebne, da omogočijo znanstvenemu svetu in sekretariatu opravljanje njunih nalog;

(d) sprejme in prouči vsa poročila, ki jih predložijo znanstveni svet, sekretariat, katera koli pogodbenica ali kateri koli stalni organ, ustanovljen v skladu s sporazumom;

(e) pripravi priporočila pogodbenicam v zvezi z izboljšanjem ohranitvenega stanja selitvenih vrst in preveri napredek, ki je bil dosežen v okviru sporazumov;

(f) v primerih, ko sporazum ni bil sklenjen, pripravi priporočila za sklicanje sestanka pogodbenic, ki so države na območju razširjenosti selitvene vrste ali skupine selitvenih vrst, zaradi obravnavanja ukrepov za izboljšanje ohranitvenega stanja navedenih vrst;

(g) pripravi priporočila pogodbenicam v zvezi z izboljšanjem učinkovitosti te konvencije; in

(h) sprejme kakršen koli dodatni ukrep, ki je potreben za uresničevanje ciljev te konvencije.

6. Na vsakem zasedanju Konference pogodbenic je treba določiti čas in kraj naslednjega zasedanja.

7. Na vseh zasedanjih Konference pogodbenic se določi in sprejme poslovnik za to zasedanje. Za sprejemanje sklepov na zasedanjih Konference pogodbenic je potrebna dvotretjinska večina prisotnih in glasujočih pogodbenic, razen kadar ta konvencija določa drugače.

8. Združene narode, njihove specializirane agencije, Mednarodno agencijo za atomsko energijo in vsako državo, ki ni pogodbenica te konvencije, ter, za vsak sporazum, organ, ki ga za ta sporazum imenujejo pogodbenice, lahko na zasedanjih Konference pogodbenic zastopajo opazovalci.

9. Vsaki agenciji ali organu, ki je tehnično usposobljen za varstvo, ohranjanje ali upravljanje selitvenih vrst, spada v naslednje skupine in obvesti sekretariat o svoji želji, da ga na zasedanjih Konference zastopajo opazovalci, se to dovoli, razen če temu nasprotuje vsaj ena tretjina prisotnih pogodbenic:

(a) mednarodne agencije ali organi, tako vladni kot nevladni, in državne vladne agencije in organi; in

(b) državne nevladne agencije ali telesa, ki jih je za ta namen odobrila država, v kateri imajo sedež.

Opazovalci imajo, potem ko so sprejeti, pravico do sodelovanja, ne pa pravice do glasovanja.

Člen VIII

Znanstveni svet

1. Konferenca pogodbenic na svojem prvem zasedanju ustanovi znanstveni svet za pomoč pri znanstvenih zadevah.

2. Vsaka pogodbenica lahko za člana znanstvenega sveta imenuje strokovnega izvedenca. Poleg tega so v znanstveni svet kot člani vključeni strokovni izvedenci, ki jih izbere in imenuje Konferenca pogodbenic; število teh izvedencev, merila za njihov izbor in trajanje njihovih mandatov določi Konferenca pogodbenic.

3. Znanstveni svet se sestane na prošnjo sekretariata, kadar to zahteva Konferenca pogodbenic.

4. Znanstveni svet sprejme svoj poslovnik, ki ga odobri Konferenca pogodbenic.

5. Konferenca pogodbenic določi naloge znanstvenega sveta, ki lahko vključujejo:

(a) znanstveno svetovanje Konferenci pogodbenic, sekretariatu in, če to odobri Konferenca pogodbenic, kateremu koli organu, ustanovljenemu v okviru te konvencije ali sporazuma, ter kateri koli pogodbenici;

(b) priporočila v zvezi z raziskavami in usklajevanjem raziskav o selitvenih vrstah, vrednotenje rezultatov teh raziskav, da se preveri ohranitveno stanje selitvenih vrst, in poročanje Konferenci pogodbenic v zvezi s tem stanjem in ukrepi za njegovo izboljšanje;

(c) priprava priporočil za Konferenco pogodbenic v zvezi s selitvenimi vrstami, ki jih je treba vključiti v dodatek I ali II, vključno s podatki o območju razširjenosti teh selitvenih vrst;

(d) priprava priporočil za Konferenco pogodbenic v zvezi s posebnimi ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi, ki jih je treba vključiti v sporazume o selitvenih vrstah; in

(e) Konferenci pogodbenic priporočiti rešitve vprašanj, povezanih z znanstvenimi vidiki izvajanja te konvencije, zlasti v zvezi z življenjskimi prostori selitvenih vrst.

