To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

UREDBA (EU) 2023/955 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 10. maja 2023

o vzpostavitvi Socialnega sklada za podnebje in spremembi Uredbe (EU) 2021/1060

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

S to uredbo se vzpostavi Socialni sklad za podnebje (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za obdobje od leta 2026 do 2032.

Sklad državam članicam zagotavlja finančno podporo pri ukrepih in naložbah, vključenih v njihove socialne načrte za podnebje (v nadaljnjem besedilu: načrti).

Ukrepi in naložbe, ki jih podpira Sklad, bodo koristili gospodinjstvom, mikropodjetjem in uporabnikom prevoza, ki so ranljivi in še posebno prizadeti zaradi vključitve emisij toplogrednih plinov iz stavb in cestnega prevoza na področje uporabe Direktive 2003/87/ES, zlasti energetsko revnim gospodinjstvom ali gospodinjstvom, ki se soočajo s prevozno revščino.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

▼M1

(1)

„energetska revščina“ pomeni energetsko revščino, kot je opredeljena v členu 2, točka 52, Direktive (EU) 2023/1791 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );

▼B

(2)

„prevozna revščina“ pomeni, da posamezniki in gospodinjstva ne morejo kriti stroškov zasebnega ali javnega prevoza oziroma jih krijejo s težavo, ali da nimajo dostopa oziroma imajo le omejen dostop do prevoza, ki jim omogoča dostop do osnovnih socialno-ekonomskih storitev in dejavnosti, ob upoštevanju nacionalnega in prostorskega okvira;

(3)

„ocenjeni skupni stroški načrta“ pomeni ocenjene skupne stroške ukrepov in naložb, vključenih v načrt;

(4)

„dodeljena finančna sredstva“ pomeni nepovratno finančno podporo v okviru Sklada, ki je na voljo za dodelitev ali je bila dodeljena državi članici;

(5)

„mejnik“ pomeni kvalitativni dosežek, ki se uporablja za merjenje napredka pri doseganju ukrepa ali naložbe;

(6)

„cilj“ pomeni kvantitativni dosežek, ki se uporablja za merjenje napredka pri doseganju ukrepa ali naložbe;

(7)

„energija iz obnovljivih virov“ ali „obnovljiva energija“ pomeni energijo iz obnovljivih virov, kot je opredeljena v členu 2, drugi pododstavek, točka 1, Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );

(8)

„gospodinjstvo“ pomeni zasebno gospodinjstvo, kot je opredeljeno v členu 2, točka 15, Uredbe (EU) 2019/1700 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 );

(9)

„mikropodjetje“ pomeni podjetje, ki zaposluje manj kot 10 oseb in katerega letni promet ali letna bilanca stanja ne presega 2 milijonov EUR, izračunano v skladu s členi 3 do 6 Priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 ( 4 );

(10)

„ranljiva gospodinjstva“ pomeni energetsko revna gospodinjstva ali gospodinjstva, vključno z gospodinjstvi z nizkimi in nižjimi srednjimi dohodki, na katera bistveno vplivajo učinki cen vključitve emisij toplogrednih plinov iz stavb na področje uporabe Direktive 2003/87/ES in ki nimajo sredstev za prenovo stavbe, ki jo zasedajo;

(11)

„ranljiva mikropodjetja“ pomeni mikropodjetja, na katera bistveno vplivajo učinki cen vključitve emisij toplogrednih plinov iz stavb ali cestnega prevoza na področje uporabe Direktive 2003/87/ES in ki nimajo sredstev, da bi za svoje dejavnosti bodisi prenovila stavbo, ki jo zasedajo, bodisi kupila brezemisijska in nizkoemisijska vozila ali začela uporabljati alternativne trajnostne načine prevoza, vključno z javnim prevozom, kot je ustrezno;

(12)

„ranljivi uporabniki prevoza“ pomeni posameznike in gospodinjstva, ki se soočajo s prevozno revščino, in tudi posameznike in gospodinjstva, vključno s tistimi z nizkimi in z nižjimi srednjimi dohodki, na katere bistveno vplivajo učinki cen vključitve emisij toplogrednih plinov iz cestnega prevoza na področje uporabe Direktive 2003/87/ES in ki nimajo sredstev za nakup brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil ali za prehod na alternativne trajnostne načine prevoza, vključno z javnim prevozom;

(13)

„prenova stavbe“ pomeni vsako prenovo stavbe, povezano z energijo, katere cilj je povečanje energetske učinkovitosti stavb, kot je izolacija ovoja stavbe, tj. sten, strehe, tal in zamenjava oken, ter namestitev tehničnih stavbnih sistemov, skladnih z vsemi ustreznimi nacionalnimi varnostnimi standardi, vključno s prispevanjem k zahtevam vzpostavljenim z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev);

▼C1

(14)

„tehnični stavbni sistem“ pomeni tehnično opremo stavbe ali stavbne enote za ogrevanje in hlajenje prostorov, prezračevanje, sanitarno toplo vodo, avtomatizacijo in nadzor stavb, proizvodnjo in shranjevanje energije iz obnovljivih virov na kraju samem ali kombinacijo takšne tehnične opreme, vključno s tistimi sistemi, ki uporabljajo energijo iz obnovljivih virov;

▼B

(15)

„aktivni odjemalec“ pomeni aktivnega odjemalca, kot je opredeljen v členu 2, točka 8, Direktive (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 );

(16)

„energetska skupnost državljanov“ pomeni energetsko skupnost državljanov, kot je opredeljena v členu 2, točka 11, Direktive (EU) 2019/944;

(17)

„skupnost na področju energije iz obnovljivih virov“ pomeni skupnost na področju energije iz obnovljivih virov, kot je opredeljena v členu 2, točka 16, Direktive (EU) 2018/2001;

(18)

„medsebojno trgovanje z energijo iz obnovljivih virov“ pomeni medsebojno trgovanje z energijo iz obnovljivih virov, kot je opredeljeno v členu 2, točka 18, Direktive (EU) 2018/2001;

(19)

„brezemisijsko in nizkoemisijsko vozilo“ pomeni brezemisijsko in nizkoemisijsko vozilo, kot je opredeljeno v členu 3(1), točka (m), Uredbe (EU) 2019/631 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ).

Člen 3

Cilji

Splošni cilj Sklada je prispevati k socialno pravičnemu prehodu na podnebno nevtralnost z obravnavanjem socialnih posledic vključitve emisij toplogrednih plinov iz stavb in cestnega prevoza na področje uporabe Direktive 2003/87/ES.

▼C1

Specifični cilji Sklada so podpirati ranljiva gospodinjstva, ranljiva mikropodjetja in ranljive uporabnike prevoza z začasno neposredno dohodkovno podporo ter ukrepi in naložbami, ki so namenjeni povečanju energetske učinkovitosti stavb ter razogljičenju ogrevanja in hlajenja stavb, vključno z integracijo proizvodnje in shranjevanja energije iz obnovljivih virov v stavbe, ter izboljšanju dostopa do brezemisijske in nizkoemisijske mobilnosti in prevoza.

▼B

POGLAVJE II

Socialni načrti za podnebje

Člen 4

Socialni načrti za podnebje

Vsaka država članica Komisiji predloži svoj načrt. Načrt vključuje usklajen sveženj obstoječih ali novih nacionalnih ukrepov in naložb za obravnavanje vpliva oblikovanja cen ogljika na ranljiva gospodinjstva, ranljiva mikropodjetja in ranljive uporabnike prevoza, da se zagotovijo cenovno dostopno ogrevanje, hlajenje in mobilnost, hkrati pa spremljajo in pospešijo potrebni ukrepi, da se izpolnijo podnebni cilji Unije.

Vsaka država članica zagotovi skladnost med svojim načrtom in svojim posodobljenim celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom iz člena 14(2) Uredbe (EU) 2018/1999.

Načrt lahko vključuje nacionalne ukrepe, ki zagotavljajo začasno neposredno dohodkovno podporo ranljivim gospodinjstvom in ranljivim uporabnikom prevoza, da se zmanjša učinek povišanja cene fosilnih goriv, ki je posledica vključitve emisij toplogrednih plinov iz stavb in cestnega prevoza na področje uporabe Direktive 2003/87/ES.

Načrt vključuje nacionalne in, kadar je ustrezno, lokalne ter regionalne ukrepe in naložbe v skladu s členom 8 za:

▼C1

(a)

izvedbo prenove stavb tar razogljičenje ogrevanja in hlajenja stavb, vključno z integracijo proizvodnje in shranjevanja energije iz obnovljivih virov;

▼B

(b)

povečanje uporabe brezemisijske in nizkoemisijske mobilnosti in prevoza.

Kadar ima država članica že vzpostavljen nacionalni sistem za trgovanje z emisijami za stavbe in cestni prevoz ali davek na ogljik, se lahko v načrt vključijo že uvedeni nacionalni ukrepi za blažitev socialnih posledic in izzivov, pod pogojem da so v skladu s to uredbo.

Člen 5

Javno posvetovanje

Vsaka država članica Komisiji predloži načrt po javnem posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi organi, predstavniki gospodarskih in socialnih partnerjev, ustreznimi organizacijami civilne družbe, mladinskimi organizacijami in drugimi deležniki. Vsaka država članica opravi posvetovanje v skladu z zahtevami iz člena 10 Uredbe (EU) 2018/1999 in v skladu z nacionalnimi pravnimi okviri te države članice.

Vsaka država članica v svoj načrt vključi povzetek:

(a)

posvetovanja, opravljenega na podlagi odstavka 1, ter

(b)

načina, na katerega je bil prispevek deležnikov, ki so sodelovali v posvetovanju, upoštevan v načrtu.

Komisija za namene člena 16(3) oceni, ali je bil načrt v posvetovanju z deležniki pripravljen v skladu z odstavkom 1 tega člena.

Komisija podpira države članice z navajanjem primerov dobrih praks na področju posvetovanj o načrtih v skladu s členom 6(4).

Člen 6

Vsebina socialnih načrtov za podnebje

Načrt določa naslednje elemente:

(a)

konkretne ukrepe in naložbe v skladu s členoma 4 in 8 za zmanjšanje učinkov iz točke (d) tega odstavka, skupaj z razlago, kako bi ti ukrepi in naložbe lahko učinkovito prispevali k doseganju ciljev iz člena 3 v splošnem okviru ustreznih politik držav članic;

(b)

konkretne, medsebojno usklajene in okrepljene spremljevalne ukrepe, kadar je to ustrezno, za izvedbo ukrepov in naložb ter zmanjšanje učinkov iz točke (d);

(c)

informacije o obstoječem ali načrtovanem financiranju ukrepov in naložb iz drugih virov Unije ter mednarodnih, javnih ali – kadar je ustrezno – zasebnih virov, ki prispevajo k ukrepom in naložbam iz načrta, vključno z informacijami o začasni neposredni dohodkovni podpori;

(d)

oceno verjetnih učinkov povišanja cen zaradi vključitve emisij toplogrednih plinov iz stavb in cestnega prevoza na področje uporabe Direktive 2003/87/ES na gospodinjstva, zlasti na pojavnost energetske revščine in prevozne revščine, ter na mikropodjetja; ti učinki se preučijo na ustrezni teritorialni ravni, ki jo določi vsaka država članica, ob upoštevanju nacionalnih posebnosti in elementov, kot so dostop do javnega prevoza in osnovnih storitev, in določitvi najbolj prizadetih območij;

(e)

oceno števila in opredelitev ranljivih gospodinjstev, ranljivih mikropodjetij in ranljivih uporabnikov prevoza;

(f)

obrazložitev, kako naj se opredelitvi energetske revščine in prevozne revščine uporabljata na nacionalni ravni;

(g)

kadar načrt predvideva ukrepe iz člena 4(3), merilo za opredelitev upravičenih končnih prejemnikov, obdobje, predvideno za zadevne ukrepe, in njihovo utemeljitev na podlagi kvantitativne ocene in kvalitativnega pojasnila, kako naj bi ti ukrepi zmanjšali energetsko revščino, prevozno revščino ter ranljivost gospodinjstev, ob povišanju cen cestnega prevoza in goriva za ogrevanje;

(h)

predvidene mejnike, cilje in okvirni celovit časovni razpored izvajanja ukrepov in naložb, ki jih je treba zaključiti do 31. julija 2032;

(i)

časovni razpored postopnega zmanjševanja podpore za nizkoemisijska vozila, kadar je to ustrezno;

(j)

ocenjene skupne stroške načrta, ki so jim priloženi ustrezna utemeljitev in pojasnila, na kakšen način so v skladu z načelom stroškovne učinkovitosti in sorazmerni s pričakovanim učinkom načrta;

(k)

predvideni nacionalni prispevek k ocenjenim skupnim stroškom načrta, izračunan v skladu s členom 15;

(l)

razen ukrepov iz člena 4(3) te uredbe, pojasnilo, kako načrt zagotavlja, da noben ukrep ali naložba ne bi škodoval bistveno okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852;

(m)

ureditev učinkovitega spremljanja in izvajanja načrta s strani zadevnih držav članic, zlasti kar zadeva predlagane mejnike in cilje, ustrezne skupne kazalnike iz Priloge IV in, če posameznemu ukrepu ali posamezni naložbi ne ustreza noben od teh kazalnikov, dodatne individualne kazalnike, ki jih predlaga zadevna država članica;

(n)

za pripravo načrta in (kadar je načrt že pripravljen) njegovo izvajanje: povzetek postopka javnega posvetovanja iz člena 5;

(o)

obrazložitev sistema države članice za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije in nasprotij interesov pri uporabi dodeljenih finančnih sredstev, zagotovljenih v okviru Sklada, ter ureditve, katerih cilj je preprečevanje dvojnega financiranja iz Sklada in drugih programov Unije;

(p)

obrazložitev, kako so bile v načrtu upoštevane geografske posebnosti, kot so otoki, najbolj oddaljene regije in ozemlja, podeželska ali oddaljena območja, manj dostopna periferija, gorska območja ali območja, ki zaostajajo, kadar je to ustrezno in primerno;

(q)

po potrebi obrazložitev, kako naj bi se z ukrepi in naložbami obravnavala neenakosti spolov.

V načrt se lahko vključijo ukrepi tehnične pomoči, potrebni za učinkovito upravljanje in izvajanje ukrepov in naložb.

