Konvencija O Prihodnjem Večstranskem Sodelovanju Ribištva Severozahodnega Atlantika

POGODBENE STRANKE SE

ob upoštevanju, da so obalne države severozahodnega Atlantika, skladno z ustreznimi načeli mednarodnega prava, razširile svojo jurisdikcijo nad živimi viri v svojih neposredno sosednjih vodah do meja do 200 navtičnih milj od osnovnih črt, od katerih se meri širina ozemeljskega morja, in v teh območjih uživajo suverene pravice za namen raziskav, ohranjanja in upravljanja teh virov,

ob upoštevanju dela Tretje konference Združenih narodov o pomorskem pravu na področju ribištva,

z željo podpirati ohranjanje in optimalno izkoriščati ribolovne vire na območju severozahodnega Atlantika v okviru ustreznega režima razširjene jurisdikcije obalnih držav nad ribištvom in ustreznega pospeševanja mednarodnega sodelovanja in posvetovanja v zvezi s temi viri,

DOGOVORIJO O NASLEDNJEM:

Člen I

1. Območje uporabe Konvencije, v nadaljevanju "območje Konvencije", so vode severozahodnega Atlantskega oceana severno od severne zemljepisne širine 35° 00' in zahodno od črte, ki se razteza proti severu od severne zemljepisne širine 35° 00' in zahodne zemljepisne dolžne 42° 00' do severne zemljepisne širine 59° 00', od tam pa proti zahodu do zahodne zemljepisne širine 44° 00', od tam proti severu do obale Grenlandije, in vode zaliva St Lawrence, Davisove ožine in Baffinovega zaliva južno od severne zemljepisne širine 78° 10'.

2. Območje, ki je v tej konvenciji opisano kot "območje urejanja", je tisti del območja Konvencije, ki leži onkraj območij ribiške jurisdikcije obalnih držav.

3. V tej konvenciji "obalna država" v nadaljevanju pomeni podpisnico Sporazuma, ki izvaja ribiško jurisdikcijo v vodah, ki predstavljajo del območja Konvencije.

4. Ta konvencija se uporablja za vse ribolovne vire območja Konvencije, z naslednjimi izjemami: losos, tun in pahljačaste mečarice, staleži kitov, s katerimi upravlja Mednarodna komisija za kite ali katera koli organizacija, ki je njena naslednica, in vrste epikontinentalnega pasu, ki se ne selijo, t.j. organizmi, ki so v fazi lova bodisi nepremični na morskem dnu ali pod njim ali se ne morejo premikati, razen v neprekinjenem fizičnem stiku z morskim dnom ali slojem pod njim.

5. Nič v tej konvenciji ne more ogroziti ali vplivati na izhodišča ali zahteve katere koli pogodbene stranke v zvezi z notranjimi vodami, ozemeljskim morjem ali mejami ali obsegom jurisdikcije katere koli stranke v zvezi z ribištvom; ali vplivati na stališča ali izhodišča katere koli pogodbene stranke v zvezi s pomorskim pravom ali jih ogroziti.

Člen II

1. Pogodbene stranke se dogovorijo, da bodo ustanovile in vzdrževale mednarodno organizacijo, ki bo prek posvetov in sodelovanja prispevala k optimalnemu izkoriščanju, razumnemu upravljanju in ohranjanju ribolovnih virov na območju Konvencije. Ta organizacija se imenuje Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika, v nadaljevanju "Organizacija", in opravlja naloge, opredeljene v tej konvenciji.

2. Organizacijo sestavljajo:

(a) Razširjeni svet;

(b) Strokovni svet;

(c) Komisija za ribištvo; in

(d) Sekretariat.

3. Organizacija je pravna oseba in ima v svojih odnosih z drugimi mednarodnimi organizacijami in na ozemljih pogodbenih strank pravno in poslovno sposobnost, potrebno za opravljanje svojih nalog in doseganje svojih ciljev. Imunitete in privilegiji, ki jih uživajo Organizacija in njeni funkcionarji na ozemlju pogodbene stranke, so dogovorjeni med Organizacijo in zadevno pogodbeno stranko.

4. Sedež Organizacije je v Dartmouthu v Novi Scotiji v Kanadi ali v drugem kraju, ki ga določi Razširjeni svet.

Člen III

Razširjeni svet ima naslednje naloge:

(a) nadzor in usklajevanje organizacijskih, upravnih, finančnih in drugih internih zadev Organizacije, vključno z odnosi med njenimi elementarnimi organi;

(b) usklajevanje zunanjih odnosov Organizacije;

(c) pregledovanje in opredeljevanje članstva v Komisiji za ribištvo skladno s členom XIII; in

(d) izvajanje drugih pooblastil, ki mu jih nalaga ta konvencija.

Člen IV

1. Vsaka pogodbena stranka je članica Razširjenega sveta in v Svet imenuje največ tri predstavnike, ki jih na sejah Sveta lahko spremljajo namestniki, strokovnjaki in svetovalci.

2. Razširjeni svet izvoli predsednika in podpredsednika, vsakega z dveletnim mandatom, ki se lahko ponovno izvolita, vendar ne moreta biti na položaju več kakor štiri leta zapored. Predsednik je predstavnik pogodbene stranke, ki je članica Komisije za ribištvo, predsednik in podpredsednik pa sta predstavnika raznih pogodbenih strank.

3. Predsednik Razširjenega sveta je predsednik Organizacije in njen glavni predstavnik.

4. Predsednik Razširjenega sveta skliče redno letno sejo Organizacije v kraju, ki ga določi Razširjeni svet in je običajno v Severni Ameriki.

5. Predsednik lahko skliče katero koli sejo Razširjenega sveta, razen letne seje, ob času in v kraju, ki ga določi predsednik, na zahtevo pogodbene stranke ob soglasju druge pogodbene stranke.

6. Razširjeni svet lahko ustanovi odbore in pododbore, za katere meni, da so zaželeni za izvajanje njegovih obveznosti in nalog.

Člen V

1. Vsaka pogodbena stranka ima v obravnavah Razširjenega sveta po en glas.

2. Razen če je določeno drugače, se sklepi Razširjenega sveta sprejemajo z večino glasov vseh prisotnih pogodbenih strank, ki glasujejo z glasovi za ali proti, pri čemer je za glasovanje potrebna sklepčnost, ki jo predstavljata najmanj dve tretjini pogodbenih strank.