Člen IX

Sekretariat

1. Za namen te konvencije se ustanovi sekretariat.

2. Po začetku veljavnosti te konvencije, je za sekretariat zadolžen izvršni direktor programa Združenih narodov za okolje. Če se mu to zdi potrebno, mu lahko pomagajo ustrezni mednarodni ali državni organi in agencije, medvladni ali nevladni, ki so tehnično usposobljeni za varstvo, ohranjanje in upravljanje prosto živečih živali.

3. Če program Združenih narodov za okolje ne more več zagotavljati storitev sekretariata, Konferenca pogodbenic poskrbi za sekretariat na drugačen način.

4. Naloge sekretariata so:

(a) organizirati in skrbeti za zasedanja:

(i) Konference pogodbenic in

(ii) znanstvenega sveta;

(b) skrbeti za povezave med pogodbenicami, stalnimi organi, ustanovljenimi v okviru sporazumov, in drugimi mednarodnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s selitvenimi vrstami, ter spodbujati te povezave;

(c) od ustreznih virov pridobivati poročila in druge podatke, ki prispevajo k ciljem in uresničevanju te konvencije, ter poskrbeti za ustrezno razširjanje teh podatkov;

(d) opozoriti Konferenco pogodbenic v zvezi s kakršno koli zadevo, ki se tiče ciljev te konvencije;

(e) pripraviti poročila o delu sekretariata in uresničevanju te konvencije za Konferenco pogodbenic;

(f) vzdrževati in objaviti seznam držav na območju razširjenosti vseh selitvenih vrst, vključenih v dodatka I in II;

(g) spodbujati sklepanje sporazumov pod vodstvom Konference pogodbenic;

(h) vzdrževati seznam sporazumov in ga dati na voljo pogodbenicam ter na zahtevo Konference pogodbenic priskrbeti kakršne koli podatke v zvezi s temi sporazumi;

(i) vzdrževati in objaviti seznam priporočil, ki jih pripravi Konferenca pogodbenic v skladu s pododstavki (e), (f) in (g) odstavka 5 člena VII, ali sklepov, sprejetih v skladu s pododstavkom (h) navedenega odstavka;

(j) zagotoviti javnosti podatke v zvezi s to konvencijo in njenimi cilji; in

(k) opravljati kakršne koli druge naloge, za katere je zadolžen v skladu s to konvencijo ali mu jih zaupa Konferenca pogodbenic.

Člen X

Sprememba Konvencije

1. Konvencija se lahko spremeni na vsakem rednem ali izrednem zasedanju Konference pogodbenic.

2. Spremembo lahko predlaga katera koli pogodbenica.

3. Besedilo kakršne koli predlagane spremembe in razlogi zanjo se sporočijo sekretariatu vsaj sto petdeset dni pred zasedanjem, kjer bo obravnavana, sekretariat pa o tem takoj obvesti vse pogodbenice. Kakršne koli pripombe pogodbenic na besedilo se sporočijo sekretariatu vsaj šestdeset dni pred začetkom zasedanja. Sekretariat takoj po izteku zadnjega dne za predložitev pripomb sporoči pogodbenicam vse pripombe, predložene do tega dne.

4. Spremembe se sprejmejo z dvotretjinsko večino prisotnih in glasujočih pogodbenic.

5. Sprejeta sprememba začne veljati za vse pogodbenice, ki so jo sprejele, prvi dan tretjega meseca po dnevu, ko dve tretjini pogodbenic pri depozitarju deponirata listino o sprejetju. Sprememba začne veljati za vsako pogodbenico, ki deponira listino o sprejetju po dnevu, ko sta dve tretjini pogodbenic deponirali listino o sprejetju, prvi dan tretjega meseca po deponiranju njene listine o sprejetju.

