To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

UREDBA (EU) 2023/988 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 10. maja 2023

o splošni varnosti proizvodov, spremembi Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive (EU) 2020/1828 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Sveta 87/357/EGS

(Besedilo velja za EGP)

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Cilj in predmet urejanja

Cilj te uredbe je izboljšati delovanje notranjega trga, obenem pa zagotoviti visoko raven varstva potrošnikov.

Ta uredba določa bistvena pravila o varnosti potrošniških proizvodov, ki se dajo na trg ali so na njem dostopni.

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za proizvode, ki so dani na trg ali so na njem dostopni, če na podlagi prava Unije, ki ureja varnost zadevnih proizvodov, ni posebnih določb z enakim ciljem.

Kadar za proizvode veljajo posebne varnostne zahteve, ki jih nalaga pravo Unije, se ta uredba uporablja le za tiste vidike in tveganja ali kategorije tveganj, ki jih navedene zahteve ne zajemajo.

V zvezi s proizvodi, za katere veljajo posebne zahteve, ki jih nalaga harmonizacijska zakonodaja Unije, kot je opredeljeno v členu 3, točka 27:

(a)

se poglavje II ne uporablja, če gre za tveganja ali kategorije tveganj, ki jih zajema harmonizacijska zakonodaja Unije;

▼M1

(b)

se poglavje IIa, poglavje III, oddelek 1, poglavji V in VII ter poglavja od IX do XI ne uporabljajo.

▼B

Ta uredba se ne uporablja za:

(a)

zdravila za uporabo v humani ali veterinarski medicini;

(b)

živila;

(c)

krmo;

(d)

žive rastline in živali, gensko spremenjene organizme in gensko spremenjene mikroorganizme v zaprtem sistemu ter proizvode rastlin in živali, neposredno vezane na njihovo prihodnje razmnoževanje;

(e)

živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode;

(f)

fitofarmacevtska sredstva;

(g)

opremo, s katero se potrošniki prevažajo ali potujejo, kadar jo neposredno upravlja ponudnik storitev v okviru prevozne storitve, ki se opravlja za potrošnike in je ne opravljajo potrošniki sami;

(h)

zrakoplove iz člena 2(3), točka (d), Uredbe (EU) 2018/1139;

(i)

starine.

Ta uredba se uporablja za proizvode, ki so dani na trg ali so na njem dostopni, ne glede na to, ali so novi, rabljeni, popravljeni ali obnovljeni. Ne uporablja pa se za proizvode, ki jih je treba pred uporabo popraviti ali obnoviti, kadar so ti proizvodi dani na trg ali dostopni na trgu in so jasno označeni kot taki.

Ta uredba ne posega v pravila, določena v pravu Unije o varstvu potrošnikov.

Ta uredba se izvaja ob ustreznem upoštevanju previdnostnega načela.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„proizvod“ pomeni vsak predmet, medsebojno povezan ali nepovezan z drugimi predmeti, ki je dobavljen ali dostopen proti plačilu ali brezplačno, tudi v okviru zagotavljanja storitve, in je namenjen potrošnikom ali je verjetno, da ga potrošniki v razumno predvidljivih okoliščinah uporabljajo tudi, če jim ni namenjen;

(2)

„varen proizvod“ pomeni vsak proizvod, ki pod običajnimi ali razumno predvidljivimi pogoji uporabe, vključno z dejansko dobo uporabe, ne predstavlja nobenega tveganja ali predstavlja le minimalna tveganja, ki so združljiva z uporabo proizvoda ter se štejejo za sprejemljiva in skladna z visoko ravnjo varovanja zdravja in varnosti potrošnikov;

(3)

„nevaren proizvod“ pomeni vsak proizvod, ki ni „varen proizvod“;

(4)

„tveganje“ pomeni kombinacijo verjetnosti, da se pojavi nevarnost, ki povzroča škodo, in stopnje resnosti te škode;

(5)

„resno tveganje“ pomeni tveganje, za katero se na podlagi ocene tveganja ter ob upoštevanju običajne in predvidljive uporabe proizvoda šteje, da je zaradi njega potrebno hitro ukrepanje organov za nadzor trga, vključno s primeri, kadar učinki tveganja niso neposredni;

(6)

„dostopnost na trgu“ pomeni vsako dobavo proizvoda za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu Unije v okviru gospodarske dejavnosti v zameno za plačilo ali brezplačno;

(7)

„dajanje na trg“ pomeni, da je proizvod prvič dostopen na trgu Unije;

(8)

„proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki proizvaja proizvod ali za katero se tak proizvod načrtuje ali izdeluje in ki trži ta proizvod pod imenom ali blagovno znamko te osebe;

(9)

„pooblaščeni zastopnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da v njegovem imenu izvaja določene naloge, povezane z obveznostmi proizvajalca na podlagi te uredbe;

(10)

„uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki da proizvod iz tretje države na trg Unije;

(11)

„distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, ki ni proizvajalec ali uvoznik in ki omogoči dostopnost proizvoda na trgu;

(12)

„ponudnik storitev odpremnih skladišč“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki v okviru poslovne dejavnosti ponuja vsaj dve od naslednjih storitev: skladiščenje, pakiranje, naslavljanje in odpremo, ne da bi bila lastnica zadevnih proizvodov, pri čemer so izvzete poštne storitve, kakor so opredeljene v členu 2, točka 1, Direktive 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ), storitve dostave paketov, kakor so opredeljene v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) 2018/644 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ), in vse druge poštne storitve ali storitve tovornega prometa;

(13)

„gospodarski subjekt“ pomeni proizvajalca, pooblaščenega zastopnika, uvoznika, distributerja, ponudnika storitev odpremnih skladišč ali vsako drugo fizično ali pravno osebo, ki mora izpolnjevati obveznosti v zvezi s proizvodnjo proizvodov ali omogočanjem njihove dostopnosti na trgu v skladu s to uredbo;

(14)

„ponudnik spletne tržnice“ pomeni ponudnika posredniške storitve, ki z uporabo spletnega vmesnika potrošnikom omogoča sklepanje pogodb na daljavo s trgovci za prodajo proizvodov;

(15)

„spletni vmesnik“ pomeni vsako programsko opremo, vključno s spletnim mestom, njegovim delom ali aplikacijo, vključno z mobilnimi aplikacijami;

(16)

„pogodba na daljavo“ pomeni pogodbo, sklenjeno na daljavo, kakor je opredeljena v členu 2, točka 7, Direktive 2011/83/EU;

(17)

„potrošnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki deluje za namene zunaj okvira svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti;

(18)

„trgovec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ne glede na to, ali je v zasebni ali javni lasti, ki sama ali prek druge osebe, ki nastopa v imenu te fizične ali pravne osebe ali za račun te fizične ali pravne osebe, deluje za namene v zvezi s trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo te fizične ali pravne osebe;

(19)

„evropski standard“ pomeni evropski standard, kakor je opredeljen v členu 2, točka 1, točka (b), Uredbe (EU) št. 1025/2012;

(20)

„mednarodni standard“ pomeni mednarodni standard, kakor je opredeljen v členu 2, točka 1, točka (a), Uredbe (EU) št. 1025/2012;

(21)

„nacionalni standard“ pomeni nacionalni standard, kakor je opredeljen v členu 2, točka 1, točka (d), Uredbe (EU) št. 1025/2012;

(22)

„evropska organizacija za standardizacijo“ pomeni evropsko organizacijo za standardizacijo, kakor je navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1025/2012;

(23)

„nadzor trga“ pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo organi za nadzor trga, in ukrepe, ki jih ti sprejmejo za zagotovitev, da so proizvodi skladni z zahtevami iz te uredbe;

(24)

„organ za nadzor trga“ pomeni organ, ki ga država članica na podlagi člena 10 Uredbe (EU) 2019/1020 določi za organ, odgovoren za organizacijo in izvajanje nadzora trga na ozemlju te države članice;

(25)

„odpoklic“ pomeni vsak ukrep za vračilo proizvoda, ki je že bil dostopen potrošniku;

(26)

„umik“ pomeni vsak ukrep za preprečitev dostopnosti proizvoda iz dobavne verige na trgu;

(27)

„harmonizacijska zakonodaja Unije“ pomeni zakonodajo Unije iz Priloge I k Uredbi (EU) 2019/1020 in katero koli drugo zakonodajo Unije, ki harmonizira pogoje za trženje proizvodov, za katere se uporablja navedena uredba;

(28)

„starine“ pomeni proizvode, kot so zbirke ali umetnine, v zvezi s katerimi potrošniki ne morejo razumno pričakovati, da izpolnjujejo najsodobnejše varnostne standarde;

▼M1

(29)

„v krizi pomembno blago“ pomeni v krizi pomembno blago, kakor je opredeljeno v členu 3, točka 6, Uredbe (EU) 2024/2747 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 );

(30)

„način za izredne razmere na notranjem trgu“ pomeni način za izredne razmere na notranjem trgu, kakor je opredeljen v členu 3, točka 3, Uredbe (EU) 2024/2747.

▼B

Člen 4

Prodaja na daljavo

Za proizvode, ki se ponujajo za prodajo prek spleta ali drugih sredstev za prodajo na daljavo, se šteje, da so dostopni na trgu, če je ponudba usmerjena v potrošnike v Uniji. Šteje se, da je ponudba za prodajo usmerjena v potrošnike v Uniji, če zadevni gospodarski subjekt svoje dejavnosti na kakršen koli način usmerja v eno ali več držav članic.

POGLAVJE II

VARNOSTNE ZAHTEVE

Člen 5

Splošna varnostna zahteva

Gospodarski subjekti dajejo na trg samo varne proizvode oziroma omogočajo dostopnost samo varnih proizvodov na trgu.

Člen 6

Vidiki za ocenjevanje varnosti proizvodov

Pri ocenjevanju, ali je proizvod varen, se upoštevajo zlasti naslednji vidiki:

(a)

značilnosti proizvoda, vključno z njegovo zasnovo, tehničnimi značilnostmi, sestavo, embalažo, navodili za sestavljanje ter, kadar je ustrezno, za namestitev, uporabo in vzdrževanje;

(b)

učinek na druge proizvode, kadar se lahko razumno predvideva, da bo proizvod uporabljen skupaj z drugimi proizvodi, kar vključuje medsebojno povezanost teh proizvodov;

(c)

učinek, ki bi ga lahko imeli drugi proizvodi na proizvod, ki ga je treba oceniti, kadar je mogoče razumno predvideti, da bodo s tem proizvodom uporabljeni drugi proizvodi, vključno z učinkom nevgrajenih predmetov, ki so namenjeni določanju, spreminjanju ali dopolnjevanju načina delovanja proizvoda, ki ga je treba oceniti, kar je treba upoštevati pri ocenjevanju njegove varnosti;

(d)

predstavitev proizvoda, označevanje, vključno z oznako primernosti za otroke glede na starost, vsa opozorila in navodila za njegovo varno uporabo in odstranjevanje ter druge oznake ali informacije o proizvodu;

(e)

kategorije potrošnikov, ki uporabljajo proizvod, še zlasti z oceno tveganja za ranljive potrošnike, kot so otroci, starejši in invalidi, ter vplivov na zdravje in varnost glede na spol;

(f)

videz proizvoda, pri katerem je verjetno, da bo potrošnike zavedel, da bodo proizvod uporabljali na drugačen način, kot je bilo predvideno, predvsem:

(i)

kadar je proizvod, ki sicer ni živilo, podoben živilu in se ga utegne zamenjati za živilo zaradi njegove oblike, vonja, barve, videza, embalaže, označevanja, količine, velikosti ali drugih lastnosti in ga zato utegnejo potrošniki, zlasti otroci, dati v usta, sesati ali zaužiti;

(ii)

kadar je verjetno, da bodo proizvod, ki sicer ni zasnovan za otroke in jim ni namenjen, uporabljali otroci ali je proizvod podoben predmetu, ki je zaradi svoje zasnove, embalaže ali značilnosti splošno prepoznan kot privlačen za otroke ali da jim je namenjen;

(g)

kadar je to potrebno zaradi narave proizvoda, ustrezne lastnosti glede kibernetske varnosti, potrebne za zaščito proizvoda pred zunanjimi vplivi, vključno z zlonamernimi tretjimi osebami, kadar bi to lahko vplivalo na varnost proizvoda, vključno z morebitno izgubo medsebojne povezanosti;

(h)

kadar je to potrebno zaradi narave proizvoda, razvijajočih se, učnih in pričakovanih funkcionalnosti proizvoda.

Možnost doseči višjo raven varnosti ali razpoložljivost drugih proizvodov, ki predstavljajo manjšo stopnjo tveganja, ni razlog za obravnavanje proizvoda kot nevarnega.