3. Razširjeni svet sprejme, in po potrebi spremeni, pravilnik za vodenje svojih sej in za opravljanje svojih nalog.

4. Razširjeni svet pogodbenim strankam predloži letno poročilo o dejavnostih Organizacije.

Člen VI

1. Strokovni svet ima naslednje naloge:

(a) predstavlja forum za posvete in sodelovanje med pogodbenimi strankami glede na preučevanje, ocenjevanje in izmenjavo strokovnih informacij in stališč v zvezi z ribištvom za območje Konvencije, vključno z okoljskimi in ekološkimi dejavniki, ki vplivajo na to območje, ter spodbuja in podpira sodelovanje med pogodbenimi strankami pri znanstvenih raziskavah, ki naj bi zapolnile vrzeli v znanju na teh področjih;

(b) vodenje in vzdrževanje statistike in evidenc ter objavljanje ali pošiljanje sporočil, informacij in materialov v zvezi z ribištvom na območju Konvencije, vključno z okoljskimi in ekološkimi dejavniki, ki vplivajo na to območje;

(c) zagotavljanje strokovnih nasvetov obalnim državam, na zahtevo, skladno s členom VII; in

(d) zagotavljanje strokovnih nasvetov Komisiji za ribištvo, skladno s členom VIII ali na lastno pobudo, po potrebi, za namene Komisije.

2. Naloge Strokovnega sveta se, kadar je primerno, lahko izvajajo v sodelovanju z drugimi javnimi ali zasebnimi organizacijami s podobnimi cilji.

3. Pogodbene stranke Strokovnemu svetu predložijo vse razpoložljive statistične in strokovne informacije, ki jih zahteva Svet za namene tega člena.

Člen VII

1. Strokovni svet, na zahtevo obalne države, preuči in izdela poročilo o vsakem vprašanju, ki zadeva strokovno podlago za upravljanje in ohranjanje ribolovnih virov v vodah pod ribiško jurisdikcijo zadevne obalne države na območju Konvencije.

2. Obalna država, v posvetu s Strokovnim svetom, opredeli obseg pooblastil za preučevanje katerega koli vprašanja, ki se predloži Svetu, skladno z odstavkom 1. Ta obseg pooblastil med drugim vključuje naslednje, kakor je primerno:

(a) predloženo vprašanje, vključno z opisom zadevnega ribištva in območja;

(b) kadar se zahtevajo strokovne ocene ali napovedi, opis vseh ustreznih dejavnikov ali predpostavk, ki jih je treba upoštevati; in

(c) kadar je primerno, opis morebitnih zastavljenih ciljev obalne države in navedbo, ali se zahteva konkreten nasvet ali razpon možnosti.

Člen VIII

Strokovni svet preuči in izdela poročilo o vsakem vprašanju, ki mu ga v zvezi s strokovno podlago za upravljanje in ohranjanje ribolovnih virov v območju urejanja predloži Komisija za ribištvo, ob upoštevanju obsega pooblastil, ki ga za zadevno vprašanje opredeli Komisija za ribištvo.

Člen IX

1. Vsaka pogodbena stranka je članica Strokovnega sveta in v Svet imenuje največ tri predstavnike, ki jih na sejah Sveta lahko spremljajo namestniki, strokovnjaki in svetovalci.

2. Strokovni svet izvoli predsednika in podpredsednika, vsakega z dveletnim mandatom, ki se lahko ponovno izvolita, vendar ne moreta biti na položaju več kakor štiri leta zapored. Predsednik in podpredsednik sta predstavnika raznih pogodbenih strank.

3. Predsednik lahko skliče katero koli sejo Strokovnega sveta, razen letne seje, ki se skliče skladno s členom IV, ob času in v kraju, ki ga določi predsednik, na zahtevo obalne države ali na zahtevo pogodbene stranke s soglasjem druge pogodbene stranke.

4. Strokovni svet lahko ustanovi odbore in pododbore, za katere meni, da so zaželeni za izvajanje njegovih obveznosti in nalog.

Člen X

1. Strokovni nasveti, ki jih zagotavlja Strokovni svet po tej konvenciji, se podajo sporazumno. Kadar ni mogoče doseči sporazuma, Svet v svojem poročilu navede vsa predložena stališča v zvezi z obravnavano zadevo.

2. Sklepi Strokovnega sveta v zvezi z izvolitvijo funkcionarjev, sprejetjem ali spremembo pravilnika in drugih zadev glede organizacije svojega dela se sprejemajo z večino glasov vseh prisotnih pogodbenih strank, ki glasujejo z glasovi za ali proti, pri čemer ima za te namene vsaka pogodbena stranka po en glas. Glasovanje se izvede samo ob sklepčnosti, ki jo predstavljata najmanj dve tretjini pogodbenih strank.

3. Strokovni svet sprejme, in po potrebi spremeni, pravilnik za vodenje svojih sej in izvajanje svojih nalog.

Člen XI

1. Komisija za ribištvo, v nadaljevanju "Komisija", je odgovorna za upravljanje in ohranjanje ribolovnih virov v območju urejanja skladno z določbami tega člena.

2. Komisija lahko sprejme predloge za skupno delovanje pogodbenih strank z namenom optimalnega izkoriščanja ribolovnih virov v območju urejanja. Ob preučevanju takih predlogov Komisija upošteva vse ustrezne informacije ali nasvete, ki jih prejme od Strokovnega sveta.

3. Pri izvajanju svojih nalog po odstavku 2 skuša Komisija zagotoviti doslednost med:

(a) katerim koli predlogom, uporabljenim za stalež ali skupino staležev, ki je hkrati v območju urejanja in na območju pod ribiško jurisdikcijo obalne države, ali katerim koli predlogom, ki bi prek medsebojnih odnosov vrst vplival na stalež ali skupino staležev na celotnem ali na delu območja pod ribiško jurisdikcijo obalne države;

in

(b) katerimi koli ukrepi ali sklepi obalne države za upravljanje in ohranjanje tega staleža ali skupine staležev v zvezi z ribolovnimi aktivnostmi, ki se izvajajo na območju pod njeno ribiško jurisdikcijo.

Skladno s tem obalna država in Komisija podpirata usklajevanje takih predlogov, ukrepov in sklepov. Vsaka obalna država obvesti Komisijo o svojih ukrepih in sklepih iz tega člena.