Načrt je skladen z vključenimi informacijami in zavezami države članice v okviru:

(a)

akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic;

(b)

njenih programov kohezijske politike na podlagi Uredbe (EU) 2021/1060;

(c)

njenega načrta za okrevanje in odpornost na podlagi Uredbe (EU) 2021/241;

(d)

njenega načrta prenove stavb na podlagi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev);

(e)

njenega posodobljenega celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta na podlagi Uredbe (EU) 2018/1999; ter

(f)

njenih območnih načrtov za pravični prehod na podlagi Uredbe (EU) 2021/1056.

Komisija med pripravo načrtov organizira izmenjavo dobrih praks, vključno na področju stroškovno učinkovitih ukrepov in naložb, ki jih je treba vključiti v načrte. Države članice lahko zaprosijo za tehnično pomoč v okviru mehanizma evropske pomoči, namenjene področju energije na lokalni ravni (ELENA), vzpostavljenega s sporazumom med Komisijo in Evropsko investicijsko banko leta 2009, ali v okviru Instrumenta za tehnično podporo, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ).

Komisija za namene odstavka 1, točka l, tega člena državam članicam zagotovi tehnične smernice, prilagojene področju uporabe Sklada, o skladnosti ukrepov in naložb z načelom, da se ne škoduje bistveno, iz člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

Komisija za pomoč državam članicam pri zagotavljanju informacij iz odstavka 1, točka (d), tega člena predloži skupno vrednost, ki se upošteva kot okvirna cena ogljika, ki je posledica vključitve emisij toplogrednih plinov iz stavb, cestnega prevoza in dodatnih sektorjev na področje uporabe Direktive 2003/87/ES.

Vsaka država članica za načrt uporabi predlogo iz Priloge V.

POGLAVJE III

Podpora iz Sklada za socialne načrte za podnebje

Člen 7

Načela, ki urejajo Sklad

Sklad državam članicam zagotovi finančno podporo za financiranje ukrepov in naložb, določenih v njihovih načrtih.

Izplačilo finančne podpore vsaki državi članici na podlagi odstavka 1 tega člena je odvisno od tega, ali zadevna država članica dosega mejnike in cilje za ukrepe in naložbe v skladu s členom 8 te uredbe. Ti mejniki in cilji so združljivi s podnebnimi cilji Unije in ciljem iz Uredbe (EU) 2021/1119, in zajemajo zlasti:

(a)

energetsko učinkovitost;

(b)

prenovo stavb;

(c)

brezemisijsko in nizkoemisijsko mobilnost in prevoz;

(d)

zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;

(e)

zmanjšanje števila ranljivih gospodinjstev, zlasti energetsko revnih gospodinjstev, ranljivih mikropodjetij in ranljivih uporabnikov prevoza.

S sredstvi Sklada se podpirajo zgolj ukrepi in naložbe, ki so skladni z načelom, da se ne škoduje bistveno, v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

Ukrepi in naložbe, ki jih podpira Sklad, zmanjšujejo odvisnost od fosilnih goriv in, kadar je ustrezno, prispevajo k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic ter ustvarjanju trajnostnih in kakovostnih delovnih mest na področjih, ki jih zajemajo ukrepi in naložbe Sklada.

Člen 8

Upravičeni ukrepi in naložbe, ki se vključijo v socialne načrte za podnebje

Država članica lahko v ocenjene skupne stroške načrta vključi naslednje ukrepe in naložbe z dolgotrajnimi učinki, če so mišljeni predvsem za ranljiva gospodinjstva, ranljiva mikropodjetja ali ranljive uporabnike prevoza, njihov namen pa je:

(a)

podpirati prenovo stavb, zlasti za ranljiva gospodinjstva in ranljiva mikropodjetja, ki zasedajo energetsko najmanj učinkovite stavbe, tudi za najemnike in ljudi, ki živijo v socialnih stanovanjih;

(b)

podpirati dostop do cenovno dostopnih in energetsko učinkovitih stanovanj, vključno s socialnimi stanovanji;

(c)

prispevati k razogljičenju, na primer z elektrifikacijo ogrevanja, hlajenja in kuhanja v stavbah, z zagotavljanjem dostopa do cenovno dostopnih in energetsko učinkovitih sistemov ter z integracijo proizvodnje in shranjevanja energije iz obnovljivih virov, tudi prek skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, energetskih skupnosti državljanov in drugih aktivnih odjemalcev, da se spodbudi lastna poraba energije iz obnovljivih virov, kot je souporaba energije in medsebojno trgovanje z energijo iz obnovljivih virov, povezava s pametnimi omrežji in omrežji za daljinsko ogrevanje, kar prispeva k doseganju prihrankov energije ali k zmanjšanju energetske revščine;

(d)

zagotoviti ciljno usmerjene, dostopne in cenovno ugodne informacije, izobraževanje, ozaveščanje in svetovanje o stroškovno učinkovitih ukrepih in naložbah, razpoložljivi podpori za prenovo stavb in energetsko učinkovitost, pa tudi o trajnostnih in cenovno dostopnih alternativnih možnostih za mobilnost in prevoz;

(e)

podpirati javne in zasebne subjekte, vključno s ponudniki socialnih stanovanj, in zlasti javno-zasebne zadruge pri razvoju in zagotavljanju cenovno dostopnih rešitev za energetsko učinkovitost in ustreznih instrumentov financiranja v skladu s socialnimi cilji Sklada;

(f)

omogočiti dostop do brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil in koles, pri čemer se ohranja tehnološka nevtralnost, vključno s finančno podporo ali davčnimi spodbudami za njihov nakup, pa tudi do ustrezne javne in zasebne infrastrukture, zlasti, kadar je ustrezno z nakupom brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil, s polnilno in oskrbovalno infrastrukturo ter z razvojem trga rabljenih brezemisijskih vozil; kadar so brezemisijska vozila cenovno dostopna in izvedljiva rešitev, si države članice prizadevajo zagotoviti, da je v njihovih načrtih prednost namenjena podpori tem vozilom;

(g)

spodbujati uporabo cenovno ugodnega in dostopnega javnega prevoza ter podpirati zasebne in javne subjekte, vključno z zadrugami, pri razvoju in zagotavljanju trajnostne mobilnosti kot storitve, storitev skupne mobilnosti in možnosti aktivne mobilnosti.

Države članice lahko v ocenjene skupne stroške načrtov vključijo stroške ukrepov, ki zagotavljajo neposredno dohodkovno podporo ranljivim gospodinjstvom in ranljivim uporabnikom prevoza, da se zmanjša učinek povišanja cen cestnega prevoza in goriva za ogrevanje. Takšna podpora je začasna in se sčasoma zmanjša. Države članice lahko zagotovijo začasno neposredno dohodkovno podporo, če njihovi načrti vsebujejo ukrepe ali naložbe, namenjene tem ranljivim gospodinjstvom in ranljivim uporabnikom prevoza v skladu s členom 8(1) te uredbe. Taka podpora je omejena na neposreden učinek vključitve izpustov toplogrednih plinov iz stavb in cestnega prevoza na področje uporabe Direktive 2003/87/ES. Stroški ukrepov, ki zagotavljajo začasno neposredno dohodkovno podporo, ne predstavljajo več kot 37,5 % ocenjenih skupnih stroškov načrta iz člena 6(1), točka (j), te uredbe.

Države članice lahko v ocenjene skupne stroške načrtov vključijo stroške tehnične pomoči za kritje odhodkov, povezanih z dejavnostmi usposabljanja, načrtovanja programov, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za upravljanje Sklada in doseganje njegovih ciljev, kot so na primer študije, odhodki za informacijsko tehnologijo (IT), javno posvetovanje z deležniki, ukrepi obveščanja in komuniciranja. Stroški take tehnične pomoči ne presegajo 2,5 % ocenjenih skupnih stroškov načrta iz člena 6(1), točka (j).

Člen 9

Prenos koristi na gospodinjstva, mikropodjetja in uporabnike prevoza

Države članice lahko v načrte vključijo podporo, zagotovljeno prek javnih ali zasebnih subjektov, ki niso ranljiva gospodinjstva, ranljiva mikropodjetja in ranljivi uporabniki prevoza, če ti subjekti izvajajo ukrepe in naložbe, ki bodo nazadnje koristili ranljivim gospodinjstvom, ranljivim mikropodjetjem ali ranljivim uporabnikom prevoza.

Države članice določijo potrebne zakonite in pogodbene zaščitne ukrepe za zagotovitev prenosa vseh koristi na ranljiva gospodinjstva, ranljiva mikropodjetja ali ranljive uporabnike prevoza.

Člen 10

Sredstva Sklada

Za izvajanje Sklada se v skladu s členi 10a(8b), 30d(3) in 30d(4) Direktive 2003/87/ES za obdobje od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2032 da na voljo znesek v višini največ 65 000 000 000 EUR v tekočih cenah. Ta znesek je zunanji namenski prejemek za namene člena 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, brez poseganja v člen 30d(4), šesti pododstavek, Direktive 2003/87/ES.

Letni zneski, dodeljeni Skladu, v mejah najvišjega zneska iz prvega pododstavka tega odstavka ne presegajo zneskov iz člena 30d(4), četrti pododstavek, Direktive 2003/87/ES.

Kadar se sistem trgovanja z emisijami, vzpostavljen v skladu s poglavjem IVa Direktive 2003/87/ES, odloži do leta 2028 na podlagi člena 30k navedene direktive, se da na voljo za Sklad znesek v višini največ 54 600 000 000 EUR, letni zneski, dodeljeni Skladu, pa ne presegajo ustreznih zneskov iz člena 30d(4), peti pododstavek, Direktive 2003/87/ES.

Z odstopanjem od člena 22(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 in brez poseganja v člen 19 te uredbe, se na začetku vsakega proračunskega leta od 1. januarja 2026 dalje dajo odobritve za prevzem obveznosti, ki ustrezajo zadevnemu najvišjemu znesku iz odstavka 1 tega člena, na voljo avtomatsko do ustreznih relevantnih letnih zneskov iz odstavka 1, drugi in tretji pododstavek.

Zneski iz odstavka 1 lahko krijejo tudi odhodke, povezane z dejavnostmi priprave, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za upravljanje Sklada in doseganje njegovih ciljev, zlasti za študije, sestanke strokovnjakov, posvetovanja z deležniki, ukrepe obveščanja in komuniciranja, vključno z ukrepi vključujočega ozaveščanja in institucionalnim komuniciranjem glede političnih prednostnih nalog Unije, kolikor so povezane s cilji te uredbe, ter odhodke, povezane z informacijsko-tehnološkimi omrežji, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo informacij, in korporativnimi informacijsko-tehnološkimi orodji, ter vse druge odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija pri upravljanju Sklada. Odhodki lahko zajemajo tudi stroške drugih podpornih dejavnosti, kot sta nadzor kakovosti in spremljanje projektov na terenu, ter stroške medsebojnega svetovanja in strokovnjakov za ocenjevanje in izvajanje upravičenih ukrepov.

Člen 11

Sredstva iz programov deljenega upravljanja in zanje ter uporaba sredstev

Sredstva, dodeljena državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na zahtevo zadevne države članice prerazporedijo v Sklad pod pogoji iz ustreznih določb Uredbe (EU) 2021/1060. Komisija ta sredstva izvršuje neposredno v skladu s členom 62(1), prvi pododstavek, točka (a), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Ta sredstva se uporabijo izključno v korist zadevne države članice.

Države članice lahko v svojih načrtih, predloženih v skladu s členom 4(1) te uredbe, zahtevajo prerazporeditev do 15 % svojih najvišjih letnih dodeljenih finančnih sredstev v sklade v deljenem upravljanju iz Uredbe (EU) 2021/1060. S prerazporejenimi sredstvi se financirajo ukrepi in naložbe iz člena 8 te uredbe in se izvajajo v skladu s pravili skladov, v katere so prerazporejena sredstva. Države članice sredstva prerazporedijo s spremembo enega ali več programov, razen programov v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), v skladu s členom 26a Uredbe (EU) 2021/1060, izvajajo pa se v skladu s pravili iz navedene uredbe in pravili skladov, v katere se sredstva prerazporedijo.

Države članice lahko organom za upravljanje programov kohezijske politike na podlagi Uredbe (EU) 2021/1060 zaupajo izvajanje ukrepov in naložb iz sklada, kadar je to primerno glede na sinergije s temi programi kohezijske politike in v skladu s cilji Sklada. Države članice izrazijo svojo namero, da bodo tem organom zaupale svoje načrte. V takih primerih se šteje, da obstoječi sistemi upravljanja in nadzora, ki so jih vzpostavile države članice, in o katerih je bila Komisija uradno obveščena, izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.

Države članice lahko v svoje načrte kot del ocenjenih skupnih stroškov vključijo plačila za dodatno tehnično podporo na podlagi člena 7 Uredbe (EU) 2021/240 in znesek gotovinskega prispevka za oddelek za države članice na podlagi ustreznih določb Uredbe (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ). Ti stroški ne presegajo 4 % najvišjih dodeljenih finančnih sredstev načrta, ustrezni ukrepi, določeni v načrtu, pa morajo biti v skladu s to uredbo.

Člen 12

Izvajanje

Sklad izvaja Komisija v okviru neposrednega upravljanja v skladu z ustreznimi pravili, sprejetimi na podlagi člena 322 PDEU, zlasti v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 in Uredbo (EU, Euratom) 2020/2092 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

Člen 13

Dodatnost in dopolnilno financiranje

Podpora v okviru Sklada je dodatna glede na podporo, ki se zagotavlja v okviru drugih skladov, programov in instrumentov Unije. Ukrepi in naložbe, podprti v okviru Sklada, lahko prejmejo podporo iz drugih skladov, programov in instrumentov Unije, če taka podpora ne krije istih stroškov.

Podpora iz Sklada, vključno z začasno neposredno dohodkovno podporo iz člena 4(3), je dodatna in ne nadomešča tekočih nacionalnih proračunskih odhodkov.

Za tehnično pomoč za države članice se z izvajanjem načrta neposredno povezani upravni stroški ne obravnavajo kot tekoči nacionalni proračunski odhodki.

Člen 14

Najvišja dodeljena finančna sredstva

Najvišja dodeljena finančna sredstva se izračunajo za vsako državo članico v skladu s členom 10 in, kot je določeno v prilogah I in II.

Vsaka država članica lahko za izvajanje svojega načrta predloži zahtevo v vrednosti do svojih najvišjih dodeljenih finančnih sredstev.

Člen 15

Nacionalni prispevek k ocenjenim skupnim stroškom

Države članice prispevajo vsaj do 25 % ocenjenih skupnih stroškov svojih načrtov.

