vstavijo se naslednji členi:

„Člen 6a

Cilji napolnjenosti in krivulje polnjenja

Ob upoštevanju odstavkov 2 do 5, države članice za skupno zmogljivost vseh podzemnih skladišč plina, ki se nahajajo na njihovem ozemlju in so neposredno povezana s tržnim območjem na njihovem ozemlju, in za skladišča, navedena v Prilogi Ib, dosežejo do 1. novembra vsako leto naslednje cilje napolnjenosti:

(a)

za leto 2022: 80 %;

(b)

od leta 2023: 90 %;

Za namen izpolnjevanja zahtev iz tega odstavka države članice upoštevajo cilj zagotavljanja zanesljivosti oskrbe s plinom v Uniji v skladu s členom 1.

Ne glede na odstavek 1 in brez poseganja v obveznosti drugih držav članic, da napolnijo zadevna podzemna skladišča plina, je cilj napolnjenosti za vsako državo članico, v kateri se nahajajo podzemna skladišča plina, zmanjšan na količino, ki ustreza 35 % povprečne letne porabe plina v predhodnih petih letih za to državo članico.

Ne glede na odstavek 1 in brez poseganja v obveznosti drugih držav članic, da napolnijo zadevna podzemna skladišča plina, se cilj napolnjenosti za vsako državo članico, v kateri se nahajajo podzemna skladišča plina, zmanjša za količino, ki je bila v referenčnem obdobju 2016–2021 dobavljena tretjim državam, če je bila povprečna dobavljena količina v obdobju praznjenja skladišč plina (oktober–april) več kot 15 TWh na leto.

Za podzemna skladišča plina, navedena v Prilogi Ib, se uporabljajo cilji napolnjenosti v skladu z odstavkom 1 in krivulje polnjenja v skladu z odstavkom 7. Podrobnosti obveznosti za vsako državo članico bodo določene v dvostranskem sporazumu v skladu s Prilogo Ib.

Država članica lahko delno doseže cilj napolnjenosti z upoštevanjem UZP, ki je fizično skladiščen in na voljo v njenih obratih za UZP, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

plinski sistem vključuje znatno zmogljivost skladiščenja UZP, ki letno predstavlja več kot 4 % povprečne nacionalne porabe v predhodnih petih letih;

(b)

država članica je dobaviteljem plina naložila obveznost skladiščenja minimalnih količin plina v podzemnih skladiščih plina in/ali obratih za UZP v skladu s členom 6b(1), točka (a).

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da dosežejo vmesne cilje ali da zagotovijo, da so ti doseženi, kot sledi:

(a)

za leto 2022: določeni v Prilogi Ia; in

(b)

od leta 2023: v skladu z odstavkom 7.

Za leto 2023 in naslednja leta vsaka država članica s podzemnimi skladišči plina do 15. septembra prejšnjega leta Komisiji v zbirni obliki predloži osnutek krivulje polnjenja z vmesnimi cilji za februar, maj, julij in september, vključno s tehničnimi informacijami, za podzemna skladišča plina na svojem ozemlju in neposredno povezana z njenim tržnim območjem. Krivulja polnjenja in vmesni cilji temeljijo na povprečni stopnji polnjenja v predhodnih petih letih.

Za države članice, za katere je cilj napolnjenosti v skladu z odstavkom 2 znižan na 35 % njihove povprečne letne porabe plina, se vmesni cilji krivulje polnjenja ustrezno znižajo.

Komisija na podlagi tehničnih informacij, ki jih zagotovi vsaka država članica, in ob upoštevanju ocene KSP sprejme izvedbene akte za določitev krivulje polnjenja za vsako državo članico. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18a(2). Ti izvedbeni akti se po potrebi in tudi kadar država članica predloži posodobljen osnutek krivulje polnjenja, sprejmejo do 15. novembra predhodnega leta. Temeljijo na oceni splošne zanesljivosti oskrbe s plinom ter razvoja povpraševanja po plinu in oskrbe z njim v Uniji in posameznih državah članicah ter se določijo na način, ki zagotavlja zanesljivost oskrbe s plinom, hkrati pa preprečuje nepotrebna bremena za države članice, udeležence na trgu plina, operaterje skladiščnih sistemov ali odjemalce ter neupravičeno ne izkrivlja konkurence med skladišči, ki se nahajajo v sosednjih državah članicah.