Člen 7

Domneva o skladnosti s splošno varnostno zahtevo

Za namene te uredbe se za proizvod domneva, da je v skladu s splošno varnostno zahtevo iz člena 5 te uredbe v naslednjih primerih:

(a)

je v skladu z ustreznimi evropskimi standardi ali deli teh standardov, na katere sklicevanja so bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 10(7) Uredbe (EU) št. 1025/2012, glede tveganj in kategorij tveganj, zajetih v navedenih standardih, ali

(b)

kadar ni ustreznih evropskih standardov, kot je navedeno v točki (a) tega odstavka, je proizvod skladen z nacionalnimi zahtevami, kar zadeva tveganja in kategorije tveganja, zajeta z zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami iz nacionalnega prava države članice, v kateri je dostopen na trgu, pod pogojem, da je to pravo v skladu s pravom Unije.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi posebne varnostne zahteve, ki jih zajemajo evropski standardi, za zagotovitev, da proizvodi, ki so skladni s temi evropskimi standardi, izpolnjujejo splošno varnostno zahtevo iz člena 5. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 46(3).

Vendar domneva o skladnosti s splošno varnostno zahtevo iz odstavka 1 organom za nadzor trga ne preprečuje sprejetja vseh ustreznih ukrepov na podlagi te uredbe, kadar obstajajo dokazi, da je proizvod kljub tej domnevi nevaren.

Člen 8

Dodatni elementi, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju varnosti proizvodov

Za namene člena 6 in kadar se domneva o varnosti na podlagi člena 7 ne uporablja, se pri ocenjevanju varnosti proizvoda upoštevajo zlasti naslednji elementi, kadar so na voljo:

(a)

evropski standardi, razen tistih, sklicevanja na katere so bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 10(7) Uredbe (EU) št. 1025/2012;

(b)

mednarodni standardi;

(c)

mednarodni sporazumi;

(d)

prostovoljne sheme certificiranja ali podobni okviri tretjih oseb za ocenjevanje skladnosti, zlasti tisti, ki so zasnovani v podporo pravu Unije;

(e)

priporočila ali smernice Komisije o ocenjevanju varnosti proizvodov;

(f)

nacionalni standardi, pripravljeni v državi članici, v kateri je proizvod dostopen;

(g)

stanje tehnike in tehnologije, vključno z mnenjem priznanih znanstvenih organov in strokovnih odborov;

(h)

kodeksi dobre prakse za varnost proizvodov, ki veljajo na zadevnem področju;

(i)

razumna pričakovanja potrošnikov glede varnosti;

(j)

varnostne zahteve, sprejete v skladu s členom 7(2).

▼M1

POGLAVJE IIa

Nujni postopki

Člen 8a

Uporaba nujnih postopkov

Člena 8b in 8c te uredbe se uporabljata le, če je Komisija sprejela izvedbeni akt na podlagi člena 28 Uredbe (EU) 2024/2747 v zvezi s proizvodi, ki jih zajema ta uredba.

Člena 8b in 8c te uredbe se uporabljata le za proizvode, ki jih zajema ta uredba, ki so bili opredeljeni kot v krizi pomembno blago na podlagi člena 18(4) Uredbe (EU) 2024/2747.

Člena 8b in 8c te uredbe se uporabljata le v načinu za izredne razmere na notranjem trgu, ki je bil aktiviran v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2024/2747.

Člen 8b

Domneva o skladnosti s splošno varnostno zahtevo v primeru izrednih razmer na notranjem trgu

Poleg domneve o skladnosti iz člena 7 te uredbe se lahko v primeru resnih motenj v delovanju notranjega trga, ki so bile upoštevane, ko je bil aktiviran način za izredne razmere na notranjem trgu v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2024/2747, in ki znatno omejujejo možnosti proizvajalcev, da uporabijo ustrezne evropske standarde, sklici na katere so že bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012, domneva o skladnosti s splošno varnostno zahtevo iz člena 5 vzpostavi tudi za namene dajanja proizvodov na trg, če je proizvod skladen z nacionalnimi zahtevami, kar zadeva tveganja in kategorije tveganja, zajeta z zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami iz nacionalnega prava države članice, v kateri je proizvod dostopen na trgu, pod pogojem, da je tako pravo v skladu s pravom Unije.

Poleg primerov, kadar se domneva o skladnosti s splošno varnostno zahtevo iz člena 5 te uredbe uporablja na podlagi odstavka 1 tega člena in člena 7(1) te uredbe, države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da njihovi pristojni organi za namene dajanja ali omogočanja dostopnosti proizvodov na trgu domnevajo, da proizvodi, ki so skladni z ustreznimi evropskimi standardi, razen tistih, na katere so že bila objavljena sklicevanja v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 10(7) Uredbe (EU) št. 1025/2012, z ustreznimi mednarodnimi standardi, ki jih je razvil priznani mednarodni organ za standardizacijo, kakor je opredeljen v členu 2(9) Uredbe (EU) št. 1025/2012, ali ustreznimi nacionalnimi standardi, ki jih je razvil nacionalni organ za standardizacijo, kakor je opredeljen v členu 2(10) Uredbe (EU) št. 1025/2012, izpolnjujejo splošno varnostno zahtevo iz te uredbe, kar zadeva tveganja in kategorije tveganja, zajeta v navedenih standardih, razen če taki standardi niso ustrezni glede na druge elemente členov 6 in 8 te uredbe.

Člen 7(3) se uporablja za domnevo o skladnosti, vzpostavljeno v skladu s tem členom.

Člen 8c

Prednostna razvrstitev dejavnosti nadzora trga in medsebojna pomoč med organi

Države članice prednostno obravnavajo dejavnosti nadzora trga za proizvode, ki jih zajema ta uredba in so navedeni v izvedbenem aktu iz člena 8a(1).

Organi za nadzor trga držav članic si po najboljših močeh prizadevajo zagotoviti pomoč drugim organom za nadzor trga v načinu za izredne razmere na notranjem trgu.

▼B

POGLAVJE III

OBVEZNOSTI GOSPODARSKIH SUBJEKTOV

Oddelek 1

Člen 9

Obveznosti proizvajalcev

Proizvajalci pri dajanju proizvodov na trg zagotovijo, da so bili ti proizvodi oblikovani in proizvedeni v skladu s splošno varnostno zahtevo iz člena 5.

Proizvajalci pred dajanjem svojih proizvodov na trg izvedejo notranjo analizo tveganja in pripravijo tehnično dokumentacijo, ki vsebuje vsaj splošni opis proizvoda in njegove bistvene značilnosti, pomembne za oceno njegove varnosti.

Kadar je to ustrezno glede na možna tveganja, povezana s proizvodom, tehnična dokumentacija iz prvega pododstavka, kot je ustrezno, vključuje tudi:

(a)

analizo možnih tveganj, povezanih s proizvodom, in rešitve, sprejete za odpravo ali ublažitev takih tveganj, vključno z rezultati vseh poročil, ki se nanašajo na preizkuse, ki jih je izvedel proizvajalec ali druga oseba v njegovem imenu, ter

(b)

seznam vseh ustreznih evropskih standardov, kot je navedeno v členu 7(1), točka (a), ali druge elemente iz člena 7(1), točka (b), ali člena 8, ki se uporabljajo za izpolnjevanje splošne varnostne zahteve iz člena 5.

Kadar se kateri koli od evropskih standardov, zdravstvenih in varnostnih zahtev ali elementov, kot je navedeno v členu 7(1) ali členu 8, uporablja le delno, proizvajalec opredeli dele, ki so bili uporabljeni.

Proizvajalci poskrbijo, da je tehnična dokumentacija iz odstavka 2 posodobljena. Navedeno dokumentacijo hranijo deset let po tem, ko je bil proizvod dan na trg, in jo na zahtevo dajo na voljo organom za nadzor trga.

Proizvajalci zagotovijo, da se izvajajo postopki za ohranjanje skladnosti serijsko proizvedenih proizvodov s splošno varnostno zahtevo iz člena 5.

Proizvajalci zagotovijo, da so na njihovih proizvodih označeni tip, serijska številka ali drug element za identifikacijo proizvoda, ki so brez težav vidni in čitljivi za potrošnike, kadar velikost ali narava proizvoda tega ne dopušča, pa zagotovijo, da so zahtevane informacije navedene na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen proizvodu.

Proizvajalci navedejo svoje ime, svoje registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko, svoj poštni in elektronski naslov ter, kadar je drugačen, poštni ali elektronski naslov enotne kontaktne točke, na kateri so dosegljivi. Te informacije so na voljo na proizvodu, kadar to ni mogoče, pa na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen proizvodu.

Proizvajalci zagotovijo, da so njihovemu proizvodu priložena jasna navodila in varnostne informacije v jeziku, ki ga potrošniki brez težav razumejo, kot ga določi država članica, v kateri se omogoči dostopnost proizvoda na trgu. Ta zahteva se ne uporablja, kadar je proizvod mogoče uporabljati varno in tako, kot je predvidel proizvajalec, brez takih navodil in varnostnih informacij.

Kadar proizvajalec na podlagi informacij, ki so mu na voljo, meni ali utemeljeno domneva, da je proizvod, ki ga je dal na trg, nevaren, proizvajalec nemudoma:

(a)

sprejme potrebne korektivne ukrepe za zagotovitev skladnosti proizvoda na učinkovit način, vključno z njegovim umikom s trga ali odpoklicem, kot je ustrezno;

(b)

o tem v skladu s členom 35 ali 36 ali obema obvesti potrošnike ter

(c)

o tem prek Safety Business Gateway obvesti organe za nadzor trga držav članic, v katerih je proizvod dostopen na trgu.

Za namene točk (b) in (c) prvega pododstavka proizvajalec navede zlasti podrobnosti o tveganju za zdravje in varnost potrošnikov ter o vseh že sprejetih korektivnih ukrepih in, če so na voljo, o količini proizvodov, ki so še v prometu na trgu, po državah članicah.

Komisija zagotovi, da lahko proizvajalci prek Safety Business Gateway zagotovijo informacije, namenjene obveščanju potrošnikov, in da so na portalu Safety Gate potrošnikom dostopne brez nepotrebnega odlašanja.

10.

Proizvajalci zagotovijo, da so drugi gospodarski subjekti, odgovorne osebe in ponudniki spletnih tržnic v zadevni dobavni verigi pravočasno obveščeni o vseh ugotovljenih varnostnih težavah.

11.

Proizvajalci zagotovijo javno dostopne komunikacijske kanale, kot so telefonska številka, elektronski naslov ali poseben razdelek na svojem spletnem mestu, pri čemer upoštevajo potrebe invalidov glede dostopnosti, da lahko potrošniki vlagajo pritožbe in proizvajalce obveščajo o morebitnih nesrečah ali varnostnih težavah, ki so jih imeli s proizvodom.

12.

Proizvajalci preučijo vložene pritožbe in prejete informacije o nesrečah, ki zadevajo varnost proizvodov, katerih dostopnost na trgu so omogočili in za katere pritožnik trdi, da so nevarni, ter vodijo interni register teh pritožb in odpoklicev proizvodov ter vseh korektivnih ukrepov, sprejetih za zagotovitev skladnosti proizvoda.

13.

V internem registru pritožb so shranjeni le tisti osebni podatki, ki jih proizvajalec potrebuje za preiskavo na podlagi pritožbe o domnevno nevarnem proizvodu. Ti podatki se hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za namene preiskave, v vsakem primeru pa ne dlje kot pet let po tem, ko so bili vneseni.

Člen 10

Obveznosti pooblaščenih zastopnikov

Proizvajalec lahko s pisnim pooblastilom imenuje pooblaščenega zastopnika.

Pooblaščeni zastopnik opravlja naloge, določene v pooblastilu, ki ga prejme od proizvajalca. Pooblaščeni zastopnik organom za nadzor trga na zahtevo predloži kopijo tega pooblastila. Pooblastilo pooblaščenemu zastopniku omogoča, da opravlja vsaj naslednje naloge:

(a)

organu za nadzor trga na njegovo utemeljeno zahtevo v uradnem jeziku, ki ga ta organ razume, predloži vse informacije in dokumentacijo, ki so potrebne, da se dokaže varnost proizvoda;

(b)

kadar pooblaščeni zastopnik meni ali utemeljeno domneva, da je zadevni proizvod nevaren, o tem obvesti proizvajalca;

(c)

obvešča pristojne nacionalne organe o vseh ukrepih, sprejetih za odpravo tveganj, ki jih predstavljajo proizvodi, za katere velja njihovo pooblastilo, z obvestilom prek Safety Business Gateway, kadar proizvajalec informacij še ni zagotovil, ali na podlagi navodil proizvajalca;

(d)

s pristojnimi nacionalnimi organi na njihovo zahtevo sodeluje pri katerem koli ukrepu, katerega cilj je na učinkovit način odpraviti tveganje, ki ga povzročajo proizvodi, za katere je pooblaščen.

Člen 11

Obveznosti uvoznikov

Uvozniki pred dajanjem proizvoda na trg zagotovijo, da je proizvod skladen s splošno varnostno zahtevo iz člena 5 ter da je proizvajalec izpolnil zahteve iz člena 9(2), (5) in (6).

Kadar uvoznik na podlagi informacij, ki jih ima, meni ali utemeljeno domneva, da proizvod ni skladen s členom 5 ter členom 9(2), (5) in (6), proizvoda ne da na trg, dokler ni zagotovljena skladnost proizvoda z zahtevami. Poleg tega, kadar je proizvod nevaren, uvoznik o tem nemudoma obvesti proizvajalca in zagotovi, da so o tem obveščeni tudi organi za nadzor trga, in sicer prek Safety Business Gateway.