Člen 16

Ocena Komisije

Komisija oceni načrt in po potrebi vse spremembe tega načrta, ki jih je država članica predložila v skladu s členom 18, glede skladnosti s to uredbo. Pri tem ocenjevanju tesno sodeluje z zadevno državo članico. Komisija lahko v dveh mesecih od dne, ko država članica predloži načrt, predloži pripombe ali zahteva dodatne informacije. Država članica pošlje zahtevane dodatne informacije in lahko po potrebi dopolni načrt tudi po njegovi predložitvi. Država članica in Komisija se lahko po potrebi dogovorita za razumno podaljšanje roka za ocenjevanje.

Komisija oceni, ali prerazporeditve, zahtevane v skladu s členom 11, izpolnjujejo cilje te uredbe.

Komisija oceni ustreznost, uspešnost, učinkovitost in skladnost načrta ob upoštevanju posebnih izzivov in dodeljenih finančnih sredstev države članice na naslednji način:

(a)

za oceno ustreznosti Komisija upošteva naslednja merila:

(i)

ali je načrt ustrezen odziv na vprašanja socialnih posledic in izzivov, s katerimi se spopadajo ranljiva gospodinjstva, ranljiva mikropodjetja in ranljivi uporabniki prevoza v zadevni državi članici zaradi vključitve emisij toplogrednih plinov iz stavb in cestnega prevoza na področje uporabe Direktive 2003/87/ES, zlasti energetsko revna gospodinjstva ali gospodinjstva, ki se soočajo s prevozno revščino, in ustrezno upoštevajo izzivi, ugotovljeni v ocenah Komisije glede posodobitve celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta zadevne države članice ter glede njenega napredka na podlagi člena 9(3) ter členov 13 in 29 Uredbe (EU) 2018/1999 ter v priporočilih Komisije državam članicam, ki so bila izdana na podlagi člena 34 Uredbe (EU) 2018/1999 glede podnebnih in energetskih ciljev Unije za leto 2030 in glede na dolgoročni cilj podnebne nevtralnosti v Uniji najpozneje do leta 2050;

(ii)

ali se pričakuje, da bo načrt zagotovil, da ukrepi in naložbe, vključeni v načrt, ne škodujejo bistveno okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 in ali bo načrt pripomogel k zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv;

(iii)

ali načrt vsebuje ukrepe in naložbe, ki prispevajo k zelenemu prehodu, vključno z obravnavanjem socialnih posledic in izzivov, ki izhajajo iz njega, ter zlasti k doseganju podnebnih in energetskih ciljev Unije za leto 2030, dolgoročnih ciljev podnebne nevtralnosti v Uniji najpozneje do leta 2050 in mejnikov strategije Unije za trajnostno in pametno mobilnost do leta 2030;

(b)

za oceno uspešnosti Komisija upošteva naslednja merila:

(i)

ali se pričakuje, da bo imel načrt trajne učinke v državi članici na izzive, ki se z njim obravnavajo, v skladu s podnebnimi in energetskimi cilji Unije za leto 2030 in dolgoročnimi cilji podnebne nevtralnosti v Uniji najpozneje do leta 2050 ter zlasti na ranljiva gospodinjstva, ranljiva mikropodjetja in ranljive uporabnike prevoza, zlasti energetsko revna gospodinjstva ali gospodinjstva, ki se soočajo s prevozno revščino;

(ii)

ali se pričakuje, da se bo z ureditvami, ki jih je predlagala država članica, učinkovito spremljal in izvajal načrt, vključno s predvidenim časovnim razporedom, mejniki in cilji ter povezanimi kazalniki;

(iii)

ali so ukrepi in naložbe, ki jih predlaga država članica, skladni z zahtevami direktive Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti (prenovitev), Direktive (EU) 2018/2001, Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva in razveljavitvi Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 ) ter Direktive 2010/31/EU in jih upoštevajo; ter

(iv)

ali ukrepi in naložbe, ki jih predlaga država članica, spodbujajo dopolnjevanje, sinergijo, skladnost in doslednost z instrumenti Unije iz člena 6(3);

(c)

za oceno učinkovitosti Komisija upošteva naslednja merila:

(i)

ali je utemeljitev države članice glede zneska ocenjenih skupnih stroškov načrta razumna in verjetna ter skladna z načelom stroškovne učinkovitosti ter sorazmerna s pričakovanimi vplivi na okolje in socialnimi posledicami v državi ob upoštevanju nacionalnih posebnosti, ki bi lahko vplivale na stroške, navedene v načrtu;

(ii)

ali se pričakuje, da bodo ureditve, ki jih predlaga država članica, preprečevale, odkrivale in odpravljale korupcijo, goljufije in nasprotja interesov pri uporabi dodeljenih finančnih sredstev, zagotovljenih v okviru Sklada, vključno z ureditvami, katerih cilj je preprečevanje dvojnega financiranja iz Sklada in drugih programov Unije;

(iii)

ali so mejniki in cilji, ki jih predlaga država članica, učinkoviti glede na obseg, cilje in upravičene ukrepe Sklada;

(d)

za oceno skladnosti Komisija upošteva, ali načrt vsebuje ukrepe in naložbe, ki predstavljajo skladne ukrepe.

Člen 17

Sklep Komisije

Na podlagi ocene, izvedene v skladu s členom 16, Komisija najpozneje v petih mesecih od datuma predložitve načrta države članice na podlagi člena 4(1) z izvedbenim aktom sprejme sklep o tem načrtu.

Kadar Komisija načrt oceni pozitivno, se v izvedbenem aktu iz odstavka 1 določijo:

(a)

ukrepi in naložbe, ki jih mora izvesti država članica, znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta ter mejniki in cilji;

(b)

najvišja finančna sredstva, dodeljena v skladu s členom 14(1), ki se izplačajo v obrokih v skladu s členom 20, ko država članica zadovoljivo doseže ustrezne mejnike in cilje, opredeljene v zvezi z izvajanjem načrta ;

(c)

nacionalni prispevki;

(d)

ureditve in časovni razpored spremljanja in izvajanja načrta, po potrebi vključno z ukrepi, potrebnimi za uskladitev s členom 21;

(e)

zadevni kazalniki v zvezi z doseganjem predvidenih mejnikov in ciljev, ter

(f)

ureditve za zagotavljanje dostopa Komisije do ustreznih osnovnih podatkov.

Najvišja dodeljena finančna sredstva iz odstavka 2, točka (b), tega člena se določijo na podlagi ocenjenih skupnih stroškov načrta, ki ga predlaga država članica, kakor je ocenjen na podlagi meril iz člena 16(3).

Znesek najvišjih dodeljenih finančnih sredstev iz odstavka 2, točka (b), tega člena se določi na naslednji način:

(a)

kadar načrt zadovoljivo izpolnjuje merila iz člena 16(3) in je znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta, zmanjšan za nacionalni prispevek, enak ali višji od najvišjih dodeljenih finančnih sredstev za navedeno državo članico, kakor je navedeno v členu 14(1), so finančna sredstva, dodeljena državi članici, enaka skupnemu znesku najvišjih dodeljenih finančnih sredstev iz člena 14(1);

(b)

kadar načrt zadovoljivo izpolnjuje merila iz člena 16(3) in je znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta, zmanjšan za nacionalni prispevek, nižji od najvišjih dodeljenih finančnih sredstev za navedeno državo članico iz člena 14(1), so finančna sredstva, dodeljena zadevni državi članici, enaka znesku ocenjenih skupnih stroškov načrta, zmanjšanemu za nacionalni prispevek;

(c)

kadar načrt zadovoljivo izpolnjuje merila iz člena 16(3), vendar se v oceni ugotovijo pomanjkljivosti v sistemih notranjih kontrol, lahko Komisija zahteva, da se v načrt vključijo dodatni ukrepi za odpravo teh pomanjkljivosti in da jih država članica izvede pred prvim izplačilom;

(d)

kadar načrt ne izpolnjuje zadovoljivo meril iz člena 16(3), se državi članici ne dodelijo nobena finančna sredstva.

Kadar Komisija negativno oceni načrt, se v sklepu iz odstavka 1 navedejo razlogi za to negativno oceno. Država članica ob upoštevanju ocene Komisije ponovno predloži načrt.

Člen 18

Sprememba socialnih načrtov za podnebje

Kadar država članica zaradi objektivnih okoliščin, zlasti zaradi dejanskih neposrednih posledic vključitve emisij toplogrednih plinov iz stavb in cestnega prometa na področje uporabe Direktive 2003/87/ES, v celoti ali delno ne more več doseči načrta ali ga mora bistveno prilagoditi, vključno z ustreznimi mejniki in cilji, zadevna država članica Komisiji predloži spremenjeni načrt, da bi vključila potrebne in ustrezno utemeljene spremembe. Države članice lahko za pripravo spremenjenega načrta zaprosijo za tehnično pomoč v skladu s členom 11(4).

Komisija oceni spremenjeni načrt v skladu s členom 16.

Kadar Komisija pozitivno oceni spremenjeni načrt, v skladu s členom 17(1) z izvedbenim aktom sprejme sklep, v katerem navede razloge za svojo pozitivno oceno. Komisija z odstopanjem od člena 17(1) sprejme sklep iz tega odstavka v treh mesecih od dne, ko zadevna država članica predloži načrt.

Kadar Komisija negativno oceni spremenjeni načrt, spremenjeni načrt v roku, kot je naveden v odstavku 3, zavrne, potem ko je zadevni državi članici omogočila, da v treh mesecih od datuma obvestila o oceni, ki jo je Komisija sprejela glede spremenjenega načrta, predloži pripombe.

Do 15. marca 2029 vsaka država članica oceni ustreznost svojega načrta ob upoštevanju dejanskih neposrednih posledic vključitve emisij toplogrednih plinov iz stavb in cestnega prevoza na področje uporabe Direktive 2003/87/ES. Te ocene so Komisiji predložene skupaj s celovitimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi poročili o napredku na podlagi člena 17 Uredbe (EU) 2018/1999.

V primeru manjših prilagoditev načrta, s katerimi se cilj iz načrta poveča ali zmanjša za manj kot 5 %, na primer manjših posodobitev ukrepov in naložb iz načrta ali popravkov tiskarskih napak, država članica o teh spremembah uradno obvesti Komisijo.

Člen 19

Obveznost dodelitve finančnih sredstev

Ko Komisija sprejme pozitivni sklep iz člena 17 te uredbe, pravočasno sklene sporazum z zadevno državo članico, ki pomeni posamezno pravno obveznost v smislu Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 za obdobje 2026–2032, brez poseganja v člen 30d(4) in člena 30i in 30k Direktive 2003/87/ES. Navedeni sporazum se ne sklene prej kot eno leto pred letom, v katerem se začnejo dražbe na podlagi poglavja IVa Direktive 2003/87/ES, ali dve leti pred tem letom, kadar se uporablja člen 10(1), tretji pododstavek te uredbe.

Proračunske obveznosti lahko temeljijo na celotnih obveznostih in se lahko po potrebi razdelijo v letne obroke, razporejene na več let.

Člen 20

Pravila o izplačilih, začasni ustavitvi in odpovedi sporazumov o dodeljenih finančnih sredstvih

Izplačila dodeljenih finančnih sredstev državi članici na podlagi tega člena se izvedejo, ko so doseženi ustrezni dogovorjeni mejniki in cilji, določeni v načrtu v skladu s členom 17, ter glede na razpoložljiva sredstva. Država članica po tej izpolnitvi Komisiji predloži ustrezno utemeljen zahtevek za plačilo dodeljenih finančnih sredstev. Država članica take zahtevke za plačilo Komisiji predloži enkrat ali dvakrat na leto do 31. julija ali do 31. decembra.

Ko od države članice prejme zahtevek za plačilo, Komisija oceni, ali so bili ustrezni mejniki in cilji iz sklepa Komisije iz člena 17 zadovoljivo doseženi. Predpostavlja se, da so mejniki in cilji zadovoljivo doseženi, če zadevna država članica ni razveljavila ukrepov, povezanih s predhodno zadovoljivo doseženimi mejniki in cilji.

Kadar Komisija pozitivno oceni posamezen zahtevek za plačilo, sprejme posamezen sklep, s katerim odobri izplačilo dodeljenih finančnih sredstev v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046, glede na razpoložljiva sredstva in ob zagotavljanju enake obravnave držav članic. Komisija posameznega sklepa ne sprejme prej kot v dveh mesecih in ne pozneje kot v treh mesecih po ustreznem roku za predložitev zahtevka za plačilo v skladu z odstavkom 1 tega člena.

Kadar Komisija na podlagi ocene iz odstavka 3 tega člena ugotovi, da mejniki in cilji, določeni v sklepu Komisije iz člena 17, niso bili zadovoljivo doseženi, se izplačilo dela dodeljenih finančnih sredstev, ki je sorazmeren z nedoseženim ciljem ali mejnikom, začasno ustavi. Država članica lahko predloži svoje pripombe v enem mesecu po obvestilu o oceni Komisije.

Začasna ustavitev se prekliče le, če so bili mejniki in cilji zadovoljivo doseženi, kot je določeno v sklepu Komisije iz člena 17.

Z odstopanjem od člena 116(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 začne rok za izplačilo teči od datuma obvestila Komisije o sklepu, s katerim se odobri izplačilo dodeljenih finančnih sredstev zadevni državi članici na podlagi odstavka 3 tega člena, ali od datuma obvestila o preklicu začasne ustavitve na podlagi odstavka 4, drugi pododstavek, tega člena.

Kadar mejniki in cilji v devetih mesecih od začasne ustavitve iz odstavka 4, prvi pododstavek, niso bili zadovoljivo doseženi, Komisija sorazmerno zniža znesek dodeljenih finančnih sredstev, potem ko je državi članici omogočila, da v dveh mesecih od obvestila predloži svoje pripombe o njenih ugotovitvah glede doseganja mejnikov in ciljev.

Kadar v 15 mesecih od datuma sklenitve ustreznih sporazumov iz člena 19 država članica ni dosegla nobenega vidnega napredka v zvezi z zadevnimi mejniki in cilji, Komisija odpove navedene sporazume ter razveljavi odobritev zneska dodeljenih finančnih sredstev brez poseganja v člen 14(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Komisija sprejme sklep o odpovedi navedenih sporazumov, potem ko je državi članici dala možnost, da v dveh mesecih po prejemu obvestila o oceni Komisije glede tega, da ni bil dosežen noben viden napredek, predloži svoje pripombe.

