To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

UREDBA (EU) 2024/1309 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 29. aprila 2024

o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev gigabitnih elektronskih komunikacijskih omrežij, spremembi Uredbe (EU) 2015/2120 in razveljavitvi Direktive 2014/61/EU (Akt o gigabitni infrastrukturi)

(Besedilo velja za EGP)

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Namen te uredbe je olajšati in spodbujati postavitev zelo visokozmogljivih omrežij s pospeševanjem skupne uporabe obstoječe fizične infrastrukture in omogočanjem učinkovitejše postavitve nove fizične infrastrukture, da bi se taka omrežja lahko postavila hitreje in z nižjimi stroški.

Če je katera koli določba te uredbe v nasprotju z določbo Direktive 2002/77/ES,(EU) 2018/1972 ali (EU) 2022/2555, prevlada ustrezna določba navedenih direktiv.

Ta uredba določa minimalne zahteve za doseganje ciljev iz odstavka 1. Države članice lahko ohranijo ali uvedejo ukrepe v skladu s pravom Unije, ki so strožji ali podrobnejši kot zadevne minimalne zahteve, kadar so ukrepi namenjeni spodbujanju skupne uporabe obstoječe fizične infrastrukture ali omogočajo učinkovitejšo postavitev nove fizične infrastrukture.

Z odstopanjem od odstavka 3 tega člena države članice ne ohranijo ali uvedejo ukrepov iz navedenega odstavka v zvezi s členom 3(5), prvi pododstavek, točke (a) do (e), členom 3(7) in (10), členom 4(7), členom 5(2), drugi pododstavek, členi 5(5) in 6(2) ter členom 10(7) in (8).

Ta uredba ne posega v pristojnosti držav članic, da zaščitijo nacionalno varnost, in v njihova pooblastila za zaščito drugih bistvenih državnih funkcij, vključno z zagotavljanjem ozemeljske celovitosti države ter vzdrževanjem javnega reda in miru.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz Direktive (EU) 2018/1972, zlasti opredelitve pojmov „elektronsko komunikacijsko omrežje“, „zelo visokozmogljivo omrežje“, „javno elektronsko komunikacijsko omrežje“, „omrežna priključna točka“, „pripadajoče zmogljivosti“, „končni uporabnik“, „varnost omrežij in storitev“, „dostop“ in „operater“.

Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„omrežni operater“ pomeni:

(a)

operaterja, kakor je opredeljen v členu 2, točka 29, Direktive (EU) 2018/1972;

(b)

podjetje, ki zagotavlja fizično infrastrukturo, namenjeno zagotavljanju:

(i)

storitev proizvodnje, prenosa ali distribucije:

—

plina;

—

električne energije, vključno z javno razsvetljavo;

—

ogrevanja;

—

vode, vključno z odstranjevanjem ali čiščenjem odpadnih voda in odplak ter drenažnimi sistemi;

(ii)

prevoznih storitev, vključno z železnicami, cestami, tudi mestnimi cestami, tuneli, pristanišči in letališči;

(2)

„oseba javnega prava“ pomeni osebo, ki ima vse naslednje značilnosti:

(a)

ustanovljena je s posebnim namenom, da zadovoljuje potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali poslovne narave;

(b)

je pravna oseba;

(c)

jo v celoti ali večinoma financirajo državni, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava ali je pod upravljavskim nadzorom teh organov ali oseb; ali ima upravni, vodstveni ali nadzorni organ, v katerega več kot polovico članov imenujejo državni, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava;

(3)

„organ javnega sektorja“ pomeni državni, regionalni ali lokalni organ, osebo javnega prava ali združenje, ki ga je ustanovil en ali več takih organov oziroma ena ali več takih oseb javnega prava;

(4)

„fizična infrastruktura“ pomeni:

(a)

kateri koli element omrežja, ki je namenjen namestitvi drugih elementov omrežja, ne da bi sam postal aktiven element omrežja, na primer cevi, drogovi, kanali, revizijski jaški, vstopni jaški, omarice, antene, stolpi in drogovi, pa tudi stavbe, vključno z njihovimi strehami in deli njihovih fasad ali vhodi v stavbe, ter vsa druga sredstva, vključno s cestno opremo, kot so ulične svetilke, prometni znaki, semaforji, panoji, in nadstrešnice cestninskih postaj, pa tudi postajališča za avtobuse in tramvaje ter postaje podzemne železnice in železniške postaje;

(b)

kadar niso del omrežja in niso v lasti organov javnega sektorja ali jih ti nadzorujejo: stavbe, vključno z njihovimi strehami in deli njihovih fasad ali vhodi v stavbe, ter vsa druga sredstva, vključno s cestno opremo, kot so ulične svetilke, prometni znaki, semaforji, panoji in nadstrešnice cestninskih postaj, pa tudi postajališča za avtobuse in tramvaje ter postaje podzemne železnice in železniške postaje.

Kabli, vključno z neuporabljenimi optičnimi vlakni, ter elementi omrežij, ki se uporabljajo za oskrbo z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, kakor je opredeljena v členu 2, točka 1, Direktive (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ), niso fizična infrastruktura v smislu te uredbe;

(5)

„gradbena dela“ pomeni vsako zaključeno visoko ali nizko gradnjo kot celoto, ki sama zadostuje za izpolnjevanje gospodarske ali tehnične funkcije ter obsega enega ali več elementov fizične infrastrukture;

(6)

„stavbna fizična infrastruktura“ pomeni fizično infrastrukturo ali napeljave na lokaciji končnega uporabnika, vključno z elementi v skupni lasti, namenjene namestitvi žičnih in/ali brezžičnih dostopovnih omrežij, kadar so ta dostopovna omrežja primerna za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev in povezujejo točko dostopa v stavbi z omrežno priključno točko;

(7)

„optično ožičenje v stavbi“ pomeni kable iz optičnih vlaken na lokaciji končnega uporabnika, vključno z elementi v skupni lasti, ki so namenjeni zagotavljanju elektronskih komunikacijskih storitev in povezujejo točko dostopa v stavbi z omrežno priključno točko;

(8)

„stavbna fizična infrastruktura z možnostjo pridobitve optičnega priključka“ pomeni stavbno fizično infrastrukturo, namenjeno namestitvi elementov optičnih vlaken;

(9)

„velika prenovitvena dela“ pomeni gradbena dela na lokaciji končnega uporabnika, ki obsegajo strukturne spremembe celotne stavbne fizične infrastrukture ali njenega znatnega dela in za katera je v skladu z nacionalnim pravom potrebno gradbeno dovoljenje;

(10)

„dovoljenje“ pomeni eksplicitno ali implicitno odločitev ali niz odločitev, ki jih hkrati ali zaporedoma sprejme en ali več pristojnih organov ter ki jih na podlagi nacionalnega prava podjetje potrebuje za izvajanje visokih ali gradbenih del, potrebnih za postavitev elementov zelo visokozmogljivih omrežij;

(11)

„točka dostopa“ pomeni fizično točko v stavbi ali zunaj nje, ki je dostopna podjetjem, ki zagotavljajo javna elektronska komunikacijska omrežja ali so za to pooblaščena, in na kateri se je mogoče povezati s stavbno fizično infrastrukturo z možnostjo pridobitve optičnega priključka;

(12)

„pravice do poti“ pomeni pravice iz člena 43(1) Direktive (EU) 2018/1972, ki se podelijo operaterju za namestitev zmogljivosti na javnem ali zasebnem zemljišču ter čezenj ali pod njim v zvezi s postavitvijo zelo visokozmogljivega omrežja in pripadajočih zmogljivosti.

Člen 3

Dostop do obstoječe fizične infrastrukture

Omrežni operaterji in organi javnega sektorja, ki imajo v lasti ali nadzorujejo fizično infrastrukturo, na pisno prošnjo operaterja ugodijo pod poštenimi in razumnimi pogoji, tudi glede cene, vsem razumnim prošnjam za dostop do te fizične infrastrukture zaradi postavitve elementov zelo visokozmogljivih omrežij ali pripadajočih zmogljivosti. Organi javnega sektorja, ki imajo v lasti ali nadzorujejo fizično infrastrukturo, ugodijo vsem takim razumnim prošnjam tudi pod nediskriminatornimi pogoji. V takih pisnih prošnjah so določeni elementi fizične infrastrukture, za dostop do katerih se zaproša, vključno s točno določenim časovnim okvirom. Države članice lahko določijo podrobne zahteve v zvezi z administrativnimi vidiki prošenj.

Na zahtevo operaterja se pravne osebe, ki so dejavne predvsem kot najemniki zemljišč ali imetniki pravic do zemljišč, ki niso lastninske pravice, na katerih naj bi bile ali so bile nameščene zmogljivosti z namenom postavitve elementov zelo visokozmogljivih omrežij, ali ki upravljajo najemne pogodbe v imenu lastnikov zemljišč, in operaterji v dobri veri in v skladu z nacionalnim pogodbenim pravom pogajajo o dostopu do takih zemljišč, vključno s ceno, ki po potrebi odraža tržne pogoje.

