To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

UREDBA (EU) 2021/1230 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 14. julija 2021

o čezmejnih plačilih v Uniji

(kodificirano besedilo)

(Besedilo velja za EGP)

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Ta uredba določa pravila o čezmejnih plačilih in preglednosti nadomestil za pretvorbo valut v Uniji.

Ta uredba se v skladu z določbami Direktive (EU) 2015/2366 uporablja za čezmejna plačila, izražena v eurih ali nacionalnih valutah držav članic, ki so priglasile svojo odločitev o razširitvi uporabe te uredbe na svojo nacionalno valuto v skladu s členom 13 te uredbe.

Ne glede na prvi pododstavek tega odstavka se člena 4 in 5 uporabljata za nacionalna in čezmejna plačila, ki so izražena v eurih ali v nacionalni valuti države članice, ki ni euro, in pri katerih se uporabi storitev pretvorbe valut.

Ta uredba se ne uporablja za plačila, ki jih izvršijo ponudniki plačilnih storitev za svoj račun ali v imenu drugih ponudnikov plačilnih storitev.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„čezmejno plačilo“ pomeni elektronsko plačilno transakcijo, ki jo odredi plačnik ali prejemnik plačila, pri čemer se ponudnik plačilnih storitev plačnika in ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila nahajata v različnih državah članicah;

(2)

„nacionalno plačilo“ pomeni elektronsko plačilno transakcijo, ki jo odredi plačnik ali prejemnik plačila oziroma se odredi prek njega, pri čemer se plačnikov ponudnik plačilnih storitev in prejemnikov ponudnik plačilnih storitev nahajata v isti državi članici;

(3)

„plačnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je imetnik plačilnega računa in odredi plačilni nalog v breme plačilnega računa, ali, če plačilni račun ne obstaja, fizično ali pravno osebo, ki izda plačilni nalog;

(4)

„prejemnik plačila“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je predvideni prejemnik sredstev, ki so bila predmet plačilne transakcije;

(5)

„ponudnik plačilnih storitev“ pomeni katero koli od kategorij pravnih oseb iz člena 1(1) Direktive (EU) 2015/2366 ter fizične ali pravne osebe iz člena 32 navedene direktive, ne vključuje pa institucij iz točk 2 do 23 člena 2(5) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ), ki jim je bila odobrena opustitev za države članice, ki se izvaja na podlagi člena 2(5) Direktive (EU) 2015/2366;

(6)

„uporabnik plačilnih storitev“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki uporablja plačilne storitve kot plačnik ali prejemnik plačila ali oboje;

(7)

„plačilna transakcija“ pomeni dejanje pologa, prenosa ali dviga sredstev, ki ga odredi plačnik ali prejemnik plačila oziroma se odredi prek njega, neodvisno od osnovnih obveznosti med plačnikom in prejemnikom plačila;

(8)

„plačilni nalog“ pomeni navodilo plačnika ali prejemnika plačila njegovemu ponudniku plačilnih storitev, s katerim zahteva izvedbo plačilne transakcije;

(9)

„nadomestilo“ pomeni vsak znesek, ki ga ponudnik plačilnih storitev obračuna uporabniku plačilnih storitev in ki je neposredno ali posredno povezan s plačilno transakcijo, vsak znesek, ki ga ponudnik plačilnih storitev ali pogodbena stranka, ki zagotavlja storitve pretvorbe valut, obračuna uporabniku plačilnih storitev v skladu s členom 59(2) Direktive (EU) 2015/2366 za storitev pretvorbe valut, ali kombinacijo teh storitev;

(10)

„sredstva“ pomeni bankovce in kovance, knjižni denar in elektronski denar, kakor je opredeljen v točki 2 člena 2 Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );

(11)

„potrošnik“ pomeni fizično osebo, ki ne deluje v okviru svoje trgovske, poslovne ali poklicne dejavnosti;

(12)