Uvozniki navedejo svoje ime, svoje registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko, svoj poštni in elektronski naslov ter, kadar je drugačen, poštni ali elektronski naslov enotne kontaktne točke, na katerem so dosegljivi. Te informacije so na voljo na proizvodu, kadar to ni mogoče, pa na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen proizvodu. Uvozniki zagotovijo, da dodatne oznake ne prekrivajo nobene informacije, ki jo zahteva pravo Unije, na oznaki proizvajalca.

Uvozniki zagotovijo, da so uvoženemu proizvodu priložena jasna navodila in varnostne informacije v jeziku, ki ga potrošniki brez težav razumejo, kot ga določi država članica, v kateri je proizvod dostopen na trgu, razen kadar se proizvod lahko uporablja varno in tako, kot je predvidel proizvajalec, brez takih navodil in varnostnih informacij.

Uvozniki zagotovijo, da pogoji skladiščenja ali prevoza v času njihove odgovornosti za proizvod ne ogrožajo njegove skladnosti s splošno varnostno zahtevo iz člena 5 ter njegove skladnosti s členom 9(5) in (6).

Uvozniki hranijo kopijo tehnične dokumentacije iz člena 9(2), da je na voljo organom za nadzor trga za obdobje desetih let po tem, ko so dali proizvod na trg, in zagotovijo, da so dokumenti iz člena 9(2), kot je ustrezno, na zahtevo dostopni navedenim organom.

Uvozniki sodelujejo z organi za nadzor trga in s proizvajalcem, da zagotovijo varnost proizvoda.

Kadar uvoznik na podlagi informacij, ki so mu na voljo, meni ali utemeljeno domneva, da je proizvod, ki ga je dal na trg, nevaren, uvoznik nemudoma:

(a)

o tem obvesti proizvajalca;

(b)

zagotovi, da so sprejeti korektivni ukrepi za zagotovitev skladnosti proizvoda na učinkovit način, vključno z njegovim umikom s trga ali odpoklicem, kot je ustrezno; kadar taki ukrepi niso bili sprejeti, jih uvoznik nemudoma sprejme;

(c)

zagotovi, da so potrošniki o tem nemudoma obveščeni v skladu s členom 35 ali 36 ali obema, in

(d)

o tem prek Safety Business Gateway obvesti organe za nadzor trga držav članic, v katerih je proizvod dostopen na trgu.

Za namene točk (c) in (d) prvega pododstavka uvoznik navede zlasti podrobnosti o tveganju za zdravje in varnost potrošnikov ter o vseh že sprejetih korektivnih ukrepih in, če so na voljo, o količini proizvodov, ki so še v prometu na trgu, po državah članicah.

Uvozniki preverijo, ali so potrošnikom javno dostopni komunikacijski kanali iz člena 9(11), ki jim omogočajo, da predložijo pritožbe in sporočijo vsako nesrečo ali varnostno težavo, ki so jo imeli s proizvodom. Če taki kanali niso na voljo, jih uvozniki zagotovijo, pri čemer upoštevajo potrebe invalidov glede dostopnosti.

10.

Uvozniki preučijo vložene pritožbe in prejete informacije o nesrečah, ki zadevajo varnost proizvodov, katerih dostopnost na trgu so omogočili in za katere pritožnik trdi, da so nevarni, ter te pritožbe ter odpoklice proizvodov in vse korektivne ukrepe, sprejete za zagotovitev skladnosti proizvoda, zabeležijo v register iz člena 9(12) ali svoj interni register. Uvozniki proizvajalca, distributerje ter, kadar je ustrezno, ponudnike storitev odpremnih skladišč in ponudnike spletnih tržnic pravočasno obveščajo o opravljeni preiskavi in njenih rezultatih.

11.

V registru pritožb so shranjeni le tisti osebni podatki, ki jih uvoznik potrebuje za preiskavo na podlagi pritožbe o domnevno nevarnem proizvodu. Ti podatki se hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za namene preiskave, v vsakem primeru pa ne dlje kot pet let po tem, ko so bili vneseni.

Člen 12

Obveznosti distributerjev

Distributerji pred omogočanjem dostopnosti proizvoda na trgu preverijo, ali proizvajalec in, kadar je ustrezno, uvoznik izpolnjujeta zahteve iz člena 9(5), (6) in (7) ter člena 11(3) in (4), kot je ustrezno.

Distributerji zagotovijo, da pogoji skladiščenja ali prevoza v času njihove odgovornosti za proizvod ne ogrožajo njegove skladnosti s splošno varnostno zahtevo iz člena 5 ter njegove skladnosti s členom 9(5), (6) in (7) ter členom 11(3) in (4), kot je ustrezno.

Kadar distributer na podlagi informacij, ki so mu na voljo, meni ali utemeljeno domneva, da proizvod ni skladen s členom 5, členom 9(5), (6) in (7) ter členom 11(3) in (4), kot je ustrezno, distributer ne omogoči dostopnosti proizvoda na trgu, dokler ni zagotovljena njegova skladnost.

Kadar distributer na podlagi informacij, ki so mu na voljo, meni ali utemeljeno domneva, da je proizvod, katerega dostopnost na trgu je omogočil, nevaren ali ni skladen s členom 9(5), (6) in (7) ter členom 11(3) in (4), kot je ustrezno:

(a)

o tem nemudoma obvesti proizvajalca ali uvoznika, kot je ustrezno;

(b)

zagotovi, da so sprejeti korektivni ukrepi za zagotovitev skladnosti proizvoda na učinkovit način, vključno z njegovim umikom s trga ali odpoklicem, kot je ustrezno, in

(c)

poskrbi, da so organi za nadzor trga držav članic, v katerih je bil proizvod dostopen na trgu, o tem nemudoma obveščeni prek Safety Business Gateway.

Za namene točk (b) in (c) prvega pododstavka distributer poda ustrezne podrobnosti, ki so mu na voljo, o tveganju za zdravje in varnost potrošnikov, o številu zadevnih proizvodov in o že sprejetih korektivnih ukrepih.

Člen 13

Primeri, ko se obveznosti proizvajalcev uporabljajo za druge osebe

Fizična ali pravna oseba se za namene te uredbe šteje za proizvajalca in zanjo veljajo obveznosti proizvajalca iz člena 9, kadar da proizvod na trg pod svojim fizičnim ali pravnim imenom ali blagovno znamko.

Fizična ali pravna oseba, ki ni proizvajalec in ki bistveno spremeni proizvod, se za namene te uredbe šteje za proizvajalca, zato zanj veljajo obveznosti proizvajalca iz člena 9 za del proizvoda, na katerega vpliva sprememba, ali za celoten proizvod, če bistvena sprememba vpliva na njegovo varnost.

Fizična ali digitalna sprememba proizvoda se šteje za bistveno, kadar vpliva na varnost proizvoda in so izpolnjena naslednja merila:

(a)

s spremembo se proizvod spremeni na način, ki ni bil predviden v prvotni oceni tveganja proizvoda;

(b)

spremenila se je narava tveganja, nastalo je novo tveganje ali pa se je zaradi spremembe povečala raven tveganja, in

(c)

sprememb ni izvedel potrošnik za lastno uporabo ali niso bile izvedene v njegovem imenu.

Člen 14

Notranji postopki za varnost proizvodov

Gospodarski subjekti zagotovijo, da imajo vzpostavljene notranje postopke za varnost proizvodov, ki jim omogočajo spoštovanje ustreznih zahtev iz te uredbe.

Člen 15

Sodelovanje gospodarskih subjektov z organi za nadzor trga

Gospodarski subjekti sodelujejo z organi za nadzor trga pri ukrepih, s katerimi bi lahko odpravili ali zmanjšali tveganja, ki jih predstavljajo proizvodi, katerih dostopnost na trgu so omogočili.

Gospodarski subjekt na zahtevo organa za nadzor trga zagotovi vse potrebne informacije, zlasti:

(a)

popoln opis tveganja, ki ga proizvod predstavlja, s tem povezane pritožbe in znane nesreče, ter

(b)

opis vseh korektivnih ukrepov, sprejetih za odpravo tveganja.

Gospodarski subjekti na zahtevo opredelijo in sporočijo tudi naslednje ustrezne informacije o sledljivosti:

(a)

vse gospodarske subjekte, ki so jim dobavili proizvod ali njegov del, sestavni del ali vanj vgrajeno programsko opremo, ter

(b)

vse gospodarske subjekte, ki so jim dobavili proizvod.

Gospodarski subjekti morajo biti sposobni predložiti informacije iz odstavka 2 še deset let po tem, ko jim je bil proizvod dobavljen ali ko so proizvod dobavili, kot je ustrezno.

Gospodarski subjekti so sposobni predložiti informacije iz odstavka 3 šest let po tem, ko jim je bil dobavljen proizvod ali njegov del, sestavni del ali katera koli programska oprema, ki je vgrajena vanj, ali po tem, ko so proizvod dobavili, kot je ustrezno.

Organi za nadzor trga lahko od gospodarskih subjektov zahtevajo, da predložijo redna poročila o napredku, in lahko odločijo, ali in kdaj se lahko korektivni ukrep šteje za dokončan.

Člen 16

Odgovorna oseba za proizvode, dane na trg Unije

Proizvod, ki je zajet s to uredbo, se lahko daje na trg le, če obstaja gospodarski subjekt s sedežem v Uniji, ki je pristojen za opravljanje nalog iz člena 4(3) Uredbe (EU) 2019/1020 v zvezi s tem proizvodom. Člen 4(2) in (3) navedene uredbe se uporablja za proizvode, ki so zajeti s to uredbo. Za namene te uredbe se sklicevanja na „harmonizacijsko zakonodajo Unije“ in „veljavno harmonizacijsko zakonodajo Unije“ v členu 4(3) navedene Uredbe razumejo kot sklicevanja na „to uredbo “.

Brez poseganja v obveznosti gospodarskih subjektov iz te uredbe gospodarski subjekt iz odstavka 1 tega člena poleg nalog iz člena 4(3) Uredbe (EU) 2019/1020 in za zagotovitev varnosti proizvoda, za katerega je odgovoren, kadar je ustrezno ob upoštevanju morebitnih tveganj, povezanih s proizvodom, redno preverja:

(a)

da je proizvod skladen s tehnično dokumentacijo iz člena 9(2) te uredbe;

(b)

da proizvod izpolnjuje zahteve iz člena 9(5), (6) in (7) te uredbe.

Gospodarski subjekt iz odstavka 1 tega člena na zahtevo organov za nadzor trga zagotovi dokumentirane dokaze o opravljenih pregledih.

Ime, registrirano trgovsko ime ali registrirana blagovna znamka ter kontaktni podatki, vključno s poštnim in elektronskim naslovom, gospodarskega subjekta iz odstavka 1 se navedejo na proizvodu ali na njegovi embalaži, paketu ali priloženem dokumentu.

Člen 17

Posredovanje informacij gospodarskim subjektom

Komisija gospodarskim subjektom brezplačno zagotovi splošne informacije v zvezi s to uredbo.

Države članice gospodarskim subjektom na njihovo zahtevo in brezplačno zagotovijo posebne informacije v zvezi z izvajanjem te uredbe na nacionalni ravni in nacionalnimi pravili o varnosti proizvodov, ki se uporabljajo za proizvode, zajete s to uredbo. V ta namen se uporablja člen 9(1) in (4) Uredbe (EU) 2019/515 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ).

Komisija sprejme posebne smernice za gospodarske subjekte, pri čemer zlasti upošteva tiste, ki štejejo za MSP, vključno z mikropodjetji, o tem, kako izpolniti obveznosti iz te uredbe.

Člen 18

Posebne zahteve za sledljivost nekaterih proizvodov, kategorij ali skupin proizvodov

Komisija lahko v zvezi z nekaterimi proizvodi, kategorijami ali skupinami proizvodov, ki bi lahko glede na nesreče, registrirane v Safety Business Gateway, statistične podatke Safety Gate, rezultate skupnih dejavnosti v zvezi z varnostjo proizvodov in druge ustrezne kazalnike ali dokaze predstavljali resno tveganje za zdravje in varnost potrošnikov, ter po posvetovanju z mrežo za varnost potrošnikov, ustreznimi skupinami strokovnjakov ter ustreznimi deležniki, vzpostavi sistem sledljivosti, ki ga upoštevajo gospodarski subjekti, ki dajejo navedene proizvode na trg in omogočajo njihovo dostopnost na trgu.

Sistem sledljivosti zajema zbiranje in shranjevanje podatkov, tudi elektronsko, ki omogočajo identifikacijo proizvoda, njegovih sestavnih delov ali gospodarskih subjektov, vključenih v njegovo dobavno verigo, ter načine prikazovanja teh podatkov in dostopa do njih, vključno z namestitvijo nosilca podatkov na proizvod, njegovo embalažo ali priložene dokumente.

Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 45 za dopolnitev te uredbe z:

(a)

določitvijo proizvodov, kategorij ali skupin proizvodov ali sestavnih delov, ki lahko predstavljajo resno tveganje za zdravje in varnost potrošnikov, kot je navedeno v odstavku 1; Komisija v zadevnih delegiranih aktih navede, ali je uporabila metodologijo analize tveganja iz Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2019/417 ( 5 ) ali, če ta metodologija ni primerna za zadevni proizvod, podrobno opiše uporabljeno metodologijo;

(b)

opredelitvijo vrste podatkov, ki jih gospodarski subjekti zbirajo in hranijo z uporabo sistema sledljivosti iz odstavka 2;

(c)

opredelitvijo načinov prikazovanja podatkov in dostopa do njih, vključno z namestitvijo nosilca podatkov na proizvod, njegovo embalažo ali priložene dokumente, kot je navedeno v odstavku 2;

(d)

opredelitvijo akterjev, ki imajo dostop do podatkov, kot je navedeno v točki (b), in do katerih podatkov imajo dostop, vključno s potrošniki, gospodarskimi subjekti, ponudniki spletnih tržnic, pristojnimi nacionalnimi organi, Komisijo in organizacijami javnega interesa ali katero koli organizacijo, ki deluje v njihovem imenu.

Organi za nadzor trga, potrošniki, gospodarski subjekti in drugi pomembni akterji imajo brezplačen dostop do podatkov iz odstavka 3 na podlagi svojih pravic dostopa, kot so določene v veljavnem delegiranem aktu, sprejetem na podlagi odstavka 3, točka (d).

Komisija pri sprejemanju ukrepov iz odstavka 3 upošteva:

(a)

stroškovno učinkovitost ukrepov, vključno z njihovim vplivom na podjetja, zlasti MSP;

(b)

ustrezen časovni okvir, ki gospodarskim subjektom omogoča, da se pripravijo na navedene ukrepe, ter

(c)

združljivost in interoperabilnost z drugimi sistemi sledljivosti proizvodov, ki so že vzpostavljeni na ravni Unije ali mednarodni ravni.

ODDELEK 2

Člen 19

Obveznosti gospodarskih subjektov v primeru prodaje na daljavo

Kadar gospodarski subjekti omogočijo dostopnost proizvodov na trgu prek spleta ali drugih sredstev za prodajo na daljavo, so pri ponujanju teh proizvodov jasno in vidno navedene vsaj naslednje informacije:

(a)

ime, registrirano trgovsko ime ali registrirana blagovna znamka proizvajalca ter poštni in elektronski naslov, na katerem je dosegljiv;

(b)

kadar proizvajalec nima sedeža v Uniji, ime, poštni in elektronski naslov odgovorne osebe v smislu člena 16(1) te uredbe ali člena 4(1) Uredbe (EU) 2019/1020;

(c)

informacije, ki omogočajo identifikacijo proizvoda, vključno z njegovo sliko, vrsto in katerim koli drugim identifikatorjem proizvoda, ter

(d)

vsa opozorila ali varnostne informacije, ki se namestijo na proizvod ali embalažo ali vključijo v priloženi dokument v skladu s to uredbo ali veljavno harmonizacijsko zakonodajo Unije v jeziku, ki ga potrošniki brez težav razumejo, kot to določi država članica, v kateri je proizvod dostopen na trgu.

Člen 20

Obveznosti gospodarskih subjektov v primeru nesreč, povezanih z varnostjo proizvodov

Proizvajalec zagotovi, da se brez nepotrebnega odlašanja od dne, ko izve za nesrečo, ki jo je povzročil njegov proizvod, ki je bil dan na trg ali je na njem postal dostopen, nesreča prek Safety Business Gateway priglasi pristojnim organom države članice, v kateri se je zgodila. V obvestilu se navedejo vrsta proizvoda in njegova identifikacijska številka ter okoliščine nesreče, če so znane. Proizvajalec pristojnim organom na zahtevo priglasi vse druge ustrezne informacije.

Za namene odstavka 1 proizvajalec pristojnim organom priglasi dogodke, povezane z uporabo proizvoda, ki so povzročili smrt posameznika ali resne škodljive učinke na njegovo zdravje in varnost, trajne ali začasne, vključno s poškodbami, drugo škodo, povzročeno telesu, boleznimi in kroničnimi učinki na zdravje.

Uvozniki in distributerji, ki so seznanjeni z nesrečo, ki jo je povzročil proizvod, ki so ga dali na trg ali omogočili njegovo dostopnost na trgu, o tem brez nepotrebnega odlašanja obvestijo proizvajalca. Proizvajalec predloži obvestilo v skladu z odstavkom 1 ali uvoznika ali enega od distributerjev pozove, da predloži obvestilo.

Kadar proizvajalec proizvoda nima sedeža v Uniji, odgovorna oseba v smislu člena 16(1) te uredbe ali člena 4(1) Uredbe (EU) 2019/1020, ki je seznanjena z nesrečo, zagotovi, da se obvestilo predloži.

Člen 21

Informacije v elektronski obliki

Brez poseganja v člen 9(5), (6) in (7), člen 11(3) in člen 16(3) ter ustrezne določbe harmonizacijske zakonodaje Unije lahko gospodarski subjekti dodatno zagotovijo informacije iz teh določb v digitalni obliki s pomočjo elektronskih tehničnih rešitev, ki so jasno vidne na proizvodu ali, kadar to ni mogoče, na embalaži proizvoda ali v dokumentu, ki spremlja proizvod. Informacije so v jeziku, ki ga lahko potrošniki brez težav razumejo, kot ga določi država članica, v kateri je proizvod dostopen na trgu, tudi v oblikah, dostopnih invalidom.

POGLAVJE IV

PONUDNIKI SPLETNIH TRŽNIC

Člen 22

Posebne obveznosti ponudnikov spletnih tržnic v zvezi z varnostjo proizvodov

Brez poseganja v splošne obveznosti iz člena 11 Uredbe (EU) 2022/2065 ponudniki spletnih tržnic določijo enotno kontaktno točko, ki omogoča neposredno elektronsko komunikacijo z organi držav članic za nadzor trga v zvezi z vprašanji varnosti proizvodov, zlasti namene naročil o obvestilih, izdanih na podlagi odstavka 4 tega člena.

Ponudniki spletnih tržnic se registrirajo na portalu Safety Gate in na njem navedejo informacije o svoji enotni kontaktni točki.

Brez poseganja v splošne obveznosti iz člena 12 Uredbe (EU) 2022/2065 ponudniki spletnih tržnic določijo enotno kontaktno točko, ki potrošnikom omogoča neposredno in hitro komunikacijo s ponudniki spletnih tržnic v zvezi z vprašanji varnosti proizvodov.

Ponudniki spletnih tržnic zagotovijo, da imajo vzpostavljene notranje postopke za varnost proizvodov, ki jim omogočajo spoštovanje ustreznih zahtev iz te uredbe brez nepotrebnega odlašanja.

Kar zadeva pooblastila, ki jih države članice podelijo v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2019/1020, države članice svojim organom za nadzor trga podelijo potrebno pooblastilo, da v zvezi z določeno vsebino, ki se nanaša na ponudbo nevarnega proizvoda, ponudnikom spletnih tržnih izdajo odločbo, da s svojega spletnega vmesnika odstranijo tovrstno vsebino, onemogočijo dostop do nje ali prikažejo izrecno opozorilo. Take odločbe se izdajo v skladu z minimalnimi pogoji iz člena 9(2) Uredbe (EU) 2022/2065.

Ponudniki spletnih tržnic sprejmejo potrebne ukrepe za prejetje in obdelavo odločb, izdanih na podlagi tega odstavka, in ukrepajo brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa v dveh delovnih dneh od prejetja odločbe. O ukrepih, sprejetih na podlagi odločbe, elektronsko obvestijo organ za nadzor trga, pri čemer uporabijo kontaktne podatke organa za nadzor trga, objavljene v portalu Safety Gate.

V odločbah, izdanih na podlagi odstavka 4, se lahko od ponudnika spletne tržnice v predpisanem obdobju zahteva, da s svojega spletnega vmesnika odstrani vso enako vsebino, ki se nanaša na ponudbo zadevnega nevarnega proizvoda, onemogoči dostop do nje ali prikaže izrecno opozorilo, če je iskanje zadevne vsebine omejeno na informacije, opredeljene v odločbi, in od ponudnika spletne tržnice ne zahteva, da opravi neodvisno oceno navedene vsebine, in se iskanje in odstranitev lahko izvede na sorazmeren način z zanesljivimi avtomatiziranimi orodji.

Ponudniki spletnih tržnic upoštevajo informacije o nevarnih proizvodih, ki jih v skladu s členom 26 redno priglašajo organi za nadzor trga in ki jih prejmejo prek portala Safety Gate, in sicer za namene uporabe prostovoljnih ukrepov za odkrivanje, prepoznavanje ali odstranjevanje vsebin, ki se nanašajo na ponudbe nevarnih proizvodov na njihovi spletni tržnici, ali onemogočanje dostopa do njih, kadar je ustrezno, tudi tako, da uporabijo interoperabilni vmesnik do portala Safety Gate v skladu s členom 34. O vseh sprejetih ukrepih obvestijo organ, ki je poslal uradno obvestilo v sistem hitrega obveščanja Safety Gate, pri čemer uporabijo kontaktne podatke organa za nadzor trga, objavljene na portalu Safety Gate.

Za namene skladnosti s členom 31(3) Uredbe (EU) 2022/2065 ponudniki spletnih tržnic v zvezi z varnostjo proizvodov uporabljajo vsaj portal Safety Gate.

Ponudniki spletnih tržnic brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru v treh delovnih dneh po prejemu prijave obdelajo prijave o vprašanjih varnosti proizvodov v zvezi s proizvodom, ki se ponuja za spletno prodajo prek njihovih storitev, prejete v skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2022/2065.

Za namene izpolnjevanja zahtev iz člena 31(1) in (2) Uredbe (EU) 2022/2065 v zvezi z informacijami o varnosti proizvodov ponudniki spletnih tržnic svoj spletni vmesnik zasnujejo in organizirajo na način, ki trgovcem, ki ponujajo proizvod, omogoča, da za vsak ponujeni proizvod navedejo vsaj spodnje informacije, in sočasno zagotavlja, da so te informacije prikazane ali drugače zlahka dostopne potrošnikom, ko si ogledujejo proizvode v ponudbi:

(a)

ime, registrirano trgovsko ime ali registrirana blagovna znamka proizvajalca ter poštni in elektronski naslov, na katerem je proizvajalec dosegljiv;

(b)

kadar proizvajalec nima sedeža v Uniji, ime, poštni in elektronski naslov odgovorne osebe v smislu člena 16(1) te uredbe ali člena 4(1) Uredbe (EU) 2019/1020;

(c)

informacije, ki omogočajo identifikacijo proizvoda, vključno z njegovo sliko, vrsto in katerim koli drugim identifikatorjem proizvoda, ter

(d)

vsa opozorila ali varnostne informacije, ki se namestijo na proizvod ali se mu priložijo v skladu s to uredbo ali veljavno harmonizacijsko zakonodajo Unije v jeziku, ki ga potrošniki brez težav razumejo, kot to določi država članica, v kateri je proizvod dostopen na trgu.

10.

Notranji postopki iz odstavka 3 vključujejo mehanizme, ki trgovcem omogočajo, da zagotovijo:

(a)

informacije v skladu z odstavkom 9 tega člena, vključno z informacijami o proizvajalcu s sedežem v Uniji ali, kadar je ustrezno, o odgovorni osebi v smislu člena 16(1) te uredbe ali člena 4(1) Uredbe (EU) 2019/1020, ter

(b)

njihovo izjavo o skladnosti, s katero se zavežejo, da bodo ponujali samo proizvode, ki so skladni s to uredbo, in dodatne identifikacijske informacije v skladu s členom 30(1) Uredbe (EU) 2022/2065, kadar je ustrezno.

11.

Za namene skladnosti s členom 23 Uredbe (EU) 2022/2065 v zvezi z varnostjo proizvodov ponudniki spletnih tržnic za razumno obdobje in po izdaji predhodnega opozorila začasno prekinejo zagotavljanje svojih storitev trgovcem, ki pogosto ponujajo proizvode, ki niso skladni s to uredbo.

12.

Ponudniki spletnih tržnic sodelujejo z organi za nadzor trga, trgovci in zadevnimi gospodarskimi subjekti, da bi spodbujali ukrepe, ki se sprejmejo za odpravo ali, če to ni mogoče, zmanjšanje tveganj, ki jih predstavlja proizvod, ki se prek njihovih storitev na spletu ponuja ali se je ponujal.