Operaterji in pravne osebe iz prvega pododstavka tega odstavka obvestijo nacionalne regulativne organe o sklenitvi dogovorov, doseženih v skladu s prvim pododstavkom, vključno z dogovorjeno ceno.

Države članice lahko zagotovijo smernice o pogojih, vključno s ceno, da bi olajšale sklepanje takih dogovorov.

Države članice lahko določijo, da lastniki zasebnih poslovnih stavb, ki niso v lasti ali pod nadzorom omrežnega operaterja, na pisno prošnjo operaterja ugodijo razumnim prošnjam za dostop do teh stavb, vključno z njihovimi strehami, z namenom namestitve elementov zelo visokozmogljivih omrežij ali pripadajočih zmogljivosti pod poštenimi in razumnimi pogoji ter po ceni, ki odraža tržne pogoje. Pred tako prošnjo prosilca za dostop morajo biti izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

stavba se nahaja na podeželskem ali oddaljenem območju, kakor ga opredelijo države članice;

(b)

na območju, za katero je bila vložena prošnja za dostop, ni na voljo zelo visokozmogljivega omrežja iste vrste – fiksnega ali mobilnega –, kot ga namerava postaviti prosilec za dostop, in glede na informacije, zbrane prek enotne informacijske točke, ki je na voljo na datum prošnje, postavitev takega omrežja ni načrtovana;

(c)

na območju, za katero je bila vložena prošnja za dostop, ni fizične infrastrukture v lasti ali pod nadzorom omrežnih operaterjev ali organov javnega sektorja, ki bi bila tehnično primerna za namestitev elementov zelo visokozmogljivih omrežij.

Države članice lahko določijo seznam kategorij poslovnih stavb, ki so izvzete iz obveznosti izpolnitve take prošnje za dostop iz razlogov javne varnosti, obrambe, zaščite in zdravja. Navedeni seznam in merila, ki jih je treba uporabiti za opredelitev teh kategorij, se objavijo prek enotne informacijske točke.

Omrežni operaterji in organi javnega sektorja, ki imajo v lasti ali nadzorujejo fizično infrastrukturo, pri določanju poštenih in razumnih pogojev, tudi glede cen, za odobritev dostopa in izogibanje previsokim cenam upoštevajo, kadar je ustrezno, vsaj naslednje:

(a)

obstoječe pogodbe in komercialni pogoje, o katerih so se dogovorili operaterji, ki želijo dostop, in omrežni operaterji ali javni organi, ki zagotavljajo dostop do fizične infrastrukture;

(b)

potrebo po zagotovitvi, da ima ponudnik dostopa pošteno priložnost za povračilo stroškov, ki jih ima zaradi zagotavljanja dostopa do svoje fizične infrastrukture, ob upoštevanju posebnih nacionalnih pogojev, poslovnih modelov in vseh tarifnih struktur, vzpostavljenih za zagotovitev poštene priložnosti za povračilo stroškov; v primeru elektronskih komunikacijskih omrežij je treba upoštevati tudi vsa pravna sredstva, ki jih uvede nacionalni regulativni organ;

(c)

vse dodatne stroške vzdrževanja in prilagajanja, ki nastanejo zaradi zagotavljanja dostopa do ustrezne fizične infrastrukture;

(d)

učinek zaprošenega dostopa na poslovni načrt ponudnika dostopa, vključno z naložbami v fizično infrastrukturo, do katere je bil zaprošen dostop;

(e)

v posebnem primeru dostopa operaterjev do fizične infrastrukture vse ustrezne smernice na podlagi odstavka 13 in zlasti:

(i)

ekonomsko vzdržnost teh naložb na podlagi njihovih profilov tveganja;

(ii)

potrebo po pravični donosnosti naložb in časovnem razporedu za tako donosnost naložb;

(iii)

kakršen koli vpliv dostopa na konkurenco na naslednjih stopnjah prodajne verige in s tem na cene in donosnost naložbe;

(iv)

amortizacijo sredstev omrežja v času, ko je oddana prošnja za dostop;

(v)

kateri koli posel, ki je bil podlaga za naložbo v času njene izvedbe, zlasti za naložbo v fizično infrastrukturo, ki se uporablja za zagotavljanje povezljivosti, ter

(vi)

katero koli možnost za skupno naložbo v postavitev fizične infrastrukture, ki je bila predhodno ponujena prosilcu za dostop, zlasti na podlagi člena 76 Direktive (EU) 2018/1972, ali za skupno postavitev vzporedno z njo;

(f)

ob upoštevanju potrebe operaterjev po pošteni donosnosti naložbe, ki odraža ustrezne tržne pogoje, njihove različne poslovne modele, zlasti v primeru podjetij, ki primarno zagotavljajo pripadajoče zmogljivosti in ponujajo fizični dostop do več kot enega podjetja, ki zagotavlja ali je pooblaščeno za zagotavljanje javnih elektronskih komunikacijskih omrežij.

Omrežni operaterji in organi javnega sektorja, ki imajo v lasti ali nadzorujejo fizično infrastrukturo, lahko zavrnejo dostop do določene fizične infrastrukture na podlagi enega ali več naslednjih razlogov:

(a)

fizična infrastruktura, do katere je bil zaprošen dostop, tehnično ni primerna za namestitev katerega koli elementa zelo visokozmogljivega omrežja iz odstavka 1;

(b)

pomanjkanje razpoložljivosti prostora za namestitev elementov zelo visokozmogljivih omrežij ali pripadajočih zmogljivosti iz odstavka 1, tudi po upoštevanju zadovoljivo utemeljenih prihodnjih prostorskih potreb ponudnika dostopa, na primer s sklicevanjem na javno dostopne naložbene načrte ali na dosledno uporabljen odstotek zmogljivosti, rezervirane za prihodnje potrebe, v primerjavi s celotno zmogljivostjo fizične infrastrukture;

(c)

obstoj utemeljenih razlogov v zvezi z varnostjo, nacionalno varnostjo in javnim zdravjem;

(d)

obstoj ustrezno utemeljenih razlogov glede celovitosti in varnosti vseh omrežij, zlasti kritične nacionalne infrastrukture;

(e)

obstoj ustrezno utemeljenega tveganja, da bodo načrtovane elektronske komunikacijske storitve resno motile zagotavljanje drugih storitev prek iste fizične infrastrukture,

(f)

razpoložljivost izvedljivih alternativnih načinov za pasivni veleprodajni fizični dostop do elektronskih komunikacijskih omrežij, primernih za zagotavljanje zelo visokozmogljivih omrežij in ponujenih pod poštenimi in razumnimi pogoji, ki jih zagotavlja isti omrežni operater ali pa, v posebnem primeru podeželskih ali oddaljenih območij, kjer omrežje obratuje izključno na veleprodajni osnovi in je v lasti ali pod nadzorom organov javnega sektorja, ki jih zagotavlja operater takega omrežja.

Države članice lahko določijo, da imajo omrežni operaterji in organi javnega sektorja, ki imajo v lasti ali nadzorujejo fizično infrastrukturo, pravico zavrniti dostop do določene fizične infrastrukture, kadar obstajajo izvedljivi alternativni načini nediskriminatornega in odprtega veleprodajnega aktivnega dostopa do zelo visokozmogljivih omrežij, ki jih zagotavlja isti omrežni operater ali isti organ javnega sektorja, pod pogojem, da sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

takšni alternativni načini veleprodajnega dostopa so na voljo pod poštenimi in razumnimi pogoji, vključno s ceno;

(b)

projekt postavitve operaterja, ki je vložil prošnjo, se nanaša na isto območje pokritosti, ne obstaja pa nobeno drugo optično omrežje s povezavo do prostorov končnih uporabnikov, ki se uporablja na območju pokritosti.

Ta odstavek se uporablja samo za tiste države članice, v katerih se takšna ali enakovredna možnost zavrnitve uporablja 11. maja 2024 v skladu z nacionalnim pravom, ki je skladno s pravom Unije.

V primeru zavrnitve dostopa iz odstavkov 5 in 6, omrežni operater ali organ javnega sektorja, ki ima v lasti ali nadzoruje fizično infrastrukturo, prosilcu za dostop najpozneje v enem mesecu od datuma prejema popolne prošnje za dostop pisno sporoči posebne in podrobne razloge za zavrnitev, razen v zvezi z nacionalno kritično infrastrukturo, kakor je opredeljena v nacionalnem pravu, glede katere v sporočilu o zavrnitvi, ki se pošlje prosilcu za dostop, ni treba navesti posebnih in podrobnih razlogov.

Države članice lahko vzpostavijo ali imenujejo organ za usklajevanje prošenj za dostop do fizične infrastrukture, ki je v lasti organov javnega sektorja ali jo ti nadzorujejo, za zagotavljanje pravnega in tehničnega svetovanja pri pogajanjih o pogojih dostopa ter za olajšanje zagotavljanja informacij prek enotne informacijske točke iz člena 12.