Člen XI

Sprememba dodatkov

1. Dodatka I in II se lahko spremenita na vsakem rednem ali izrednem zasedanju Konference pogodbenic.

2. Spremembo lahko predlaga vsaka pogodbenica.

3. Besedilo kakršne koli predlagane spremembe in razlogi zanjo, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih, se sporočijo sekretariatu vsaj sto petdeset dni pred zasedanjem, sekretariat pa o tem takoj obvesti vse pogodbenice. Kakršne koli pripombe pogodbenic na besedilo se sporočijo sekretariatu vsaj šestdeset dni pred začetkom zasedanja. Sekretariat takoj po izteku zadnjega dne za predložitev pripomb sporoči pogodbenicam vse pripombe, predložene do tega dne.

4. Spremembe se sprejmejo z dvotretjinsko večino prisotnih in glasujočih pogodbenic.

5. Sprememba dodatkov začne veljati za vse pogodbenice devetdeset dni po zasedanju Konference pogodbenic, kjer je bila sprejeta, razen za tiste pogodbenice, ki so izrazile pridržek v skladu z odstavkom 6 tega člena.

6. V obdobju devetdeset dni, predvidenem v odstavku 5 tega člena, lahko katera koli pogodbenica s pisnim obvestilom depozitarju izrazi pridržek v zvezi s spremembo. Pridržek v zvezi s spremembo se lahko umakne s pisnim obvestilom depozitarju; v tem primeru začne sprememba za to pogodbenico veljati devetdeset dni po umiku pridržka.

Člen XII

Učinek na mednarodne konvencije in druge zakonodaje

1. Ta konvencija v ničemer ne posega v kodifikacijo in razvoj pomorskega prava s strani Konference Združenih narodov o pomorskem pravu, sklicane v skladu z Resolucijo 2750 C (XXV) Generalne skupščine Združenih narodov, in prav tako ne v sedanje ali prihodnje zahtevke in pravna stališča katere koli države v zvezi s pomorskim pravom ter naravo in obsegom njene pristojnosti nad obalo in plovili, ki plujejo pod njeno zastavo.

2. Določbe te konvencije v ničemer ne vplivajo na pravice in obveznosti katere koli pogodbenice, ki izvirajo iz katere koli obstoječe pogodbe, konvencije ali sporazuma.

3. Določbe te konvencije v ničemer ne vplivajo na pravico pogodbenic, da sprejmejo strožje notranje ukrepe v zvezi z ohranjanjem selitvenih vrst, navedenih v dodatkih I ali II, ali da sprejmejo notranje ukrepe v zvezi z ohranjanjem vrst, ki niso navedene v dodatkih I in II.

Člen XIII

Reševanje sporov

1. Kakršen koli spor, do katerega lahko pride med dvema ali več pogodbenicami, v zvezi z razlago ali uporabo določb te konvencije, se ureja s pogajanji med pogodbenicami, vpletenimi v ta spor.

2. Če tega spora ni mogoče rešiti v skladu z odstavkom 1 tega člena, lahko pogodbenice z medsebojnim soglasjem predložijo spor arbitraži, zlasti arbitraži Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu, odločitev arbitraže pa je zavezujoča za pogodbenice, ki predložijo spor.

Člen XIV

Pridržki

1. Za določbe te konvencije ne veljajo splošni pridržki. Posebni pridržki se lahko izrazijo v skladu z določbami tega člena in člena XI.

2. Vsaka država ali organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje lahko ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejemu, odobritvi ali pristopu, izrazi poseben pridržek glede navedbe katere koli selitvene vrste v dodatku I, dodatku II ali v obeh, in se potem ne šteje za pogodbenico v z zvezi s predmetom navedenega pridržka do izteka devetdesetih dni po datumu, ko depozitar pošlje pogodbenicam obvestilo, da je bil navedeni pridržek umaknjen.

Člen XV

Podpis

Ta konvencija je na voljo za podpis v Bonnu vsem državam in katerim koli organizacijam za regionalno gospodarsko povezovanje do dvaindvajsetega junija 1980.

Člen XVI

Ratifikacija, sprejem, odobritev

Ta konvencija se ratificira, sprejme ali potrdi. Listine o ratifikaciji, sprejemu ali potrditvi se deponirajo pri Vladi Zvezne republike Nemčije, ki je depozitar.

Člen XVII

Pristop

Po dvaindvajsetem juniju 1980 je ta konvencija na voljo za pristop vsem državam in katerim koli organizacijam za regionalno gospodarsko povezovanje, ki niso njene podpisnice. Listine o pristopu se deponirajo pri depozitarju.