4. Predlogi, ki jih sprejme Komisija v zvezi z dodelitvijo ulova v območju urejanja, upoštevajo interese članic Komisije, katerih plovila so tradicionalno lovila ribe na tem območju, in, v zvezi z dodelitvijo ulova na Velikih plitvinah in Flamskem rtu, članice Komisije zlasti upoštevajo pogodbeno članico, katere obalne skupnosti so prednostno odvisne od ribolova staležev v teh ribolovnih plitvinah in ki so se močno trudile za ohranjanje takih staležev z mednarodnimi ukrepi, zlasti z zagotavljanjem nadzora in inšpekcij mednarodnega ribolova v teh plitvinah po mednarodnem programu skupnih inšpekcijskih pregledov.

5. Komisija lahko sprejme tudi predloge o uvedbi mednarodnih ukrepov za kontrolo in nadzor v območju urejanja, da zagotovi uporabo te konvencije in zadevnih veljavnih ukrepov na tem območju.

6. Izvršilni sekretar posreduje vsak predlog, ki ga sprejme Komisija, vsem pogodbenim strankam, z navedbo datuma pošiljanja za namene odstavka 1 člena XII.

7. Skladno z določbami člena XII postane vsak predlog, ki ga sprejme Komisija po tem členu, zavezujoč ukrep za vse pogodbene stranke, ki začne veljati na datum, ki ga določi Komisija.

8. Komisija lahko Strokovnemu svetu predloži katero koli vprašanje v zvezi s strokovno podlago za upravljanje in ohranjanje ribolovnih virov v območju urejanja in opredeli obseg pooblastil za obravnavo tega vprašanja.

9. Komisija lahko povabi k sodelovanju katero koli ali vse članice Komisije v zvezi z vsemi zadevami, ki se nanašajo na cilje in namene te konvencije v območju urejanja.

Člen XII

1. Če katera koli članica Komisije izvršilnemu sekretarju poda pripombo na predlog v 60 dneh od datuma pošiljanja, navedenega v obvestilu o predlogu, ki ga pošlje izvršilni sekretar, predlog ne postane zavezujoč ukrep do izteka 40 dni, sledečih datumu pošiljanja pogodbenim strankam, ki je naveden v obvestilu o pripombi. Na to lahko katera koli druga članica Komisije podobno poda pripombo pred iztekom dodatnega 40-dnevnega obdobja ali v 30 dneh po datumu pošiljanja, ki je naveden v obvestilu pogodbenim strankam o morebitni pripombi, predloženi v tem dodatnem 40-dnevnem obdobju, kar je pozneje. Predlog nato, ob koncu podaljšanega obdobja ali obdobij za podajanje pripomb, postane zavezujoč ukrep za vse pogodbene stranke, razen za tiste, ki so predložile pripombe. Vendar pa, če ob koncu takega podaljšanega obdobja ali obdobij večina članic Komisije predloži pripombe in vztraja pri pripombah, predlog ne postane zavezujoč ukrep, razen če se nekatere ali vse članice Komisije kljub temu med sabo dogovorijo, da postane zanje zavezujoč na dogovorjeni datum.

2. Katera koli članica Komisije, ki je podala pripombo na predlog, lahko to pripombo kadarkoli umakne in predlog nemudoma postane zavezujoč ukrep za tako članico, skladno s postopkom za podajanje pripomb iz tega člena.

3. Kadarkoli po izteku enega leta od datuma, na katerega začne veljati neki ukrep, lahko katera koli članica Komisije obvesti izvršilnega sekretarja o svoji nameri, da ne bo zavezana temu ukrepu, in če tega obvestila ne umakne, ta ukrep preneha biti zavezujoč za to članico ob preteku enega leta od datuma, ko izvršilni sekretar prejme to obvestilo. Kadarkoli potem, ko je neki ukrep prenehal biti zavezujoč za članico Komisije po tem odstavku, ta ukrep preneha biti zavezujoč za katero koli drugo članico Komisije na datum, ko izvršilni sekretar prejme obvestilo o njeni nameri o prenehanju zavezanosti.

4. Izvršilni sekretar nemudoma obvesti vsako pogodbeno stranko o:

(a) prejemu vsake pripombe in umiku pripombe po odstavkih 1 in 2;

(b) datumu, na katerega katerikoli predlog postane zavezujoč ukrep skladno z določbami odstavka 1; in

(c) prejemu vsakega obvestila iz odstavka 3.

Člen XIII

1. Razširjeni svet pregleda in opredeli članstvo v Komisiji na svoji letni seji, kar zajema:

(a) vsako pogodbeno stranko, ki sodeluje pri ribištvu v območju urejanja; in

(b) katero koli pogodbeno stranko, ki je Razširjenemu svetu predložila zadovoljive dokaze o tem, da namerava sodelovati v ribištvu v območju urejanja v letu te letne seje ali v naslednjem koledarskem letu.

2. Vsaka članica Komisije v Komisijo imenuje največ tri predstavnike, ki jih na katerikoli njenih sej lahko spremljajo namestniki, strokovnjaki in svetovalci.

3. Katera koli pogodbena stranka, ki ni članica Komisije, se lahko udeleži sej Komisije kot opazovalka.

4. Komisija izvoli predsednika in podpredsednika, vsakega z dveletnim mandatom, ki se lahko ponovno izvolita, vendar ne moreta biti na položaju več kakor štiri leta zapored. Predsednik in podpredsednik sta predstavnika raznih članic Komisije.

5. Predsednik lahko skliče katero koli sejo Komisije, razen letne seje, ki se skliče skladno s členom IV, ob času in v kraju, ki ga določi predsednik, na zahtevo katere koli članice Komisije.

6. Komisija lahko ustanovi odbore in pododbore, za katere meni, da so zaželeni za izvajanje njenih obveznosti in nalog.

Člen XIV

1. Vsaka članica Komisije ima v obravnavah Komisije po en glas.

2. Sklepi Komisije se sprejemajo z večino glasov vseh prisotnih članic Komisije, ki glasujejo z glasovi za ali proti, pri čemer je za glasovanje potrebna sklepčnost, ki jo predstavljata najmanj dve tretjini članic Komisije.

3. Komisija sprejme, in po potrebi spremeni, pravilnik za vodenje svojih sej in za izvajanje svojih nalog.

Člen XV

1. Sekretariat opravlja storitve za Organizacijo pri izvajanju njenih dolžnosti in nalog.

2. Glavni upravni funkcionar Sekretariata je izvršilni sekretar, ki ga imenuje Razširjeni svet skladno s postopki in pogoji, ki jih predpiše slednji.