Za fizično infrastrukturo, za katero že veljajo obveznosti dostopa, ki jih naložijo nacionalni regulativni organi na podlagi Direktive (EU) 2018/1972 ali ki izhajajo iz uporabe pravil Unije o državni pomoči, ne veljajo obveznosti iz odstavkov 1, 4 in 5, dokler veljajo take obveznosti dostopa.

10.

Organi javnega sektorja, ki imajo v lasti ali nadzorujejo fizično infrastrukturo ali določene kategorije fizične infrastrukture, imajo možnost, da za te fizične infrastrukture ali te kategorije fizične infrastrukture ne uporabljajo odstavkov 1, 4 in 5 zaradi arhitekturne, zgodovinske, verske ali okoljske vrednosti ali zaradi javne varnosti, obrambe, zaščite in zdravja. Države članice ali regionalni in lokalni organi, kot je ustrezno, opredelijo tako fizično infrastrukturo ali kategorije fizične infrastrukture na svojih ozemljih na podlagi ustrezno utemeljenih in sorazmernih razlogov. Seznam kategorij fizične infrastrukture in merila, ki se uporabljajo za njihovo opredelitev, se dajo na voljo prek enotne informacijske točke.

11.

Operaterji imajo pravico, da ponudijo dostop do svoje fizične infrastrukture za namen postavitve omrežij, ki niso elektronska komunikacijska omrežja ali pripadajoče zmogljivosti.

12.

Ne glede na odstavek 3 ta člen ne posega v lastninsko pravico lastnika fizične infrastrukture, kadar omrežni operater ali organ javnega sektorja ni lastnik, niti v lastninsko pravico katere koli druge tretje osebe, kot so lastniki zemljišč in zasebnih nepremičnin, ali, kadar je ustrezno, v pravice najemnikov.

13.

Komisija lahko po posvetovanju z deležniki, nacionalnimi organi za reševanje sporov in drugimi pristojnimi organi ali agencijami Unije v zadevnih sektorjih, kot je ustrezno, in v tesnem sodelovanju z BEREC zagotovi smernice o uporabi tega člena, pri tem pa upošteva uveljavljena načela in različne razmere v državah članicah.

Člen 4

Preglednost v zvezi s fizično infrastrukturo

Da bi lahko zaprosil za dostop do fizične infrastrukture v skladu s členom 3, ima operater pravico, da na zahtevo prek enotne informacijske točke dostopa do naslednjih osnovnih informacij o obstoječi fizični infrastrukturi v elektronski obliki:

(a)

georeferencirana lokacija in pot;

(b)

vrsta in trenutna uporaba infrastrukture;

(c)

kontaktna točka.

Take osnovne informacije so dostopne pod sorazmernimi, nediskriminatornimi in preglednimi pogoji in v vsakem primeru najpozneje 10 delovnih dni po datumu vložitve prošnje za dostop do informacij. V ustrezno utemeljenih primerih se ta rok lahko enkrat podaljša za pet delovnih dni. Operaterji, ki zaprosijo za dostop, so o vsakem podaljšanju roka obveščeni prek enotne informacijske točke.

Vsak operater, ki zaprosi za dostop do informacij na podlagi tega člena, navede geografsko območje, na katerem namerava postaviti elemente zelo visokozmogljivih omrežij ali pripadajoče zmogljivosti.

Dostop do osnovnih informacij se lahko omeji ali zavrne samo, če je to potrebno za zagotovitev varnosti nekaterih stavb, ki so v lasti organov javnega sektorja ali jih ti nadzorujejo, varnosti omrežij in njihove celovitosti, nacionalne varnosti, varnosti nacionalne kritične infrastrukture, javnega zdravja ali varnosti ali zaradi razlogov zaupnosti ali operativnih in poslovnih skrivnosti.

Poleg osnovnih informacij iz odstavka 1, prvi pododstavek, lahko države članice zahtevajo informacije o obstoječi fizični infrastrukturi, kot so informacije o stopnji uporabe fizične infrastrukture.

Omrežni operaterji in organi javnega sektorja dajo na voljo prek enotne informacijske točke in v elektronski obliki vsaj osnovne informacije iz odstavka 1 in po potrebi dodatne informacije iz odstavka 2, nemudoma pa tudi vse posodobitve teh informacij. Če omrežni operaterji ali organi javnega sektorja ne zagotavljajo skladnosti s tem odstavkom, lahko pristojni organi zahtevajo, da se manjkajoče informacije iz odstavka 1 dajo na voljo v elektronski obliki prek enotne informacijske točke v 10 delovnih dneh od datuma prejema take prošnje, brez poseganja v možnost držav članic, da zaradi neizpolnjevanja navedene obveznosti naložijo kazni omrežnim operaterjem in organom javnega sektorja, ki imajo v lasti ali nadzorujejo fizično infrastrukturo.

Države članice lahko v prehodnem obdobju, ki je čim krajše in ne presega dvanajstih mesecev, iz obveznosti iz odstavka 3 izvzamejo občine z manj kot 3 500 prebivalci. Države članice določijo časovni načrt z roki, v katerih je treba prek enotne informacijske točke v elektronski obliki dati na voljo osnovne informacije iz odstavka 1. Te izjeme in časovni načrti se objavijo prek enotne informacijske točke. V tem prehodnem obdobju zadevne občine zagotovijo, da so razpoložljivi podatki dostopni operaterjem.

Omrežni operaterji in organi javnega sektorja na posebno pisno prošnjo operaterja ugodijo razumnim prošnjam za preglede na kraju samem določenih elementov njihove fizične infrastrukture. V takih prošnjah se navedejo elementi zadevne fizične infrastrukture za postavitev elementov zelo visokozmogljivih omrežij ali pripadajočih zmogljivosti. Pregledi določenih elementov fizične infrastrukture na kraju samem se pod sorazmernimi, nediskriminatornimi in preglednimi pogoji ob upoštevanju omejitev iz odstavka 1, četrti pododstavek, odobrijo v enem mesecu od datuma prejema prošnje. Države članice lahko določijo podrobne zahteve v zvezi z upravnimi vidiki prošenj.

Države članice lahko na podlagi ustrezno utemeljenih in sorazmernih razlogov opredelijo nacionalno kritično infrastrukturo, kakor je opredeljena v nacionalnem pravu, ali njene dele, za katero ne veljajo obveznosti iz odstavkov 1, 3 in 5.

Odstavki 1, 3 in 5 se ne uporabljajo, kadar:

(a)

fizična infrastruktura tehnično ni primerna za postavitev zelo visokozmogljivih omrežij ali pripadajočih zmogljivosti;

(b)

obveznost zagotavljanja informacij o določenih obstoječih vrstah fizične infrastrukture na podlagi odstavka 1, prvi pododstavek, bi bila na podlagi analize stroškov in koristi, ki jo opravijo države članice, ter posvetovanja z deležniki nesorazmerna, ali

(c)

za fizično infrastrukturo ne veljajo obveznosti dostopa v skladu s členom 3(10).

Utemeljitev, merila in pogoji za uporabo vsake take izjeme se objavijo prek enotne informacijske točke in priglasijo Komisiji.

Operaterji, ki pridobijo dostop do informacij na podlagi tega člena, sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev spoštovanja zaupnosti ter operativnih in poslovnih skrivnosti. V ta namen ohranjajo zaupnost teh informacij in jih uporabljajo samo za namene postavitve svojih omrežij.

Člen 5

Usklajevanje gradbenih del

Organi javnega sektorja, ki imajo v lasti ali nadzorujejo fizično infrastrukturo, in omrežni operaterji imajo pravico, da se z operaterji pogajajo o dogovorih o usklajevanju gradbenih del, vključno s porazdelitvijo stroškov, z namenom postavitve elementov zelo visokozmogljivih omrežij ali pripadajočih zmogljivosti.

Kadar neposredno ali posredno izvajajo ali načrtujejo izvajanje gradbenih del, ki se v celoti ali delno financirajo iz javnih sredstev, organi javnega sektorja, ki imajo v lasti ali nadzorujejo fizično infrastrukturo, in omrežni operaterji,, pod preglednimi in nediskriminatornimi pogoji ugodijo vsaki razumni pisni prošnji za usklajevanje teh gradbenih del, ki jo vložijo operaterji z namenom postavitve elementov zelo visokozmogljivih omrežij ali pripadajočih zmogljivosti. Države članice lahko določijo podrobne zahteve v zvezi z upravnimi vidiki prošnje.