Vsa izplačila se izvedejo do 31. decembra 2033.

Na podlagi odstopanja od člena 116 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 in odstavka 5 tega člena, če v določenem krogu zahtevkov za plačilo iz odstavka 1 tega člena prihodki, namenjeni skladu v skladu s členom 30d(4) Direktive 2003/87/ES, ne zadostujejo za kritje predloženih zahtevkov za plačilo, Komisija državam članicam plača sorazmerni znesek, ki se določi kot razmerje med razpoložljivimi izplačili in skupnimi odobrenimi izplačili. V naslednjem krogu zahtevkov za plačilo Komisija najprej plača tistim državam članicam, pri katerih je nastala zamuda pri izplačilih iz prejšnjega kroga zahtevkov za plačila, in šele nato novo predložene zahtevke za plačilo.

10.

Z odstopanjem od člena 12(4), točka (c), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 in brez poseganja v člen 30d(4), šesti pododstavek, Direktive 2003/87/ES Komisija državam članicam dodeli sredstva, sorazmerna odobritvam, ki niso bile porabljene do 31. decembra 2033, v skladu s pravili za razdelitev pravic iz člena 30d(5) Direktive 2003/87/ES, da se dosežejo cilji iz člena 3 te uredbe.

Člen 21

Zaščita finančnih interesov Unije

Države članice pri izvajanju načrtov kot upravičenke do sredstev v okviru Sklada sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zaščito finančnih interesov Unije in za zagotovitev, da je uporaba dodeljenih finančnih sredstev v zvezi z ukrepi in naložbami, ki jih podpira Sklad, vključno s tistimi, ki jih v skladu s členom 9 izvajajo javni ali zasebni subjekti, ki niso ranljiva gospodinjstva, ranljiva mikropodjetja in ranljivi uporabniki prevoza, skladna z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom, zlasti v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in odpravljanjem goljufij, korupcije in nasprotij interesov. V ta namen države članice zagotovijo uspešen in učinkovit sistem notranje kontrole, podrobneje določen v Prilogi III, in povračilo neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih zneskov. Države članice se lahko oprejo na svoje običajne nacionalne sisteme upravljanja proračuna.

V sporazumih iz člena 19 se določijo naslednje obveznosti držav članic:

(a)

da redno preverjajo, ali je bilo zagotovljeno financiranje pravilno uporabljeno v skladu z vsemi veljavnimi pravili in ali se je vsak ukrep ali naložba načrta pravilno izvajala v skladu z vsemi veljavnimi pravili, zlasti v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in odpravljanjem goljufij, korupcije in nasprotij interesov;

(b)

da sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in odpravo goljufij, korupcije in nasprotij interesov, kot je opredeljeno v členu 61 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, ki škodijo finančnim interesom Unije, ter sprožijo sodni postopek za izterjavo nepravilno dodeljenih sredstev, vključno v zvezi s katerim koli ukrepom ali naložbo, izvedeno v okviru načrta;

(c)

da zahtevku za plačilo priložijo:

(i)

izjavo o upravljanju, da so bila dodeljena finančna sredstva uporabljena za predvideni namen, da so informacije, predložene v zahtevku za izplačilo, popolne, točne in zanesljive ter da vzpostavljeni sistemi notranjih kontrol ustrezno zagotavljajo, da je upravljanje dodeljenih finančnih sredstev potekalo v skladu z vsemi veljavnimi pravili, zlasti pravili o preprečevanju nasprotij interesov, goljufij, korupcije in dvojnega financiranja iz Sklada in drugih programov Unije v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, ter

(ii)

povzetek revizij, opravljenih v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi, vključno z obsegom teh revizij v smislu zajetega zneska porabe in časovnega obdobja ter analize ugotovljenih pomanjkljivosti in morebitnih sprejetih popravnih ukrepov;

(d)

da za namene revizije in nadzora in za zagotovitev primerljivih informacij o porabi dodeljenih finančnih sredstev v zvezi z ukrepi in naložbami, ki se izvajajo v okviru načrta, v elektronskem sistemu zbirajo, beležijo in shranjujejo naslednje standardizirane kategorije podatkov in zagotovijo dostop do njih:

(i)

imena končnih prejemnikov dodeljenih finančnih sredstev, njihove identifikacijske številke za DDV ali davčne številke ter znesek dodeljenih finančnih sredstev iz Sklada;

(ii)

imena izvajalcev in podizvajalcev ter njihove identifikacijske številke za DDV ali davčne številke in vrednost naročil, kadar je končni prejemnik dodeljenih finančnih sredstev naročnik v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom o javnem naročanju;

(iii)

imena, priimke in datume rojstva ter identifikacijske številke za DDV ali davčne številke dejanskih lastnikov prejemnika dodeljenih finančnih sredstev ali izvajalca, kot so opredeljeni v členu 3(6) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 );

(iv)

seznam kakršnih koli ukrepov in naložb, izvedenih v okviru Sklada, s skupnim zneskom javnega financiranja teh ukrepov in naložb ter navedbo zneska sredstev, izplačanih iz drugih skladov, financiranih iz proračuna Unije;

(e)

da izrecno pooblastijo Komisijo, OLAF, Računsko sodišče in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT za izvrševanje njihovih pravic, kot je določeno v členu 129(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, in za naložitev obveznosti vsem končnim prejemnikom dodeljenih finančnih sredstev, izplačanih za izvajanje ukrepov in naložb, vključenih v načrt, ali vsem drugim osebam ali subjektom, ki sodelujejo pri njihovem izvajanju, da Komisijo, OLAF, Računsko sodišče in, kjer je to primerno, EJT izrecno pooblastijo za izvrševanje njihovih pravic, kot je določeno v členu 129(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, ter za naložitev podobnih obveznosti vsem končnim prejemnikom izplačanih sredstev;

(f)

da vodijo evidenco v skladu s členom 132 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, pri čemer je referenčna točka plačilna transakcija, ki se nanaša na zadevni ukrep ali naložbo.

Informacije iz točke (d)(ii) prvega pododstavka tega člena se zahtevajo samo, kadar je vrednost javnega naročila večja od mejnih vrednosti Unije, določenih v členu 4 Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ). Glede podizvajalcev se podatki zahtevajo samo:

(a)

na prvi ravni oddaje naročil podizvajalcem;

(b)

kadar so te zabeležene informacije o zadevnem izvajalcu in

(c)

za podizvajalske pogodbe, katerih skupna vrednost presega 50 000 EUR.

Države članice in Komisija obdelujejo osebne podatke iz odstavka 2, točka (d), tega člena za namen in ustrezen čas trajanja postopka podelitve razrešnice, revizije in postopkov nadzora ter dejavnosti informiranja, komuniciranja in prepoznavnosti, povezanih s porabo dodeljenih finančnih sredstev v zvezi z izvajanjem sporazumov iz člena 19. Osebni podatki se obdelujejo v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 ali Uredbo (EU) 2018/1725, kakor je ustrezno. V okviru postopka podelitve razrešnice Komisiji se v skladu s členom 319 PDEU o Skladu poroča v okviru celovitega finančnega poročanja in poročanja o odgovornosti iz člena 247 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, zlasti pa ločeno v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja.

V sporazumih iz člena 19 se določi tudi pravica Komisije, da sorazmerno zmanjša podporo v okviru Sklada in izterja vse zneske, ki se dolgujejo proračunu Unije, v primeru goljufije, korupcije in nasprotja interesov, ki škodijo finančnim interesom Unije in jih država članica ni odpravila, ali v primeru hude kršitve obveznosti iz takih sporazumov.

Komisija pri odločanju o znesku izterjave in zmanjšanja upošteva načelo sorazmernosti ter resnost goljufije, korupcije in nasprotja interesov, ki škodijo finančnim interesom Unije, ali kršitve obveznosti. Komisija državi članici omogoči, da svoje pripombe predloži, še preden se izvede zmanjšanje.

POGLAVJE IV

Komplementarnost, spremljanje in ocenjevanje

Člen 22

Usklajevanje in komplementarnost

Komisija in zadevne države članice v skladu s svojimi pristojnostmi spodbujajo sinergije in zagotavljajo učinkovito usklajevanje Sklada s programi in instrumenti Unije iz člena 6(3) te uredbe in skladom za modernizacijo na podlagi člena 10d Direktive 2003/87/ES. V ta namen:

(a)

zagotavljajo komplementarnost, sinergijo, usklajenost in doslednost med različnimi instrumenti na ravni Unije, nacionalni ravni in, kadar je ustrezno, lokalni ali regionalni ravni, tako v fazi načrtovanja kot tudi v fazi izvajanja;

(b)

izboljšujejo mehanizme za usklajevanje, da se prepreči podvajanje prizadevanj, ter

(c)

zagotavljajo tesno sodelovanje med odgovornimi za izvajanje in nadzor na ravni Unije, nacionalni ravni in, kadar je ustrezno, lokalni ali regionalni ravni, da se dosežejo cilji Sklada.

Člen 23

Informiranje, komuniciranje in prepoznavnost

Države članice dajo na voljo javnosti podatke iz člena 21(2), točka (d)(i), (ii) in (iv), te uredbe ter jih stalno posodabljajo na enem spletišču v formatih, ki so odprti in strojno berljivi, kot je določeno v členu 5(1) Direktive (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ), kar omogoča razvrščanje, iskanje, pridobivanje, primerjavo in ponovno uporabo podatkov. Informacije iz člena 21(2), točki (d)(i) in (ii), te uredbe ne bodo objavljene v primerih iz člena 38(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 ali v primeru začasne neposredne dohodkovne podpore za ranljiva gospodinjstva.

Prejemniki podpore iz Sklada so obveščeni o izvoru teh sredstev, tudi tedaj, kadar ta sredstva prejmejo prek posrednikov. V ta namen se v dokumente in komunikacijsko gradivo v zvezi z izvajanjem ukrepa, ki so namenjeni prejemnikom, vključi emblem Unije in ustrezna izjava o financiranju z napisom „Sofinancira Evropska unija – Socialni sklad za podnebje“. Prejemniki podpore iz Sklada, razen kadar gre za podporo za fizične osebe ali kadar obstaja tveganje objave poslovno občutljivih informacij, z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih in sorazmernih informacij različnim ciljnim skupinam, tudi medijem in javnosti, zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov.

Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s Skladom, ukrepi, izvedenimi v skladu s to uredbo, in doseženimi rezultati, po potrebi in v dogovoru z nacionalnimi organi tudi s skupnimi dejavnostmi komuniciranja z nacionalnimi organi in predstavništvi Evropskega parlamenta in Komisije v zadevni državi članici.

Člen 24

Spremljanje izvajanja

Vsaka država članica Komisiji vsaki dve leti poroča o izvajanju svojega načrta skupaj s celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim poročilom o napredku na podlagi člena 17 Uredbe (EU) 2018/1999 in v skladu s členom 28 navedene uredbe. Spremljanje izvajanja je ciljno usmerjeno in sorazmerno z dejavnostmi, izvedenimi v okviru načrta. Države članice v svoje poročilo o napredku vključijo kazalnike iz Priloge IV te uredbe.

Komisija spremlja izvajanje Sklada in meri doseganje njegovih ciljev. Spremljanje izvajanja je ciljno usmerjeno in sorazmerno z dejavnostmi, izvedenimi v okviru Sklada.

Sistem Komisije za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja dejavnosti in rezultatov zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom podpore iz Sklada naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

Komisija uporablja skupne kazalnike iz Priloge IV za poročanje o napredku ter spremljanje in ocenjevanje Sklada za dosego ciljev iz člena 3.

Člen 25

Preglednost

Komisija načrte, ki so jih predložile države članice, in odločitve, ki jih objavi, hkrati in pod enakimi pogoji brez nepotrebnega odlašanja posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Informacije, ki jih Komisija v okviru te uredbe ali njenega izvajanja posreduje Svetu, so hkrati na voljo Evropskemu parlamentu, pri čemer se po potrebi upoštevajo pravila o zaupnosti.

Pristojni odbori Evropskega parlamenta lahko Komisijo pozovejo, naj zagotovi informacije o stanju njene ocene načrtov.

Člen 26

Socialni dialog o podnebju

Da bi okrepili dialog med institucijami Unije, zlasti Evropskim parlamentom in Komisijo, ter zagotovili večjo preglednost in odgovornost, lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta dvakrat letno povabi Komisijo na razpravo o naslednjih zadevah:

(a)

načrtih, ki so jih predložile države članice;

(b)

oceni Komisije o predloženih načrtih držav članic;

(c)

stanju glede doseganja mejnikov in ciljev iz načrtov, ki so jih predložile države članice;

(d)

postopkih izplačil, začasne ustavitve in prekinitve, vključno z vsemi predstavljenimi opažanji in popravnimi ukrepi, ki jih sprejmejo države članice za zagotovitev zadovoljivega doseganja mejnikov in ciljev iz načrtov, ki so jih predložile.

Komisija upošteva vse elemente, ki izhajajo iz stališč, izraženih v socialnem dialogu o podnebju, vključno z resolucijami Evropskega parlamenta, če so predložene.

POGLAVJE V

Končne določbe

Člen 27

Ocenjevanje in pregled Sklada

Komisija dve leti po začetku izvajanja načrtov Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o oceni izvajanja in delovanja Sklada, pri čemer upošteva rezultate prvih poročil, ki so jih države članice predložile v skladu s členom 24, in po potrebi predloži predloge za spremembe te uredbe.

V poročilu o oceni iz odstavka 1 se zlasti oceni:

(a)

obseg, v katerem so bili doseženi cilji Sklada iz člena 3, učinkovitost porabe sredstev in dodana vrednost Unije;

(b)

za vsako državo posebej učinkovitost ukrepov in naložb ter uporabe neposredne dohodkovne podpore glede na doseganje mejnikov in ciljev iz načrtov;

(c)

kako se – na podlagi informacij iz člena 6(1), točka (f), – v državah članicah uporabljata opredelitvi energetske revščine in prevozne revščine in ali so potrebne spremembe teh opredelitev;

(d)

ali so – glede na učinek, ki ga imajo vključitev emisij toplogrednih plinov iz stavb in cestnega prevoza na področje uporabe Direktive 2003/87/ES in nacionalni ukrepi, sprejeti za dosego zavezujočega letnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za države članice na podlagi Uredbe (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta ( 13 ), na emisije toplogrednih plinov – vsi cilji in naložbe iz člena 8 te uredbe še vedno ustrezni ter ali so glede na možen razvoj dogodkov v zvezi s prodajo pravic na dražbi v okviru trgovanja z emisijami za stavbe, cestni prevoz in dodatne sektorje v skladu s poglavjem IVa Direktive 2003/87/ES ter druge ustrezne premisleke še vedno ustrezni vsi namenski prejemki.