Člen XVIII

Začetek veljavnosti

1. Ta konvencija začne veljati prvi dan tretjega meseca po datumu deponiranja petnajste listine o ratifikaciji, sprejemu, odobritvi ali pristopu pri depozitarju.

2. Za vsako državo ali organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, ki ratificira, sprejme ali odobri to konvencijo ali k njej pristopi po deponiranju petnajste listine o ratifikaciji, sprejemu, odobritvi ali pristopu, začne ta konvencija veljati prvi dan tretjega meseca po datumu, ko ta država ali organizacija deponira svojo listino o ratifikaciji, sprejemu, odobritvi ali pristopu.

Člen XIX

Odpoved

Vsaka pogodbenica lahko kadar koli odpove to konvencijo s pisnim obvestilom depozitarju. Odpoved začne veljati dvanajst mesecev po datumu, ko depozitar prejme to obvestilo.

Člen XX

Depozitar

1. Izvirnik te konvencije, katere besedila v angleškem, francoskem, nemškem, ruskem in španskem jeziku so enako verodostojna, je deponiran pri depozitarju. Depozitar pošlje overjene kopije vsake različice vsem državam in organizacijam za regionalno gospodarsko povezovanje, ki so podpisale to konvencijo ali deponirale listine o pristopu.

2. Depozitar po posvetu z zadevnimi vladami pripravi uradni različici besedila te konvencije v arabskem in kitajskem jeziku.

3. Depozitar obvesti vse države in vse organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, ki so podpisnice in pristopijo h konvenciji, ter sekretariat o podpisih, deponiranju listin o ratifikaciji, sprejemu, odobritvi ali pristopu, začetku veljavnosti te konvencije, njenih spremembah, posebnih pridržkih in obvestilih o odpovedi.

4. Takoj po začetku veljavnosti te konvencije pošlje depozitar njeno overjeno kopijo sekretariatu Združenih narodov, da jo registrira in objavi v skladu s členom 102 Ustanovne listine Združenih narodov.

V POTRDITEV TEGA so podpisani, ki so za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.

V Bonnu, 23. junija 1979

--------------------------------------------------

DODATEK I

RAZLAGA

1. Selitvene vrste, vključene v ta dodatek, se navedejo:

(a) z imenom vrste ali podvrste; ali

(b) kot skupek vseh selitvenih vrst, vključenih v višjo sistematsko skupino ali v določen del te skupine.

2. Druge navedbe sistematskih skupin, višjih od vrste, so le informativne ali namenjene razvrščanju.

3. Kratica "(s.I.)" označuje, da se znanstveno ime uporablja v širšem pomenu.

4. Znak (–), ki mu sledi številka, ob imenu višje sistematske skupine, označuje, da so določene zemljepisno ločene populacije izključene iz navedene višje sistematske skupine, kot sledi:

– 101 perujske populacije.

5. Znak (+), ki mu sledi številka, ob imenu vrste označuje, da so le določene zemljepisno ločene populacije te vrste vključene v ta dodatek, kot sledi:

+ 201 populacije severozahodne Afrike

+ 202 afriške populacije

+ 203 populacije v gornjem delu Amazonke.

6. Zvezdica (*) ob imenu vrste označuje, da je ta vrsta ali ločena populacija te vrste ali višja sistematska skupina, ki vključuje to vrsto, vključena v dodatek II.

MAMMALIA

CHIROPTERA

Molossidae | Tadarida brasiliensis |

PRIMATES

Pongidae | Gorilla gorilla beringei |

CETACEA

Balaenopteridae | Balaenoptera musculus Megaptera novaeangliae |

Balaenidae | Balaena mysticetus Eubalaena glacialis (s.I.) |

PINNIPEDIA

Phocidae | Monachus monachus* |

PERISSODACTYLA

Equidae | Equus grevyi |

ARTIODACTYLA

Camelidae | Vicugna vicugna* — 101 |

Cervidae | Cervus elaphus barbarus |

Bovidae | Bos sauveli Addax nasomaculatus Gazella cuvieri Gazella dama Gazella dorcas + 201 |