3. Izvršilni sekretar imenuje osebje Sekretariata skladno s pravili in postopki, ki jih predpiše Razširjeni svet.

4. Izvršilni sekretar ima, pod splošnim nadzorom Razširjenega sveta, vsa pooblastila in avtoriteto nad osebjem Sekretariata in opravlja tudi druge naloge, ki jih določi Razširjeni svet.

Člen XVI

1. Vsaka pogodbena stranka plača izdatke udeležbe svoje lastne delegacije na vseh sejah, ki se skličejo po tej konvenciji.

2. Razširjeni svet sprejme letni proračun Organizacije.

3. Razširjeni svet opredeli prispevke, ki jih plača vsaka pogodbena stranka, skladno z letnim proračunom, na naslednji podlagi:

(a) 10 % proračuna se razdeli med obalne države sorazmerno z njihovim nominalnim ulovom na območju Konvencije v letu, ki se zaključi dve leti pred začetkom proračunskega leta;

(b) 30 % proračuna se razdeli na enake dele med vse pogodbene stranke; in

(c) 60 % proračuna se razdeli med vse pogodbene stranke sorazmerno z njihovim nominalnim ulovom v območju Konvencije v letu, ki se zaključi dve leti pred začetkom proračunskega leta.

Zgoraj navedeni nominalni ulovi so ulovi iz poročil o ulovih vrst iz Priloge I, ki predstavlja sestavni del te konvencije.

4. Izvršilni sekretar obvesti vsako pogodbeno stranko o prispevku, ki ga plača ta stranka, izračunanem skladno z odstavkom 3 tega člena, zatem pa vsaka pogodbena stranka takoj, ko je mogoče, Organizaciji plača svoj prispevek.

5. Če Razširjeni svet ne določi drugače, se prispevki plačajo v valuti države, v kateri ima Organizacija svoj sedež.

6. Skladno z odstavkom 11 tega člena Razširjeni svet na svoji prvi seji odobri proračun za bilanco prvega finančnega leta delovanja Organizacije in izvršilni sekretar pogodbenim strankam posreduje kopije tega proračuna skupaj z obvestili o njihovih ustreznih prispevkih.

7. Za naslednja finančna leta izvršilni sekretar vsaki pogodbeni strani predloži osnutek letnega proračuna, skupaj z razporedom prispevkov, najmanj 60 dni pred letno sejo Organizacije, na kateri se obravnavajo proračuni.

8. Pogodbena stranka, ki pristopi k tej konvenciji med finančnim letom, za to leto prispeva del prispevka, izračunanega skladno z določbami tega člena, sorazmerno s številom preostalih celih mesecev v letu.

9. Pogodbena stranka, ki dve leti zapored ne plača svojih prispevkov, nima pravice glasovati in podajati pripomb po tej konvenciji, dokler ne izpolni svojih obveznosti, razen če Razširjeni svet ne sklene drugače.

10. Finančni posli Organizacije so predmet letne revizije, ki jo opravijo zunanji revizorji, ki jih izbere Razširjeni svet.

11. Če Konvencija začne veljati dne 1. januarja 1979, se namesto določb odstavka 6 uporabijo določbe Priloge II, ki predstavlja sestavni del te konvencije.

Člen XVII

Pogodbene stranke se dogovorijo, da bodo izvajale potrebne ukrepe za zagotavljanje učinkovitosti določb Konvencije, vključno z izvajanjem primernih sankcij za kršitve, in da bodo uvedle vse ukrepe, ki postanejo zavezujoči po odstavku 7 člena XI, in vse ukrepe, ki veljajo po členu XXIII. Vsaka pogodbena stranka Komisiji predloži letno poročilo o ukrepih, ki jih je izvedla v ta namen.

Člen XVIII

Pogodbene stranke se dogovorijo, da bodo v območju urejanja ohranjale v veljavi in izvajale mednarodni program skupnih inšpekcijskih pregledov, kakor se uporablja po členu XXIII, ali s spremembami, uvedenimi z ukrepi iz odstavka 5 člena XI. Ta program vsebuje določbo o recipročnih pravicah pogodbenih strank do vkrcanja in pregleda, in za pregon in sankcije, ki jih izvede država ladijske zastave, na podlagi dokazov, pridobljenih med temi vkrcanji in inšpekcijskimi pregledi. Poročilo o takem pregonu in izrečenih sankcijah se vključi v letno poročilo iz člena XVII.

Člen XIX

Pogodbene stranke se dogovorijo, da bodo opozorile vsako državo, ki ni podpisnica te konvencije, na katero koli zadevo, ki se nanaša na ribolovne aktivnosti območju urejanja državljanov ali plovil te države, za katere se zdi, da negativno vplivajo na doseganje ciljev te konvencije. Pogodbene stranke se nadalje dogovorijo, da se bodo ustrezno posvetovale o ukrepih za preprečevanje takih negativnih učinkov.

Člen XX

1. Območje Konvencije se razdeli na znanstvena in statistična podobmočja, razdelke in podrazdelke, katerih razmejitve so opredeljene v Prilogi III k tej konvenciji.

2. Na zahtevo Strokovnega sveta lahko Razširjeni svet, če je potrebno za znanstvene ali statistične namene, z dvotretjinsko večino vseh pogodbenih strank spremeni razmejitve znanstvenih in statističnih podobmočij, razdelkov in podrazdelkov iz Priloge III, pod pogojem, da v ta namen pridobi soglasje vsake obalne države, ki izvaja ribiško jurisdikcijo nad katerim koli delom zadevnega območja.

3. Na zahtevo Komisije za ribištvo in po posvetu s Strokovnim svetom, lahko Razširjeni svet, če je potrebno za namene upravljanja, z dvotretjinsko večino vseh pogodbenih strank razdeli območje urejanja na ustrezne urejevalne razdelke in podrazdelke. Slednji se lahko naknadno spremenijo po istem postopku. Razmejitve vseh takih razdelkov in podrazdelkov se opredelijo v Prilogi III.

4. Priloga III k tej konvenciji, bodisi v svoji obstoječi obliki ali kakor se občasno spremeni skladno s tem členom, predstavlja sestavni del te konvencije.

Člen XXI

1. Katera koli pogodbena stranka lahko predlaga spremembe konvencije, ki jih obravnava in uvede Razširjeni svet na letni ali izredni seji. Vsak predlog za spremembo se pošlje izvršilnemu sekretarju najmanj 90 dni pred sejo, na kateri naj bi se obravnaval ali sprejel, in izvršilni sekretar nemudoma posreduje predlog vsem pogodbenim strankam.