Ponudniki spletnih tržnic zlasti:

(a)

zagotovijo, da potrošnikom zagotavljajo ustrezne in pravočasne informacije, med drugim tako, da:

(i)

neposredno obvestijo vse prizadete potrošnike, ki so prek njihovih vmesnikov kupili zadevni proizvod, v primeru odpoklica proizvoda iz varnostnih razlogov, v zvezi s katerim so dejansko seznanjeni ali kadar je treba potrošnike seznaniti z nekaterimi informacijami, da se zagotovi varna uporaba proizvoda (v nadaljnjem besedilu: varnostno opozorilo) v skladu s členom 35 ali 36 ali obema;

(ii)

na svojih spletnih vmesnikih objavijo informacije o odpoklicih proizvodov iz varnostnih razlogov;

(b)

obvestijo zadevni gospodarski subjekt o odločitvi, da se vsebina, ki se nanaša na ponudbo nevarnega proizvoda, odstrani ali onemogoči dostop do nje;

(c)

sodelujejo z organi za nadzor trga in zadevnimi gospodarskimi subjekti pri zagotavljanju učinkovitih odpoklicev proizvodov, tudi tako, da jih ne ovirajo;

(d)

prek Safety Business Gateway nemudoma obvestijo organe za nadzor trga držav članic, v katerih je bil zadevni proizvod dostopen na trgu, o nevarnih proizvodih, ki so bili ponujeni na njihovih spletnih vmesnikih in s katerimi so dejansko seznanjeni, z ustreznimi podrobnostmi, ki so jim na voljo, o tveganju za zdravje in varnost potrošnikov, o številu proizvodov, ki so še v prometu na trgu, po državah članicah, če je na voljo, in o vseh korektivnih ukrepih, ki so bili po njihovem vedenju že sprejeti;

(e)

sodelujejo v zvezi z nesrečami, o katerih so bili obveščeni, tako da med drugim:

(i)

brez odlašanja obvestijo ustrezne trgovce in gospodarske subjekte o informacijah, ki so jih prejeli v zvezi z nesrečami ali varnostnimi vprašanji, kadar so seznanjeni, da so ti trgovci zadevni proizvod ponujali prek svojih vmesnikov;

(ii)

prek Safety Business Gateway brez nepotrebnega odlašanja priglasijo vsako nesrečo, s katero so seznanjeni in ki ima za posledico resno tveganje za zdravje ali varnost potrošnika ali dejansko škodo zdravju ali varnosti potrošnika, ki jo povzroči proizvod, dostopen na njihovem trgu, in o tem obvestijo proizvajalca tega proizvoda;

(f)

sodelujejo z organi kazenskega pregona na ravni Unije in nacionalni ravni, vključno z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF), z redno in strukturirano izmenjavo informacij o ponudbah, ki so jih ponudniki spletnih tržnic odstranili na podlagi tega člena;

(g)

omogočajo dostop do svojih vmesnikov za spletna orodja, ki jih upravljajo organi za nadzor trga za identifikacijo nevarnih proizvodov;

(h)

sodelujejo pri identifikaciji, kolikor je to mogoče, dobavne verige nevarnih proizvodov, tako da se odzovejo na zahteve po podatkih, kadar ustrezne informacije niso javno dostopne;

(i)

na utemeljeno zahtevo organov za nadzor trga, kadar so ponudniki spletnih tržnic ali spletni prodajalci vzpostavili tehnične ovire za pridobivanje podatkov iz svojih spletnih vmesnikov (nabiranje podatkov), omogočijo nabiranje takih podatkov samo za namene varnosti proizvodov na podlagi parametrov za identifikacijo, ki jih zagotovijo organi za nadzor trga, ki zaprosijo za informacije.

POGLAVJE V

NADZOR TRGA IN IZVAJANJE

Člen 23

Nadzor trga

Za proizvode, ki so zajeti s to uredbo, se uporabljajo člen 10, člen 11(1) do (7), členi 12 do 15, člen 16(1) do (5), člena 18 in 19 ter členi 21 do 24 Uredbe (EU) 2019/1020.

Za namene te uredbe se Uredba (EU) 2019/1020 uporablja na naslednji način:

(a)

sklicevanja na „harmonizacijsko zakonodajo Unije“, „veljavno harmonizacijsko zakonodajo Unije“, „to uredbo in za uporabo harmonizacijske zakonodaje Unije“, „ustrezno harmonizacijsko zakonodajo Unije“ in „harmonizacijsko zakonodajo Unije ali to uredbo“ v členih 11, 13, 14, 16, 18 in 23 navedene uredbe se razumejo kot sklicevanja na „to uredbo“;

(b)

sklicevanje na „navedeno zakonodajo in to uredbo“ v členu 11(1), točka (b), navedene uredbe se razume kot sklicevanje na „to uredbo“;

(c)

sklicevanja na „mrežo“ v členih od 11 do 13 in členu 21 navedene uredbe se razumejo kot sklicevanja na „mrežo in mrežo za varnost potrošnikov iz člena 30 te uredbe“;

(d)

sklicevanja na „neskladnost“, „neskladnosti“ in „neskladen“ v členu 11, členih 13 do 16 ter členih 22 in 23 navedene uredbe se razumejo kot sklicevanja na „neizpolnjevanje določb te uredbe“;

(e)

sklicevanje na „člen 41“ v členu 14(4), točka (i), navedene uredbe se razume kot sklicevanje na „člen 44 te uredbe“;

(f)

sklicevanje na „člen 20“ v členu 19(1) navedene uredbe se razume kot sklicevanje na „člen 26 te uredbe“.

Kadar se identificira nevaren proizvod, lahko organi za nadzor trga od proizvajalca zahtevajo informacije o drugih proizvodih, ki so proizvedeni po enakem postopku ali vsebujejo enake sestavne dele ali so del iste proizvodne serije, za katere velja enako tveganje.

Člen 24

Poročanje

Države članice Komisiji najpozneje dve leti po sprejetju izvedbenega akta iz odstavka 2 in nato vsako leto sporočijo podatke o uporabi te uredbe.

Komisija po obvestilu držav članic vsako leto pripravi zbirno poročilo in ga da na voljo javnosti.

Komisija z izvedbenimi akti določi kazalnike učinka, na podlagi katerih države članice sporočijo podatke iz odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 46(3).

POGLAVJE VI

SISTEM HITREGA OBVEŠČANJA SAFETY GATE IN SAFETY BUSINESS GATEWAY

Člen 25

Sistem hitrega obveščanja Safety Gate

Komisija nadalje razvija, posodablja in vzdržuje sistem hitrega obveščanja za izmenjavo informacij o korektivnih ukrepih v zvezi z nevarnimi proizvodi (v nadaljnjem besedilu: sistem hitrega obveščanja Safety Gate) ter okrepi njegovo učinkovitost.

Komisija in države članice imajo dostop do sistema hitrega obveščanja Safety Gate. V ta namen vsaka država članica imenuje enotno nacionalno kontaktno točko, ki je odgovorna vsaj za preverjanje popolnosti obvestil in njihovo predložitev v potrditev Komisiji ter za komunikacijo s Komisijo v zvezi z nalogami iz člena 26(1) do (6).

Komisija sprejme izvedbeni akt, v katerem določi vloge in naloge enotnih nacionalnih kontaktnih točk. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 46(3).

Člen 26

Obveščanje o nevarnih proizvodih prek sistema hitrega obveščanja Safety Gate

Države članice prek sistema hitrega obveščanja Safety Gate uradno obveščajo o korektivnih ukrepih, ki jih sprejmejo njihovi organi ali gospodarski subjekti na podlagi:

(a)

določb te uredbe v zvezi z nevarnimi proizvodi, ki predstavljajo resno tveganje za zdravje in varnost potrošnikov, ter

(b)

člena 20 Uredbe (EU) 2019/1020.

Države članice lahko prek sistema hitrega obveščanja Safety Gate uradno obveščajo tudi o predvidenih korektivnih ukrepih v zvezi s proizvodi, ki predstavljajo resno tveganje, če menijo, da je to potrebno zaradi resnosti tveganja za zdravje ali varnost potrošnikov.

Brez poseganja v odstavek 1 tega člena države članice obvestijo Komisijo o korektivnih ukrepih, ki so jih na podlagi te uredbe sprejeli njihovi organi ali gospodarski subjekti, Komisija pa navedene informacije posreduje drugim državam članicam. Države članice lahko v ta namen prek sistema hitrega obveščanja Safety Gate uradno obveščajo o korektivnih ukrepih, ki jih sprejmejo njihovi organi ali gospodarski subjekti na podlagi te uredbe, harmonizacijske zakonodaje Unije in Uredbe (EU) 2019/1020 v zvezi s proizvodi, ki predstavljajo manj kot resno tveganje.

Nacionalni organi uradna obvestila predložijo, kot je navedeno v odstavku 1, prek sistema hitrega obveščanja Safety Gate brez odlašanja, v vsakem primeru pa v štirih delovnih dneh po sprejetju korektivnega ukrepa.

Komisija v štirih delovnih dneh po prejemu popolnega uradnega obvestila preveri, ali je v skladu s tem členom in zahtevami v zvezi z delovanjem sistema hitrega obveščanja Safety Gate, ki jih Komisija določi na podlagi odstavka 10. Če je uradno obvestilo v skladu s tem členom in navedenimi zahtevami, ga Komisija posreduje drugim državam članicam.

Države članice prek sistema hitrega obveščanja Safety Gate brez nepotrebnega odlašanja uradno obveščajo o vsaki posodobitvi, spremembi ali odpravi korektivnih ukrepov iz odstavkov 1, 2 in 3.

Kadar država članica uradno obvesti o korektivnih ukrepih, sprejetih v zvezi s proizvodi, ki predstavljajo resno tveganje, druge države članice prek sistema hitrega obveščanja Safety Gate uradno obvestijo o korektivnih ukrepih ali drugih dejavnostih, ki so bili naknadno sprejeti v zvezi z istimi proizvodi, ter vse druge pomembne informacije, vključno z rezultati vseh opravljenih preizkusov ali analiz, brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa najpozneje štiri delovne dni po sprejetju ukrepov ali dejavnosti.

Če Komisija, tudi na podlagi informacij, ki jih prejme od potrošnikov ali njihovih organizacij, identificira proizvode, ki bi lahko predstavljali resno tveganje in za katere države članice niso predložile uradnega obvestila prek sistema hitrega obveščanja Safety Gate, o tem obvesti države članice. Države članice opravijo ustrezna preverjanja in o morebitnih sprejetih ukrepih uradno obvestijo prek sistema hitrega obveščanja Safety Gate v skladu z odstavkom 1.

Komisija vzpostavi vmesnik iz člena 20(5) Uredbe (EU) 2019/1020 med informacijskim in komunikacijskim sistemom iz člena 34 navedene uredbe ter sistemom hitrega obveščanja Safety Gate, da omogoči, da se iz navedenega informacijskega in komunikacijskega sistema sproži osnutek uradnega obvestila sistema hitrega obveščanja Safety Gate, da podatkov ne bi bilo treba vnašati dvakrat.

10.

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 45 za dopolnitev te uredbe, s katerimi določi zlasti:

(a)

dostop do sistema hitrega obveščanja Safety Gate;

(b)

delovanje sistema hitrega obveščanja Safety Gate;

(c)

informacije, ki jih je treba vnesti v sistem hitrega obveščanja Safety Gate;

(d)

zahteve, ki jih morajo izpolnjevati uradna obvestila, ter

(e)

merila za oceno ravni tveganja.

Člen 27

Safety Business Gateway

Komisija vzdržuje spletni portal, ki gospodarskim subjektom in ponudnikom spletnih tržnic omogoča, da organom za nadzor trga in potrošnikom na preprost način zagotavljajo informacije iz člena 9(8) in (9), člena 10(2), točka (c), člena 11(2) in (8), člena 12(4) ter členov 20 in 22 (v nadaljnjem besedilu: Safety Business Gateway).

Komisija pripravi smernice za praktično izvajanje Safety Business Gateway.

POGLAVJE VII

VLOGA KOMISIJE IN USKLAJEVANJE IZVRŠEVANJA

Člen 28

Ukrepi Unije zoper proizvode, ki predstavljajo resno tveganje

Če Komisija izve, da proizvod ali posebna kategorija ali skupina proizvodov predstavlja resno tveganje za zdravje in varnost potrošnikov, lahko na lastno pobudo ali na zahtevo držav članic z izvedbenimi akti sprejme vse ustrezne ukrepe, prilagojene resnosti in nujnosti razmer, če:

(a)

tveganja glede na naravo varnostne težave proizvoda, kategorije ali skupine proizvodov ni mogoče obravnavati z drugimi postopki, opredeljenimi v posebnem pravu Unije, ki se uporablja za zadevne proizvode, na način, ki bi bil primeren stopnji resnosti ali nujnosti primera, ter

(b)

se lahko tveganje na učinkovit način odpravi le s sprejetjem primernih ukrepov, veljavnih na ravni Unije, da se zagotovi dosledna in visoka raven varovanja zdravja in varnosti potrošnikov ter pravilno delovanje notranjega trga.

Ti ukrepi lahko vključujejo ukrepe, s katerimi se prepove, začasno prekine ali omeji dajanje takih proizvodov na trg ali omogočanje njihove dostopnosti na trgu ali določijo posebni pogoji za ocenjevanje njihove skladnosti glede varnostnih zahtev, kot je ustrezno, ali za njihovo trženje, kot je preizkušanje reprezentativnih vzorcev teh proizvodov, da se zagotovi visoka raven varstva potrošnikov.

Države članice v okviru svoje pristojnosti sprejmejo vse ustrezne izvršilne ukrepe, potrebne za zagotovitev učinkovitega izvajanja navedenih izvedbenih aktov. Pristojni organi zadevnih držav članic obvestijo Komisijo o izvršilnih ukrepih, ki so jih sprejeli.

Komisija redno ocenjuje učinkovitost izvršilnih ukrepov, ki jih sprejmejo države članice, in o rezultatih te ocene obvešča mrežo za varnost potrošnikov.

Izvedbeni akti iz odstavka 1 se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 46(3). V navedenih izvedbenih aktih se določi datum, na katerega se bodo prenehali uporabljati.

V izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih v zvezi z zdravjem in varnostjo potrošnikov lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 46(4) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

Za proizvode, za katere je bilo prepovedano dajanje na trg Unije ali omogočanje dostopnosti na trgu Unije na podlagi ukrepa, sprejetega v skladu z odstavkom 1 ali odstavkom 3, je izvoz iz Unije prepovedan, razen če ukrep to izrecno dovoljuje iz ustrezno utemeljenih razlogov.

Vsaka država članica lahko Komisiji predloži utemeljeno zahtevo, da prouči potrebo po sprejetju ukrepov iz odstavka 1 ali odstavka 3.

Člen 29

Zahteva za mnenje Komisije o razlikah v oceni tveganja

V zvezi s proizvodi, ki se na podlagi odločbe organa za nadzor trga v eni državi članici štejejo za nevarne na podlagi te uredbe, organi za nadzor trga v drugih državah članicah domnevajo, da so nevarni.

Kadar organi za nadzor trga v različnih državah članicah na podlagi svoje preiskave in ocene tveganja pridejo do različnih zaključkov glede opredelitve ali stopnje tveganja, lahko katera koli država članica zadevo predloži Komisiji in od Komisije zahteva mnenje o zadevi, Komisija pa brez nepotrebnega odlašanja izda mnenje o identifikaciji ali ravni tveganja zadevnega proizvoda, kot je ustrezno. Kadar zadeva Komisiji ni predložena, lahko ta izda mnenje na lastno pobudo. Za izdajo mnenja iz tega odstavka lahko Komisija zaprosi za ustrezne informacije in dokumente ter povabi vse države članice, da izrazijo svoja stališča.

Kadar Komisija izda mnenje na podlagi odstavka 2, ga države članice ustrezno upoštevajo.

Komisija pripravi smernice za praktično izvajanje tega člena.

Komisija redno pripravlja poročilo o uporabi tega člena, ki ga predloži mreži za varnost potrošnikov.

Člen 30

Mreža za varnost potrošnikov

Ustanovi se evropska mreža organov držav članic, pristojnih za varnost proizvodov (v nadaljnjem besedilu: mreža za varnost potrošnikov).

Namen mreže za varnost potrošnikov je, da deluje kot platforma za strukturirano usklajevanje in sodelovanje med organi držav članic in Komisijo pri krepitvi varnosti proizvodov v Uniji.

Komisija spodbuja delovanje mreže za varnost potrošnikov in pri njem sodeluje, zlasti v obliki upravnega sodelovanja.

Naloge mreže za varnost potrošnikov so zlasti:

(a)

olajšati redno izmenjavo informacij o ocenah tveganja, nevarnih proizvodih, preizkusnih metodah in rezultatih, standardih, metodologijah za zbiranje podatkov, interoperabilnosti informacij in komunikacijskih sistemov, najnovejšem znanstvenem razvoju in uporabi novih tehnologij in drugih vidikih, pomembnih za kontrolne dejavnosti;

(b)

organizirati vzpostavitev in izvajanje skupnih projektov nadzora in preizkušanja, tudi v okviru e-trgovanja;

(c)

spodbujati izmenjavo strokovnega znanja in dobre prakse ter sodelovanje pri dejavnostih usposabljanja;

(d)

izboljšati sodelovanje na ravni Unije v zvezi s sledenjem, umikom in odpoklicem nevarnih proizvodov;

(e)

olajšati okrepljeno in strukturirano sodelovanje med državami članicami na področju izvrševanja zahtev glede varnosti proizvodov, zlasti za olajšanje dejavnosti iz člena 32, ter

(f)

olajšati izvajanje te uredbe.

Mreža za varnost potrošnikov usklajuje svoje delovanje z drugimi obstoječimi dejavnostmi Unije, povezanimi z nadzorom trga in varnostjo potrošnikov ter, kadar je ustrezno, sodeluje in izmenjuje informacije z drugimi mrežami, skupinami in organi Unije.

Mreža za varnost potrošnikov sprejme delovni program, v katerem se med drugim določijo prednostne naloge v zvezi z varnostjo proizvodov in tveganji, zajetimi s to uredbo, v Uniji.

Mreža za varnost potrošnikov se sestaja redno in, kadar je potrebno, na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije ali države članice.

Mreža za varnost potrošnikov lahko na svoje sestanke povabi strokovnjake in druge tretje osebe, vključno s potrošniškimi organizacijami.

Mreža za varnost potrošnikov je ustrezno zastopana in redno sodeluje pri ustreznih dejavnostih mreže Unije za skladnost proizvodov, ustanovljene na podlagi člena 29 Uredbe (EU) 2019/1020, ter prispeva k njenim dejavnostim v zvezi z varnostjo proizvodov, da se zagotovi ustrezno usklajevanje dejavnosti nadzora trga na harmoniziranih in neharmoniziranih področjih.

Člen 31

Skupne dejavnosti na področju varnosti proizvodov

V okviru dejavnosti iz člena 30(3), točka (b), se lahko organi za nadzor trga z drugimi zadevnimi organi ali organizacijami, ki zastopajo gospodarske subjekte ali potrošnike, dogovorijo, da bodo izvajali dejavnosti za zagotavljanje varnosti in varovanje zdravja potrošnikov v zvezi s posebnimi kategorijami proizvodov, ki so dostopni na trgu, zlasti kategorijami proizvodov, za katere se pogosto ugotovi, da predstavljajo resno tveganje za zdravje in varnost potrošnikov.

Zadevni organi za nadzor trga in strani iz odstavka 1 zagotovijo, da sporazum o izvajanju teh dejavnosti ne povzroči nelojalne konkurence med gospodarskimi subjekti ter ne vpliva na objektivnost, neodvisnost in nepristranskost teh pogodbenic.

Komisija redno organizira skupne dejavnosti organov za nadzor trga, v okviru katerih organi za nadzor trga izvajajo inšpekcijske preglede v zvezi s proizvodi, ki se ponujajo na spletu ali zunaj njega in ki so jih ti organi pridobili na podlagi skrivne identitete.

Organ za nadzor trga lahko uporabi vse informacije, pridobljene iz skupnih dejavnosti v okviru vseh preiskav, ki jih izvede v zvezi z varnostjo proizvodov.

Zadevni organ za nadzor trga da dogovor o skupnih dejavnostih na voljo javnosti, vključno z imeni sodelujočih strani, in ga vnese v informacijski in komunikacijski sistem iz člena 34 Uredbe (EU) 2019/1020. Komisija da sporazum na voljo na portalu Safety Gate.

Člen 32

Sočasni usklajeni kontrolni ukrepi organov za nadzor trga (usklajene preiskave potrošniških trgov (sweeps))

Zadevni organi za nadzor trga izvajajo sočasne usklajene kontrolne ukrepe (v nadaljnjem besedilu: usklajene preiskave potrošniških trgov (sweeps)) v zvezi s posameznimi proizvodi ali kategorijami proizvodov, da preverijo njihovo skladnost s to uredbo.

Če se sodelujoči organi za nadzor trga ne dogovorijo drugače, usklajene preiskave potrošniških trgov koordinira Komisija. Koordinator usklajene preiskave potrošniških trgov, kadar je ustrezno, objavi agregirane rezultate.

Pri izvajanju usklajenih preiskav potrošniških trgov lahko zadevni organi za nadzor trga uporabijo preiskovalna pooblastila iz poglavja V in vsa druga pooblastila, ki so jim podeljena z nacionalnim pravom.

Organi za nadzor trga lahko k sodelovanju v usklajenih preiskavah potrošniških trgov povabijo uradnike Komisije in drugo spremljevalno osebje, ki ga pooblasti Komisija.

POGLAVJE VIII

PRAVICA DO OBVEŠČENOSTI IN UVELJAVLJANJA ZAHTEVKA

Člen 33

Obveščanje med javnimi organi in splošno javnostjo

Informacije, ki so na voljo organom držav članic ali Komisiji v zvezi z ukrepi za proizvode, ki predstavljajo tveganje za zdravje in varnost potrošnikov, so praviloma dostopne javnosti v skladu z zahtevami glede preglednosti ter brez poseganja v omejitve, potrebne za dejavnosti spremljanja in preiskovanja. Javnosti so zlasti dostopne informacije o identifikaciji proizvodov, vrsti tveganja in sprejetih ukrepih. Te informacije se zagotovijo tudi v oblikah, dostopnih za invalide.

Države članice in Komisija sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi določijo, da morajo njihovi uradniki in uslužbenci varovati informacije, pridobljene za namene te uredbe. Te informacije se obravnavajo kot zaupne v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom.

Varovanje poslovne skrivnosti ne preprečuje razširjanja informacij, potrebnih za zagotavljanje učinkovitosti spremljanja in nadzora trga, pristojnim organom držav članic in Komisiji. Organi, ki prejmejo informacije, ki so poslovna skrivnost, zagotovijo njihovo varstvo v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom.

Države članice zagotovijo, da imajo potrošniki in druge zainteresirane strani možnost pri pristojnih organih vložiti pritožbe glede varnosti proizvodov, nadzora in kontrole v povezavi s posebnimi proizvodi ter glede primerov, kadar ob odpoklicu proizvodov uveljavljanje zahtevkov, ponujeno potrošnikom, ni zadovoljivo. Na podlagi teh pritožb se ustrezno nadaljnje ukrepa. Pristojni organi pritožniku zagotovijo ustrezne informacije o nadaljnjem ukrepanju v skladu z nacionalnim pravom.

Člen 34

Portal Safety Gate

Komisija za namene člena 9(9), členov 20 in 22, člena 31(5) ter 33(1) vzdržuje portal Safety Gate, ki širši javnosti omogoča brezplačen in prost dostop do izbranih informacij, priglašenih v skladu s členom 26 (v nadaljnjem besedilu: portal Safety Gate).

Portal Safety Gate ima vmesnik, ki je za uporabnike intuitiven, na njem zbrane informacije pa so zlahka dostopne javnosti, tudi invalidom.

Potrošniki in druge zainteresirane strani imajo možnost, da Komisijo prek posebnega razdelka portala sistema Safety Gate obvestijo o proizvodih, ki bi lahko predstavljali tveganje za zdravje in varnost potrošnikov. Komisija prejete informacije ustrezno upošteva, preveri, ali so točne, in jih, kadar je ustrezno, brez nepotrebnega odlašanja posreduje zadevnim državam članicam, da zagotovi ustrezno nadaljnje ukrepanje na podlagi teh informacij. Komisija o svojem ukrepu obvesti potrošnike in druge zainteresirane strani.

Komisija z izvedbenim aktom določi način, na katerega lahko potrošniki v skladu z odstavkom 3 pošiljajo informacije, ter način posredovanja teh informacij zadevnim nacionalnim organom za morebitno nadaljnje ukrepanje. Izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 46(3).

Komisija do 13. decembra 2024 razvije interoperabilni vmesnik, ki ponudnikom spletnih tržnic omogoča povezavo njihovih vmesnikov do portala Safety Gate.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi opredeli izvajanje interoperabilnega vmesnika portala Safety Gate v skladu z odstavkom 5 in v katerih uredi zlasti dostop do sistema in njegovo delovanje. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 46(3).

Člen 35

Informacije o varnosti proizvodov, ki jih potrošnikom zagotavljajo gospodarski subjekti in ponudniki spletnih tržnic

V primeru odpoklica proizvoda iz varnostnih razlogov ali kadar je treba potrošnike seznaniti z nekaterimi informacijami, da se zagotovi varna uporaba proizvoda (v nadaljnjem besedilu: varnostno opozorilo), gospodarski subjekti v skladu s svojimi obveznostmi iz členov 9, 10, 11 in 12 ter ponudniki spletnih tržnic v skladu s svojimi obveznostmi iz člena 22(12) zagotovijo, da vse prizadete potrošnike, ki jih lahko identificirajo, o tem brez nepotrebnega odlašanja neposredno obvestijo. Gospodarski subjekti in, kadar je ustrezno, ponudniki spletnih tržnic, ki zbirajo osebne podatke svojih strank, te informacije uporabijo za odpoklice in varnostna opozorila.

Kadar imajo gospodarski subjekti in ponudniki spletnih tržnic vzpostavljene sisteme za registracijo proizvodov ali programe zvestobe strank, s katerimi je mogoče proizvode, ki so jih potrošniki kupili, identificirati za druge namene kot za obveščanje strank o varnostnih informacijah, svojim strankam omogočijo, da ločeno zagotovijo kontaktne podatke le za namene, povezane z varnostjo. Osebni podatki, zbrani v ta namen, so kar najbolj omejeni in se uporabijo le za stik s potrošniki v primeru odpoklica ali varnostnega opozorila.

Komisija lahko z izvedbenimi akti za posebne proizvode ali kategorije proizvodov določi zahteve, ki jih morajo izpolniti gospodarski subjekti in ponudniki spletnih tržnic, da se potrošnikom omogoči registracija kupljenega proizvoda, tako da so v primeru odpoklica iz varnostnih razlogov ali varnostnega opozorila v zvezi s tem proizvodom v skladu z odstavkom 1 tega člena o tem neposredno obveščeni. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 46(3).