Komisija do 31. decembra 2033 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o neodvisni naknadni oceni. Poročilo o naknadni oceni vsebuje splošno oceno Sklada in vključuje informacije o njegovem učinku.

Brez poseganja v večletni finančni okvir po letu 2027, Komisija v primeru, da se prihodki, pridobljeni s prodajo pravic na dražbi, iz člena 30d(5) Direktive 2003/87/ES določijo kot lastna sredstva v skladu s členom 311(3) PDEU, kadar je ustrezno, predloži potrebne predloge, da bi v sklopu večletnega finančnega okvira, ki bo sprejet po večletnem finančnem okviru po letu 2027, zagotovila učinkovitost in kontinuiteto izvajanja Sklada, ki se začasno in izjemoma financira z zunanjimi namenskimi prejemki, pridobljenimi s prodajo pravic iz sistema trgovanja z emisijami.

Člen 28

Sprememba Uredbe (EU) 2021/1060

V Uredbo (EU) 2021/1060 se vstavi naslednji člen:

„Člen 26a

Sredstva, prerazporejena iz Socialnega sklada za podnebje

Sredstva, prerazporejena iz Socialnega sklada za podnebje, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2023/955 Evropskega parlamenta in Sveta ( *1 ), se izvršujejo v skladu s to uredbo in določbami sklada, na katerega so sredstva prerazporejena, ter so dokončna. Taka sredstva so zunanji namenski prejemek za namen člena 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 in dopolnjujejo sredstva iz člena 110 te uredbe.

Kadar države članice sredstva iz odstavka 1 tega člena izvršujejo v okviru deljenega upravljanja, predložijo spremembe programa v zvezi z enim ali več programi v skladu s členom 24 te uredbe. Države članice načrtujejo uporabo teh sredstev za doseganje podnebnih ciljev, določenih za proračun Unije, v skladu s členom 6(1) te uredbe. Ta sredstva prispevajo k doseganju ustreznih ciljev Socialnega sklada za podnebje, določenih v členu 3 Uredbe (EU) 2023/955, in se uporabljajo v podporo ukrepom in naložbam iz člena 8 navedene uredbe. Načrtujejo se v okviru ene ali več namenskih prednostnih nalog, ki ustrezajo enemu ali več specifičnim ciljem Sklada, na katerega se sredstva prerazporedijo, in za eno ali več kategorij regij, kadar je ustrezno, z navedbo letne razdelitve sredstev. Pri izračunu skladnosti z zahtevami glede tematske osredotočenosti, kot so določene v pravilih za posamezne sklade, se ne upoštevajo.

Kadar je Komisija že odobrila zahtevek države članice za spremembo programa v zvezi s prerazporeditvijo sredstev iz Socialnega sklada za podnebje, lahko država članica za vsako nadaljnjo prerazporeditev sredstev v naslednjih letih namesto spremembe programa predloži uradno obvestilo o finančnih preglednicah, pod pogojem, da se predlagane spremembe nanašajo izključno na povečanje finančnih sredstev in ni drugih sprememb programa.

Z odstopanjem od člena 18 in člena 86(1), drugi pododstavek, te uredbe se sredstva, prerazporejena v skladu s tem členom in členom 11(2) Uredbe (EU) 2023/955, ne upoštevajo pri vmesnem pregledu in znesku prožnosti.

Z odstopanjem od člena 14(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 začne rok, po katerem Komisija sprosti obveznosti za zneske v skladu s členom 105(1) te uredbe, teči v letu, v katerem se prevzamejo ustrezne proračunske obveznosti. Sredstva se ne prerazporedijo v programe v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg).

Člen 29

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 30. junija 2024, datuma, do katerega države članice sprejmejo zakone, predpise in druge upravne določbe, potrebne za uskladitev z Direktivo (EU) 2023/959 Evropskega parlamenta in Sveta ( 14 ) o spremembi Direktive 2003/87/ES, kar zadeva poglavje IVa Direktive 2003/87/ES.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

PRILOGA I

Metodologija za izračun najvišjih dodeljenih finančnih sredstev za vsako državo članico v okviru Sklada na podlagi člena 14

V tej prilogi je določena metodologija za izračun najvišjih dodeljenih finančnih sredstev, ki so na voljo za posamezno državo članico v skladu s členi 10 do 14.

Ta metodologija upošteva naslednje spremenljivke glede na posamezno državo članico:

—

prebivalstvo, ki mu grozi revščina in živi na podeželskih območjih (2019);

—

emisije ogljikovega dioksida zaradi zgorevanja fosilnih goriv v gospodinjstvih (povprečje za obdobje 2016–2018);

—

odstotek gospodinjstev, ki jim grozi revščina in zaostajajo s plačili za komunalne storitve (2019);

—

skupno število prebivalcev (2019);

—

bruto nacionalni dohodek (BND) na prebivalca države članice, izmerjen glede na standard kupne moči (2019);

—

delež referenčnih emisij na podlagi člena 4(2) Uredbe (EU) 2018/842 za vire emisij 1A3b, 1A4a in 1A4b, kot so določeni v Smernicah IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006 (povprečje obdobja 2016–2018), glede katerega je bil opravljen celostni pregled na podlagi člena 4(3) navedene uredbe.

Najvišja dodeljena finančna sredstva za državo članico v okviru Sklada (NDFSi) se določijo na naslednji način:

pri čemer:

je NZ najvišji znesek za izvajanje Sklada, je naveden v členu 10(1), αi pa delež najvišjega zneska, ki pripada državi članici i in se določi po naslednjem postopku:

pri čemer:

fi = 1, če ; fi = 2,5, če

pri čemer je za vsako posamezno državo članico i:

rural pop i prebivalstvo, ki mu grozi revščina in živi na podeželskih območjih države članice i;

rural pop EU vsota prebivalstva, ki mu grozi revščina in živi na podeželskih območjih držav članic EU-27;

pop i prebivalstvo države članice i;

pop EU vsota prebivalstva držav članic EU-27;

HCO2 i emisije ogljikovega dioksida zaradi zgorevanja fosilnih goriv v gospodinjstvih države članice i;

HCO2 EU vsota emisij ogljikovega dioksida zaradi zgorevanja fosilnih goriv v gospodinjstvih držav članic EU-27;

arrears i odstotek gospodinjstev, ki jim grozi revščina in zaostajajo s plačili za komunalne storitve, države članice i;

arrears EU odstotek gospodinjstev, ki jim grozi revščina in zaostajajo s plačili za komunalne storitve, držav članic EU-27;

BND na prebivalca države članice i;

BND na prebivalca države članice EU-27.

Vrednosti βi tistih držav članic z BND na prebivalca pod vrednostjo EU-27, za katere je
minimalna komponenta, so sorazmerno prilagojene, da bi bila vsota vrednosti βi za vse države članice enaka 100 %. Vse vrednosti λi so sorazmerno prilagojene, da bi bila njihova vsota enaka 100 %.

Za nobeno državo članico vrednost αi ne more biti nižja od 0,07 % najvišjega zneska iz člena 10(1). Vrednosti α i vseh držav članic, katerih vrednost α i je višja od 0,07 %, so sorazmerno prilagojene, da bi vsota vseh vrednosti α i znašala 100 %.

Za države članice, katerih BND na prebivalca je manjši od 90 % vrednosti EU-27, vrednostαi ne more biti nižja od deleža referenčnih emisij v skladu s členom 4(2) Uredbe (EU) 2018/842 za vire emisij 1A3b, 1A4a in 1A4b, kot so določeni v Smernicah IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006 (povprečje obdobja 2016–2018), glede katerega je bil opravljen celostni pregled v skladu s členom 4(3) navedene uredbe. Vrednosti αi držav članic z BND na prebivalca nad vrednostjo EU-27 so sorazmerno prilagojene, da bi bila vsota vseh vrednosti α i enaka 100 %.

PRILOGA II

Najvišja dodeljena finančna sredstva za vsako državo članico v okviru Sklada na podlagi členov 10 in 14

Z uporabo metodologije iz Priloge I za zneske, navedene v členu 10(1), se izračunajo naslednji delež in najvišja dodeljena finančna sredstva za vsako državo članico.

Vsi zneski, ki se nanašajo na člen 10(3), se sorazmerno krijejo v mejah najvišjih dodeljenih finančnih sredstev za vsako državo članico.

Najvišja dodeljena finančna sredstva za državo članico
Država članica	Delež v % od celote	SKUPAJ 2026–2032 (v EUR, v tekočih cenah)
Država članica	Delež v % od celote	Na podlagi člena 10(1), prvi in drugi pododstavek	Na podlagi člena 10(1), tretji pododstavek
Belgija	2,55	1 659 606 425	1 394 069 397
Bolgarija	3,85	2 499 490 282	2 099 571 836
Češka	2,40	1 562 617 717	1 312 598 882
Danska	0,50	324 991 338	272 992 724
Nemčija	8,18	5 317 778 511	4 466 933 949
Estonija	0,29	186 244 570	156 445 439
Irska	1,02	663 390 868	557 248 329
Grčija	5,52	3 586 843 608	3 012 948 631
Španija	10,52	6 837 784 631	5 743 739 090
Francija	11,19	7 276 283 944	6 112 078 513
Hrvaška	1,94	1 263 071 899	1 060 980 395
Italija	10,81	7 023 970 924	5 900 135 577
Ciper	0,20	131 205 466	110 212 591
Latvija	0,71	463 676 528	389 488 284
Litva	1,02	664 171 367	557 903 948
Luksemburg	0,10	66 102 592	55 526 177
Madžarska	4,33	2 815 968 174	2 365 413 267
Malta	0,07	45 500 000	38 220 000
Nizozemska	1,11	720 463 632	605 189 451
Avstrija	0,89	578 936 189	486 306 399
Poljska	17,60	11 439 026 446	9 608 782 215
Portugalska	1,88	1 223 154 017	1 027 449 374
Romunija	9,25	6 012 677 290	5 050 648 923
Slovenija	0,55	357 971 733	300 696 256
Slovaška	2,35	1 530 553 074	1 285 664 582
Finska	0,54	348 132 328	292 431 155
Švedska	0,62	400 386 447	336 324 616
EU-27	100 %	65 000 000 000	54 600 000 000

PRILOGA III

Ključne zahteve za sistem notranje kontrole držav članic

1. Država članica v skladu s svojim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom zagotovi uspešen in učinkovit sistem notranje kontrole, vključno z ločevanjem funkcij ter ureditvami poročanja, nadzora in spremljanja.

To vključuje:

(a)

imenovanje organov, pristojnih za izvajanje načrta, in dodelitev povezanih odgovornosti in funkcij;

(b)

imenovanje organa ali organov, odgovornih za podpis izjave o upravljanju, ki je dodana zahtevkom za izplačilo;

(c)

postopke, s katerimi se zagotovi, da bodo ta organ ali ti organi pridobili zagotovila, da bodo mejniki in cilji, določeni v načrtu, doseženi ter da so se sredstva upravljala v skladu z vsemi veljavnimi pravili, zlasti pravili o preprečevanju nasprotja interesov, preprečevanju goljufij, korupcije in dvojnega financiranja;

(d)

ustrezno ločevanje upravljavskih in revizijskih funkcij.

2. Država članica učinkovito izvaja sorazmerne ukrepe proti goljufijam in korupciji ter vse potrebne ukrepe za uspešno preprečevanje nasprotja interesov.

To vključuje:

(a)

ustrezne ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in odpravljanjem goljufij, korupcije in nasprotja interesov ter izogibanjem dvojnemu financiranju in uvedbo sodnih postopkov za izterjavo nepravilno dodeljenih sredstev;

(b)

oceno tveganja goljufij in opredelitev ustreznih ukrepov za zmanjšanje goljufij.

3. Država članica ima uvedene ustrezne postopke za pripravo izjave o upravljanju ter povzetka revizij, opravljenih na nacionalni ravni.

To vključuje:

(a)

učinkovit postopek za pripravo izjave o upravljanju, dokumentiranje povzetka revizij ter hrambo osnovnih informacij za revizijsko sled;

(b)

učinkovite postopke, s katerimi se zagotovi, da se o vseh primerih goljufij, korupcije in nasprotja interesov ustrezno poroča in da se ti primeri odpravijo s pomočjo izterjav.

4. Da bi država članica zagotovila potrebne informacije, poskrbi za ustrezno preverjanje upravljanja, vključno s postopki za preverjanje doseganja mejnikov in ciljev ter skladnosti s horizontalnimi načeli dobrega finančnega poslovodenja.

To vključuje:

(a)

ustrezna preverjanja upravljanja, s katerimi bodo organi izvajanja preverjali doseganje mejnikov in ciljev Sklada (npr. pregledi dokumentacije, pregledi na kraju samem);

(b)

ustrezna preverjanja upravljanja, s katerimi bodo organi izvajanja preverjali neobstoj resnih nepravilnosti, in sicer goljufije, korupcijo in nasprotja interesov, ter dvojnega financiranja (npr. pregledi dokumentacije, pregledi na kraju samem).

5. Država članica izvede ustrezne in neodvisne revizije sistemov in operacij v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi.

To vključuje:

(a)

imenovanje organa ali organov, ki bodo izvajali revizije sistemov in operacij, in obrazložitev, kako se zagotavlja njihova funkcionalna neodvisnost;

(b)

dodelitev zadostnih sredstev temu organu ali organom za namene Sklada;

(c)

učinkovito zmanjševanje tveganja goljufij, korupcije, nasprotja interesov in dvojnega financiranja, za kar poskrbijo organ ali organi s sistemskimi revizijami in revizijami operacij.

6. Država članica ohranja učinkovit sistem, ki zagotavlja, da se hranijo vse informacije in dokumenti, potrebni za revizijsko sled.

To vključuje:

(a)

učinkovito zbiranje, beleženje in shranjevanje podatkov o končnih prejemnikih ukrepov ali naložbah, potrebnih za dosego mejnikov in ciljev, v elektronskem sistemu;

(b)

dostop Komisije, OLAF, Evropskega računskega sodišča in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT, do podatkov o končnih prejemnikih.