2. Razširjeni svet sprejme predlagane spremembe Konvencije z najmanj tričetrtinsko večino glasov vseh pogodbenih strank. Depozitar posreduje besedilo vseh tako sprejetih predlaganih sprememb vsem pogodbenim strankam.

3. Sprememba začne veljati za vse pogodbene stranke 120 dni po datumu pošiljanja, navedenem v obvestilu, ki ga pošlje depozitar o prejemu pisnega obvestila potrditve treh četrtin vseh pogodbenih strank, razen če katera koli druga pogodbena stranka obvesti depozitarja, da ima pripombe na spremembe, v roku 90 dni od datuma pošiljanja, navedenega v obvestilu, ki ga pošlje depozitar o takem prejemu, in v tem primeru sprememba ne začne veljati za nobeno pogodbeno stranko. Vsaka pogodbena stranka, ki je podala pripombo na spremembo, lahko kadarkoli umakne to pripombo. Če se umaknejo vse pripombe na spremembo, začne veljati sprememba za vse pogodbene stranke 120 dni od datuma pošiljanja, navedenega v obvestilu, ki ga pošlje depozitar o prejemu zadnjega umika.

4. Za vsako stranko, ki postane pogodbena stranka Konvencije po sprejemu spremembe, skladno z odstavkom 2 tega člena, velja, da je potrdila navedeno spremembo.

5. Depozitar nemudoma obvesti vse pogodbene stranke o prejemu obvestil o potrditvi sprememb, prejemu obvestil o pripombah ali umiku pripomb in o začetku veljavnosti sprememb.

Člen XXII

1. To konvencijo lahko do 31. decembra 1978 v Ottawi podpišejo udeleženke Diplomatske konference o prihodnosti večstranskega sodelovanja ribištva severozahodnega Atlantika, ki je potekala od 11. oktobra do 21. oktobra 1977 v Ottawi. Po tem datumu je mogoč pristop.

2. Za to konvencijo se zahtevajo ratifikacija, sprejem ali potrditev podpisnic, in akti o ratifikaciji, sprejemu ali potrditvi se deponirajo pri kanadski vladi, ki se v tej konvenciji navaja kot "depozitar".

3. Ta konvencija začne veljati na prvi dan januarja po tem, ko je najmanj šest podpisnic, od katerih najmanj ena izvaja ribiško jurisdikcijo nad vodami, ki predstavljajo del območja Konvencije, deponiralo akte o ratifikaciji, sprejemu ali potrditvi.

4. Katera koli stranka, ki ni podpisala te konvencije, lahko pristopi h Konvenciji s pisnim obvestilom depozitarju. Pristopi, ki jih prejme depozitar pred začetkom veljavnosti te konvencije, začnejo veljati na datum, ko začne veljati ta konvencija. Pristopi, ki jih prejme depozitar po začetku veljavnosti te konvencije, začnejo veljati na datum, ko depozitar prejme obvestilo.

5. Depozitar obvesti vse podpisnice in vse pristopne stranke o vseh deponiranih ratifikacijah, sprejemih ali potrditvah in prejetih pristopih.

6. Depozitar skliče letno sejo Organizacije, ki mora biti najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti Konvencije, in vsaki pogodbeni stranki posreduje predlog dnevnega reda najmanj en mesec pred datumom seje.

Člen XXIII

Ob začetku veljavnosti te konvencije, vsak ukrep, ki je bil poslan ali velja v tem času po členu VIII Mednarodne konvencije za ribištva severozahodnega Atlantika, 1949, ("Konvencija ICNAF"), skladno z določbami Konvencije ICNAF, nemudoma postane zavezujoč ukrep za vsako pogodbeno stranko za območje urejanja, če je predlog začel veljati po Konvenciji ICNAF ali v času, ko po njej začne veljati. Skladno z odstavkom 3 člena XII vsak tak ukrep ostane zavezujoč za vsako pogodbeno stranko, dokler mu ne poteče veljavnost ali dokler se ne nadomesti z ukrepom, ki je postal zavezujoč po členu XI te konvencije, pod pogojem, da nobeno tako nadomestilo ne začne veljati, dokler ta konvencija ni bila v veljavi eno leto.

Člen XXIV

1. Katera koli pogodbena stranka lahko odstopi od Konvencije 31. decembra katerega koli leta, tako da o tem 30. junija ali prej istega leta obvesti depozitarja, ki posreduje kopije obvestila drugim pogodbenim strankam.

2. Katera koli druga pogodbena stranka lahko potem odstopi od Konvencije prav tega 31. decembra tako, da o tem obvesti depozitarja v enem mesecu od prejema kopije predloženega obvestila o odstopu iz odstavka 1 tega člena.

Člen XXV

1. Izvirnik Konvencije se deponira pri kanadski vladi, ki posreduje njene overjene kopije vsem podpisnicam in vsem pristopnim strankam.

2. Depozitar registrira Konvencijo pri Sekretariatu Združenih narodov.

Pooblaščeni podpisniki pred pričami podpišejo to konvencijo.

V Ottawi, dne 24. oktobra 1978, v enem izvirniku, v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni.

--------------------------------------------------

PRILOGA I KONVENCIJE

Seznam vrst za ugotavljanje nominalnega ulova za izračun letnega proračuna skladno s členom XVI

Trska … | Gadus morrhua |

Vahnja … | Melanogrammus aeglefinus |

Veliki rdeči okuni … | Sebastes marinus |

Srebrni oslič… | Merluccius bilinearis |

Rdeča repata tabinja … | Urophycis chuss |

Saj … | Pollachius virens |

Ameriška morska plošča … | Hippoglossoides platessoides |

Sivi jezik … | Glyptocephalus cynoglossus |

Rumenorepa limanda … | Limanda ferruginea |

Grenlandska morska plošča … | Reinhardtius hippoglossoides |

Okroglonosi grenadir … | Macrourus rupestris |

Atlantski sled … | Clupea harengus |

Skuša … | Scomber scombrus |

Atlantska figa … | Peprilus triacanthus |

Velikooka čepa … | Alosa pseudoharengus |

Velika srebrenka … | Argentina silus |

Kapelan … | Mallotus villosus |

Dolgoplavuti ligenj … | Loligo pealei |

Severni kratkoplavuti ligenj … | Illex illecebrosus |

Hladnovodne kozice … | Pandalus sp. |

--------------------------------------------------

PRILOGA II KONVENCIJE

Prehodni finančni dogovori

1. Pogodbena stranka, ki je hkrati tudi pogodbena stranka Mednarodne konvencije za ribištvo severozahodnega Atlantika v celotnem letu 1979, ne prispeva k stroškom Organizacije za navedeno leto. Druge pogodbene stranke, ki so deponirale svoje akte o ratifikaciji, sprejemu ali potrditvi ali so pristopile h Konvenciji pred 31. decembrom 1979, prispevajo znesek iz Dodatka k temu dokumentu. Razširjeni svet opredeli prispevek vsake pogodbene stranke, ki ni zajeta v Dodatku.