Prošnjam za usklajevanje gradbenih del se ugodi, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

usklajevanje gradbenih del omrežnemu operaterju ali organu javnega sektorja, ki ima v lasti ali nadzoruje fizično infrastrukturo, ki je prvotno predvidel zadevna gradbena dela, ne bo povzročilo nobenih dodatnih stroškov, za katere ni mogoče povračilo, vključno s stroški zaradi dodatnih zamud, brez poseganja v možnost dogovora med zadevnimi stranmi o porazdelitvi stroškov;

(b)

omrežni operater ali organ javnega sektorja, ki ima v lasti ali nadzoruje fizično infrastrukturo, ki je prvotno predvidel gradbena dela, še naprej nadzoruje usklajevanje del;

(c)

prošnja se vloži čim prej in, kadar je potrebno dovoljenje za gradbena dela, vsaj en mesec pred oddajo končnega projekta organom za izdajo dovoljenj.

Države članice lahko določijo, da se prošnje za usklajevanje gradbenih del, ki jih podjetju, ki je v lasti ali pod nadzorom organov javnega sektorja in zagotavlja javna elektronska komunikacijska omrežja ali je za to pooblaščeno, predloži podjetje, ki zagotavlja javna elektronska komunikacijska omrežja ali je za to pooblaščeno, lahko štejejo za nerazumne, če gradbena dela prispevajo k postavitvi zelo visokozmogljivih omrežij, pod pogojem da se ta zelo visokozmogljiva omrežja nahajajo na podeželskih ali oddaljenih območjih, so v lasti ali pod nadzorom organov javnega sektorja ter se obratujejo izključno na veleprodajni osnovi.

Prošnja za usklajevanje gradbenih del, ki jo podjetje, ki zagotavlja javna elektronska komunikacijska omrežja ali je za to pooblaščeno, predloži podjetju, ki zagotavlja javna elektronska komunikacijska omrežja ali je za to pooblaščeno, se lahko šteje za nerazumno, kadar sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

prošnja se nanaša na območje, za katero velja eden od naslednjih ukrepov:

(i)

napoved dosega širokopasovnih omrežij, vključno z zelo visokozmogljivimi omrežji, na podlagi člena 22(1) Direktive (EU) 2018/1972;

(ii)

poziv, da se izrazi namera o postavitvi zelo visokozmogljivih omrežij na podlagi člena 22(3) Direktive (EU) 2018/1972;

(iii)

javno posvetovanje pri uporabi pravil Unije o državni pomoči;

(b)

podjetje, ki je zaprosilo za usklajevanje, ni izrazilo namere o postavitvi zelo visokozmogljivih omrežij na območju iz točke (a) v nobenem od zadnjih postopkov med postopki iz navedene točke, ki zajemajo obdobje, v katerem je bila vložena prošnja za usklajevanje.

Če se prošnja za usklajevanje na podlagi prvega pododstavka šteje za nerazumno, podjetje, ki zagotavlja javna elektronska komunikacijska omrežja ali je za to pooblaščeno in ki je zavrnilo usklajevanje gradbenih del, postavi fizično infrastrukturo z zadostno zmogljivostjo, da se prilagodi morebitnim prihodnjim razumnim potrebam po dostopu tretjih oseb.

Države članice lahko na podlagi ustrezno utemeljenih in sorazmernih razlogov opredelijo vrste gradbenih del, za katere se šteje, da imajo omejen obseg, na primer z vidika vrednosti, velikosti ali trajanja, ali ki se nanašajo na nacionalno kritično infrastrukturo, ki bi lahko bila izvzeta iz obveznosti usklajevanja gradbenih del na podlagi odstavka 2. Utemeljitev, merila in pogoji za uporabo izjem za te vrste gradbenih del se objavijo prek enotne informacijske točke.

Države članice lahko odločijo, da organi javnega sektorja, ki imajo v lasti ali nadzorujejo fizično infrastrukturo, in omrežni operaterji ne uporabljajo odstavkov 2 in 4 za tiste vrste gradbenih del, ki se nanašajo na nacionalno kritično infrastrukturo, ali iz razlogov nacionalne varnosti, ki jih opredelijo države članice na podlagi prvega pododstavka tega odstavka.

Organi javnega sektorja, ki imajo v lasti ali nadzorujejo fizično infrastrukturo, in omrežni operaterji lahko odločijo, da ne bodo uporabljali odstavkov 2 in 4 za tiste vrste del, ki jih države članice na podlagi prvega pododstavka tega odstavka opredelijo kot dela z omejenim obsegom.

BEREC do 12. novembra 2025 po posvetovanju z deležniki, nacionalnimi organi za reševanje sporov in drugimi pristojnimi organi ali agencijami Unije v zadevnih sektorjih, kot je ustrezno, v tesnem sodelovanju s Komisijo in ob upoštevanju uveljavljenih načel in specifičnih razmer v državah članicah zagotovi smernice o uporabi tega člena, zlasti glede:

(a)

porazdelitve stroškov, povezanih z usklajevanjem gradbenih del iz odstavka 1;

(b)

meril, ki bi jih morali organi za reševanje sporov upoštevati pri reševanju sporov, ki spadajo na področje uporabe tega člena, ter

(c)

meril za zagotavljanje zadostne zmogljivosti, da se ugodi predvidljivim razumnim potrebam v prihodnje, če se usklajevanje gradbenih del zavrne na podlagi odstavka 4.

Člen 6

Preglednost načrtovanih gradbenih del

Da bi se omogočila pogajanja o dogovorih o usklajevanju gradbenih del iz člena 5, vsak omrežni operater in organ javnega sektorja, ki ima v lasti ali nadzoruje fizično infrastrukturo, v elektronski obliki in prek enotne informacijske točke da na voljo naslednje osnovne informacije:

(a)

georeferencirano lokacijo in vrsto del;

(b)

vključene elemente fizične infrastrukture;

(c)

predvideni datum začetka del in njihovo trajanje;

(d)

predvideni datum oddaje končnega projekta pristojnim organom za izdajo dovoljenj, kadar je ustrezno;

(e)

kontaktno točko.

Omrežni operater in organ javnega sektorja, ki ima v lasti ali nadzoruje fizično infrastrukturo, zagotovi, da so informacije iz prvega pododstavka za načrtovana gradbena dela, povezana z njegovo fizično infrastrukturo, pravilne in posodobljene ter se prek enotne informacijske točke nemudoma dajo na voljo, takoj ko so informacije dostopne omrežnemu operaterju za njegova gradbena dela, ki so predvidena v prihodnjih šestih mesecih, v vsakem primeru in kadar je predvideno dovoljenje pa najpozneje dva meseca pred prvo predložitvijo vloge za dovoljenje pristojnim organom.

Operaterji imajo pravico, da na zahtevo prek enotne informacijske točke dostopajo do osnovnih informacij iz prvega pododstavka v elektronski obliki, pri čemer se navede območje, na katerem namerava operater, ki je vložil prošnjo, postaviti elemente zelo visokozmogljivih omrežij ali pripadajoče zmogljivosti. Zaprošene informacije se dajo na voljo pod sorazmernimi, nediskriminatornimi in preglednimi pogoji v 10 delovnih dneh od datuma prejema prošnje za dostop do informacij. V ustrezno utemeljenih primerih se ta rok lahko enkrat podaljša za pet delovnih dni. Dostop do osnovnih informacij se sme omejiti ali zavrniti samo, kadar je to potrebno za zagotovitev varnosti omrežij in njihove celovitosti, nacionalne varnosti, varnosti nacionalne kritične infrastrukture, javnega zdravja ali varnosti ali zaradi razlogov zaupnosti ali operativnih in poslovnih skrivnosti.

Države članice lahko na podlagi ustrezno utemeljenih in sorazmernih razlogov opredelijo vrste gradbenih del, za katere se šteje, da imajo omejen obseg, na primer z vidika vrednosti, velikosti ali trajanja, ali ki se nanašajo na nacionalno kritično infrastrukturo, ter izredne razmere ali razloge nacionalne varnosti, ki bi upravičevali izvzetje iz obveznosti dajanja na voljo osnovnih informacij na podlagi odstavka 1. Utemeljitev, merila in pogoji za uporabo izjem za te vrste gradbenih del se objavijo prek enotne informacijske točke.

Države članice lahko odločijo, da organi javnega sektorja, ki imajo v lasti ali nadzorujejo fizično infrastrukturo, in omrežni operaterji ne uporabljajo odstavka 1 za vrste gradbenih del, ki se nanašajo na nacionalno kritično infrastrukturo, ali iz razlogov nacionalne varnosti, ki jih opredelijo države članice na podlagi prvega pododstavka tega odstavka.

Organi javnega sektorja, ki imajo v lasti ali nadzorujejo fizično infrastrukturo, in omrežni operaterji lahko odločijo, da odstavka 1 ne bodo uporabljali za informacije o vrstah gradbenih del, ki imajo omejen obseg, ter iz nujnih razlogov, ki jih opredelijo države članice na podlagi prvega pododstavka tega odstavka.

Člen 7

Postopki izdaje dovoljenj in podelitev pravic poti

Pristojni organi neupravičeno ne omejujejo ali ovirajo postavitve katerega koli elementa zelo visokozmogljivih omrežij ali pripadajočih zmogljivosti. Države članice si po svojih najboljših močeh prizadevajo, da so vsa pravila, ki urejajo pogoje in postopke za izdajo dovoljenj in podelitev pravic poti, potrebnih za postavitev elementov zelo visokozmogljivih omrežij ali pripadajočih zmogljivosti, dosledna na celotnem nacionalnem ozemlju.