PRILOGA IV

Skupni kazalniki za okvirne mejnike in cilje socialnih načrtov držav članic za podnebje iz člena 6(1), točka (m), spremljanje izvajanja njenega načrta iz člena 24(1) s strani države članice in ocena Komisije o napredku pri doseganju ciljev Sklada iz člena 24(4)

Ukrepi in naložbe lahko prispevajo k več skupnim kazalnikom. Če načrt države članice ne vsebuje nobenega ukrepa ali naložbe, ki bi prispeval h kateremu od kazalnikov, lahko država članica navede „ni relevantno“.

Številka	Skupni kazalnik v zvezi s podporo Sklada	Razlaga	Enota
Stavbni sektor
Kazalniki stanja
1	Število ranljivih gospodinjstev	V skladu z opredelitvijo iz člena 2, točka 10.	Število gospodinjstev
2	Število energetsko revnih gospodinjstev	V skladu z opredelitvijo iz člena 2, točka 1.	Število gospodinjstev
Kazalniki učinka
3	Število ranljivih gospodinjstev, ki jim je koristil vsaj en strukturni ukrep za zmanjšanje njihovih emisij v stavbnem sektorju	V skladu s členom 2, točka 10, in členom 8(1). Samo ukrepi, ki temeljijo na podpori Sklada.	Število gospodinjstev
4	Število stavb, ki so bile temeljito prenovljene (tj. prenovljene tako, da se stavba ali stavbna enota (a) pred 1. januarjem 2030 preoblikuje v skoraj nič-energijsko stavbo ali (b) od 1. januarja 2030 v brezemisijsko stavbo)	Kazalnik upošteva število stavb in ustrezno tlorisno površino, ki se obnavljajo v celoti ali delno na podlagi podpore, ki se zagotavlja z ukrepi in naložbami v okviru Sklada, pri čemer je „prenova stavb“ opredeljena v členu 2, točka 13. Poleg tega kazalnik razlikuje stavbe na podlagi njihovega razreda energetske izkaznice in konkretno opredeli, koliko energetsko najmanj učinkovitih stavb je bilo prenovljenih.	Stavbne enote
5	Skupna uporabna tlorisna površina stavb, ki so bile temeljito prenovljene (tj. prenovljene tako, da se stavba ali stavbna enota (a) pred 1. januarjem 2030 preoblikuje v skoraj nič-energijsko stavbo ali (b) od 1. januarja 2030 v brezemisijsko stavbo)		Prenovljena tlorisna površina (m2/leto)
6	Število stavb, ki so bile kako drugače energetsko prenovljene (tj. gre za vse vrste energetske prenove, razen temeljitih, ki jih je treba navesti zgoraj)		Stavbne enote
7	Skupna uporabna tlorisna površina stavb, ki je bila kako drugače energetsko prenovljena (tj. gre za vse vrste energetske prenove, razen temeljitih, ki jih je treba navesti zgoraj)		Prenovljena tlorisna površina (m2/leto)
8	Zamenjava inštalacije za ogrevanje na fosilna goriva z napravo, ki uporablja obnovljive vire energije, in/ali z visoko učinkovito inštalacijo na podlagi razreda energijske nalepke, kot je določen v ustreznem pravnem aktu.	To ravnanje upošteva referenčno vrednost EU za energijo iz obnovljivih virov in okvirni delež energije iz obnovljivih virov (v končni porabi energije), določen na nacionalni ravni v stavbnem sektorju na podlagi ustrezne določbe Direktive (EU) 2018/2001. K tej referenčni vrednosti lahko prispevajo sistemi ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov ter električna energija iz obnovljivih virov. To ravnanje bi prispevalo tudi k cilju glede ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov v skladu z ustrezno določbo navedene direktive. To zadeva samo dodatne nadomestitve inštalacij za ogrevanje na fosilna goriva, ki temeljijo na podpori Sklada.	Število enot zamenjanih inštalacij za ogrevanje na fosilna goriva (npr. s toplotno črpalko ali solarno termalno napravo)
9	Dodatna operativna zmogljivost, nameščena za energijo iz obnovljivih virov	Število in zmogljivost strešnih fotovoltaičnih in sončnih kolektorjev ali fotovoltaičnih panelov ( PVT); število in zmogljivost toplotnih črpalk; število in zmogljivost drugih tehnologij obnovljivih virov energije za ogrevanje in hlajenje prostorov, vključno s kotli, ki uporabljajo obnovljive vire energije. To zadeva samo dodatno operativno zmogljivost, ki temelji na podpori Sklada.	MW
10			Število enot
Kazalniki rezultatov
11			Zmanjšanje števila ranljivih gospodinjstev	Zmanjšanje števila ranljivih gospodinjstev zaradi ukrepov in naložb, ki se financirajo v okviru Sklada.	%
12	Predvideno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v stavbnem sektorju	Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v stavbnem sektorju zaradi ukrepov in naložb, ki se financirajo v okviru Sklada. Emisije v stavbnem sektorju so določene kot emisije iz poglavja IVa Direktive 2003/87/ES (za stavbni sektor vira emisij 1A4a in 1A4b, kot sta določena v Smernicah IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006).	ktCO2e
13	Zmanjšanje števila energetsko revnih gospodinjstev	Zmanjšanje števila energetsko revnih gospodinjstev zaradi ukrepov in naložb, ki se financirajo v okviru Sklada. Države članice, ki jih zadeva člen 3(3), točka (d), Uredbe (EU) 2018/1999, v skladu s členom 24, točka (b), navedene uredbe v svoje celovito nacionalno energetsko in podnebno poročilo o napredku vključijo kvantitativne informacije o številu energetsko revnih gospodinjstev. Države članice lahko med drugim uporabijo kazalnike, ki so na voljo pri Statističnem uradu Evropske unije (Eurostatu) in so opredeljeni kot ustrezni v Priporočilu Komisije (EU) 2020/1563 z dne 14. oktobra 2020 o energijski revščini (1); ti kazalniki so navedeni v predlogi za poročanje za celovita nacionalna energetska in podnebna poročila o napredku. Kazalnik ne upošteva kolektivnih bivališč, kot so bolnišnice, oskrbni domovi, zapori, vojašnice, verske ustanove, penzioni, delavski domovi itd.	%
14	Prihranki pri letni porabi primarne energije	Doseženi prihranki energije se za ta namen izračunajo le na podlagi finančne podpore iz Sklada. Države članice poročajo o letnem zmanjšanju porabe končne/primarne energije, ki je na podlagi ustreznih določb direktive Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti (prenovitev) doseženo v ranljivih gospodinjstvih, pri ljudeh, ki jih je prizadela energetska revščina, in, če je ustrezno, pri ljudeh, ki živijo v socialnih stanovanjih, zaradi podpore Sklada, ki na podlagi ustreznih določb navedene direktive dopolnjuje nacionalni sklad za energetsko učinkovitost, vključno s podporo prek sistemov obveznosti energijske učinkovitosti in alternativnih ukrepov politike na podlagi ustreznih določb navedene direktive ter vključno z ukrepanjem za izpolnjevanje minimalnih standardov energijske učinkovitosti na podlagi ustreznih določb navedene direktive.	MWh/leto
15	Prihranki pri letni porabi primarne energije		kWh/m2 (če je na voljo skupna tlorisna površina)
16	Prihranki pri letni porabi končne energije	Za izhodišče je vzeta letna poraba končne in primarne energije pred intervencijo, za doseženo vrednost pa letna poraba končne in primarne energije v letu po intervenciji. Prihranki energije v posameznih stavbah se dokumentirajo na podlagi energetskih izkaznic ali drugih meril za določitev ciljnih ali doseženih prihrankov energije, določenih v ustrezni določbi direktive Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev).	kWh/m2 (če je na voljo skupna tlorisna površina)
17			MWh/leto
Sektor cestnega prevoza
Kazalniki stanja
18			Število ranljivih uporabnikov prevoza	V skladu z opredelitvijo iz člena 2, točka 12.	Število gospodinjstev
19			Število gospodinjstev, ki se soočajo s prevozno revščino	V skladu z opredelitvijo iz člena 2, točka 2.	Število gospodinjstev
Kazalniki učinka
20	Število ranljivih uporabnikov prevoza, ki jim je koristil vsaj en strukturni ukrep za zmanjšanje njihovih emisij v sektorju cestnega prevoza	V skladu s členom 2, točka 12, in členom 8(1). Samo ukrepi, ki temeljijo na podpori Sklada.	Število gospodinjstev
21	Nakupi brezemisijskih vozil	Število brezemisijskih vozil, podprtih z ukrepi in naložbami, ki se financirajo v okviru Sklada.	Število brezemisijskih vozil
22	Nakupi nizkoemisijskih vozil	Število nizkoemisijskih vozil, podprtih z ukrepi in naložbami, ki se financirajo v okviru Sklada.	Število nizkoemisijskih vozil
23	Nakupi koles in mikromobilnih prevoznih sredstev	Število koles in mikromobilnih prevoznih sredstev, podprtih z ukrepi in naložbami, ki se financirajo v okviru Sklada.	Število koles in mikromobilnih prevoznih sredstev
24	Dodatna infrastruktura za alternativna goriva (oskrbovalna / polnilna mesta)	Število oskrbovalnih in polnilnih mest (novih ali nadgrajenih) za brezemisijska in nizkoemisijska vozila, podprtih z ukrepi in naložbami, ki se financirajo v okviru Sklada, s posebnim poudarkom na oddaljenih območjih. Izrazi „alternativno gorivo“, „polnilno mesto“ in „oskrbovalno mesto“ imajo enak pomen kot opredelitve teh pojmov v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva ter razveljavitvi Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta. Podatki za kazalnik se zbirajo in sporočajo ločeno za (i) polnilna mesta in (ii) oskrbovalna mesta. Pri slednjih se (iii) oskrbovalna mesta za vodik sporočajo ločeno.	Število oskrbovalnih in polnilnih mest
25	Znižane ali brezplačne vozovnice za javni prevoz	Število uporabnikov javnega prevoza, podprtih z ukrepi in naložbami, ki se financirajo v okviru Sklada. Podatki za kazalnik se zbirajo in sporočajo ločeno za (i) znižane in (ii) brezplačne vozovnice.	Število uporabnikov
26	Skupna mobilnost in mobilnost kot storitev kot dodatni možnosti	Število uporabnikov skupne mobilnosti in mobilnosti kot storitve, podprtih z ukrepi in naložbami, ki se financirajo v okviru Sklada.	Število uporabnikov
27			Enote
28	Podprta namenska kolesarska infrastruktura	Dolžina namenske kolesarske infrastrukture, ki je bila zgrajena na novo ali je bila znatno nadgrajene s projekti, podprtimi v okviru Sklada. Namenska kolesarska infrastruktura vključuje kolesarsko infrastrukturo, ki je konstrukcijsko (kot so robniki in pregrade) ločena od cest za promet z vozili ali od drugih delov iste ceste, ter kolesarske ulice, kolesarske predore itd. Pri kolesarski infrastrukturi z ločenimi enosmernimi voznimi pasovi (npr. na vsaki strani ceste) se dolžina meri kot dolžina voznega pasu.	Število kilometrov
Kazalniki rezultatov
29	Zmanjšanje števila ranljivih uporabnikov prevoza	Zmanjšanje števila ranljivih uporabnikov prevoza zaradi ukrepov in naložb, ki se financirajo v okviru Sklada.	%
30	Zmanjšanje števila gospodinjstev, ki se soočajo s prevozno revščino	Zmanjšanje števila gospodinjstev, ki se soočajo s prevozno revščino, zaradi ukrepov in naložb, ki se financirajo v okviru Sklada.	%
31	Zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v sektorju cestnega prevoza	Države članice poročajo o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v sektorju cestnega prevoza zaradi ukrepov in naložb, ki se financirajo v okviru Sklada. Emisije v sektorju cestnega prevoza so opredeljene kot emisije iz poglavja IVa Direktive 2003/87/ES (za sektor cestnega prevoza vir emisij 1A3b, kot je določen v Smernicah IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006).	ktCO2e
Mikropodjetja (stavbni sektor in sektor cestnega prevoza)
Kazalniki stanja
32	Število ranljivih mikropodjetij	V skladu z opredelitvijo iz člena 2, točka 11.	Število mikropodjetij
Kazalniki učinka
33	Število ranljivih mikropodjetij, ki jim je koristil vsaj en strukturni ukrep za zmanjšanje njihovih emisij v stavbnem sektorju in sektorju cestnega prevoza	V skladu s členom 2, točka 11, in členom 8(1). Samo ukrepi, ki temeljijo na podpori Sklada.	Število mikropodjetij
Kazalniki rezultatov
34	Zmanjšanje števila ranljivih mikropodjetij	Zmanjšanje števila ranljivih mikropodjetij zaradi ukrepov in naložb, ki se financirajo v okviru Sklada.	%
Začasna neposredna dohodkovna podpora
Kazalniki stanja
35	Delež neposredne dohodkovne podpore v skupnih stroških socialnih načrtov za podnebje	V skladu s členom 4(3) in členom 10.	%
Kazalniki učinka
36	Število ranljivih gospodinjstev in ranljivih uporabnikov prevoza, ki so prejeli začasno neposredno dohodkovno podporo	Kazalnik kaže število ranljivih gospodinjstev in ranljivih uporabnikov prevoza, ki so prejeli začasno neposredno dohodkovno podporo, zato se štejejo vsi končni prejemniki začasne neposredne dohodkovne podpore, plačane v okviru Sklada. Podatki za kazalnik se zbirajo in sporočajo ločeno za ranljiva gospodinjstva in za ranljive uporabnike prevoza v skladu s členom 2, točki 10 in 12 in členom 4(3).	Število ranljivih gospodinjstev (enota: gospodinjstva)
37			Število ranljivih uporabnikov prevoza (enota: gospodinjstva)
Kazalniki rezultatov
38			Povprečna začasna neposredna dohodkovna podpora na ranljivo gospodinjstvo in ranljivega uporabnika prevoza	Kazalnik kaže povprečni znesek začasne neposredne dohodkovne podpore, prejete na ranljivo gospodinjstvo in ranljivega uporabnika prevoza v okviru Sklada.	EUR/gospodinjstvo (stavbni sektor)
39	EUR/gospodinjstvo (sektor cestnega prevoza)
(1) UL L 357, 27.10.2020, str. 35.

