02019R1022 — SL — 14.08.2019 — 001.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
UREDBA (EU) 2019/1022 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. junija 2019 (UL L 172 26.6.2019, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
UREDBA (EU) 2019/1241 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. junija 2019 |
L 198 |
105 |
25.7.2019 |
|
UREDBA (EU) 2019/1022 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 20. junija 2019
o vzpostavitvi večletnega načrta za ribolov, ki izkorišča pridnene staleže v zahodnem Sredozemskem morju, in spremembi Uredbe (EU) št. 508/2014
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
1. Ta uredba vzpostavlja večletni načrt (v nadaljnjem besedilu: načrt) za ohranjanje in trajnostno izkoriščanje pridnenih staležev v zahodnem Sredozemskem morju.
2. Ta uredba se uporablja za naslednje staleže:
(a) rdeče-modra kozica (Aristeus antennatus) na podobmočjih GFCM 1, 5, 6 in 7;
(b) dolgoostna rdeča kozica (Parapenaeus longirostris) na podobmočjih GFCM 1, 5, 6, ter 9-10-11;
(c) orjaška rdeča kozica (Aristaeomorpha foliacea) na podobmočjih GFCM 9-10-11;
(d) oslič (Merluccius merluccius) na podobmočjih GFCM 1-5-6-7 in 9-10-11;
(e) škamp (Nephrops norvegicus) na podobmočjih GFCM 5, 6, 9 in 11;
(f) progasti bradač (Mullus barbatus) na podobmočjih GFCM 1, 5, 6, 7, 9, 10 in 11.
3. Ta uredba se uporablja tudi za staleže prilova, ulovljene v zahodnem Sredozemskem morju med ribolovom staležev, navedenih v odstavku 2. Uporablja se tudi za vse druge pridnene staleže, ki so ulovljeni v zahodnem Sredozemskem morju in za katere ni na voljo dovolj podatkov.
4. Ta uredba se uporablja za gospodarski ribolov pridnenih staležev iz odstavkov 2 in 3, kadar se ti vrsti ribolova izvajata v vodah Unije ali ju ribiška plovila Unije izvajajo zunaj njenih voda v zahodnem Sredozemskem morju.
5. Ta uredba določa tudi podrobnosti v zvezi z izvajanjem obveznosti iztovarjanja v vodah Unije v zahodnem Sredozemskem morju za vse staleže vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 in ki so bile ulovljene pri pridnenem ribolovu.
6. Ta uredba določa tehnične ukrepe, kakor so določeni v členu 13, ki se uporabljajo v zahodnem Sredozemskem morju za kateri koli stalež.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se poleg opredelitev pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013, člena 4 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 ( 1 ) in člena 2 Uredbe (ES) št. 1967/2006 uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1) „zahodno Sredozemsko morje“ pomeni vode na geografskih podobmočjih GFCM 1 (severno Alboransko morje), 2 (otok Alboran), 5 (Balearski otoki), 6 (severna Španija), 7 (Levji zaliv), 8 (Korzika), 9 (Ligursko in severno Tirensko morje), 10 (južno Tirensko morje) in 11 (Sardinija), kot so opredeljena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );
(2) „zadevni staleži“ pomenijo staleže, navedene v členu 1(2);
(3) „najranljivejši stalež“ pomeni stalež, pri katerem je bila ob določitvi največjega dovoljenega ribolovnega napora ribolovna umrljivost iz predhodnega leta najbolj oddaljena od vrednosti FMSY, kot je opredeljena v najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju;
(4) „razpon FMSY“ pomeni razpon vrednosti, ki izhaja iz najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, zlasti znanstvenega mnenja odbora STECF, ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni, v skladu s katerim vse ravni ribolovne umrljivosti znotraj tega razpona dolgoročno dosegajo največji trajnostni donos glede na ribolovni vzorec in v trenutnih povprečnih okoljskih razmerah, ne da bi bilo bistveno prizadeto razmnoževanje zadevnih staležev. Izračunan je tako, da omogoča zmanjšanje dolgoročnega donosa za največ 5 % v primerjavi z največjim trajnostnim donosom. Določena je zgornja meja razpona, da se verjetnost zmanjšanja staleža na raven pod mejno referenčno točko (BLIM) omeji na največ 5 %;