„mikro-podjetje“ pomeni podjetje, ki je ob sklenitvi pogodbe o plačilni storitvi podjetje, kot je opredeljeno v členu 1 ter členu 2(1) in (3) Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES ( 3 );

(13)

„pristojbina za izmenjavo“ pomeni pristojbino, plačano za vsako transakcijo z direktno bremenitvijo med ponudnikom plačilnih storitev plačnika in ponudnikom plačilnih storitev prejemnika plačila;

(14)

„direktna bremenitev“ pomeni plačilno storitev za bremenitev plačilnega računa plačnika, kadar plačilno transakcijo odredi prejemnik plačila na podlagi plačnikovega soglasja, ki ga plačnik da prejemniku plačila, ponudniku plačilnih storitev prejemnika plačila ali svojemu ponudniku plačilnih storitev;

(15)

„sistem direktne bremenitve“ pomeni skupni niz pravil, praks in standardov za izvajanje transakcij z direktno bremenitvijo, o katerih so se sporazumeli ponudniki plačilnih storitev.

Člen 3

Nadomestila za čezmejna plačila in ustrezna nacionalna plačila

Nadomestila, ki jih uporabniku plačilnih storitev obračuna ponudnik plačilnih storitev za čezmejna plačila v eurih, so enaka nadomestilom, ki jih isti ponudnik plačilnih storitev obračuna za ustrezna nacionalna plačila enake vrednosti v nacionalni valuti države članice, v kateri se nahaja ponudnik plačilnih storitev uporabnika plačilnih storitev.

Nadomestila, ki jih uporabniku plačilnih storitev obračuna ponudnik plačilnih storitev za čezmejna plačila v nacionalni valuti države članice, ki uradno priglasi svojo odločitev o razširitvi področja uporabe te uredbe na svojo nacionalno valuto v skladu s členom 13, so enaka nadomestilom, ki jih isti ponudnik plačilnih storitev obračuna uporabnikom plačilnih storitev za ustrezna nacionalna plačila enake vrednosti in v isti valuti.

Ko ponudnik plačilne storitve zaradi zahteve iz odstavka 1 določa višino nadomestila za čezmejno plačilo, določi ustrezno nacionalno plačilo. Pristojni organi izdajo smernice glede določitve ustreznih nacionalnih plačil, kadar menijo, da je to potrebno. Pristojni organi v Odboru za plačila, vzpostavljenem s členom 85(1) Direktive 2007/64/ES, dejavno sodelujejo, da zagotovijo skladnost smernic za ustrezna nacionalna plačila.

Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za nadomestila za pretvorbo valut.

▼M1

Odstavek 1 tega člena se ne uporablja, kadar bi člen 5b(1) Uredbe (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ) od ponudnika plačilnih storitev, ki se nahaja v državi članici, ki nima eura za svojo valuto, zahteval, da za takojšnji kreditni prenos zaračuna nadomestilo, ki bi bilo nižje od nadomestila, ki bi se zaračunalo za isti takojšnji kreditni prenos, če bi se uporabljal odstavek 1 tega člena.

Za namene prvega pododstavka tega odstavka izraz „takojšnji kreditni prenos“ pomeni takojšnji kreditni prenos, kakor je opredeljen v členu 2, točka 1a, Uredbe (EU) št. 260/2012, ki je v eurih in čezmejen.

▼B

Člen 4

Nadomestila za pretvorbo valut v zvezi s kartičnimi plačilnimi transakcijami

V zvezi z zahtevami glede informacij o nadomestilih za pretvorbo valut in veljavnem menjalnem tečaju, kot je določeno v členu 45(1), točki 3 člena 52 in členu 59(2) Direktive (EU) 2015/2366, ponudniki plačilnih storitev in pogodbene stranke, ki zagotavljajo storitve pretvorbe valut na bankomatu ali prodajnem mestu, kot je navedeno v členu 59(2) navedene direktive, navedejo vsa nadomestila za pretvorbo valut kot odstotni pribitek na zadnji razpoložljivi referenčni devizni tečaj eura, ki ga izda Evropska centralna banka (ECB). Pribitek se plačniku razkrije pred odreditvijo plačilne transakcije.