Kadar država članica v katerem koli letu zaradi posebnih tehničnih značilnosti enega ali več podzemnih skladišč plina na svojem ozemlju, na primer izjemno nizke stopnje vbrizgavanja, do 1. novembra ni zmožna doseči cilja napolnjenosti, ga lahko doseže do 1. decembra. Država članica o tem obvesti Komisijo do 1. novembra in navede razloge za zamudo.

Cilj napolnjenosti se ne uporablja, kadar Komisija na zahtevo ene oziroma več držav članic, ki so razglasile izredne razmere na nacionalni ravni, razglasi izredne razmere na regionalni ravni ali ravni Unije na podlagi člena 12 in dokler takih razmer ne prekliče.

10.

Pristojni organ vsake države članice stalno spremlja skladnost s krivuljo polnjenja in o tem redno poroča KSP. Če je raven napolnjenosti v določeni državi članici za več kot pet odstotnih točk nižja od ravni krivulje polnjenja, pristojni organ brez odlašanja sprejme učinkovite ukrepe za povečanje ravni napolnjenosti. Države članice o sprejetih ukrepih obvestijo Komisijo in KSP.

11.

V primeru, da država članica znatno in trajno odstopa od krivulje napolnjenosti, kar ogroža doseganje cilja napolnjenosti, ali v primeru, da odstopa od cilja napolnjenosti, Komisija po posvetovanju s KSP in zadevnimi državami članicami tej državi članici ali drugim zadevnim državam članicam izda priporočilo o ukrepih, ki bi jih bilo treba nemudoma sprejeti.

Kadar se odstopanje v enem mesecu od prejema priporočila Komisije ne zmanjša bistveno, Komisija po posvetovanju s KSP in z zadevno državo članico kot skrajni ukrep sprejme odločitev, s katero od zadevne države članice zahteva, da sprejme ukrepe za učinkovito odpravo odstopanja, po potrebi tudi enega ali več ukrepov iz člena 6b(1) ali kateri koli drug ukrep za zagotovitev doseganja cilja napolnjenosti na podlagi tega člena.

Komisija pri odločanju o tem, katere ukrepe bo sprejela na podlagi drugega pododstavka, upošteva specifične razmere v zadevnih državah članicah, kot so velikost podzemnih skladišč plina glede na domačo porabo plina, pomen podzemnih skladišč plina za zanesljivost oskrbe s plinom v regiji ter morebitni obstoječi obrati za skladiščenje UZP.

Pri vseh ukrepih, ki jih Komisija sprejme za odpravo odstopanj od krivulje polnjenja ali cilja napolnjenosti za leto 2022, se upošteva kratek časovni okvir za izvajanje tega člena na nacionalni ravni, kar je morda prispevalo k odstopanju od krivulje polnjenja ali cilja napolnjenosti za leto 2022.

Komisija zagotovi, da ukrepi, sprejeti na podlagi tega odstavka:

(a)

ne presegajo tistega, kar je potrebno za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom;

(b)

ne bremenijo nesorazmerno držav članic, udeležencev na trgu plina, operaterjev skladiščnih sistemov ali odjemalcev.

Člen 6b

Izpolnjevanje cilja napolnjenosti

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, vključno z zagotavljanjem finančnih spodbud ali nadomestil za udeležence na trgu, da dosežejo cilje napolnjenosti, določene na podlagi člena 6a. Države članice pri zagotavljanju, da so cilji napolnjenosti doseženi, dajo prednost tržnim ukrepom, kadar je to mogoče.

Kolikor kateri koli ukrepi, določeni v tem členu, spadajo med naloge in pooblastila nacionalnega regulativnega organa na podlagi člena 41 Direktive 2009/73/ES, so za sprejetje teh ukrepov odgovorni nacionalni regulativni organi.