Pristojni organi prek enotne informacijske točke v elektronski obliki dajo na voljo vse informacije o pogojih in postopkih, ki se uporabljajo za izdajo dovoljenj in podelitev pravic poti, ki se izdajo v upravnih postopkih, vključno z vsemi informacijami o izjemah za nekatera ali vsa dovoljenja ali pravice poti, ki jih zahteva pravo Unije ali nacionalno pravo, in o tem, kako predložiti vlogo v elektronski obliki in pridobiti informacije o statusu vloge.

Vsak operater ima pravico, da prek enotne informacijske točke v elektronski obliki predloži vloge za vsa potrebna dovoljenja ali njihovo podaljšanje ali za pravice poti in pridobi informacije o statusu svoje vloge. Države članice lahko določijo podrobne postopke za pridobitev teh informacij.

Pristojni organi lahko v 15 delovnih dneh od prejema zavrnejo vloge za dovoljenja, vključno s pravicami poti, za katere isti operater, ki zaprosi za to dovoljenje, ni dal na voljo osnovnih informacij prek enotne informacijske točke na podlagi člena 6(1), prvi pododstavek.

Pristojni organi izdajo ali zavrnejo dovoljenja, razen pravic poti, v štirih mesecih od datuma prejema popolne vloge za dovoljenje.

Pristojni organi ugotovijo popolnost vloge za dovoljenja ali pravice poti v 20 delovnih dneh od prejema vloge. Pristojni organi pozovejo vlagatelja, naj v tem roku predloži morebitne manjkajoče informacije. Določitev pristojnega organa, da je vloga za dovoljenje popolna, ne zadrži ali prekine skupnega štirimesečnega obdobja za preučitev vloge za dovoljenje, ki začne teči od datuma prejema popolne vloge.

Prvi in drugi pododstavek ne posegata v druge posebne roke ali obveznosti, določene za pravilno izvedbo postopka, ki se uporabljajo za postopek izdaje dovoljenja, vključno s pritožbenimi postopki, v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom, ki je skladno s pravom Unije, in ne posegata v pravila, ki vlagatelju zagotavljajo dodatne pravice ali katerih cilj je zagotoviti čim hitrejšo izdajo dovoljenj.

Države članice določijo in prek enotne informacijske točke objavijo razloge, na podlagi katerih lahko pristojni organ v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih na lastno pobudo podaljša roke iz prvega pododstavka tega odstavka in odstavka 6.

Vsako podaljšanje je najkrajše možno in v nobenem primeru ne presega štirih mesecev, razen kadar je to potrebno za izpolnitev drugih posebnih rokov ali obveznosti, določenih za pravilno izvedbo postopka, ki se uporabljajo za postopek izdaje dovoljenja, vključno s pritožbenimi postopki, v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom, ki je skladno s pravom Unije.

Za pridobitev manjkajočih informacij, ki jih pristojni organ ni zahteval od vlagatelja na podlagi drugega pododstavka, ni mogoče zaprositi za podaljšanje.

Vsaka zavrnitev dovoljenja ali pravice poti se ustrezno utemelji na podlagi objektivnih, preglednih, nediskriminatornih in sorazmernih meril.

Z odstopanjem od člena 43(1), točka (a), Direktive (EU) 2018/1972 pristojni organi pravice poti, razen v primeru razlastitve, odobrijo v štirih mesecih ali v roku, ki ga določa nacionalno pravo, kar je krajše, od datuma prejema popolne vloge, kadar so za postavitev elementov zelo visokozmogljivih omrežij ali pripadajočih zmogljivosti – s predhodno odobritvijo lastnika ali v skladu z nacionalnim pravom – poleg dovoljenj potrebne pravice poti na javni ali, kadar je ustrezno, zasebni lastnini oziroma čez ali pod njo.

Pristojni organi lahko podaljšajo dovoljenje, ki je bilo izdano operaterju za gradbena dela, potrebna za postavitev elementov zelo visokozmogljivih omrežij ali pripadajočih zmogljivosti, kadar iz objektivno utemeljenih razlogov gradbenih del ni bilo mogoče začeti ali dokončati pred iztekom veljavnosti dovoljenja. Podaljšanje dovoljenja se odobri brez dodatnih postopkovnih zahtev za operaterje.

Države članice lahko med drugim zahtevajo dovoljenja za postavitev elementov zelo visokozmogljivih omrežij ali pripadajočih zmogljivosti na stavbah ali območjih arhitekturne, zgodovinske, verske ali okoljske vrednosti, ki so zaščiteni v skladu z nacionalnim pravom, ali kadar je to potrebno zaradi javne varnosti, varnosti kritične infrastrukture ali iz okoljskih razlogov.

Za dovoljenja, ki se zahtevajo za postavitev elementov zelo visokozmogljivih omrežij ali pripadajočih zmogljivosti, razen za pravice poti, se ne zaračunavajo nobene pristojbine ali dajatve, ki presegajo upravne stroške, kot je smiselno določeno v členu 16 Direktive (EU) 2018/1972.

10.

Komisija spremlja uporabo tega člena v državah članicah. V ta namen države članice vsaka tri leta poročajo Komisiji o stanju izvajanja tega člena in o tem, ali so izpolnjeni v njem določeni pogoji.

11.

Postopek, določen v tema členu, se uporablja brez poseganja v člen 57 Direktive (EU) 2018/1972.

12.

Ta člen ne posega v možnost držav članic, da uvedejo dodatne določbe za pristojne organe, da bi se pospešil postopek izdaje dovoljenja.

Člen 8

Nesprejetje odločitve o vlogi za izdajo dovoljenja

Če pristojni organ v veljavnem roku iz člena 7(5) ne sprejme odločitve, se šteje, da je dovoljenje izdano po izteku navedenega roka.

Prvi pododstavek se uporablja, če se postopek izdaje dovoljenja ne nanaša na pravice poti. Operater ali katera koli prizadeta stranka je upravičena, da na zahtevo od pristojnega organa prejme pisno potrdilo, da je bilo, kadar je to ustrezno, dovoljenje implicitno izdano.

Države članice zagotovijo, da ima vsaka prizadeta stranka pravico, da posreduje v upravnem postopku in izpodbija odločitev o izdaji dovoljenja.

Države članice lahko odstopajo od odstavka 1 tega člena, kadar je za zadevni postopek izdaje dovoljenja na voljo vsaj eno od naslednjih pravnih sredstev:

(a)

operater, ki je utrpel škodo, ker pristojni organ ni upošteval veljavnega roka, določenega v skladu s členom 7(5), ima pravico zahtevati odškodnino za škodo v skladu z nacionalnim pravom;

(b)

operater lahko zadevo predloži sodišču ali nadzornemu organu.

Zadevna država članica v primeru odstopanja na podlagi odstavka 2 tega člena zagotovi, da lahko pristojni organ ali kateri koli drug organ, ki ga določi zadevna država članica, po izteku roka, določenega v skladu s členom 7(5), in brez poseganja v pravico operaterja, da nemudoma uporabi pravna sredstva v skladu z odstavkom 2 tega člena, na zahtevo operaterja ali na lastno pobudo brez nepotrebnega odlašanja povabi vlagatelja na sestanek, da se olajša sprejetje odločitve o vlogi za izdajo dovoljenja. Sestanek skliče pristojni organ najpozneje dva meseca po vložitvi zahteve. Pristojni organ po sestanku brez nepotrebnega odlašanja predloži pisno poročilo o pogovoru, vključno s stališči udeleženih strank in navedbo datuma, ko naj bi bila izdana odločitev o vlogi za izdajo dovoljenja.

Člen 9

Izvzetje iz postopkov izdaje dovoljenj

Postopek izdaje dovoljenj v smislu člena 7 se ne uporablja za gradbena dela, ki vključujejo kar koli od naslednjega, razen če se tako dovoljenje zahteva v skladu z drugimi pravnimi akti Unije:

(a)

popravila in vzdrževalna dela, ki imajo omejen obseg, na primer z vidika vrednosti, velikosti, učinka in trajanja;

(b)

omejene tehnične posodobitve obstoječih del ali instalacij, ki imajo omejen učinek;

(c)

manjša gradbena dela, ki imajo omejen obseg, na primer z vidika vrednosti, velikosti, učinka in trajanja, in ki so potrebna za postavitev zelo visokozmogljivih omrežij.

Države članice na podlagi ustrezno utemeljenih in sorazmernih razlogov opredelijo vrste gradbenih del, za katere se uporablja odstavek 1. Informacije o takih vrstah gradbenih del se objavijo prek enotne informacijske točke.