AVES

PROCELLARIIFORMES

Diomedeidae | Diomedea albatrus |

Procellariidae | Pterodroma cahow Pterodroma phaeopygia |

CICONIIFORMES

Ardeidae | Egretta eulophotes |

Ciconiidae | Ciconia boyciana |

Threskiornithidae | Geronticus eremita |

ANSERIFORMES

Anatidae | Chloephaga rubidiceps* |

FALCONIFORMES

Accipitridae | Haliaeetus pelagicus* |

GRUIFORMES

Gruidae | Grus japonensis* Grus leucogeranus* Grus nigricollis* |

Olididae | Chlamydotis undulata* + 201 |

CHARADRIIFORMES

Scolopacidae | Numenius borealis* Numenius benuirostris* |

Laridae | Larus audouinii Larus relictus Larus saundersi |

Alcidae | Synthliboramphus antiquus wumizusume |

PASSERIFORMES

Parulidae | Dendroica kirtlandii |

Fringillidae | Serinus syriacus |

REPTILIA

TESTUDINES

Cheloniidae | Lepidochelys kempii* |

Dermochelidae | Dermochelys coriacea* |

Pelomedusidae | Podocnemis expansa* + 203 |

CROCODYLIA

Gavialidae | Gavialis gangeticus |

PISCES

SILURIFORMES

Schilbeidae | Pangasianodon gigas |

--------------------------------------------------

DODATEK II

RAZLAGA

1. Selitvene vrste, vključene v ta dodatek, se navedejo:

(a) z imenom vrste ali podvrste; ali

(b) kot skupek vseh selitvenih vrst, vključenih v višjo sistematsko skupino ali v določen del te skupine.

Razen če ni označeno drugače, sklicevanje na sistematsko skupino, ki je višja od vrste, pomeni, da lahko imajo vse selitvene vrste v okviru te sistematske skupine znatne koristi od sklepanja sporazumov.

2. Kratica "spp.", ki sledi imenu družine ali rodu, označuje vse selitvene vrste, ki spadajo v to družino ali rod.

3. Druge navedbe sistematskih skupin, višjih od vrste, so le informativne ali namenjene razvrščanju.

4. Kratica "(s.I)" označuje, da se znanstveno ime uporablja v širšem pomenu.

5. Znak (+), ki mu sledi številka, ob imenu vrste ali višje sistematske skupine označuje, da so le določene zemljepisno ločene populacije te sistematske skupine vključene v ta dodatek, kot sledi:

+ 201 azijske populacije.

6. Zvezdica (*) ob imenu vrste ali višje sistematske skupine označuje, da je ta vrsta ali ločena populacija te vrste ali ena ali več vrst, vključenih v navedeno višjo sistematsko skupino, vključena v dodatek I.

MAMMALIA

CETACEA

Monodontidae | Delphinapterus leucas |

PROBOSCIDAE

Elephantidae | Loxodonta africana |

SIRENIA

Dugongidae | Dugong dugon |

PINNIPEDIA

Phocidae | Monachus monachus* |

ARTIODACTYLA

Camelidae | Vicugna vicugna* |

Bovidae | Oryx dammah Gazella gazella + 201 |

AVES

PELECANIFORMES

Pelecanidae | Pelecanus crispus |

CICONIIFORMES

Ciconiidae | Ciconia ciconia Ciconia nigra |

Threskiornithidae | Platalea leucorodia |

Phoenicopteridae | spp. |

ANSERIFORMES

Anatidae | spp.* |

FALCONIFORMES

Cathartidae | spp. |

Pandionidae | Pandion haliaetus |

Accipitridae | spp.* |

Falconidae | spp. |

GALLIFORMES

Phasianidae | Coturnix coturnix coturnix |

GRUIFORMES

Gruidae | Grus spp.* Anthropoides virgo |

Otididae | Chlamydotis undulata* + 201 |

CHARADRIIFORMES

Charadriidae | spp. |

Scolopacidae | spp.* |

Recurvirostridae | spp. |

Phalaropodidae | spp. |

PASSERIFORMES

Muscicapidae (s.I.) | spp. |

REPTILIA

TESTUDINES

Cheloniidae | spp.* |

Dermochelyidae | spp.* |

Pelomedusidae | Podocnemis expansa* |

CROCODYLIA

Crocodylidae | Crocodilus porosus |

PISCES

ACIPENSERIFORMES

Acipenseridae | Acipenser fulvescens |

INSECTA

LEPIDOPTERA

Danaidae | Danaus plexippus |

--------------------------------------------------