Ukrepi na podlagi tega odstavka lahko vključujejo zlasti:

(a)

zahtevo, da dobavitelji plina skladiščijo minimalne količine plina v skladiščih, vključno v podzemnih skladiščih plina in/ali obratih za skladiščenje UZP, pri čemer se količina določi na podlagi količine plina, ki ga dobavitelji plina dobavljajo zaščitenim odjemalcem;

(b)

zahtevo, da operaterji skladiščnega sistema svoje zmogljivosti z razpisom oddajo udeležencem na trgu;

(c)

zahtevo, da operaterji prenosnih sistemov ali subjekti, ki jih imenuje država članica, kupijo in upravljajo izravnalno zalogo izključno za izvajanje svojih funkcij, ki jih opravljajo kot operaterji prenosnih sistemov, ter po potrebi naložijo obveznost drugim imenovanim subjektom za namene zagotavljanja zanesljivosti oskrbe s plinom v primeru izrednih razmer, kot je navedeno v členu 11(1), točka (c);

(d)

uporabo usklajenih instrumentov, kot so platforme za nakup UZP, z drugimi državami članicami, da bi se čim bolj povečala uporaba UZP ter zmanjšale infrastrukturne in regulativne ovire za skupno uporabo UZP z namenom napolnitve podzemnih skladišč plina;

(e)

uporabo prostovoljnega mehanizma za skupno javno naročanje zemeljskega plina, za kar lahko Komisija do 1. avgusta 2022 po potrebi izda smernice o uporabi takega mehanizma;

(f)

zagotavljanje finančnih spodbud, kot so pogodbe za razliko, za udeležence na trgu, tudi operaterje skladiščnih sistemov, ali zagotavljanje nadomestil udeležencem na trgu, tudi operaterjem skladiščnih sistemov, za izpad prihodkov ali za stroške, ki jih imajo zaradi naloženih obveznosti in jih ni mogoče pokriti s prihodki;

(g)

zahtevo, da imetniki skladiščnih zmogljivosti uporabijo ali sprostijo neizkoriščene rezervirane zmogljivosti, medtem ko je imetnik skladiščnih zmogljivosti, ki skladiščnih zmogljivosti ne uporablja, še vedno obvezan plačati dogovorjeno ceno za celotno trajanje pogodbe o skladiščenju;

(h)

sprejetje učinkovitih instrumentov za nakup in upravljanje strateškega skladiščenja s strani javnih ali zasebnih subjektov, pod pogojem da takšni instrumenti ne izkrivljajo konkurence ali pravilnega delovanja notranjega trga;

(i)

imenovanje posebnega subjekta z nalogo, da doseže cilj napolnjenosti v primeru, da cilj napolnjenosti sicer ne bi bil dosežen;

(j)

zagotavljanje popustov na tarife za skladiščenje;

(k)

zbiranje prihodkov, potrebnih za povračilo kapitalskih in operativnih odhodkov, povezanih z reguliranimi skladišči, v obliki tarif za skladiščenje in posebnih pristojbin, vključenih v tarife za prenos, ki se pobirajo samo od izstopnih točk do končnih odjemalcev v isti državi članici, če prihodki, zbrani s tarifami, niso višji od dovoljenih prihodkov.

Ukrepi, ki jih države članice sprejmejo na podlagi odstavka 1, so omejeni na to, kar je potrebno za doseganje krivulj polnjenja in ciljev napolnjenosti. Biti morajo jasno opredeljeni, pregledni, sorazmerni, nediskriminatorni in preverljivi. Ne smejo neupravičeno izkrivljati konkurence ali pravilnega delovanja notranjega trga plina ali ogroziti zanesljivosti oskrbe s plinom drugih držav članic ali Unije.

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da na učinkovit način zagotovijo uporabo obstoječe infrastrukture na nacionalni in regionalni ravni za izboljšanje zanesljivosti oskrbe s plinom. Ti ukrepi v nobenem primeru ne preprečujejo ali omejujejo čezmejne uporabe skladišč ali obratov za UZP in ne omejujejo čezmejnih prenosnih zmogljivosti, dodeljenih v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2017/459 ( *1 ).