Kadar z vsemi prizadetimi potrošniki ni mogoče neposredno vzpostaviti stika v okviru odstavka 1, gospodarski subjekti in ponudniki spletnih tržnic v skladu s svojimi odgovornostmi jasno in dobro vidno obvestilo o odpoklicu ali varnostno opozorilo razpošljejo prek drugih ustreznih kanalov, pri čemer zagotovijo najširši možni doseg, po možnosti vključno prek spletnega mesta podjetja, kanalov družbenih medijev, glasil in maloprodajnih mest ter, kot je ustrezno, objav v množičnih medijih in drugih komunikacijskih kanalih. Informacije so dostopne invalidom.

Člen 36

Obvestilo o odpoklicu

Kadar se potrošnikom zagotovijo pisne informacije o odpoklicu proizvoda iz varnostnih razlogov v skladu s členom 35(1) in (4), so te informacije v obliki obvestila o odpoklicu.

Obvestilo o odpoklicu, ki ga lahko potrošniki zlahka razumejo, je na voljo v jeziku oziroma jezikih države članice oziroma držav članic, kjer je bil proizvod dostopen na trgu, in vsebuje naslednje elemente:

(a)

naslov, ki vsebuje besede „Odpoklic proizvoda iz varnostnih razlogov“;

(b)

jasen opis odpoklicanega proizvoda, vključno s:

(i)

sliko, imenom in blagovno znamko proizvoda;

(ii)

identifikacijsko številko proizvoda, kot je serijska številka, in po potrebi grafičnim prikazom mesta, kjer je to številko mogoče najti na proizvodu, ter

(iii)

informacijami o tem, kdaj in kje je bil proizvod prodan ter kdo ga je prodal, če so na voljo;

(c)

jasen opis nevarnosti, povezane z odpoklicanim proizvodom, pri čemer se je treba izogibati vsem elementom, ki bi lahko vplivali na to, da bi potrošnik tveganje dojemal kot manj resno, na primer izrazom, kot so „prostovoljno“, „previdnostno“, „diskrecijsko“, „v redkih primerih“ ali „v posebnih primerih“ ali z navajanjem, da ni bilo prijavljenih nesreč;

(d)

jasen opis ukrepov, ki bi jih morali sprejeti potrošniki, vključno z navodilom, da odpoklicani proizvod takoj prenehajo uporabljati;

(e)

jasen opis možnosti za uveljavljanje zahtevkov, ki so potrošnikom na voljo v skladu s členom 37;

(f)

brezplačno telefonsko številko ali interaktivno spletno storitev, na kateri lahko potrošniki dobijo več informacij v ustreznem uradnem jeziku Unije oziroma ustreznih uradnih jezikih Unije, ter

(g)

če je primerno, spodbujanje k delitvi informacij o odpoklicu drugim osebam.

Komisija z izvedbenimi akti določi predlogo za obvestilo o odpoklicu, pri čemer upošteva znanstveni razvoj in razvoj trga. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 46(2). Komisija da predlogo na voljo v obliki, ki gospodarskim subjektom omogoča enostavno pripravo obvestila o odpoklicu, tudi v oblikah dostopnih invalidom.

Člen 37

Zahtevki v primeru odpoklica proizvoda iz varnostnih razlogov

Brez poseganja v direktivi (EU) 2019/770 in (EU) 2019/771 v primeru odpoklica iz varnostnih razlogov, ki ga sproži gospodarski subjekt ali odredi nacionalni pristojni organ, gospodarski subjekt, odgovoren za odpoklic proizvoda iz varnostnih razlogov, potrošniku ponudi učinkovito, brezplačno in pravočasno uveljavljanje zahtevka.

Brez poseganja v uveljavljanje drugih zahtevkov, ki ga lahko gospodarski subjekt, odgovoren za odpoklic, ponudi potrošniku, mu ponudi izbiro med uveljavljanjem vsaj dveh od naslednjih zahtevkov:

(a)

popravilo odpoklicanega proizvoda;

(b)

zamenjavo odpoklicanega proizvoda z varnim proizvodom iste vrste ter vsaj enake vrednosti in kakovosti ali

(c)

ustrezno povračilo vrednosti odpoklicanega proizvoda, pod pogojem, da je znesek nadomestila najmanj enak ceni, ki jo je plačal potrošnik.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko gospodarski subjekt potrošniku ponudi samo en zahtevek, kadar uveljavljanje drugih zahtevkov ne bi bilo mogoče ali bi v primerjavi s predlaganim zahtevkom gospodarskemu subjektu, odgovornemu za odpoklic proizvoda iz varnostnih razlogov, povzročili nesorazmerne stroške, in sicer ob upoštevanju vseh okoliščin, vključno s tem, ali bi bilo mogoče potrošniku brez znatnih nevšečnosti omogočiti alternativno uveljavljanje zahtevka.

Potrošnik je vedno upravičen do povračila stroškov proizvoda, kadar gospodarski subjekt, odgovoren za njegov odpoklic iz varnostnih razlogov, popravila ali zamenjave ne opravi v razumnem roku in brez znatnih nevšečnosti za potrošnika.

Popravilo, ki ga opravi potrošnik, se kot učinkovito uveljavljanje zahtevka šteje le, kadar ga lahko potrošnik izvede preprosto in varno in kadar je to predvideno v obvestilu o odpoklicu. V takih primerih gospodarski subjekt, odgovoren za odpoklic iz varnostnih razlogov, potrošnikom zagotovi potrebna navodila, brezplačne nadomestne dele ali posodobitve programske opreme. Kadar potrošnik sam opravi popravilo, to ne vpliva na njegove pravice iz direktiv (EU) 2019/770 in (EU) 2019/771.

Odstranjevanje proizvoda s strani potrošnikov se v ukrepe, ki jih morajo sprejeti potrošniki na podlagi člena 36(2), točka (d), vključi samo, kadar lahko potrošnik odstranitev izvede enostavno in varno, in ne vpliva na potrošnikovo pravico, da za odpoklicani proizvod prejme povračilo ali da ga na podlagi odstavka 1 tega člena zamenja.

Zahtevek potrošniku ne povzroči večjih nevšečnosti. Potrošnik ne krije stroškov pošiljanja ali drugih načinov vračila proizvoda. Za prevzem proizvodov, ki po naravi niso prenosni, poskrbi gospodarski subjekt.

Člen 38

Memorandumi o soglasju

Pristojni nacionalni organi in Komisija lahko spodbujajo sklepanje prostovoljnih memorandumov o soglasju z gospodarskimi subjekti ali ponudniki spletnih tržnic ter z organizacijami, ki zastopajo potrošnike ali gospodarske subjekte, z namenom, da bi sprejeli prostovoljne zaveze za krepitev varnosti proizvodov.

Prostovoljne zaveze v okviru tovrstnih memorandumov o soglasju ne posegajo v obveznosti gospodarskih subjektov in ponudnikov spletnih tržnic na podlagi te uredbe in drugega ustreznega prava Unije.

Člen 39

Zastopniške tožbe

Za zastopniške tožbe zoper kršitve določb te uredbe s strani gospodarskih subjektov in ponudnikov spletnih tržnic, ki škodujejo ali bi lahko škodovale kolektivnim interesom potrošnikov, se uporablja Direktiva (EU) 2020/1828.

POGLAVJE IX

MEDNARODNO SODELOVANJE

Člen 40

Mednarodno sodelovanje

Da bi Komisija izboljšala splošno raven varnosti potrošniških proizvodov, ki so dostopni na trgu, in zagotovila enake konkurenčne pogoje na mednarodni ravni, lahko sodeluje z organi tretjih držav ali mednarodnimi organizacijami, tudi z izmenjavo informacij, pri dejavnostih s področja uporabe te uredbe. Vsako tako sodelovanje temelji na vzajemnosti, vključuje določbe o zaupnosti, ki ustrezajo tistim, ki se uporabljajo v Uniji, in se pri njem zagotovi, da izmenjava informacij vedno poteka v skladu z veljavnim pravom Unije. Sodelovanje ali izmenjava informacij se lahko med drugim navezuje na zadeve, kot so:

(a)

dejavnosti izvrševanja in ukrepi, povezani z varnostjo, tudi za preprečevanje prometa z nevarnimi proizvodi, vključno z nadzorom trga;

(b)

metode ocenjevanja tveganja in preizkušanja proizvodov;

(c)

usklajeni odpoklici proizvodov in drugi podobni ukrepi;

(d)

znanstvene, tehnične in regulativne zadeve, katerih cilj je izboljšati varnost proizvodov ter oblikovati skupne prednostne naloge in pristope na mednarodni ravni;

(e)

nova vprašanja, ki so bistvenega pomena za zdravje in varnost;

(f)

uporaba novih tehnologij za izboljšanje varnosti proizvodov in povečanje sledljivosti v dobavni verigi;

(g)

dejavnosti, povezane s standardizacijo;

(h)

izmenjava uradnikov in programov usposabljanja.

Komisija lahko tretjim državam ali mednarodnim organizacijam zagotovi izbrane informacije iz sistema hitrega obveščanja Safety Gate in prejema ustrezne informacije o varnosti proizvodov ter o preventivnih, omejevalnih in korektivnih ukrepih, ki jih sprejmejo te tretje države ali mednarodne organizacije. Komisija te informacije po potrebi deli z nacionalnimi organi.

Izmenjava informacij iz odstavka 2 ima lahko obliko:

(a)

nesistematične izmenjave v ustrezno utemeljenih in posebnih primerih ali

(b)

sistematične izmenjave na podlagi upravnega dogovora, ki določa vrsto informacij, ki se izmenjajo, in načine izmenjave.

V sistemu hitrega obveščanja Safety Gate lahko polno sodelujejo tudi države prosilke in tretje države, če je njihova zakonodaja usklajena z ustreznim pravom Unije in če sodelujejo v evropskem sistemu za standardizacijo. Tako sodelovanje vključuje enake obveznosti kot za države članice skladno s to uredbo, vključno z obveznostmi uradnega obveščanja in nadaljnjega ukrepanja. Polno sodelovanje v sistemu hitrega obveščanja Safety Gate temelji na sporazumih med Unijo in temi državami skladno z ureditvami, opredeljenimi v teh sporazumih.

Vsaka izmenjava informacij na podlagi tega člena, ki vključuje osebne podatke, se izvede v skladu s pravili Unije o varstvu podatkov. Osebni podatki se posredujejo le v obsegu, kolikor je to potrebno izključno zaradi varovanja zdravja ali varnosti potrošnikov.

Informacije, izmenjane na podlagi tega člena, se uporabljajo izključno za namen varovanja zdravja ali varnosti potrošnikov.

POGLAVJE X

FINANČNE DOLOČBE

Člen 41

Dejavnosti financiranja

Unija financira naslednje dejavnosti v zvezi z uporabo te uredbe:

(a)

opravljanje nalog mreže za varnost potrošnikov;

(b)

razvoj in delovanje sistema hitrega obveščanja Safety Gate, vključno z razvojem rešitev za elektronsko interoperabilnost za izmenjavo podatkov:

(i)

med sistemom hitrega obveščanja Safety Gate in nacionalnimi sistemi za nadzor trga;

(ii)

med sistemom hitrega obveščanja Safety Gate in carinskimi sistemi;

(iii)

z drugimi ustreznimi omejenimi sistemi, ki jih za namene izvrševanja uporabljajo organi za nadzor trga;

(c)

razvoj in vzdrževanje portala Safety Gate in Safety Business Gateway, vključno z neomejenim javno dostopnim programskim vmesnikom za izmenjavo podatkov s platformami in tretjimi osebami.

Unija lahko financira naslednje dejavnosti v zvezi z uporabo te uredbe:

(a)

razvoj instrumentov mednarodnega sodelovanja iz člena 40;

(b)

pripravo in posodabljanje prispevkov za smernice o nadzoru trga in varnosti proizvodov;

(c)

dajanje tehničnega ali znanstvenega strokovnega znanja na voljo Komisiji v pomoč pri izvajanju upravnega sodelovanja na področju nadzora trga;

(d)

opravljanje pripravljalnih ali dodatnih del v zvezi z izvajanjem dejavnosti nadzora trga, povezanih z uporabo te uredbe, kot so študije, programi, ocene, smernice, primerjalne analize, vzajemni skupni obiski in programi obiskov, izmenjave osebja, raziskovalno delo, razvoj in vzdrževanje podatkovnih zbirk, dejavnosti usposabljanja, laboratorijsko delo, preizkusi strokovnosti, medlaboratorijska preizkušanja in ugotavljanje skladnosti;

(e)

kampanje Unije za nadzor trga ter s tem povezane dejavnosti, vključno z viri in opremo, orodji IT in usposabljanjem;

(f)

dejavnosti, ki se izvajajo v okviru programov tehnične pomoči, sodelovanja s tretjimi državami ter spodbujanja in krepitve politik ter sistemov Unije za nadzor trga med zainteresiranimi stranmi na ravni Unije in mednarodni ravni, vključno z dejavnostmi potrošniških organizacij za okrepljeno obveščanje potrošnikov.

Finančna pomoč Unije za dejavnosti iz te uredbe se izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ), bodisi neposredno ali posredno s prenosom nalog izvrševanja proračuna na subjekte, navedene v členu 62(1), točka (c), navedene uredbe.

Proračunska sredstva, dodeljena za dejavnosti iz te uredbe, letno določita Evropski parlament in Svet v mejah veljavnega finančnega okvira.