2. Vsaka pogodbena stranka plača prispevke iz odstavka 1 čim prej po 1. januarju 1979 ali po svojem pristopu h Konvenciji, kar je pozneje.

--------------------------------------------------

PRILOGA III KONVENCIJE

Znanstvena in statistična podobmočja, razdelki in podrazdelki

Znanstvena in statistična podobmočja, razdelki in podrazdelki iz člena XX te konvencije so:

1. (a) Podobmočje 0 — tisti del območja Konvencije, ki leži severno od vzporednika na 61°00' severne zemljepisne širine; na vzhodu je omejeno s črto, ki se razteza proti severu od točke na 61°00' severne zemljepisne širine in 59°00' zahodne zemljepisne dolžine do vzporednika na 69°00' severne zemljepisne širine, od tam v severozahodni smeri po črti, ki seka vse poldnevnike pod istim kotom, do točke pri 75°00' severne zemljepisne širine in 73°30' zahodne zemljepisne dolžine in od tam naravnost proti severu do vzporednika na 78°10' severne zemljepisne širine; na zahodu je omejena s črto, ki se začne na 61°00' severne zemljepisne širine in 65°00' zahodne zemljepisne dolžine, in se razteza v severozahodni smeri po črti, ki seka vse poldnevnike pod istim kotom, do obale otoka Baffin pri East Bluffu (61°55' severne zemljepisne širine in 66°20' zahodne zemljepisne dolžine)in od tam proti severu ob obalah otokov Baffin, Bylot, Devon in Ellesmere in po osemdesetem poldnevniku zahodne zemljepisne dolžine v vodah med temi otoki do vzporednika na 78°10' severne zemljepisne širine.

1. (b) Podobmočje 0 — je sestavljeno iz dveh razdelkov:

Razdelek 0-A — tisti del podobmočja, ki leži severno od vzporednika na 66°15' severne zemljepisne širine;

Razdelek 0-B — tisti del podobmočja, ki leži južno od vzporednika na 66°15' severne zemljepisne širine.

2. (a) Podobmočje 1 — tisti del območja Konvencije, ki leži vzhodno od podobmočja 0 in severno in vzhodno od črte, ki seka vse poldnevnike pod istim kotom, povezujočim točko na 61°00' severne zemljepisne širine in 59°00' zahodne zemljepisne dolžine s točko na 52°15' severne zemljepisne širine in 42°00' zahodne zemljepisne dolžine.

2. (b) Podobmočje 1 je sestavljeno iz šestih razdelkov:

Razdelek 1A — tisti del podobmočja, ki leži severno od vzporednika na 68°50' severne zemljepisne širine (Christianshaab);

Razdelek 1B — tisti del podobmočja, ki leži med vzporednikom na 66°15' severne zemljepisne širine (pet navtičnih milj severno od Umanarsugssuaka)

Razdelek 1C — tisti del podobmočja, ki leži med vzporednikom na 64°15' severne zemljepisne širine (štiri navtične milje severno od Godthaaba) in vzporednikom na 66°15' severne zemljepisne širine (pet navtičnih milj severno od Umanarsugssuaka);

Razdelek 1D — tisti del podobmočja, ki leži med vzporednikom na 62°30' severne zemljepisne širine (ledenik Frederikshaab) in vzporednikom na 64°15' severne zemljepisne širine (štiri navtične milje severno od Godthaaba);

Razdelek 1E — tisti del podobmočja, ki leži med vzporednikom na 60°45' severne zemljepisne širine (Rt obupa) in vzporednikom na 62°30' severne zemljepisne širine (ledenik Frederikshaab);

Razdelek 1F — tisti del podobmočja, ki leži južno od vzporednika na 60°45' severne zemljepisne širine (Rt obupa).

3. (a) Podobmočje 2 — tisti del območja Konvencije, ki leži vzhodno od poldnevnika na 64°30' zahodne zemljepisne dolžine v območju Hudsonove ožine, do južne meje podobmočja 0, južno in zahodno od podobmočja 1 in severno od vzporednika na 52°15' severne zemljepisne širine.

3. (b) Podobmočje 2 je sestavljeno iz treh razdelkov:

Razdelek 2G — tisti del podobmočja, ki leži severno od vzporednika na 57°40' severne zemljepisne širine (Cape Mugford);

Razdelek 2H — tisti del podobmočja, ki leži med vzporednikom na 55°20' severne zemljepisne širine (Hopedale) in vzporednikom na 57°40' severne zemljepisne širine (Cape Mugford);

Razdelek 2J — tisti del podobmočja, ki leži južno od vzporednika na 55°20' severne zemljepisne širine (Hopedale).

4. (a) Podobmočje 3 — tisti del območja Konvencije, ki leži južno od vzporednika na 52°15' severne zemljepisne širine; in vzhodno od črte, ki se razteza naravnost proti severu od Cape Baulda na severni obali Novofundlandije do 52°15' severne zemljepisne širine; vzhodno od vzporednika na 39°00' severne zemljepisne širine; in vzhodno in severno od črte, ki seka vse poldnevnike pod istim kotom, ki se začne na 39°00' severne zemljepisne širine, 50°00' zahodne zemljepisne dolžine, in ki se razteza v severozahodni smeri skozi točko na 43°30' severne zemljepisne širine, 55°00' zahodne zemljepisne dolžine v smeri točke na 47°50' severne zemljepisne širine, 60°00' zahodne zemljepisne dolžine, dokler ne prečka ravne črte, ki povezuje Cape Ray, na obali Novofundlandije, s Cape Northom na otoku Cape Breton; od tam v severovzhodni smeri po omenjeni črti do Cape Raya.