(5) „vrednost FMSY“ pomeni vrednost ocenjene ribolovne umrljivosti, ki pri določenem ribolovnem vzorcu in v trenutnih povprečnih okoljskih razmerah dosega dolgoročno največji donos;
(6) „MSY FLOWER“ pomeni najnižjo vrednost v razponu FMSY;
(7) „MSY FUPPER“ pomeni najvišjo vrednost v razponu FMSY;
(8) „spodnji razpon FMSY“ pomeni razpon, ki zajema vrednosti od MSY FLOWER do vrednosti FMSY;
(9) „zgornji razpon FMSY“ pomeni razpon, ki zajema vrednosti od FMSY do MSY FUPPER;
(10) „BLIM“ pomeni mejno referenčno točko, ki je izražena kot biomasa drstitvenega staleža in izhaja iz najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, zlasti mnenja odbora STECF ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni, ter pod katero je lahko sposobnost razmnoževanja zmanjšana;
(11) „BPA“ pomeni previdnostno referenčno točko, ki je izražena kot biomasa drstitvenega staleža in izhaja iz najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, zlasti mnenja odbora STECF ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni, ter zagotavlja, da je verjetnost zmanjšanja biomase drstitvenega staleža na raven, nižjo od BLIM, manjša od 5 %;
(12) „skupina ribolovnega napora“ pomeni upravljalno enoto flote države članice, za katero je določen največji dovoljeni ribolovni napor;
(13) „skupina staležev“ pomeni skupino staležev, ulovljenih skupaj, kot je določeno v Prilogi I;
(14) „ribolovni dan“ pomeni katero koli neprekinjeno obdobje 24 ur ali del tega obdobja, med katerim se plovilo nahaja v zahodnem Sredozemskem morju in ga ni v pristanišču.
Člen 3
Cilji
1. Načrt temelji na ureditvi ribolovnega napora in prispeva k uresničevanju ciljev SRP, navedenih v členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013, zlasti z uporabo previdnostnega pristopa k upravljanju ribištva, ter zagotavlja, da se pri izkoriščanju živih morskih bioloških virov populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos.
2. Načrt s čim večjim preprečevanjem in zmanjševanjem neželenega ulova prispeva k odpravi zavržkov in izvajanju obveznosti iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 za vrste, za katere veljajo najmanjše referenčne velikosti ohranjanja v skladu s pravom Unije in za katere se uporablja ta uredba.
3. Z načrtom se izvaja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva, da se čim bolj zmanjšajo negativni vplivi ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem. Načrt je skladen z okoljsko zakonodajo Unije, zlasti s ciljem, da se do leta 2020 doseže dobro okoljsko stanje, kot je določeno v členu 1(1) Direktive 2008/56/ES.
4. Namen načrta je zlasti:
(a) zagotoviti, da so izpolnjeni pogoji, opisani v deskriptorju 3 iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES;
(b) prispevati k izpolnjevanju drugih ustreznih deskriptorjev iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES sorazmerno z vlogo, ki jo ima ribištvo pri njihovem izpolnjevanju, ter
(c) prispevati k doseganju ciljev iz členov 4 in 5 Direktive 2009/147/ES ter členov 6 in 12 Direktive 92/43/EGS, zlasti da se čim bolj zmanjša negativni vpliv ribolovnih dejavnosti na občutljive habitate in zaščitene vrste.
5. Ukrepi iz načrta se sprejmejo na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja.
POGLAVJE II
CILJNE VREDNOSTI, REFERENČNE TOČKE OHRANJANJA IN ZAŠČITNI UKREPI
Člen 4
Ciljne vrednosti
1. Ciljna ribolovna umrljivost v skladu z razponi FMSY, opredeljenim v členu 2, se pri zadevnih staležih doseže postopoma po možnosti do leta 2020 in najpozneje do 1. januarja 2025, nato pa se ohranja v razponih FMSY.
2. Na podlagi načrta se zahtevajo razponi FMSY, zlasti od odbora STECF ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni.
3. Svet v skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 pri določanju največjega dovoljenega ribolovnega napora ta ribolovni napor določi za vsako skupino ribolovnega napora znotraj razpona FMSY, ki je takrat na voljo za najranljivejši stalež.
4. Ne glede na odstavka 1 in 3 se lahko največji dovoljeni ribolovni napor določi na ravneh, ki so nižje od razponov FMSY.