Z odstopanjem od odstavka 1 in ob upoštevanju postopka iz odstavka 2 lahko pristojni organi zahtevajo dovoljenja za postavitev elementov zelo visokozmogljivih omrežij ali pripadajočih zmogljivosti v naslednjih primerih:

(a)

za fizično infrastrukturo ali določene kategorije fizične infrastrukture, zaščitene zaradi arhitekturne, zgodovinske, verske ali okoljske vrednosti ali drugače zaščitene v skladu z nacionalnim pravom, ali

(b)

kadar je to potrebno zaradi javne varnosti, obrambe, zaščite, iz okoljskih ali javnozdravstvenih razlogov ali zaradi zaščite kritične infrastrukture.

Države članice lahko od operaterjev, ki načrtujejo izvajanje gradbenih del iz tega člena, zahtevajo, da pristojne organe pred začetkom del uradno obvestijo o svoji nameri, da bodo začeli gradbena dela.

To uradno obvestilo ne vključuje več kot izjave operaterja o njegovi nameri, da bo začel gradbena dela, in predložitve osnovnih informacij, ki so potrebne, da lahko pristojni organi ocenijo, ali za ta dela velja odstopanje iz odstavka 3. Te osnovne informacije vključujejo vsaj pričakovani datum začetka gradbenih del, njihovo trajanje, kontaktne podatke osebe, odgovorne za izvedbo del, in območje, kjer bodo gradbena dela potekala.

Člen 10

Stavbna fizična infrastruktura in optično ožičenje v stavbi

Vse novozgrajene stavbe in stavbe, v katerih se izvajajo velika prenovitvena dela, vključno z elementi v skupni lasti, za katere so bile vložene vloge za gradbeno dovoljenje po 12. februarju 2026, se opremijo s stavbno fizično infrastrukturo z možnostjo pridobitve optičnega priključka in optičnim ožičenjem v stavbi, vključno s priključitvijo do fizične točke, kjer se končni uporabnik priključi na javno omrežje.

Vse novozgrajene večstanovanjske stavbe ali večstanovanjske stavbe, v katerih se izvajajo večja prenovitvena dela, za katere so bile vložene vloge za gradbeno dovoljenje po 12. februarju 2026, so opremljene s točko dostopa.

Do 12. februarja 2026 se vse stavbe, vključno z elementi v skupni lasti, v katerih se izvajajo večja prenovitvena dela, kakor so opredeljena v členu 2, točka 10, Direktive 2010/31/EU, opremijo s stavbno fizično infrastrukturo z možnostjo pridobitve optičnega priključka in optičnim ožičenjem v stavbi, vključno s priključitvijo do fizične točke, kjer se končni uporabnik priključi na javno omrežje, če to ne povzroči nesorazmernega povečanja stroškov prenovitvenih del in če je tehnično izvedljivo. Tudi vse večstanovanjske stavbe, v katerih se izvajajo taka večja prenovitvena dela, se opremijo s točko dostopa.

Države članice v posvetovanju z zainteresiranimi stranmi in na podlagi najboljših industrijskih praks do 12. novembra 2025 sprejmejo ustrezne standarde ali tehnične specifikacije, ki so potrebni za izvajanje odstavkov 1, 2 in 3. Ti standardi ali tehnične specifikacije enostavno omogočajo običajne dejavnosti vzdrževanja za posamezne optične kable, ki jih vsak operater uporablja za zagotavljanje storitev zelo visokozmogljivih omrežij, in določajo vsaj:

(a)

specifikacije za točko dostopa v stavbi in specifikacije optičnih vmesnikov;

(b)

specifikacije kablov;

(c)

specifikacije priključkov;

(d)

specifikacije vodov ali mikrokanalov;

(e)

tehnične specifikacije, potrebne za preprečevanje motenj v električni napeljavi;

(f)

najmanjši polmer krivine;

(g)

tehnične specifikacije za namestitev kablov.

Države članice zagotovijo skladnost s standardi ali tehničnimi specifikacijami iz odstavka 4. Za dokazovanje take skladnosti bi morale države članice vzpostaviti postopke, ki bi lahko vključevali preglede stavb na kraju samem ali reprezentativni vzorec stavb.

Stavbe, opremljene v skladu s tem členom, so prostovoljno in v skladu s postopki, ki jih določijo države članice, upravičene do prejema oznake o možnosti pridobitve optičnega priključka, kadar so države članice sklenile uvesti tako oznako.

Odstavki 1, 2 in 3 se ne uporabljajo za določene kategorije stavb, kadar je skladnost s temi odstavki nesorazmerna z vidika stroškov za posamezne ali skupne lastnike na podlagi objektivnih elementov. Države članice opredelijo take kategorije stavb na podlagi ustrezno utemeljenih in sorazmernih razlogov.

Države članice na podlagi ustrezno utemeljenih in sorazmernih razlogov opredelijo vrste stavb, kot so posebne kategorije spomenikov, zgodovinske stavbe, vojaške stavbe in stavbe, ki se uporabljajo za namene nacionalne varnosti, kakor so opredeljene v nacionalnem pravu, ki bi morale biti izvzete iz obveznosti iz odstavkov 1, 2 in 3 ali za katere bi se te obveznosti morale uporabljati z ustreznimi tehničnimi prilagoditvami. Informacije o takih kategorijah stavb se objavijo prek enotne informacijske točke.

Člen 11

Dostop do stavbne fizične infrastrukture

V skladu z odstavkom 3 in brez poseganja v lastninske pravice ima vsak ponudnik javnega elektronskega komunikacijskega omrežja pravico, da na lastne stroške razširi svoje omrežje do točke dostopa.

Ob upoštevanju odstavka 3 ima vsak ponudnik javnega elektronskega komunikacijskega omrežja zaradi postavitve elementov zelo visokozmogljivih omrežij pravico do dostopa do katere koli obstoječe stavbne fizične infrastrukture, če je podvajanje tehnično neizvedljivo ali ekonomsko neučinkovito.

Vsi imetniki pravice do uporabe točke dostopa in stavbne fizične infrastrukture ugodijo vsem upravičenim pisnim prošnjam ponudnikov javnega elektronskega komunikacijskega omrežja za dostop do točke dostopa in stavbne fizične infrastrukture pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji, vključno s ceno, kadar je to ustrezno. Države članice lahko določijo podrobne zahteve v zvezi z upravnimi vidiki prošnje.

Vsak ponudnik javnega elektronskega komunikacijskega omrežja ima pravico, da v skladu z nacionalnim pravom, kadar stavbna fizična infrastruktura z možnostjo pridobitve optičnega priključka ni na voljo, svoje omrežje v dogovoru z lastnikom in/ali naročnikom zaključi v prostorih naročnika z uporabo obstoječe stavbne fizične infrastrukture, če je na voljo in je dostopna na podlagi odstavka 3, in če čim bolj zmanjša učinke na zasebno lastnino tretjih oseb.

Ta člen ne posega v lastninsko pravico lastnika točke dostopa ali stavbne fizične infrastrukture, kadar imetnik pravice do uporabe te infrastrukture ali točke dostopa ni njen lastnik, niti v lastninsko pravico tretjih strank, kot so lastniki zemljišč in stavb.

BEREC do 12. novembra 2025 po posvetovanju z deležniki, nacionalnimi organi za reševanje sporov in drugimi pristojnimi organi ali agencijami Unije v zadevnih sektorjih, kot je ustrezno, ter ob upoštevanju uveljavljenih načel in različnih razmer v državah članicah in v tesnem sodelovanju s Komisijo objavi smernice o pogojih za dostop do stavbne fizične infrastrukture, vključno z uporabo poštenih in razumnih pogojev, ter merila, ki bi jih pri reševanju sporov morali upoštevati nacionalni organi za reševanje sporov.

Člen 12

Digitalizacija enotnih informacijskih točk

Enotne informacijske točke dajo na voljo ustrezna digitalna orodja, na primer v obliki spletnih portalov, podatkovnih zbirk, digitalnih platform ali digitalnih aplikacij, ki omogočajo spletno uveljavljanje vseh pravic in izpolnjevanje vseh obveznosti iz te uredbe.

Države članice lahko po potrebi medsebojno povežejo ali v celoti ali delno integrirajo več obstoječih ali na novo razvitih digitalnih orodij, ki podpirajo enotne informacijske točke iz odstavka 1, da bi se izognili podvajanju digitalnih orodij.

Države članice določijo enotno nacionalno digitalno vstopno točko, sestavljeno iz skupnega uporabniškega vmesnika, za zagotavljanje nemotenega dostopa do digitaliziranih enotnih informacijskih točk.

Države članice zagotovijo ustrezne tehnične, finančne in človeške vire za podporo uvajanju in digitalizaciji enotnih informacijskih točk.