Države članice poleg tega pri sprejemanju ukrepov na podlagi tega člena uporabljajo načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“, hkrati pa še vedno dosegajo cilje svojih zadevnih ukrepov v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta ( *2 ).

Člen 6c

Dogovori o skladiščenju in mehanizem za delitev bremena

Država članica brez podzemnih skladišč plina zagotovi, da imajo udeleženci na trgu v tej državi članici dogovore z operaterji podzemnih skladiščnih sistemov ali drugimi udeleženci na trgu iz držav članic s podzemnimi skladišči plina. S temi dogovori se zagotovi, da se do 1. novembra uporabijo skladiščene količine, ki ustrezajo vsaj 15 % povprečne letne porabe plina v predhodnih petih letih v državi članici brez podzemnih skladišč plina. Kadar pa čezmejne prenosne zmogljivosti ali druge tehnične omejitve preprečujejo državi članici brez podzemnih skladišč plina, da bi v celoti uporabila 15 % teh skladiščenih količin, ta država članica skladišči le tiste količine, ki jih je tehnično mogoče uporabiti.

Če tehnične omejitve državi članici ne omogočajo izpolnitve obveznosti iz prvega pododstavka in je ta država članica uvedla obveznost skladiščenja drugih goriv za nadomestitev plina, se lahko obveznost iz prvega pododstavka izjemoma izpolni z enakovredno obveznostjo, da se namesto plina skladiščijo druga goriva. Zadevna država članica mora dokazati tehnične omejitve in enakovrednost ukrepa.

Z odstopanjem od odstavka 1 lahko država članica brez podzemnih skladišč plina skupaj z eno ali več državami članicami s podzemnimi skladišči plina razvije mehanizem za delitev bremena (v nadaljnjem besedilu: mehanizem za delitev bremena).

Mehanizem za delitev bremena temelji na ustreznih podatkih iz najnovejše ocene tveganja na podlagi člena 7 in upošteva vse naslednje parametre:

(a)

stroške finančne podpore za doseganje ciljev napolnjenosti brez stroškov doseganja katerih koli obveznosti strateškega skladiščenja;

(b)

količine plina, potrebne za zadovoljitev povpraševanja zaščitenih odjemalcev v skladu s členom 6(1);

(c)

vse tehnične omejitve, tudi razpoložljivo podzemno skladiščno zmogljivost, čezmejno tehnično prenosno zmogljivost in stopnje praznjenja.

Države članice Komisijo uradno obvestijo o mehanizmu za delitev bremena do 2. septembra 2022. Če do tega datuma ni dogovora o mehanizmu za delitev bremena, morajo države članice brez podzemnih skladišč plina dokazati, da izpolnjujejo obveznost iz odstavka 1, in o tem uradno obvestiti Komisijo.

Kot prehodni ukrep se lahko države članice brez podzemnih skladišč plina, ki pa imajo podzemna skladišča plina vključena na zadnji seznam projektov skupnega interesa iz Uredbe (EU) 2022/869 Evropskega parlamenta in Sveta ( *3 ), obveznost iz odstavka 1 delno izpolni z upoštevanjem zalog UZP v obstoječih plavajočih skladiščnih enotah, dokler ne začnejo obratovati njihova podzemna skladišča plina.

Države članice brez podzemnih skladišč plina lahko udeležencem na trgu ali operaterjem prenosnih sistemov zagotovijo spodbude ali finančno nadomestilo, kot je ustrezno, za izpad prihodkov ali stroške, ki jih imajo zaradi izpolnjevanja obveznosti skladiščenja na podlagi tega člena in jih ni mogoče pokriti s prihodki, da se zagotovi izpolnjevanje njihovih obveznosti skladiščenja plina v drugih državah članicah na podlagi odstavka 1 ali izvajanje mehanizma za delitev bremena. Če se spodbude ali finančno nadomestilo financirajo z dajatvijo, se ta ne uporabi za čezmejne povezovalne točke.