4. (b) Podobmočje 3 je sestavljeno iz šestih razdelkov:

Razdelek 3K — tisti del podobmočja, ki leži severno od vzporednika na 49°15' severne zemljepisne širine (Cape Freels, Novofundlandija);

Razdelek 3L — tisti del podobmočja, ki leži med novofundlandsko obalo od Rta Freels do Rta St Mary ter črto opisano: začne se pri Cape Freelsu, nato se nadaljuje naravnost proti vzhodu do poldnevnika na 46°30' zahodne zemljepisne dolžine, nato naravnost proti jugu do vzporednika na 46°00' severne zemljepisne širine, nato naravnost proti zahodu do poldnevnika na 54°30' zahodne zemljepisne dolžine, nato po črti, ki seka vse poldnevnike pod istim kotom, do Cape St Mary v Novofundlandiji;

Razdelek 3M — tisti del podobmočja, ki leži južno od vzporednika na 49°15' severne zemljepisne širine in vzhodno od poldnevnika na 46°30' zahodne zemljepisne dolžine;

Razdelek 3N — tisti del podobmočja, ki leži južno od vzporednika na 46°00' severne zemljepisne širine in med poldnevnikom na 46°30' zahodne zemljepisne dolžine in poldnevnikom na 51°00' zahodne zemljepisne dolžine;

Razdelek 3O — tisti del podobmočja, ki leži južno od vzporednika na 46°00' severne zemljepisne širine in med poldnevnikom na 51°00' zahodne zemljepisne dolžine in poldnevnikom na 54°30' zahodne zemljepisne dolžine;

Razdelek 3P — tisti del podobmočja, ki leži južno od novofundlandske obale in zahodno od črte, ki poteka od Cape St Mary v Novofundlandiji do točke na 46°00' severne zemljepisne širine, 54°30' zahodne zemljepisne dolžine, in od tam naravnost proti jugu do razmejitve podobmočja;

Razdelek 3P je razdeljen v dva podrazdelka:

3Pn — severozahodni razdelek — tisti del razdelka 3P, ki leži severozahodno od črte, ki poteka od otoka Burgeo v Novofundlandiji približno jugozahodno do točke na 46°50' severne zemljepisne širine in 58°50' zahodne zemljepisne dolžine;

3Ps — severovzhodni razdelek — tisti del razdelka 3P, ki leži jugovzhodno od črte, ki opredeljuje podrazdelek 3Pn.

5. (a) Podobmočje 4 — tisti del območja Konvencije, ki leži severno od vzporednika na 39°00' severne zemljepisne širine, zahodno od podobmočja 3, in vzhodno od črte, ki je opisana, kakor sledi: začne se na koncu mednarodne meje med Združenimi državami Amerike in Kanado v prelivu Grand Manan na točki 44°46'35,346″ severne zemljepisne širine; 66°54'11,253″ zahodne zemljepisne dolžine; od tam poteka naravnost proti jugu do vzporednika na 43°50' severne zemljepisne širine; od tam naravnost proti zahodu do poldnevnika na 67°40' zahodne zemljepisne dolžine; od tam naravnost proti jugu do vzporednika na 42°20' severne zemljepisne širine; od tam naravnost proti vzhodu do točke na 66°00' zahodne zemljepisne dolžine; od tam po črti, ki seka vse poldnevnike pod istim kotom, v jugovzhodni smeri do točke na 42°00' severne zemljepisne širine in 65°40' zahodne zemljepisne dolžine; od tam naravnost proti jugu do vzporednika na 39°00' severne zemljepisne širine.

5. (b) Podobmočje 4 je razdeljeno na šest razdelkov:

Razdelek 4R — tisti del podobmočja, ki leži med novofundlandsko obalo od Cape Baulda do Cape Raya, in črto, opisano: začne se pri Cape Bauldu, od tam poteka naravnost proti severu do vzporednika na 52°15' severne zemljepisne širine, od tam naravnost proti zahodu do obale Labradorja, od tam po obali Labradorja do konca meje med Labradorjem in Quebecom, od tam po črti, ki seka vse poldnevnike pod istim kotom, v jugozahodni smeri do točke na 49°25' severne zemljepisne širine, 60°00' zahodne zemljepisne dolžine, od tam naravnost proti jugu do točke na 47°50' severne zemljepisne širine, 60°00' zahodne zemljepisne dolžine, od tam po črti, ki seka vse poldnevnike pod istim kotom, v jugovzhodni smeri do točke, na kateri meja podobmočja 3 seka ravno črto, ki povezuje Cape North v Novi Scotii s Cape Rayem v Novofundlandiji, od tam do Cape Raya v Novofundlandiji;

Razdelek 4S — tisti del podobmočja, ki leži med južno obalo province Quebec od konca meje med Labradorjem in Quebecom do Pte. des Monts, in črto, opisano: začne se pri Pte. des Monts, od tam poteka naravnost proti vzhodu do točke na 49°25' severne zemljepisne širine, 64°40' zahodne zemljepisne dolžine, od tam po črti, ki seka vse poldnevnike pod istim kotom, v jugovzhodni smeri do točke na 47°50' severne zemljepisne širine, 60°00' zahodne zemljepisne dolžine, od tam naravnost proti severu do točke na 49°25' severne zemljepisne širine

Razdelek 4T — tisti del podobmočja, ki leži med obalami Nove Scotie, New Brunswicka in Quebeca od Cape Northa do Pte. des Monts, in črto, opisano: začne se pri Pte. des Monts, od tam poteka naravnost proti vzhodu do točke na 49°25' severne zemljepisne širine, 64°40' zahodne zemljepisne dolžine, od tam po črti, ki seka vse poldnevnike pod istim kotom, v jugovzhodni smeri do točke na 47°50' severne zemljepisne širine, 60°00' zahodne zemljepisne dolžine, od tam po črti, ki seka vse poldnevnike pod istim kotom, v južni smeri do Cape Northa v Novi Scotii;

Razdelek 4V — tisti del podobmočja, ki leži med obalo Nove Scotie med Cape Northom in Fourchujem, in črto, opisano: začne se pri Fourchuju, od tam poteka po črti, ki seka vse poldnevnike pod istim kotom, v vzhodni smeri do točke na 45°40' severne zemljepisne širine, 60°00' zahodne zemljepisne dolžine, od tam naravnost proti jugu po poldnevniku na 60°00' zahodne zemljepisne dolžine do vzporednika na 44°10' severne zemljepisne širine, od tam naravnost proti vzhodu do vzporednika na 59°00' zahodne zemljepisne dolžine, od tam naravnost proti jugu do vzporednika na 39°00' severne zemljepisne širine, od tam naravnost proti vzhodu do točke, kjer se meja med podobmočjema 3 in 4 sreča z vzporednikom na 39°00' severne zemljepisne širine, od tam po razmejitvi med podobmočjema 3 in 4 ter črto, ki se nadaljuje v severozahodni smeri do točke na 47°50' severne zemljepisne širine, 60°00' zahodne zemljepisne dolžine, in od tam po črti, ki seka vse poldnevnike pod istim kotom, v južni smeri do Cape Northa v Novi Scotii.