Ponudniki plačilnih storitev prav tako zagotovijo, da je pribitek iz odstavka 1 javen na razumljiv in zlahka dostopen način na splošno razpoložljivi in zlahka dostopni elektronski platformi.

Pogodbena stranka, ki zagotavlja storitev pretvorbe valut na bankomatu ali prodajnem mestu, plačniku poleg informacij iz odstavka 1 pred odreditvijo plačilne transakcije zagotovi naslednje informacije:

(a)

znesek, ki se plača prejemniku plačila v valuti, ki jo uporablja prejemnik plačila;

(b)

znesek, ki ga plača plačnik v valuti plačnikovega računa.

Pogodbena stranka, ki zagotavlja storitve pretvorbe valut na bankomatu ali na prodajnem mestu, na bankomatu ali prodajnem mestu jasno prikaže informacije iz odstavka 1. Pred odreditvijo plačilne transakcije navedena pogodbena stranka plačnika obvesti tudi o možnosti plačila v valuti, ki jo uporablja prejemnik plačila, in možnosti, da pretvorbo valute nato izvede ponudnik plačilnih storitev plačnika. Informacije iz odstavkov 1 in 3 so plačniku po odreditvi plačilne transakcije na voljo tudi na trajnem nosilcu podatkov.

Ponudnik plačilnih storitev plačnika za vsako plačilno kartico, ki jo je izdal plačniku in ki je povezana z istim računom, pošlje plačniku elektronsko sporočilo z informacijami iz odstavka 1 brez nepotrebnega odlašanja, po tem ko ponudnik plačilnih storitev plačnika prejme plačilni nalog za dvig gotovine na bankomatu ali za plačilo na prodajnem mestu, izražen v kateri koli valuti Unije, ki se razlikuje od valute plačnikovega računa.

Ne glede na prvi pododstavek se takšno sporočilo pošlje enkrat v vsakem mesecu, ko ponudnik plačilnih storitev plačnika prejme od plačnika plačilni nalog, izražen v isti valuti.

Ponudnik plačilnih storitev se z uporabnikom plačilnih storitev dogovori o splošno razpoložljivem in lahko dostopnem elektronskem komunikacijskem kanalu ali kanalih, prek katerih mu bo ponudnik plačilnih storitev poslal sporočilo iz odstavka 5.

Ponudnik plačilnih storitev ponudi uporabniku plačilnih storitev možnost odjave od prejemanja elektronskih sporočil iz odstavka 5.

Ponudnik plačilnih storitev in uporabnik plačilnih storitev se lahko dogovorita, da se odstavek 5 in ta odstavek v celoti ali delno ne uporabljata, kadar uporabnik plačilnih storitev ni potrošnik.

Informacije iz tega člena se zagotovijo brezplačno ter na nevtralen in razumljiv način.

Člen 5

Nadomestila za pretvorbo valut v zvezi s kreditnim plačilom

Ko ponudnik plačilnih storitev plačnika nudi storitev pretvorbe valut v zvezi s kreditnim plačilom, kot je opredeljeno v točki 24 člena 4 Direktive (EU) 2015/2366, ki je odrejeno neposredno na internetu prek spletnega mesta ali aplikacije za mobilno bančništvo ponudnika plačilnih storitev, ponudnik plačilnih storitev v zvezi s členom 45(1) in točko 3 člena 52 navedene direktive pred odreditvijo plačilne transakcije na jasen, nevtralen in razumljiv način obvesti plačnika o predvidenih nadomestilih za storitve pretvorbe valut, ki se uporabljajo za kreditno plačilo.