Ne glede na odstavek 1, kadar ima država članica podzemna skladišča plina, ki se nahajajo na njenem ozemlju in skupna zmogljivost teh skladišč presega letno porabo plina v tej državi članici, države članice brez podzemnih skladišč plina, ki imajo dostop do teh skladišč:

(a)

zagotovijo, da skladiščne količine do 1. novembra ustrezajo vsaj povprečni uporabi skladiščne zmogljivosti v predhodnih petih letih, ki se med drugim določi ob upoštevanju pretoka med sezono praznjenja v predhodnih petih letih iz držav članic, v katerih se skladišča nahajajo; ali

(b)

dokažejo, da je bila skladiščna zmogljivost, ki je enakovredna količini iz obveznosti iz točke (a), rezervirana.

Če lahko država članica brez podzemnega skladišča plina dokaže, da je bila skladiščna zmogljivost, ki je enaka količini, za katero velja obveznost iz točke (a) prvega pododstavka, rezervirana, se uporabi odstavek 1.

Obveznost iz tega odstavka je omejena na 15 % povprečne letne porabe plina v predhodnih petih letih v zadevni državi članici.

Če v Prilogi Ib ni določeno drugače, v primeru podzemnih skladišč plina, ki se nahajajo v eni državi članici, ki niso zajeta v odstavku 5, vendar so neposredno povezana s tržnim območjem druge države članice, ta druga država članica zagotovi, da do 1. novembra skladiščne količine ustrezajo vsaj povprečju skladiščnih zmogljivosti, rezerviranih na zadevni čezmejni točki v predhodnih petih letih.

Člen 6d

Spremljanje in izvrševanje

Operaterji skladiščnih sistemov pristojnemu organu v vsaki državi članici, v kateri se nahajajo zadevna podzemna skladišča plina, in, če je ustrezno, subjektu, ki ga imenuje ta država članica (v nadaljnjem besedilu: imenovani subjekt), sporočijo raven napolnjenosti:

(a)

za leto 2022: na vsakem od vmesnih ciljev iz Priloge Ia ter

▼C1

(b)

od leta 2023: kakor je določeno v členu 6a(7).

▼B

Pristojni organ in, če je ustrezno, imenovani subjekt vsake države članice ob koncu vsakega meseca spremlja raven napolnjenosti podzemnih skladišč plina na svojem ozemlju in o rezultatih brez nepotrebnega odlašanja poroča Komisiji.

Komisija lahko po potrebi povabi tudi Agencijo Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), naj pomaga pri spremljanju.

Komisija na podlagi informacij, ki jih predloži pristojni organ in, če je ustrezno, imenovani subjekt vsake države članice, redno poroča KSP.

KSP Komisiji pomaga pri spremljanju krivulj polnjenja in ciljev napolnjenosti ter zanjo pripravi smernice o ustreznih ukrepih za zagotovitev skladnosti v primeru, da države članice odstopajo od krivulj polnjenja ali ne dosegajo ciljev napolnjenosti.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za doseganje krivulj polnjenja in cilja napolnjenosti ter za zagotovitev, da udeleženci na trgu izpolnjujejo obveznosti skladiščenja, potrebne za njihovo doseganje, tudi z naložitvijo zadostno odvračilnih sankcij in glob tem udeležencem na trgu.

Države članice Komisijo brez odlašanja obvestijo o izvršilnih ukrepih, sprejetih na podlagi tega odstavka.

Kadar se izmenjujejo poslovno občutljive informacije, lahko Komisija skliče sestanke KSP, ki se jih udeležijo samo Komisija in države članice.

Izmenjujejo se zgolj informacije, ki so nujne za spremljanje skladnosti s to uredbo.

Komisija, nacionalni regulativni organi in države članice varujejo zaupnost poslovno občutljivih informacij, prejetih za namene izpolnjevanja svojih obveznosti.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 3a

Certificiranje operaterjev skladiščnih sistemov

Države članice zagotovijo, da vsakega operaterja skladiščnega sistema, vključno s katerim koli operaterjem skladiščnega sistema, ki ga nadzoruje operater prenosnega sistema, certificira v skladu s postopkom iz tega člena nacionalni regulativni organ ali drug pristojni organ, ki ga zadevna država članica imenuje na podlagi člena 3(2) Uredbe (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta ( *5 ) (v nadaljnjem besedilu v vsakem primeru: organ za certificiranje).