Razdelek 4V je razdeljen na dva podrazdelka:

4Vn — severni podrazdelek — tisti del razdelka 4V, ki leži severno od vzporednika na 45°40' severne zemljepisne širine;

4Vs — južni podrazdelek — tisti del razdelka 4V, ki leži južno od vzporednika na 45°40' severne zemljepisne širine;

Razdelek 4W — tisti del podobmočja, ki leži med obalo Nove Scotie med Halifaxom in Fourchujem, in črto, opisano: začne se pri Fourchuju, od tam poteka po črti, ki seka vse poldnevnike pod istim kotom, v vzhodni smeri do točke na 45°40' severne zemljepisne širine, 60°00' zahodne zemljepisne dolžine, od tam naravnost proti jugu po poldnevniku na 60°00' zahodne zemljepisne dolžine do vzporednika na 44°10' severne zemljepisne širine, od tam naravnost proti vzhodu do vzporednika na 59°00' zahodne zemljepisne dolžine, od tam naravnost proti jugu do vzporednika na 39°00' severne zemljepisne širine, od tam naravnost proti zahodu do poldnevnika na 63°20' zahodne zemljepisne dolžine točke, od tam naravnost proti severu do točke na 44°20' severne zemljepisne širine na tem vzporedniku, od tam po črti, ki seka vse poldnevnike pod istim kotom, v severozahodni smeri do Halifaxa v Novi Scotii;

Razdelek 4X — tisti del podobmočja, ki leži med zahodno mejo podobmočja 4 in obalami New Brunswicka in Nove Scotie od konca meje med New Brunswickom in Mainom do Halifaxa, in črto, opisano: začne se pri Halifaxu, nato se nadaljuje po črti, ki seka vse poldnevnike pod istim kotom, v jugovzhodni smeri do točke na 44°20' severne zemljepisne širine, 63°20' zahodne zemljepisne dolžine, od tam naravnost proti jugu do vzporednika na 39°00' severne zemljepisne širine, od tam naravnost proti zahodu do poldnevnika na 65°40' zahodne zemljepisne dolžine.

6. (a) Podobmočje 5 — tisti del območja Konvencije, ki leži zahodno od zahodne razmejitve podobmočja 4, severno od vzporednika na 39°00' severne zemljepisne širine, in vzhodno od poldnevnika na 71°40' zahodne zemljepisne dolžine.

6. (b) Podobmočje 5 je sestavljeno iz dveh razdelkov:

Razdelek 5Y — tisti del podobmočja, ki leži med obalami Maina, New Hamspshira in Massachusettsa od meje med Mainom in New Brunswickom do 70°00' zahodne zemljepisne dolžine na Cape Codu (na približno 42°00' severne zemljepisne širine), in črto, opisano,: začne se na točki na Cape Codu na 70°00' zahodne zemljepisne dolžine (na približno 42°00' severne zemljepisne širine), od tam poteka naravnost proti severu do 42°20' severne zemljepisne širine, od tam naravnost proti vzhodu do 67°40' zahodne zemljepisne dolžine na razmejitvi podobmočij 4 in 5 in od tam po razmejitvi do meje med Kanado in Združenimi državami;

Razdelek 5Z — tisti del podobmočja, ki leži južno in vzhodno od razdelka 5Y.

Razdelek 5Z je razdeljen na dva dela: vzhodni in zahodni del, ki sta opredeljena:

5Ze — vzhodni del — tisti del razdelka 5Z, ki leži vzhodno od poldnevnika na 70°00' zahodne zemljepisne dolžine;

5Zw — zahodni del — tisti del razdelka 5Z, ki leži zahodno od poldnevnika na 70°00' zahodne zemljepisne dolžine;

7. (a) Podobmočje 6 — tisti del območja Konvencije, ki ga razmejuje črta, ki se začne v točki na obali Rhode Islanda na 71°40' zahodne zemljepisne dolžine; od tam poteka naravnost proti jugu do 39°00' severne zemljepisne širine; od tam naravnost proti vzhodu do 42°00' zahodne zemljepisne dolžine; od tam naravnost proti jugu do 35°00' severne zemljepisne širine; od tam naravnost proti zahodu do obale Severne Amerike; od tam proti severu ob obali Severne Amerike do točke na Rhode Islandu na 71°40' zahodne zemljepisne dolžine.

7. (b) Podobmočje 6 je sestavljeno iz osmih razdelkov:

Razdelek 6A — tisti del podobmočja, ki leži severno od vzporednika na 39°00' severne zemljepisne širine in do zahodno od podobmočja 5;

Razdelek 6B — tisti del podobmočja, ki leži zahodno od 70°00' zahodne zemljepisne dolžine, južno od vzporednika na 39°00' severne zemljepisne širine, in severno in zahodno od črte, ki poteka v zahodni smeri po vzporedniku na 37°00' severne zemljepisne širine do 76°00' zahodne zemljepisne dolžine, in od tam naravnost proti jugu do Cape Henryja v Vriginji;

Razdelek 6C — tisti del podobmočja, ki leži zahodno od 70°00' zahodne zemljepisne dolžine in južno od vzporednika na 35°00' severne zemljepisne širine;

Razdelek 6D — tisti del podobmočja, ki leži vzhodno od razdelkov 6B in 6C, ter zahodno od 65°00' zahodne zemljepisne dolžine;

Razdelek 6E — tisti del podobmočja, ki leži vzhodno od razdelka 6D in zahodno od 60°00' zahodne zemljepisne dolžine;

Razdelek 6F — tisti del podobmočja, ki leži vzhodno od razdelka 6E in zahodno od 55°00' zahodne zemljepisne dolžine;

Razdelek 6G — tisti del podobmočja, ki leži vzhodno od razdelka 6F in zahodno od 50°00' zahodne zemljepisne dolžine;

Razdelek 6H — tisti del podobmočja, ki leži vzhodno od razdelka 6G in zahodno od 42°00' zahodne zemljepisne dolžine.

--------------------------------------------------