Člen 13

Reševanje sporov

Brez poseganja v možnost predložitve zadeve sodišču ima vsaka stran pravico, da predloži morebitni spor pristojnemu nacionalnemu organu za reševanje sporov, ustanovljenemu na podlagi člena 14:

(a)

kadar se dostop do obstoječe infrastrukture zavrne ali kadar dogovor o posebnih pogojih, vključno s ceno, ni bil dosežen v enem mesecu od datuma prejema zahteve za dostop na podlagi člena 3;

(b)

v zvezi s pravicami in obveznostmi iz členov 4 in 6, vključno s primeri, kadar zahtevane informacije niso zagotovljene v veljavnih rokih;

(c)

kadar dogovor o usklajevanju gradbenih del na podlagi člena 5(2) ni bil dosežen v enem mesecu od datuma prejema uradne prošnje za usklajevanje gradbenih del, ali

(d)

kadar dogovor o dostopu do stavbne fizične infrastrukture iz člena 11(2) ali (3) ni bil dosežen v enem mesecu od datuma prejema uradne prošnje za dostop.

Države članice lahko zagotovijo, da v primeru sporov iz odstavka 1, točki (a) in (d), kadar je subjekt, ki ga je operater zaprosil za dostop, hkrati subjekt, ki je upravičen do odobritve pravice poti do lastnine, na ali v kateri oziroma pod katero se nahaja predmet prošnje za dostop, lahko pristojni nacionalni organ za reševanje sporov reši tudi spore v zvezi s pravico poti.

Nacionalni organ za reševanje sporov iz odstavka 1 ob doslednem upoštevanju načela sorazmernosti in načel, določenih v ustreznih smernicah Komisije ali smernicah BEREC, izda zavezujočo odločitev za rešitev spora:

(a)

v štirih mesecih od datuma prejema zahteve za reševanje sporov v zvezi s spori iz odstavka 1, točka (a);

(b)

v enem mesecu od datuma prejema zahteve za reševanje sporov v zvezi s spori iz odstavka 1, točke (b), (c) in (d).

Navedeni roki se lahko podaljšajo le v ustrezno utemeljenih izjemnih okoliščinah.

V zvezi s spori iz odstavka 1, točke (a), (c) in (d), lahko nacionalni organ za reševanje sporov sprejme odločitev o določitvi poštenih in razumnih pogojev, vključno s ceno, kadar je to primerno.

Organi za reševanje sporov svoje odločitve objavijo, pri tem pa upoštevajo načeli zaupnosti in varovanja poslovnih skrivnosti. Enotna informacijska točka zagotavlja dostop do odločitev, ki jih objavijo organi za reševanje sporov.

Kadar se spor nanaša na dostop do infrastrukture operaterja in je nacionalni organ za reševanje sporov nacionalni regulativni organ, se po potrebi upoštevajo cilji iz člena 3 Direktive (EU) 2018/1972.

Ta člen dopolnjuje pravna sredstva in postopke v skladu s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter ne posega vanje.

Člen 14

Pristojni organi

Države članice ustanovijo ali imenujejo enega ali več pristojnih organov za izvajanje nalog, dodeljenih nacionalnemu organu za reševanje sporov v skladu s členom 13(1) (v nadaljnjem besedilu: nacionalni organ za reševanje sporov).

Nacionalni organ za reševanje sporov je pravno ločen in funkcionalno neodvisen od vseh omrežnih operaterjev in organov javnega sektorja, ki imajo v lasti ali nadzorujejo fizično infrastrukturo, ki je predmet spora. Države članice, ki ohranijo lastništvo ali nadzor nad omrežnimi operaterji, zagotovijo učinkovito strukturno ločitev nalog, povezanih z nacionalnimi postopki reševanja sporov, in nalog enotne informacijske točke od dejavnosti, povezanih z lastništvom ali nadzorom.

Nacionalni organi za reševanje sporov delujejo neodvisno in objektivno ter ne zahtevajo ali sprejemajo navodil od nobenega drugega organa, kadar odločajo v zvezi s spori, ki so jim predloženi. To ne preprečuje nadzora v skladu z nacionalnim pravom. Samo pristojni pritožbeni organi so pristojni, da začasno prekličejo ali razveljavijo odločitve nacionalnih organov za reševanje sporov.

Nacionalni organ za reševanje sporov lahko zaračuna pristojbine za kritje stroškov izvajanja nalog, ki so mu dodeljene.

Vse strani, ki jih spor zadeva, v celoti sodelujejo z nacionalnim organom za reševanje sporov.

Naloge enotne informacijske točke iz členov 3 do 10, 12 in 13 opravlja en ali več pristojnih organov, ki jih imenujejo države članice na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, kakor je primerno. Za kritje stroškov izvajanja teh nalog se lahko za uporabo enotnih informacijskih točk zaračunajo pristojbine.

Odstavek 2, prvi pododstavek, se smiselno uporablja za pristojne organe, ki opravljajo naloge enotne informacijske točke.

Pristojni organi izvajajo svoje pristojnosti nepristransko, pregledno in pravočasno. Države članice zagotovijo, da imajo na voljo ustrezne tehnične, finančne in človeške vire za izvajanje nalog, ki so jim dodeljene.

Države članice prek enotne informacijske točke objavijo naloge, ki jih mora opravljati vsak pristojni organ, zlasti kadar so te naloge dodeljene več kot enemu pristojnemu organu ali kadar se dodeljene naloge spremenijo. Kadar je to primerno, se pristojni organi med seboj posvetujejo in sodelujejo pri zadevah skupnega interesa.

Države članice uradno obvestijo Komisijo o tem, kateri so vsi pristojni organi, ki so bili v skladu s tem členom imenovani za opravljanje funkcij iz te uredbe, in katere so njihove pristojnosti, ter o vsaki spremembi v zvezi s temi organi, in to pred začetkom veljavnosti takšnega imenovanja ali spremembe.

10.

Zoper vsako odločitev, ki jo sprejme pristojni organ, je v skladu z nacionalnim pravom mogoča pritožba pri popolnoma neodvisnem pritožbenem organu, vključno s sodnim organom. Člen 31 Direktive (EU) 2018/1972 se smiselno uporablja za vsako pritožbo na podlagi tega odstavka.

Pravica do pritožbe v skladu s prvim pododstavkom ne posega v pravico strani, da spor predložijo pristojnemu nacionalnemu sodišču.

Člen 15

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe in vseh zavezujočih odločitev, ki jih na podlagi te uredbe sprejmejo pristojni organi iz člena 14, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti primerne, učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 16

Pregled in spremljanje

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 12. maja 2028 predloži poročilo o njenem izvajanju. Poročilo vključuje povzetek učinka ukrepov iz te uredbe in oceno napredka pri doseganju njenih ciljev, vključno s tem, ali in kako bi lahko ta uredba dodatno prispevala k doseganju ciljev glede povezljivosti iz Sklepa (EU) 2022/2481.

Poročilo vključuje razvoj glede področja uporabe te uredbe, ki bi lahko vplival na napredek pri hitri in obsežni postavitvi zelo visokozmogljivih omrežij na podeželskih, otoških in oddaljenih območjih, kot so otoki ter gorske in redko poseljene regije, pa tudi na razvoj trga za infrastrukturo za telekomunikacijske stolpe in na uporabo različnih rešitev za vmesne povezave, vključno s satelitskimi vmesnimi povezavami pri digitalni povezljivosti visokih hitrosti.

Komisija lahko v ta namen od držav članic zahteva informacije, ki se predložijo brez nepotrebnega odlašanja. Države članice v tesnem sodelovanju s Komisijo prek Odbora za komunikacije, ustanovljenega na podlagi člena 118 Direktive (EU) 2018/1972, do 12. novembra 2025 zlasti določijo kazalnike za ustrezno spremljanje uporabe te uredbe ter mehanizem za zagotavljanje rednega zbiranja podatkov in poročanja Komisiji o tem.

Člen 17

Spremembe Uredbe (EU) 2015/2120

Uredba (EU) 2015/2120 se spremeni:

(1)

v členu 2 se dodajo naslednje točke:

„(5)

‚medosebna komunikacijska storitev, neodvisna od številke‘ pomeni medosebno komunikacijsko storitev, neodvisno od številke, kakor je opredeljena v členu 2, točka 7, Direktive (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta ( *1 );

(6)

‚domače komunikacije‘ pomeni katero koli medosebno komunikacijsko storitev na podlagi številke iz države članice potrošnikovega domačega ponudnika na katero koli fiksno ali mobilno številko iz nacionalnega načrta oštevilčenja iste države članice;

(7)

‚komunikacije znotraj EU‘ pomeni katero koli medosebno komunikacijsko storitev na podlagi številke iz države članice potrošnikovega domačega ponudnika na katero koli fiksno ali mobilno številko iz nacionalnega načrta oštevilčenja druge države članice.

(2)

v členu 5a se vstavijo naslednji odstavki:

„7.

Od 1. januarja 2029 ponudniki za domače komunikacije in komunikacije znotraj EU ne uporabljajo različnih maloprodajnih cen za potrošnike, če so sprejeta tehnična pravila o zaščitnih ukrepih, kot so ukrepi v zvezi s trajnostnostjo, pravično uporabo in bojem proti goljufijam. Komisija do 30. junija 2028 po posvetovanju z BEREC sprejme izvedbeni akt, s katerim določi navedena tehnična pravila v skladu s postopkom pregleda iz člena 5b.