Ta člen se uporablja tudi za operaterje skladiščnih sistemov, ki jih nadzorujejo operaterji prenosnih sistemov, ki so že bili certificirani v skladu s pravili o ločevanju iz členov 9, 10 in 11 Direktive 2009/73/ES.

Organ za certificiranje izda osnutek odločitve o certificiranju v zvezi z operaterji skladiščnih sistemov, ki upravljajo podzemna skladišča plina z zmogljivostjo nad 3,5 TWh, kadar so bila vsa skladišča 31. marca 2021 in 31. marca 2022 ne glede na število operaterjev skladiščnih sistemov napolnjena na ravni, ki je v povprečju znašala manj kot 30 % njihove največje zmogljivosti, do 1. februarja 2023 ali v 150 delovnih dneh od datuma prejema uradnega obvestila na podlagi odstavka 9.

Organ za certificiranje si v zvezi z operaterji skladiščnih sistemov iz prvega pododstavka po svojih najboljših močeh prizadeva, da osnutek odločitve o certificiranju izda do 1. novembra 2022.

V zvezi z vsemi drugimi operaterji skladiščnih sistemov organ za certificiranje osnutek odločitve o certificiranju izda do 2. januarja 2024 ali v 18 mesecih od datuma prejema uradnega obvestila na podlagi odstavka 8 ali 9.

Pri obravnavanju tveganja za zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji organ za certificiranje upošteva morebitna tveganja za zanesljivost oskrbe plina na nacionalni ali regionalni ravni ali na ravni Unije ter morebitno zmanjšanje takih tveganj, nastalih med drugim zaradi:

(a)

lastništva, dobave ali drugih poslovnih odnosov, ki bi lahko negativno vplivali na spodbude in sposobnost operaterja skladiščnega sistema, da napolni podzemno skladišče plina;

(b)

pravic in obveznosti Unije v zvezi s tretjo državo, ki izhajajo iz mednarodnega prava ter iz katerega koli sporazuma, sklenjenega z eno ali več tretjimi državami, katerega pogodbenica je Unija in ki obravnava zanesljivost oskrbe z energijo;

(c)

pravic in obveznosti zadevnih držav članic v zvezi s tretjo državo, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih med zadevnimi državami članicami in eno ali več tretjimi državami, če so ti sporazumi v skladu s pravom Unije, ali

(d)

katerih koli drugih posebnih dejstev in okoliščin primera.

Če organ za certificiranje ugotovi, da bi lahko oseba, ki neposredno ali posredno nadzoruje operaterja skladiščnega sistema ali ki pri njem uveljavlja kakršne koli pravice v smislu člena 9 Direktive 2009/73/ES, ogrozila zanesljivost oskrbe z energijo ali bistvene varnostne interese Unije ali katere koli države članice, organ za certificiranje zavrne certificiranje. Organ za certificiranje namesto tega lahko izda odločitev o certificiranju, za katero veljajo pogoji, ki naj bi zagotavljali zadostno zmanjšanje tveganj, ki bi lahko negativno vplivala na polnjenje podzemnih skladišč plina, če se lahko izvedljivost pogojev v celoti zagotovi z učinkovitim izvajanjem in spremljanjem. Taki pogoji lahko vključujejo zlasti zahtevo, da lastnik skladiščnega sistema ali operater skladiščnega sistema prenese upravljanje skladiščnega sistema.

Kadar organ za certificiranje ugotovi, da tveganj za oskrbo s plinom ni mogoče ublažiti s pogoji iz odstavka 4, vključno z zahtevo, da lastnik skladiščnega sistema ali operater skladiščnega sistema prenese upravljanje skladiščnega sistema, in zato zavrne certificiranje:

(a)

od lastnika skladiščnega sistema ali operaterja skladiščnega sistema oziroma katere koli osebe, za katere ugotovi, da bi lahko ogrozile zanesljivost oskrbe z energijo ali bistvene varnostne interese Unije ali katere koli države članice, zahteva, da odsvojijo delež ali pravice, ki jih imajo pri lastništvu skladiščnega sistema ali lastništvu operaterja skladiščnega sistema, in določi rok za tako odsvojitev;

(b)

po potrebi odredi začasne ukrepe, s katerimi zagotovi, da taka oseba do odsvojitve deleža ali pravic ne more izvajati kakršnega koli nadzora ali uveljavljati pravice nad tem lastnikom skladiščnega sistema ali operaterjem skladiščnega sistema, ter

(c)

zagotovi ustrezne izravnalne ukrepe v skladu z nacionalnim pravom.