Pred odreditvijo plačilne transakcije ponudnik plačilnih storitev na jasen, nevtralen in razumljiv način sporoči plačniku ocenjeni skupni znesek kreditnega plačila v valuti plačnikovega računa, vključno z morebitno provizijo za transakcijo in nadomestilom za pretvorbo valut. Ponudnik plačilnih storitev sporoči tudi ocenjeni znesek, ki se prenese prejemniku plačila v valuti, ki jo uporablja prejemnik plačila.

Člen 6

Ukrepi za poenostavitev avtomatizacije plačil

Ponudnik plačilnih storitev uporabniku plačilnih storitev, kadar je to ustrezno, sporoči mednarodno identifikacijsko številko plačilnega računa (IBAN) uporabnika plačilnih storitev in poslovno identifikacijsko kodo (BIC) ponudnika plačilnih storitev.

Ponudnik plačilnih storitev poleg tega, kadar je to ustrezno, navede IBAN uporabnika plačilnih storitev in BIC ponudnika plačilnih storitev tudi na bančnih izpiskih ali njihovih prilogah.

Ponudnik plačilnih storitev posreduje uporabniku plačilnih storitev informacije iz tega odstavka brezplačno.

▼M1

Ponudnik plačilnih storitev lahko uporabniku plačilnih storitev poleg nadomestil, zaračunanih v skladu s členom 3(1) te uredbe, zaračuna dodatna nadomestila, če ta uporabnik ponudniku plačilnih storitev naroči, naj izvrši čezmejno plačilo, ne sporoči pa mu številke IBAN in, kjer je to primerno in v skladu z Uredbo (EU) št. 260/2012, povezane kode BIC za plačilni račun v drugi državi članici. Ta nadomestila so ustrezna in v skladu s stroški. Ponudnik plačilnih storitev in uporabnik plačilnih storitev se dogovorita o teh nadomestilih. Ponudnik plačilnih storitev pravočasno obvesti uporabnika plačilnih storitev o višini dodatnih nadomestil, preden tak dogovor postane za uporabnika plačilnih storitev zavezujoč.

▼B

Če je glede na naravo zadevne plačilne transakcije ustrezno, sporoči dobavitelj blaga in storitev, ki prejme plačila, na katere se nanaša ta uredba, svojim strankam za vse izdane račune za blago in storitve v Uniji svoj IBAN in BIC svojega ponudnika plačilnih storitev.

Člen 7

Obveznosti poročanja o plačilni bilanci

Države članice ne določijo nacionalnih obveznosti v zvezi s poročanjem za plačilno bilančne statistike na podlagi poravnav, ki veljajo za ponudnike plačilnih storitev v zvezi s plačilnimi transakcijami njihovih strank.

Brez poseganja v odstavek 1 lahko države članice zbirajo zbirne podatke ali druge ustrezne enostavno dostopne informacije, če tako zbiranje ne vpliva na avtomatsko obdelavo plačil s strani ponudnikov plačilnih storitev in ga lahko ponudniki plačilnih storitev popolnoma avtomatizirajo.

Člen 8

Pristojni organi

Države članice imenujejo pristojne organe, odgovorne za zagotavljanje upoštevanja te uredbe.

Države članice brez odlašanja uradno obvestijo Komisijo o vsaki spremembi v zvezi s pristojnimi organi, o katerih je bila obveščena v skladu z drugim odstavkom člena 9 Uredbe (ES) št. 924/2009.

Države članice od pristojnih organov zahtevajo, da učinkovito spremljajo upoštevanje določb te uredbe in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje takšnega upoštevanja.

Člen 9

Pritožbeni postopki za domnevne kršitve te uredbe

Države članice določijo postopke, ki uporabnikom plačilnih storitev in drugim zainteresiranim stranem omogočajo vložitev pritožb pri pristojnih organih za domnevne kršitve te uredbe s strani ponudnikov plačilnih storitev.