S proračunskimi sredstvi, ki jih določita Evropski parlament in Svet za financiranje dejavnosti nadzora trga, se lahko krijejo tudi odhodki za pripravljalne dejavnosti, spremljanje, kontrole, revizije in ocene, ki so potrebni za upravljanje dejavnosti na podlagi te uredbe in doseganje njihovih ciljev; zlasti stroški študij, srečanj strokovnjakov, informacijskih in komunikacijskih dejavnosti, vključno z institucionalnim komuniciranjem o političnih prednostnih nalogah Unije, če zadevajo splošne cilje dejavnosti nadzora trga, in odhodki, povezani z omrežji informacijske tehnologije, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo podatkov, skupaj z vsemi drugimi odhodki za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija z upravljanjem dejavnosti na podlagi te uredbe.

Člen 42

Zaščita finančnih interesov Unije

Komisija sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Unije zaščiteni z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu nezakonitemu ravnanju, z učinkovitimi pregledi, in če se ugotovijo nepravilnosti, z izterjavo nepravilno izplačanih zneskov ter, kadar je ustrezno, z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in denarnimi kaznimi.

Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni za izvajanje revizij na podlagi dokumentacije in inšpekcijskih pregledov na kraju samem pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi programa Enotni trg in njegovega naslednika v skladu z določbami in postopki iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 ( 7 ).

OLAF lahko v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ) in Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96 izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, da ugotovi, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo, financirano na podlagi programa, prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe ter sporazumi in sklepi o nepovratnih sredstvih, ki so posledica izvajanja te uredbe, vsebujejo določbe, ki Komisijo, Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takih revizij in preiskav v skladu z njihovimi pristojnostmi.

POGLAVJE XI

KONČNE DOLOČBE

Člen 43

Odgovornost

Nobena odločitev, sprejeta na podlagi te uredbe, s katero se naložijo omejitve za dajanje proizvoda na trg ali omogoča njegovo dostopnost na trgu ali zahteva njegov umik ali odpoklic, ne vpliva na oceno odgovornosti zadevne stranke z vidika nacionalnega prava, ki se uporablja v zadevnem primeru.

Ta uredba ne vpliva na Direktivo Sveta 85/374/EGS ( 9 ).

Člen 44

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, s katerimi se nalagajo obveznosti gospodarskim subjektom in ponudnikom spletnih tržnic, ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo v skladu z nacionalnim pravom.

Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Države članice do 13. decembra 2024 o teh pravilih in ukrepih uradno obvestijo Komisijo, kadar je še niso, ter jo brez odlašanja uradno obvestijo tudi o vseh naknadnih spremembah, ki vplivajo nanje.

Člen 45

Izvajanje prenosa pooblastila

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 18(3) in člena 26(10) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 12. junija 2023.

Prenos pooblastila iz člena 18(3) in člena 26(10) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 18(3) ali člena 26(10), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 46

Postopek v odboru

Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.

Člen 47

Ocena in pregled

Komisija do 13. decembra 2029 izvede oceno te uredbe. Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o svojih glavnih ugotovitvah. V poročilu se oceni, ali je bil s to uredbo, zlasti s členi 18, 22 in 25, dosežen cilj krepitve varstva potrošnikov pred nevarnimi proizvodi, pri čemer se upoštevajo izzivi, ki jih prinašajo nove tehnologije, in vpliv uredbe na podjetja, zlasti na MSP.

Komisija do 13. decembra 2029 sestavi ocenjevalno poročilo o izvajanju člena 16. V poročilu se ocenijo zlasti področje uporabe, učinki ter stroški in koristi navedenega člena. Poročilu se priloži zakonodajni predlog, kadar je to ustrezno.

Komisija do 13. decembra 2027 oceni načine izvajanja določb o odstranitvi nezakonitih vsebin s spletnih tržnic iz člena 22(4), (5) in (6) prek sistema Unije za obveščanje, zasnovanega in razvitega v okviru portala Safety Gate. Oceni priloži zakonodajni predlog, kadar je to ustrezno.

Komisija do 13. decembra 2026 objavi poročilo o delovanju medsebojne povezave med informacijskim in komunikacijskim sistemom iz člena 34 Uredbe (EU) 2019/1020 in portalom Safety Gate iz te uredbe, vključno z informacijami o njunih funkcionalnostih, nadaljnjih izboljšavah ali razvoju novega vmesnika, če je primerno.

Komisija do 13. decembra 2029 sestavi ocenjevalno poročilo o izvajanju člena 44. V poročilu oceni zlasti učinkovitost in odvračilni učinek kazni iz navedenega člena. Poročilu priloži zakonodajni predlog, kadar je to ustrezno.

Države članice Komisiji na zahtevo predložijo informacije, potrebne za oceno te uredbe.

Člen 48

Spremembe Uredbe (EU) št. 1025/2012

Uredba (EU) št. 1025/2012 se spremeni:

(1)

v členu 10 se doda naslednji odstavek:

„7.

Kadar evropski standard, pripravljen v podporo Uredbi (EU) 2023/988 Evropskega parlamenta in Sveta ( *1 ), izpolnjuje splošno varnostno zahtevo iz člena 5 navedene uredbe in posebne varnostne zahteve iz člena 7(2) navedene uredbe, Komisija v Uradnem listu Evropske unije brez odlašanja objavi sklic na ta evropski standard.

(2)

v členu 11 se odstavki 1, 2 in 3 nadomestijo z naslednjim:

„1.

Kadar država članica ali Evropski parlament meni, da harmonizirani standard ali evropski standard, pripravljen v podporo Uredbi (EU) 2023/988, ne izpolnjuje v celoti zahtev, ki naj bi jih zajemal in ki so določene v ustrezni harmonizacijski zakonodaji Unije ali v navedeni uredbi, o tem s podrobnim pojasnilom obvesti Komisijo. Komisija po posvetovanju z odborom, ustanovljenim z ustrezno harmonizacijsko zakonodajo Unije, če ta obstaja, ali z odborom, ustanovljenim z navedeno uredbo, ali z drugimi oblikami posvetovanja s strokovnjaki za posamezen sektor odloči:

(a)

da sklicevanja na zadevni harmonizirani standard ali evropski standard, pripravljen v podporo navedeni uredbi, objavi ali ne objavi v Uradnem listu Evropske unije ali da jih objavi z omejitvijo, ter

(b)

da sklicevanja na zadevni harmonizirani standard ali evropski standard, pripravljen v podporo navedeni uredbi, v Uradnem listu Evropske unije ohrani ali jih ohrani z omejitvijo ali da jih umakne.

Komisija na svojem spletnem mestu objavi informacije o harmoniziranih standardih in evropskih standardih, pripravljenih v podporo Uredbi (EU) 2023/988, za katere se je uporabila odločitev na podlagi odstavka 1.

Komisija o odločitvi, sprejeti na podlagi odstavka 1, obvesti zadevno evropsko organizacijo za standardizacijo in po potrebi zahteva revizijo zadevnih harmoniziranih standardov ali evropskih standardov, pripravljenih v podporo Uredbi (EU) 2023/988.“

Člen 49

Sprememba Direktive (EU) 2020/1828

V Prilogi I k Direktivi (EU) 2020/1828 se točka 8 nadomesti z naslednjim:

„(8)

Uredba (EU) 2023/988 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o splošni varnosti proizvodov, spremembi Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive (EU) 2020/1828 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Sveta 87/357/EGS (UL L 135, 23.5.2023, str. 1).“.

Člen 50

Razveljavitev

Direktivi 87/357/EGS in 2001/95/ES se razveljavita z učinkom od 13. decembra 2024.

Sklicevanja na razveljavljeni direktivi se štejejo za sklicevanja na to uredbo in Uredbo (EU) št. 1025/2012 ter se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge k tej uredbi.

Člen 51

Prehodne določbe

Države članice ne ovirajo omogočanja dostopnosti na trgu proizvodov, zajetih z Direktivo 2001/95/ES, ki so v skladu z navedeno direktivo in so bili dani na trg pred 13. decembrom 2024.

Člen 52

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 13. decembra 2024.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

PRILOGA

KORELACIJSKA TABELA

Direktiva 87/357/EGS	Direktiva 2001/95/ES	Uredba (EU) št. 1025/2012	Ta uredba
	člen 1(2)		člen 2(1) in (2)
	člen 2, razen točke (a), drugi pododstavek, in točke (b), drugi pododstavek		Člen 3
	člen 2, točka (a), drugi pododstavek		člen 2(2), točka (i) in člen 2(3)
	člen 2, točka (b), drugi pododstavek		člen 6(2)
	člen 3(1)		Člen 5
	člen 3(2)		člen 7(1)
	člen 3(3)		Člen 8
	člen 3(4)		člen 7(3)
	člen 4(1), točki (a) in (b)	člen 10(1)	člen 7(2)
	člen 4(1), točka (c)	–	–
	člen 4(1), točka (d)	–	–
	člen 4(2), prvi pododstavek	člen 10(7)	člen 48(1), točka (a)
	člen 4(2), drugi pododstavek	–	–
	člen 4(2), tretji in četrti pododstavek	člen 11(1), točka (b)	člen 48(1), točka (b)
	člen 5(1), prvi pododstavek		člen 9(7)
	člen 5(1), drugi pododstavek		–
	člen 5(1), tretji pododstavek, točka (a)		člen 9(10), (12) in (13) ter člen 11(9) in (10)
	člen 5(1), tretji pododstavek, točka (b)		člen 9(8) in člen 11(8)
	člen 5(1), četrti pododstavek, točka (a)		člen 9(5) in (6) ter člen 11(3)
	člen 5(1), četrti pododstavek, točka (b), prvi stavek		člen 9(2) in (3)
	člen 5(1), četrti pododstavek, točka (b), drugi stavek		člen 9(11), (12), in (13) ter člen 11(9), (10) in (11)
	člen 5(1), peti pododstavek		člen 9(8), točka (a)
	člen 5(2)		člen 12(1) in (3)
	člen 5(3), prvi pododstavek		člen 9(8), člen 11(8) in člen 12(4)
	člen 5(3), drugi pododstavek		–
	člen 5(4)		Člen 15
	členi 6 do 9		člen 2(2), člena 23 in 44
	člen 10(1)		Člen 30
	člen 10(2)		člena 31 in 32
	člen 11(1), prvi pododstavek		člen 26(3)
	člen 11(1), drugi pododstavek		–
	člen 11(1), tretji pododstavek		člen 26(10)
	člen 11(2)		člen 26(5)
	člen 12(1), prvi in četrti pododstavek		člen 26(1) in (2)
	člen 12(1), drugi pododstavek		–
	člen 12(1), tretji pododstavek		–
	člen 12(2)		člen 26(5) in (7)
	člen 12(3)		člen 26(10)
	člen 12(4)		člen 40(2) do (6)
	Člen 13		Člen 28
	člena 14 in 15		Člen 46
	člen 16(1), prvi pododstavek		člen 33(1)
	člen 16(1), drugi pododstavek		člen 33(2)
	člen 16(2)		člen 33(3)
	Člen 17		člen 43(2)
	člen 18(1) in (2)		Člen 23
	člen 18(3)		člen 43(1)
	člen 19(1)		–
	člen 19(2)		Člen 47
	Člen 20		–
	Člen 21		Člen 52
	Priloga I, točka 1		člen 9(8), člen 10(2), točka (c), člen 11(8) in člen 12(4)
	Priloga I, točki 2 in 3		Člen 26
	Priloga III		–
	Priloga IV		Priloga
člena 1 in 2			člen 6(1), prvi pododstavek, in člen 6(1)(f), točka (i)
členi 3 do 7			–

( 1 ) Direktiva 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve (UL L 15, 21.1.1998, str. 14).

( 2 ) Uredba (EU) 2018/644 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. aprila 2018 o storitvah čezmejne dostave paketov (UL L 112, 2.5.2018, str. 19).

( 3 ) Uredba (EU) 2024/2747 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2024 o vzpostavitvi okvira ukrepov glede izrednih razmer na notranjem trgu in njegovi odpornosti ter spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2679/98 (Akt o izrednih razmerah na notranjem trgu in njegovi odpornosti) (UL L, 2024/2747, 8.11.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2747/oj).

( 4 ) Uredba (EU) 2019/515 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzajemnem priznavanju blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članici, in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 764/2008 (UL L 91, 29.3.2019, str. 1).

( 5 ) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/417 z dne 8. novembra 2018 o določitvi smernic za upravljanje sistema Evropske unije za hitro izmenjavo informacij, imenovanega RAPEX, ki je bil vzpostavljen na podlagi člena 12 Direktive 2001/95/ES o splošni varnosti proizvodov, in njegovega sistema obveščanja (UL L 73, 15.3.2019, str. 121).

( 6 ) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

( 7 ) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

( 8 ) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

( 9 ) Direktiva Sveta 85/374/EGS z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (UL L 210, 7.8.1985, str. 29).

( *1 ) Uredba (EU) 2023/988 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o splošni varnosti proizvodov, spremembi Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive (EU) 2020/1828 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Sveta 87/357/EGS (UL L 135, 23.5.2023, str. 1).“;

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA (EU) 2024/2748 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 9. oktobra 2024	L 2748	1	8.11.2024