Organ za certificiranje Komisiji brez odlašanja uradno posreduje osnutek odločitve o certificiranju skupaj z vsemi zadevnimi informacijami.

Komisija organu za certificiranje predloži mnenje o osnutku odločitve o certificiranju v 25 delovnih dneh po uradnem posredovanju. Organ za certificiranje v največji možni meri upošteva mnenje Komisije.

Organ za certificiranje izda odločitev o certificiranju v 25 delovnih dneh od prejema mnenja Komisije.

Pred začetkom obratovanja novo zgrajenega podzemnega skladišča plina je treba operaterja skladiščnega sistema certificirati v skladu z odstavki 1 do 7. Operater skladiščnega sistema organ za certificiranje uradno obvesti o svoji nameri, da bo začel z obratovanjem skladišča.

Operaterji skladiščnih sistemov zadevni organ za certificiranje uradno obvestijo o vseh načrtovanih transakcijah, zaradi katerih bi bilo treba ponovno oceniti njihovo skladnost z zahtevami za certificiranje iz odstavkov 1 do 4.

10.

Organi za certificiranje ves čas redno spremljajo operaterje skladiščnih sistemov glede skladnosti z zahtevami za certificiranje iz odstavkov 1 do 4. Da bi ponovno ocenili skladnost, začnejo postopek certificiranja v kateri koli od naslednjih okoliščin:

(a)

po prejemu uradnega obvestila s strani operaterja skladiščnega sistema na podlagi odstavka 8 ali 9;

(b)

na lastno pobudo, kadar jim je znano, da bi lahko načrtovana sprememba pravic ali vpliva nad operaterjem skladiščnega sistema lahko povzročila neskladnost z zahtevami iz odstavkov 1, 2 in 3;

(c)

na utemeljeno zahtevo Komisije.

11.

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev neprekinjenega obratovanja podzemnih skladišč plina na svojem ozemlju. Ta podzemna skladišča plina lahko prenehajo obratovati le kadar niso izpolnjene tehnične in varnostne zahteve ali kadar organ za certificiranje ugotovi, potem ko je izvedel ocenjevanje in upošteval mnenje ENTSO za plin, da takšno prenehanje ne bo oslabilo zanesljivosti oskrbe s plinom na ravni Unije ali na nacionalni ravni.

Če prenehanje obratovanja ni dovoljeno, se po potrebi sprejmejo ustrezni izravnalni ukrepi.

12.

Komisija lahko izda smernice za uporabo tega člena.

13.

Ta člen se ne uporablja za dele obratov za UZP, ki se uporabljajo za skladiščenje.

Država članica	Vmesni cilj za 1. avgust	Vmesni cilj za 1. september	Vmesni cilj za 1. oktober	Cilj napolnjenosti za 1. november
AT	49 %	60 %	70 %	80 %
BE	49 %	62 %	75 %	80 %
BG	49 %	61 %	75 %	80 %
CZ	60 %	67 %	74 %	80 %
DE	45 %	53 %	80 %	80 %
DK	61 %	68 %	74 %	80 %
ES	71 %	74 %	77 %	80 %
FR	52 %	65 %	72 %	80 %
HR	49 %	60 %	70 %	80 %
HU	51 %	60 %	70 %	80 %
IT	58 %	66 %	73 %	80 %
LV	57 %	65 %	72 %	80 %
NL	54 %	62 %	71 %	80 %
PL	80 %	80 %	80 %	80 %
PT	72 %	75 %	77 %	80 %
RO	46 %	57 %	66 %	80 %
SE	40 %	53 %	67 %	80 %
SK	49 %	60 %	70 %	80 %