Kadar je ustrezno in brez poseganja v pravico do vložitve tožbe na sodišču v skladu z nacionalnim procesnim pravom, pristojni organi obvestijo stranko, ki je vložila pritožbo, o možnih izvensodnih pritožbenih postopkih in izvensodnih postopkih drugih pravnih sredstev, določenih v skladu s členom 10.

Člen 10

Izvensodni pritožbeni postopki in izvensodni postopki drugih pravnih sredstev

Države članice določijo ustrezne in učinkovite izvensodne pritožbene postopke in izvensodne postopke drugih pravnih sredstev za reševanje sporov med uporabniki plačilnih storitev in njihovimi ponudniki plačilnih storitev v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz te uredbe. V ta namen države članice določijo odgovorne organe.

Države članice brez odlašanja uradno obvestijo Komisijo o vsaki spremembi v zvezi z organi, o katerih je bila obveščena v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 924/2009.

Države članice lahko določijo, da se ta člen uporablja le, če je uporabnik plačilnih storitev potrošnik ali mikro-podjetje. V tem primeru države članice o tem ustrezno uradno obvestijo Komisijo.

Člen 11

Čezmejno sodelovanje

Pristojni organi in organi držav članic iz členov 8 in 10, odgovorni za izvensodne pritožbene postopke in izvensodne postopke drugih pravnih sredstev, dejavno in hitro sodelujejo pri reševanju čezmejnih sporov. Države članice zagotovijo, da pride do takšnega sodelovanja.

Člen 12

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice brez odlašanja uradno obvestijo Komisijo o vsakršni spremembi, ki vpliva na pravila in ukrepe, o katerih je bila obveščena v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 924/2009.

Člen 13

Uporaba za valute razen eura

Država članica, ki nima eura za svojo valuto in ki sklene razširiti uporabo te uredbe na svojo nacionalno valuto, o tem uradno obvesti Komisijo.

To uradno obvestilo se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Razširjena uporaba te uredbe na nacionalno valuto zadevne države članice začne učinkovati štirinajsti dan po takšni objavi.

Člen 14

Revizija

Komisija do 19. aprila 2022 predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, ECB in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o uporabi in učinku te uredbe, ki vsebuje zlasti:

(a)

oceno, kako ponudniki plačilnih storitev uporabljajo člen 3 te uredbe;

(b)

oceno razvoja obsega in nadomestil za nacionalna in čezmejna plačila v nacionalnih valutah držav članic in v eurih od datuma sprejetja Uredbe (EU) 2019/518 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ), to je od 19. marca 2019;

(c)

oceno učinka člena 3 te uredbe na razvoj nadomestil za pretvorbo valut in drugih nadomestil, povezanih s plačilnimi storitvami, tako za plačnike kot za prejemnike plačil;

(d)

oceno predvidenega učinka spremembe člena 3(1) te uredbe, da bi zajemal valute vseh držav članic;

(e)

oceno, kako ponudniki storitev pretvorbe valut izvajajo zahteve glede informacij iz členov 4 in 5 te uredbe ter nacionalnih predpisov za izvajanje člena 45(1), točke 3 člena 52 in člena 59(2) Direktive (EU) 2015/2366 in ali se je s temi pravili povečala preglednost nadomestil za pretvorbo valut;

(f)

oceno, ali in v kolikšni meri imajo ponudniki storitev pretvorbe valut težave pri praktičnem izvajanju členov 4 in 5 te uredbe ter nacionalnih predpisov za izvajanje člena 45(1), točke 3 člena 52 in člena 59(2) Direktive (EU) 2015/2366;