PRILOGA V

Predloga za socialne načrte za podnebje iz člena 6(7)

Kazalo
1.	SPLOŠNI PREGLED SOCIALNEGA NAČRTA ZA PODNEBJE IN POSTOPEK ZA NJEGOVO PRIPRAVO
1.1	Povzetek
1.2	Pregled sedanjega stanja politike
1.3	Javni postopek posvetovanja
2.	OPIS UKREPOV IN NALOŽB, MEJNIKOV IN CILJEV
2.1.	KOMPONENTA [1][2]: [stavbni sektor][prevozni sektor]
(i)	Opis komponente
(ii)	Opis ukrepov in naložb v zvezi s komponento
(iii)	Načelo, da se ne škoduje bistveno
(iv)	Mejniki, cilji in časovnica
(v)	Financiranje in stroški
(vi)	Utemeljitev za subjekte upravičence, ki niso ranljiva gospodinjstva, ranljiva mikropodjetja in ranljivi uporabniki prevoza (če je ustrezno)
(vii)	Predvideni skupni stroški komponente
(viii)	Scenarij v primeru poznejšega začetka uporabe sistema trgovanja z emisijami
2.2	KOMPONENTA [3]: neposredna dohodkovna podpora
(i)	Opis komponente
(ii)	Opis ukrepov v zvezi s komponento
(iii)	Mejniki in cilji za ukrepe neposredne dohodkovne podpore
(iv)	Utemeljitev ukrepov
(v)	Stroški ukrepov
(vi)	Utemeljitev za subjekte upravičence, ki niso ranljiva gospodinjstva in ranljivi uporabniki prevoza (če je ustrezno)
(vii)	Predvideni strošek načrta za komponento „začasna neposredna dohodkovna podpora“
(viii)	Scenarij v primeru poznejšega začetka uporabe sistema trgovanja z emisijami
2.3	Tehnična pomoč
2.4	Prerazporeditve v programe v okviru deljenega upravljanja
2.5	Predvideni skupni stroški načrta
3	ANALIZA IN SPLOŠNI UČINEK
3.1.	Opredelitev pojmov
3.2.	Pričakovani učinek na ranljive skupine
3.3.	Pričakovani učinek načrtovanih ukrepov in naložb
4.	KOMPLEMENTARNOST, DODATNOST IN IZVAJANJE NAČRTA
4.1	Spremljanje in izvajanje načrta
4.2	Usklajenost z drugimi pobudami
4.3	Komplementarnost financiranja
4.4	Dodatnost
4.5	Geografske posebnosti
4.6	Preprečevanje korupcije, goljufij in nasprotij interesov
4.7	Informiranje, komuniciranje in prepoznavnost

1. SPLOŠNI PREGLED SOCIALNEGA NAČRTA ZA PODNEBJE IN POSTOPEK ZA NJEGOVO PRIPRAVO

1.1 Povzetek

Opis konteksta zelenega prehoda v državi članici, s posebnim poudarkom na glavnih izzivih, povezanih s socialnimi posledicami vključitve emisij toplogrednih plinov iz stavbnega sektorja in sektorja cestnega prevoza na področje uporabe Direktive 2003/87/ES, ter na kakšen način se bo mogoče z načrtom odzvati nanje.

Preglednica, v kateri so skupaj s predvidenimi skupnimi stroški načrta, vključno s prispevkom iz Sklada, nacionalnim prispevkom in sredstvi iz programov v okviru deljenega upravljanja, ki se prerazporedijo v Sklad, povzeti glavni cilji načrta ki so na podlagi spodnje predloge razdeljeni na tri področja ukrepanja: ukrepi in naložbe za stavbni sektor, ukrepi za sektor cestnega prevoza ter ukrepi za neposredno dohodkovno podporo:

Področje ukrepanja	Skupni stroški (absolutni stroški in % skupnega financiranja) po viru financiranja	Pregled glavnih načrtovanih ukrepov in naložb	Cilji ukrepov in naložb	Učinek ukrepov in naložb
Področje ukrepanja		Pregled glavnih načrtovanih ukrepov in naložb	Cilji ukrepov in naložb	Zmanjšanje števila ranljivih gospodinjstev in ranljivih uporabnikov prevoza (enota: gospodinjstva)	Zmanjšanje emisij CO2
Stavbni sektor
Sektor cestnega prevoza
Začasna neposredna dohodkovna podpora
Tehnična pomoč (člen 8(3))
Prispevek k Instrumentu za tehnično podporo (člen 11(3))
Prispevek v oddelek za države članice v okviru InvestEU (člen 11(3))

1.2 Pregled sedanjega stanja politike

Informacije o sedanjih nacionalnih energetskih in podnebnih politikah ter o tem, kako so prenesene v prakso v nacionalnem okviru, s posebnim poudarkom na stavbnem in prevoznem sektorju ter v zvezi z najbolj ranljivimi skupinami.

1.3 Javni postopek posvetovanja

Povzetek postopka posvetovanja – kot se izvaja v skladu z nacionalnim pravnim okvirom – lokalnih in regionalnih organov, socialnih partnerjev, organizacij civilne družbe, mladinskih organizacij in drugih ustreznih deležnikov za pripravo in, kadar je na voljo, izvajanje načrta; zajeti so obseg, vrsta in časovni razpored dejavnosti posvetovanja ter način, na katerega se v načrtu odražajo stališča deležnikov.

2. OPIS UKREPOV IN NALOŽB, MEJNIKOV IN CILJEV

Informacije za vsako komponento za tri področja načrta, ločeno:

—

stavbni sektor

—

sektor cestnega prevoza

—

začasna neposredna dohodkovna podpora

Komponenta lahko vključuje več podkomponent s poudarkom na posebnem izzivu ali potrebi. Vsaka komponenta ali podkomponenta lahko vključuje enega ali več tesno povezanih ali medsebojno odvisnih ukrepov ali naložb.

2.1 KOMPONENTA [1][2]: [stavbni sektor][prevozni sektor]

Informacije o komponenti:

(i) Opis komponente

Okvirček s povzetkom:

Okvirček s povzetkom za komponento [1][2] [gradbeni sektor][prevozni sektor]

Področje ukrepanja: [stavbni sektor][prevozni sektor]

Cilj:

Ukrepi in naložbe:

Predvideni skupni stroški: xx EUR, od tega

Stroški, za katere se zahteva, da se krijejo iz Sklada: xx EUR

Stroški, ki se krijejo z nacionalnim prispevkom: xx EUR

(ii) Opis ukrepov in naložb v zvezi s komponento

Podroben opis komponente ter njenih specifičnih ukrepov in naložb in njihovih medsebojnih povezav in sinergij, v katerem je zajeto naslednje:

—

jasna in z dokazi podprta analiza obstoječih izzivov ter kako se rešujejo z ukrepi in naložbami;

—

narava, vrsta in velikost ukrepa ali naložbe, kar lahko vključuje dodatne ukrepe tehnične podpore v skladu s členom 11(4), z navedbo, ali gre za novost ali za že obstoječi ukrep ali naložbo, ki naj bi se razširila s podporo iz Sklada;

—

podrobne informacije o cilju ukrepa ali naložbe in o tem, koga ali kaj ta ukrep ali naložba zadeva; obrazložitev, kako naj bi ukrep in naložba učinkovito prispevala k doseganju ciljev Sklada v splošnem okviru ustreznih politik države članice in kako bosta zmanjšala odvisnost od fosilnih goriv;

—

opis, kako se ukrep ali naložba izvajata (načini izvajanja) – to se nanaša na upravno zmogljivost države članice na centralni ter po potrebi regionalni in lokalni ravni –, in obrazložitev, kako se bodo sredstva pravočasno porabila ter kako se pretakajo na podnacionalne ravni, če je to ustrezno;

—

po potrebi obrazložitev, kako naj bi ukrep ali naložba prispevala k odpravi neenakosti spolov;

—

časovnica za ukrep ali naložbo; časovni razpored postopnega zmanjšanja podpore, kar zadeva to podporo v zvezi z nizkoemisijskimi vozili.

(iii) Načelo, da se ne škoduje bistveno

Informacije o tem, kako ukrepi in naložbe iz komponente sledijo načelu, da se ne škoduje bistveno, v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852. Komisija bo na podlagi člena 6(5) te uredbe priskrbela tehnične smernice.

(iv) Mejniki, cilji in časovnica

Informacije o vseh mejnikih in ciljih, iz katerih bo razviden napredek pri izvajanju ukrepov in naložb te komponente, in sicer:

—

zakaj sta bila izbrana ta specifični mejnik ali cilj;

—

kaj mejnik ali cilj merita;

—

kako se bo to merilo, kakšna metodologija in vir bosta uporabljena ter kako se bo objektivno preverjalo, ali sta bila mejnik ali cilj pravilno dosežena;

—

kaj je vzeto za izhodišče (izhodiščno točko) in kakšno raven ali specifično točko je treba doseči;

—

do kdaj bo to doseženo (za četrtletje in za leto);

—

kdo in katera institucija bo odgovoren oziroma odgovorna za izvajanje, merjenje in poročanje.

Preglednica mejnikov, ciljev in časovnice za komponente, ki vsebuje naslednje informacije:

Zaporedna številka

Ime ukrepa/naložbe

Mejnik ali cilj

Ime mejnika/cilja

Kvalitativni kazalniki

(mejniki)

Kvantitativni kazalniki (cilji)

Časovnica za dokončanje

Opis vseh mejnikov in ciljev

Enota ukrepa/naložbe

Izhodišče

Cilj

Četrtletje

Leto

(v) Financiranje in stroški

Informacije in obrazložitev v zvezi s predvidenimi skupnimi stroški komponente ter za vsak ukrep in naložbo, podprte z ustrezno utemeljitvijo, vključno z naslednjim:

—

uporabljeno metodologijo, osnovnimi predpostavkami (npr. o stroških na enoto, vhodnih stroških) in utemeljitvijo teh predpostavk;

—

okvirnim splošnim časovnim razporedom, v okviru katerega naj bi ti stroški nastali;

—

informacijami o nacionalnem prispevku k skupnim stroškom ukrepov in naložb;

—

vsemi informacijami o financiranju, ki je ali bi lahko bilo predvideno iz drugih instrumentov Unije v zvezi z isto komponento;

—

vsemi informacijami o predvidenem financiranju iz zasebnih virov in o ciljni stopnji finančnega vzvoda, če je to ustrezno;

—

utemeljitvijo verodostojnosti in razumnosti predvidenih stroškov, po potrebi ob upoštevanju nacionalnih posebnosti.

(vi) Utemeljitev za subjekte upravičence, ki niso ranljiva gospodinjstva, ranljiva mikropodjetja in ranljivi uporabniki prevoza (če je ustrezno)

Če se podpora iz Sklada zagotavlja prek javnih ali zasebnih subjektov, ki niso ranljiva gospodinjstva, ranljiva mikropodjetja ali ranljivi uporabniki prevoza, obrazložitev, katere ukrepe ali naložbe bodo ti subjekti uresničili ter kako bodo ti ukrepi in naložbe nazadnje koristili ranljivim gospodinjstvom, ranljivim mikropodjetjem in ranljivim uporabnikom prevoza.

Če se podpora iz Sklada zagotavlja prek finančnih posrednikov, opis ukrepov, s katerimi namerava država članica sprejeti za zagotovitev, da finančni posredniki celotno korist prenesejo na končne prejemnike.

(vii) Predvideni skupni stroški komponente

Izpolniti preglednico predvidenega stroška ukrepov in naložb, vključenih v komponento, v skladu s spodnjo predlogo:

Zaporedna številka	Povezani ukrep (ukrep ali naložba)	Ustrezno časovno obdobje		Predvideni stroški, za katere se zahteva financiranje iz Sklada
		Ustrezno časovno obdobje		Skupaj zahtevano	Če je na voljo: razčlenitev po letih
		Od (datum)	Do (datum)	Znesek (v mio. EUR)	2026	2027	2028	2029	2030	2031	2032

(viii) Scenarij v primeru poznejšega začetka uporabe sistema trgovanja z emisijami

Opis in količinska opredelitev prilagoditev ukrepov, naložb, mejnikov, ciljev, zneska nacionalnega prispevka in vseh drugih ustreznih elementov načrta, potrebnih zaradi odloga začetka uporabe sistema trgovanja z emisijami, vzpostavljenega na podlagi poglavja IVa Direktive 2003/87/ES, v skladu s členom 30k navedene direktive.

Ločena različica okvirčka s povzetkom, tabele mejnikov, ciljev in časovnice ter tabele predvidenih stroškov.

2.2 KOMPONENTA [3]: neposredna dohodkovna podpora

Informacije o komponenti za neposredno dohodkovno podporo:

(i) Opis komponente

Okvirček s povzetkom:

Okvirček s povzetkom za komponento [3] – neposredna dohodkovna podpora

Področje ukrepanja: neposredna dohodkovna podpora

Cilj:

Ukrepi:

Predvideni skupni stroški: xx EUR, od tega

Stroški, za katere se zahteva, da se krijejo iz Sklada: xx EUR

Stroški, ki se krijejo z nacionalnim prispevkom: xx EUR

(ii) Opis ukrepov v zvezi s komponento

Podroben opis komponente ter njenih specifičnih ukrepov in njihovih medsebojnih povezav in sinergij, v katerega je med drugim vključeno naslednje:

—

jasna in z dokazi podprta analiza obstoječih izzivov in načinov reševanja teh izzivov ter cilji podpore;

—

narava, vrsta in velikost podpore;

—

podrobne informacije o končnih prejemnikih podpore in o merilih za opredelitev teh prejemnikov;

—

časovnica za zmanjšanje neposredne dohodkovne podpore v skladu s časovnico Sklada, vključno s konkretnim končnim datumom za podporo;

—

po potrebi obrazložitev, kako naj bi podpora prispevala k odpravi neenakosti spolov;

—

opis izvajanja podpore;

—

informacije o nacionalnem prispevku k stroškom ukrepov.

(iii) Mejniki in cilji za ukrepe neposredne dohodkovne podpore

Informacije o vseh mejnikih in ciljih, ki bodo odražali napredek pri izvajanju te komponente, in sicer:

—

zakaj sta bila izbrana ta specifični mejnik ali cilj;

—

kaj mejnik ali cilj merita;

—

kako se bo to merilo, kakšna metodologija in vir bosta uporabljena ter kako se bo objektivno preverjalo, ali sta bila mejnik ali cilj pravilno dosežena;

—

kaj je vzeto za izhodišče (izhodiščno točko) in kakšno raven ali specifično točko je treba doseči;

—

do kdaj bo to doseženo;

—

kdo in katera institucija bo odgovoren oziroma odgovorna za izvajanje, merjenje in poročanje.