Od 1. januarja 2025 lahko ponudniki prostovoljno izpolnjujejo obveznost neuporabe različnih maloprodajnih cen iz odstavka 7. Ti ponudniki so izvzeti iz obveznosti iz odstavka 1, ob upoštevanju politike poštene uporabe, da bi potrošnikom prej zagotovili koristi enakih maloprodajnih cen za domače komunikacije in komunikacije znotraj EU. V ta namen Komisija po posvetovanju z BEREC do 31. decembra 2024 sprejme izvedbeni akt o pošteni uporabi, ki temelji na vzorcih običajne uporabe, in ukrepih za boj proti goljufijam. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 5b(2).

Komisija po posvetovanju z BEREC do 30. junija 2027 pregleda ta člen in se lahko na podlagi ocene njegovega učinka po potrebi odloči, da bo predložila zakonodajni predlog za njegovo spremembo.

10.

Ocena iz odstavka 9 vključuje:

(a)

razvoj veleprodajnih stroškov, povezanih z zagotavljanjem komunikacij znotraj EU;

(b)

razvoj konkurence na trgu za zagotavljanje medosebnih komunikacijskih storitev na podlagi številke in trend maloprodajnih cen komunikacij znotraj EU v različnih državah članicah;

(c)

razvoj želja potrošnikov ter izbiro posebnih ponudb in svežnjev, ki se ne zaračunavajo na podlagi dejanske porabe pri komunikaciji znotraj EU;

(d)

morebitni učinek na nacionalne trge za zagotavljanje medosebnih komunikacijskih storitev na podlagi številke in zlasti na maloprodajne cene, ki se na splošno zaračunajo potrošnikom, ob upoštevanju stroškov zagotavljanja komunikacij znotraj EU, ter morebitni učinek ukrepov na prihodke ponudnikov in, če je mogoče, naložbeno zmogljivost ponudnikov, zlasti glede na prihodnjo uvedbo omrežij v skladu s cilji glede povezljivosti iz Sklepa (EU) 2022/2481, kadar se dodatne pristojbine za komunikacije znotraj EU še ne uporabljajo;

(e)

obseg uporabe, razpoložljivosti in konkurenčnosti medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, ali kakršnih koli alternativ komunikacijam znotraj EU;

(f)

razvoj tarifnih shem v zvezi s komunikacijami znotraj EU in zlasti obseg, v katerem je izvajanje ukrepov iz odstavka 8 privedlo do rezultatov v smeri odprave razlik v maloprodajnih cenah za potrošnike med domačimi komunikacijami in komunikacijami znotraj EU.

11.

BEREC za izvedbo ocene iz odstavka 9 redno zbira ustrezne informacije od nacionalnih regulativnih organov. Nacionalni regulativni organi lahko po potrebi zagotovijo te podatke tako, da se usklajujejo z drugimi pristojnimi organi. BEREC podatke, zbrane na podlagi tega odstavka, najmanj enkrat letno uradno sporoči Komisiji. Komisija jih objavi. Da bi BEREC lahko izpolnil svoje obveznosti iz tega odstavka, so ponudniki dolžni sodelovati, tako da ustreznim nacionalnim organom zagotavljajo zahtevane podatke, vključno z zaupnimi podatki.“;

(3)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 5b

Postopek v odboru

Da bi Komisija lahko izpolnila svoje obveznosti na podlagi člena 5a te uredbe, ji pomaga Odbor za komunikacije, ustanovljen s členom 118(1) Direktive (EU) 2018/1972. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Pri sklicevanju na ta člen se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.“;

(4)

v členu 10(5) se datum „14. maja 2024“ nadomesti z datumom „30. junija 2032“.

Člen 18

Razveljavitev

Direktiva 2014/61/EU se razveljavi z učinkom od ►C1 12. novembra 2025 ◄ .

Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena, kadar se določbe te uredbe, ki nadomeščajo določbe Direktive 2014/61/EU, uporabljajo od poznejšega datuma, naslednje ustrezne določbe navedene direktive ostanejo v veljavi do istega datuma, kot je navedeno v nadaljevanju:

(a)

člen 4(2) in (3), člen 4(4), prvi stavek, člen 6(1), (2), (3) in (5) ter člen 7(1) in (2) navedene direktive ostanejo v veljavi do 12. maja 2026;

(b)

člen 8(1) do (4) navedene direktive ostane v veljavi do 12. februarja 2026.

Sklicevanje na razveljavljeno direktivo se šteje kot sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge.

Člen 19

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Začne se uporabljati 12. novembra 2025.

Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena se:

(a)

člena 5(6) in 11(6) uporabljata od 11. maja 2024;

(b)

člen 17 uporablja od 15. maja 2024;

(c)

člen 10(1), (2) in (3) uporablja od 12. februarja 2026;

(d)

člen 4(3), člen 6(1), člen 7(2) in (3) ter člen 12(1), (2) in (3) uporabljajo od 12. maja 2026.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

PRILOGA

Korelacijska tabela

Direktiva 2014/61/EU	Ta uredba
Člen 1(1)	Člen 1(1)
Člen 1(2)	Člen 1(3)
Člen 1(3)	Člen 1(3)
Člen 1(4)	Člen 1(2)
—	Člen 1(4)
—	Člen 1(5)
Člen 2	Člen 2
Člen 3(1)	Člen 3(11)
Člen 3(2)	Člen 3(1)
—	Člen 3(2)
—	Člen 3(3)
—	Člen 3(4)
Člen 3(3)	Člen 3(5)
—	Člen 3(6)
Člen 3(3), drugi pododstavek	Člen 3(7)
Člen 3(4)	Člen 13(1)(a)
Člen 3(5)	Člen 13(2) Člen 13(3) Člen 13(4), drugi pododstavek
—	Člen 3(8)
—	Člen 3(9)
—	Člen 3(10)
Člen 3(6)	Člen 3(12)
—	Člen 3(13)
Člen 4(1)	Člen 4(1)
Člen 4(2)	Člen 4(3)
—	Člen 4(2)
Člen 4(3)	Člen 4(1) Člen 4(3)
Člen 4(4), prvi stavek	Člen 4(3)
—	Člen 4(4)
Člen 4(4), drugi in tretji stavek	Člen 4(1), drugi in tretji pododstavek
Člen 4(5)	Člen 4(5)
Člen 4(6)	Člen 13(1)(b) Člen 13(2)(b)
Člen 4(7)	Člen 4(6) Člen 4(7)
Člen 4(8)	Člen 4(8)
Člen 5(1)	Člen 5(1)
Člen 5(2)	Člen 5(2)
—	Člen 5(3)
—	Člen 5(4)
Člen 5(3)	Člen 13(1)(c)
Člen 5(4)	Člen 13(2)(b) Člen 13(3)
Člen 5(5)	Člen 5(5)
—	Člen 5(6)
Člen 6(1)	Člen 6(1)
Člen 6(2)	—
Člen 6(3)	Člen 6(1)
Člen 6(4)	Člen 13(1)(b), člen 13(2)(b),
Člen 6(5)	Člen 6(2)
—	Člen 7(1)
Člen 7(1)	Člen 7(2)
Člen 7(2)	Člen 7(3)
—	Člen 7(4)
Člen 7(3)	Člen 7(5)
—	Člen 7(6) Člen 7(7) Člen 7(8) Člen 7(9) Člen 7(10) Člen 7(11) Člen 7(12)
Člen 7(4)	—
—	Člen 8
—	Člen 9
Člen 8(1)	Člen 10(1)
Člen 8(2)	Člen 10(2)
Člen 8(3)	Člen 10(6)
Člen 8(4)	Člen 10(7) Člen 10(8)
Člen 9(1)	Člen 11(1)
Člen 9(2)	Člen 11(2)
Člen 9(3)	Člen 11(3) Člen 13(1)(d) Člen 13(2)
Člen 9(4)	Člen 11(3)
Člen 9(5)	Člen 11(4)
Člen 9(6)	Člen 11(5)
—	Člen 11(6)
—	Člen 12
—	Člen 13(1), drugi pododstavek
—	Člen 13(4), prvi pododstavek
—	Člen 13(5)
Člen 10(1)	Člen 14(1)
Člen 10(2)	Člen 14(2) in člen 14(3)
Člen 10(3)	Člen 14(4)
Člen 10(4)	Člen 14(5)
—	Člen 14(6)
—	Člen 14(7)
Člen 10(5)	Člen 14(9)
Člen 10(6)	Člen 14(10)
Člen 11	Člen 15
Člen 12	Člen 16(1)
—	Člen 16(2)
—	Člen 17
—	Člen 18
Člen 13	—
Člen 14	Člen 19
Člen 15	—

( ) Direktiva (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 435, 23.12.2020, str. 1).

( *1 ) Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (UL L 321, 17.12.2018, str. 36).“;