(g)

analizo stroškov in koristi komunikacijskih kanalov in tehnologij, ki jih uporabljajo ponudniki storitev pretvorbe valut ali so jim na voljo in ki lahko dodatno izboljšajo preglednost nadomestil za pretvorbo valut, vključno z oceno, ali bi bilo treba od ponudnikov plačilnih storitev zahtevati, da za pošiljanje informacij iz člena 4 ponujajo točno določene kanale; ta analiza vključuje tudi oceno tehnične izvedljivosti sočasnega razkritja informacij iz člena 4(1) in (3) te uredbe pred odreditvijo vsake transakcije in za vse možnosti pretvorbe valut, ki so na voljo na bankomatu ali na prodajnem mestu;

(h)

analizo stroškov in koristi uvedbe možnosti, da plačniki blokirajo možnost pretvorbe valut, ki jo ponuja druga pogodbena stranka in ne ponudnik plačilnih storitev plačnika na bankomatu ali prodajnem mestu, ter da spremenijo svoje preference glede tega;

(i)

analizo stroškov in koristi uvedbe zahteve, da ponudnik plačilnih storitev plačnika pri zagotavljanju storitev pretvorbe valut v zvezi s posamezno plačilno transakcijo pri kliringu in poravnavi transakcije uporablja menjalni tečaj, ki velja v trenutku odreditve transakcije.

Poročilo iz odstavka 1 zajema vsaj obdobje od 15. decembra 2019 do 19. oktobra 2021. Komisija lahko pri pripravi svojega poročila uporabi podatke, ki jih države članice zberejo v zvezi z odstavkom 1, ter v njem upošteva značilnosti različnih plačilnih transakcij, pri čemer razlikuje zlasti med transakcijami na bankomatu in na prodajnem mestu.

Člen 15

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 924/2009 se razveljavi.

Sklici na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 16

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

PRILOGA I

Razveljavljena uredba s seznamom naknadnih sprememb

Uredba (ES) št. 924/2009

Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 266, 9.10.2009, str. 11).

Uredba (EU) št. 260/2012

Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 94, 30.3.2012, str. 22).

(Samo pri sklicevanju na člene 2, 3, 4, 5, 7 in 8 v členu 17)

Uredba (EU) 2019/518

Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 91, 29.3.2019, str. 36).

PRILOGA II

Korelacijska tabela

Uredba (ES) št. 924/2009	Ta uredba
Člen 1(1), (2) in (3)	Člen 1(1), (2) in (3)
Člen 1(4)	–
Člen 2	Člen 2
Člen 3(1)	Člen 3(1)
Člen 3(1a)	Člen 3(2)
Člen 3(2)	Člen 3(3)
Člen 3(4)	Člen 3(4)
Člen 3a	Člen 4
Člen 3b	Člen 5
Člen 4(1)	Člen 6(1)
Člen 4(3)	Člen 6(2)
Člen 4(4)	Člen 6(3)
Člen 5	Člen 7
Člen 6	–
Člen 7	–
Člen 9, prvi odstavek	Člen 8, prvi odstavek
Člen 9, drugi odstavek	Člen 8, drugi odstavek
Člen 9, tretji odstavek	–
Člen 9, četrti odstavek	Člen 8, tretji odstavek
Člen 10(1), prvi pododstavek	Člen 9(1)
Člen 10(1), drugi pododstavek	–
Člen 10(2)	Člen 9(2)
Člen 11	Člen 10
Člen 12	Člen 11
Člen 13	Člen 12
Člen 14(1)	Člen 13
Člen 14(2)	–
Člen 14(3)	–
Člen 15	Člen 14
Člen 16	Člen 15
Člen 17	Člen 16
–	Priloga I
–	Priloga II

( 1 ) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

( 2 ) Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7).

( 3 ) Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

( 4 ) Uredba (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (UL L 94, 30.3.2012, str. 22).

( 5 ) Uredba (EU) 2019/518 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 glede nekaterih nadomestil za čezmejna plačila v Uniji in nadomestil za pretvorbo valut (UL L 91, 29.3.2019, str. 36).

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA (EU) 2024/886 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. marca 2024	L 886	1	19.3.2024