Preglednica mejnikov, ciljev in časovnice za ukrepe začasne neposredne dohodkovne podpore (na podlagi spodnje predloge):

Zaporedna številka

Ukrep

Mejnik ali cilj

Ime mejnika/cilja

Kvalitativni kazalniki

(mejniki)

Kvantitativni kazalniki (cilji)

Časovnica za dokončanje

Opis vseh mejnikov in ciljev

Enota ukrepa

Izhodišče

Cilj

Četrtletje

Leto

(iv) Utemeljitev ukrepov

Utemeljitev, zakaj je začasna neposredna dohodkovna podpora potrebna na podlagi meril iz členov 6(1) in 8(2):

—

kvantitativna ocena in kvalitativna obrazložitev, kako naj bi ukrepi načrta zmanjšali energetsko revščino in prevozno revščino ter ranljivost gospodinjstev in uporabnikov prevoza ob povišanju cen cestnega prevoza in goriva za ogrevanje;

—

utemeljitev predlagane časovnice za začasno zmanjšanje neposredne dohodkovne podpore in obrazložitev, v katerih okoliščinah se ta podpora preneha uporabljati;

—

opis, kako so strukturni ukrepi in naložbe namenjeni tudi skupinam prejemnikov začasne neposredne dohodkovne podpore, da bi jim učinkovito pomagali iz energetske revščine in prevozne revščine, ter opis, kako se začasna neposredna dohodkovna podpora dopolnjuje s strukturnimi ukrepi in naložbami, da bi podprli ranljiva gospodinjstva in ranljive uporabnike prevoza.

(v) Stroški ukrepov

Informacije o predvidenih skupnih stroških komponente, podprte z ustrezno utemeljitvijo, vključno z naslednjim:

—

uporabljeno metodologijo, osnovnimi predpostavkami in utemeljitvijo teh predpostavk;

—

primerjalnimi podatki o dejanskem strošku, če so bili podobni podporni ukrepi izvedeni že v preteklosti;

—

vsemi informacijami o financiranju, ki je ali bi lahko bilo predvideno iz drugih instrumentov Unije v zvezi z isto podporo;

—

ustrezno podrobno utemeljitvijo verodostojnosti in razumnosti predvidenih stroškov, vključno z vsemi uporabljenimi podatki ali dokazi, priloženimi načrtu.

(vi) Utemeljitev za subjekte upravičence, ki niso ranljiva gospodinjstva in ranljivi uporabniki prevoza (če je ustrezno)

Če se podpora iz Sklada zagotavlja prek javnih ali zasebnih subjektov, ki niso ranljiva gospodinjstva ali ranljivi uporabniki prevoza, obrazložitev, kakšne ukrepe bodo ti subjekti uresničili ter kako bodo ti ukrepi nazadnje koristili ranljivim gospodinjstvom in ranljivim uporabnikom prevoza.

Če se podpora iz Sklada zagotavlja prek finančnih posrednikov, opis ukrepov, ki jih namerava država članica sprejeti za zagotovitev, da finančni posredniki celotno korist prenesejo na končne prejemnike.

(vii) Predvideni strošek načrta za komponento „začasna neposredna dohodkovna podpora“

Izpolniti preglednico predvidenega stroška podpore, vključene v komponento, na podlagi spodnje predloge:

Zaporedna številka	Vrsta podpore	Ustrezno časovno obdobje		Predvideni stroški, za katere se zahteva financiranje iz Sklada
		Ustrezno časovno obdobje		Skupaj zahtevano	Če je na voljo: razčlenitev po letih
		Od (datum)	Do (datum)	Znesek (v mio. EUR)	2026	2027	2028	2029	2030	2031	2032

(viii) Scenarij v primeru poznejšega začetka uporabe sistema trgovanja z emisijami

Opis in količinska opredelitev prilagoditev ukrepov, naložb, mejnikov, ciljev, zneska nacionalnega prispevka in vseh drugih ustreznih elementov načrta, potrebnih zaradi odloga začetka sistema trgovanja z emisijami, vzpostavljenega na podlagi poglavja IVa Direktive 2003/87/ES v skladu s členom 30k navedene direktive.

Ločena različica okvirčka s povzetkom, tabele mejnikov, ciljev in časovnega razporeda ter tabele predvidenih stroškov.

2.3 Tehnična pomoč

Opis ukrepov tehnične pomoči, ki bodo vključeni za učinkovito upravljanje in izvajanje ukrepov in naložb iz načrta, v skladu s členom 8(3), med drugim:

—

narave, vrste in obsega ukrepov tehnične pomoči;

—

predvidenih stroškov ukrepov tehnične pomoči.

2.4 Prerazporeditve v programe v okviru deljenega upravljanja

Če naj bi se sredstva prerazporedila iz Sklada v sklade v okviru deljenega upravljanja v skladu s členom 11(2), navedba, v katere programe bodo ta sredstva prerazporejena in v skladu s katero časovnico, ter navedba, kako naj bi se ukrepi in naložbe, ki se izvajajo v okviru teh programov, skladali s cilji iz člena 3, vključno s tem, ali spadajo med ukrepe in naložbe iz člena 8.

2.5 Predvideni skupni stroški načrta

Predvideni skupni stroški načrta, vključno z vsemi zneski, danimi na voljo za dodatno tehnično podporo v skladu s členom 11(4) te uredbe, znesek gotovinskega prispevka za oddelek za države članice na podlagi ustreznih določb Uredbe (EU) 2021/523 in vsi zneski, dani na voljo za dodatno tehnično pomoč v skladu s členom 8(3) te uredbe.

Navedba nacionalnega prispevka k skupnim stroškom njenega načrta, vključno z navedbo vseh sredstev, ki naj bi se prerazporedila v Sklad iz programov v okviru deljenega upravljanja v skladu s členom 11(1) te uredbe, in vseh sredstev, ki naj bi se prerazporedila iz Sklada v programe v okviru deljenega upravljanja v skladu s členom 11(2) te uredbe.

Opis, kako so stroški skladni z načelom stroškovne učinkovitosti in sorazmerni s pričakovanim učinkom načrta.

Izpolniti preglednico, v kateri je povzet strošek Sklada po viru financiranja, na podlagi spodnje predloge):

Skupni stroški socialnega načrta za podnebje	Osnovni scenarij	V primeru člena 30k Direktive 2003/87/ES
PREDVIDENI SKUPNI STROŠKI NAČRTA, od tega	XXX EUR	XXX EUR
Krito iz Sklada	XXX EUR	XXX EUR
Nacionalni prispevek	XXX EUR	XXX EUR
Prerazporeditve iz programov deljenega upravljanja	XXX EUR	XXX EUR
(Prerazporeditve v programe deljenega upravljanja)	-XXX EUR	-XXX EUR

3. ANALIZA IN SPLOŠNI UČINEK

3.1 Opredelitev pojmov

Obrazložitev, kako naj se opredelitvi energetske revščine in prevozne revščine uporabljata na nacionalni ravni.

3.2 Pričakovani učinek na ranljive skupine

Ocena verjetnih učinkov povišanja cen zaradi sistema trgovanja z emisijami, vzpostavljenega na podlagi poglavja IVa Direktive 2003/87/ES, na gospodinjstva in zlasti na pojavnost energetske in prevozne revščine ter na mikropodjetja; zlasti oceno števila in opredelitev ranljivih gospodinjstev, ranljivih mikropodjetij in ranljivih uporabnikov prevoza. Ti učinki se preučijo na ustrezni teritorialni ravni, ki jo določi vsaka država članica, ob upoštevanju nacionalnih posebnosti in vidikov, kot so dostop do javnega prevoza in osnovnih storitev, in določitvi najbolj prizadetih območij.

Opis metodologije, uporabljene v ocenah, pri čemer je treba zagotoviti, da se ocene izračunajo z zadostno stopnjo regionalne razčlenitve.

3.3 Pričakovani učinek načrtovanih ukrepov in naložb

Ocena pričakovanih učinkov ukrepov in naložb, načrtovanih v oddelku 2, na emisije toplogrednih plinov ter energetsko in prevozno revščino v primerjavi z zgoraj opisanim izhodiščem.

Opis metodologije, uporabljene pri ocenah.

Kvalitativna in kvantitativna tabela učinka na načrt, na podlagi spodnje predloge:

Komponenta	Opis pričakovanih učinkov komponente na: (vrednost vključuje ustrezne kvantitativne kazalnike)
Komponenta	Energetska učinkovitost	Prenova stavb	Brezemisijska in nizkoemisijska mobilnost in prevoz	Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov	Zmanjšanje števila ranljivih gospodinjstev in ranljivih uporabnikov prevoza (enota: gospodinjstva)
Splošni načrt
Stavbni sektor
Sektor cestnega prevoza

Komponenta	Količinska opredelitev učinka (če je na voljo) tj. razlika od politično nevtralnega izhodišča v odstotkih
	Kratkoročno (3 leta vnaprej)			Srednjeročno (do konca načrta)
	Emisije toplogrednih plinov	Energetsko revna gospodinjstva	Gospodinjstva, ki se soočajo s prevozno revščino	Emisije toplogrednih plinov	Energetsko revna gospodinjstva	Gospodinjstva, ki se soočajo s prevozno revščino
Splošni načrt
Stavbni sektor
Sektor cestnega prevoza

Kvalitativna in kvantitativna tabela pričakovanega učinka ukrepov začasne neposredne dohodkovne podpore na zmanjšanje števila ranljivih gospodinjstev in ranljivih uporabnikov prevoza ter gospodinjstev, ki se soočajo z energetsko in prevozno revščino (na podlagi spodnje predloge):

Komponenta: neposredna dohodkovna podpora
Zmanjšanje števila ranljivih gospodinjstev in ranljivih uporabnikov prevoza	Opis pričakovanih učinkov
	Ocena pričakovanih učinkov; enota: gospodinjstva
Zmanjšanje števila gospodinjstev, ki se soočajo z energetsko in prevozno revščino	Opis pričakovanih učinkov
	Ocena pričakovanih učinkov; enota: gospodinjstva

4. KOMPLEMENTARNOST, DODATNOST IN IZVAJANJE NAČRTA

Ta del se nanaša na celotni načrt. Različna, spodaj navedena merila je treba utemeljiti za načrt kot celoto.

4.1 Spremljanje in izvajanje načrta

Obrazložitev, kako država članica namerava izvesti predlagane ukrepe in naložbe, s poudarkom na ureditvah in časovnem razporedu spremljanja in izvajanja načrta, po potrebi vključno z ukrepi, potrebnimi za uskladitev s členom 21.

4.2 Usklajenost z drugimi pobudami

Obrazložitev, kako je načrt skladen z informacijami, ki jih vsebuje, in zavezami, ki jih je država članica sprejela v okviru drugih ustreznih načrtov in skladov, ter medsebojni vpliv različnih načrtov v prihodnje, kot je določeno v členu 6(3) in členu 16(3), točka (b)(iii).

4.3 Komplementarnost financiranja

Informacije o obstoječem ali načrtovanem financiranju ukrepov in naložb iz drugih virov Unije ter mednarodnih, javnih ali po potrebi zasebnih virov, ki prispevajo k ukrepom in naložbam iz načrta, vključno z informacijami o začasni neposredni dohodkovni podpori, na podlagi člena 6(1), točka (c).

4.4 Dodatnost

Obrazložitev in utemeljitev, kako so novi ali obstoječi ukrepi ali naložbe dodaten element in ne nadomeščajo tekočih nacionalnih proračunskih odhodkov na podlagi člena 13(2), vključno s tovrstnima razlago in utemeljitvijo v zvezi z ukrepi in naložbami, vključenimi v načrt v skladu s členom 4(5).

4.5 Geografske posebnosti

Obrazložitev, kako so v načrtu upoštevane geografske posebnosti, kot so otoki, najbolj oddaljene regije in ozemlja, podeželska ali oddaljena območja, manj dostopna periferija, gorska območja ali območja, ki zaostajajo.

4.6 Preprečevanje korupcije, goljufij in nasprotij interesov

Sistem za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in nasprotij interesov pri uporabi sredstev, zagotovljenih v okviru Sklada, ter ureditve, katerih cilj je preprečevanje dvojnega financiranja iz Sklada in drugih programov Unije v skladu s členom 21 in Prilogo III, vključno s sredstvi, ki se v skladu s členom 9 zagotavljajo prek javnih ali zasebnih subjektov, ki niso ranljiva gospodinjstva, ranljiva mikropodjetja in ranljivi uporabniki prevoza.

4.7 Informiranje, komuniciranje in prepoznavnost

Skladnost z določbami iz člena 23, ki se nanašajo na javni dostop do podatkov, z navedbo spletnega mesta, na katerem bodo podatki objavljeni, ter ukrepi informiranja, komuniciranja, in prepoznavnosti.

Oris načrtovane nacionalne komunikacijske strategije za ozaveščanje javnosti o financiranju Unije.

( 1 ) Direktiva (EU) 2023/1791 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o energetski učinkovitosti in spremembi Uredbe (EU) 2023/955 (UL L 231, 20.9.2023, str. 1).

( 2 ) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

( 3 ) Uredba (EU) 2019/1700 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. oktobra 2019 o ustanovitvi skupnega okvira za evropsko statistiko v zvezi z osebami in gospodinjstvi na podlagi podatkov na individualni ravni, zbranih z vzorci, spremembi uredb (ES) št. 808/2004, (ES) št. 452/2008 in (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES) št. 577/98 (UL L 261 I, 14.10.2019, str. 1).

( 4 ) Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).

( 5 ) Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (UL L 158, 14.6.2019, str. 125).

( 6 ) Uredba (EU) 2019/631 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila ter razveljavitvi uredb (ES) št. 443/2009 in (EU) št. 510/2011 (prenovitev) (UL L 111, 25.4.2019, str. 13).

( 7 ) Uredba (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. februarja 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za tehnično podporo (UL L 57, 18.2.2021, str. 1).

( 8 ) Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30).

( 9 ) Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (UL L 120, 15.5.2009, str. 5).

( 10 ) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

( 11 ) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

( 12 ) Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56).

( 13 ) Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 156, 19.6.2018, str. 26).

( *1 ) Uredba (EU) 2023/955 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o vzpostavitvi Socialnega sklada za podnebje in spremembi Uredbe (EU) 2021/1060 (UL L 130, 16.5.2023, str. 1).“.

( 14 ) Direktiva (EU) 2023/959 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o spremembi Direktive 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji ter Sklepa (EU) 2015/1814 o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov (glej stran 134 tega Uradnega lista).

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	DIREKTIVA (EU) 2023/1791 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. septembra 2023	L 231	1	20.9.2023