5. Ne glede na odstavka 1 in 3 se lahko največji dovoljeni ribolovni napor določi na ravni, ki je višja od razpona FMSY, ki je takrat na voljo za najranljivejši stalež, pod pogojem, da vsi zadevni staleži presegajo raven BPA in:
(a) če je na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za doseganje ciljev iz člena 3 v primeru mešanega ribolova;
(b) če je na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno, da se prepreči resna škoda za stalež, ki jo povzroča dinamika znotraj staleža ali med staleži različnih vrst, ali
(c) da se spremembe največjega dovoljenega ribolovnega napora med zaporednimi leti omejijo na ne več kot 20 %.
6. Kadar razponov FMSY za stalež, naveden v členu 1(2), zaradi pomanjkanja ustreznih znanstvenih informacij ni mogoče določiti, se ta stalež upravlja v skladu s členom 12, dokler niso razponi FMSY na voljo na podlagi odstavka 2 tega člena.
Člen 5
Referenčne točke ohranjanja
Na podlagi načrta se zlasti od odbora STECF ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni, za namene člena 6 zahtevajo naslednje referenčne točke ohranjanja:
(a) previdnostne referenčne točke, izražene kot biomasa drstitvenega staleža (BPA), ter
(b) mejne referenčne točke, izražene kot biomasa drstitvenega staleža (BLIM).
Člen 6
Zaščitni ukrepi
1. Kadar znanstveno mnenje kaže, da je biomasa drstitvenega staleža katerega koli od zadevnih staležev nižja od BPA, se sprejmejo vsi ustrezni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnih staležev na ravni, višje od ravni, ki omogočajo največji trajnostni donos. Ne glede na člen 4(3) se največji dovoljeni ribolovni napor zlasti določi na ravneh, skladnih z ribolovno umrljivostjo, zmanjšano na raven znotraj razpona FMSY za najranljivejši stalež, ob upoštevanju zmanjšanja biomase.
2. Kadar znanstveno mnenje kaže, da je biomasa drstitvenega staleža katerega koli od zadevnih staležev nižja od BLIM, se sprejmejo dodatni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnih staležev na ravni, višje od ravni, ki omogočajo največji trajnostni donos. Ne glede na člen 4(3) lahko takšni popravni ukrepi vključujejo zlasti prekinitev ciljnega ribolova zadevnih staležev in ustrezno zmanjšanje največjega dovoljenega ribolovnega napora.
3. Popravni ukrepi iz tega člena lahko vključujejo:
(a) ukrepe na podlagi členov 7, 8 in 11 do 14 te uredbe ter
(b) nujne ukrepe v skladu s členoma 12 in 13 Uredbe (EU) št. 1380/2013.
4. Ukrepi iz tega člena se izberejo v skladu z naravo, resnostjo, trajanjem in ponavljanjem okoliščin, kadar je biomasa drstitvenega staleža pod ravnmi iz člena 5.
POGLAVJE III
RIBOLOVNI NAPOR
Člen 7
Ureditev ribolovnega napora
1. Ureditev ribolovnega napora se uporablja za vsa plovila, ki z vlečnimi mrežami na območjih iz Priloge I lovijo skupine staležev iz navedene priloge in spadajo v kategorije dolžin iz navedene priloge.
2. Svet na podlagi znanstvenega mnenja in člena 4 vsako leto določi največji dovoljeni ribolovni napor za vsako skupino ribolovnega napora posamezne države članice.
3. Z odstopanjem od člena 3(1) in ne glede na odstavek 2 tega člena velja v prvih petih letih izvajanja načrta naslednje:
(a) največji dovoljeni ribolovni napor se za prvo leto izvajanja načrta zmanjša za 10 % v primerjavi z referenčno vrednostjo z izjemo geografskih podobmočij, na katerih se je v tem obdobju ribolovni napor že zmanjšal za več kot 20 %;
(b) od drugega do petega leta izvajanja načrta se največji dovoljeni ribolovni napor med tem obdobjem zmanjša za največ 30 %. Da se FMSY doseže do 1. januarja 2025, se lahko poleg zmanjšanja ribolovnega napora uporabijo vsi ustrezni tehnični ali drugi ohranitveni ukrepi, sprejeti v skladu s pravom Unije.
4. Referenčno vrednost iz odstavka 3 vsaka država članica izračuna za vsako skupino ribolovnega napora ali geografsko podobmočje kot povprečni ribolovni napor, izražen kot število ribolovnih dni med 1. januarjem 2015 in 31. decembrom 2017, pri čemer se upoštevajo samo plovila, ki so bila dejavna v navedenem obdobju.
5. Kadar najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje kaže, da se znatne količine določenega staleža ulovijo z ribolovnim orodjem, ki ni vlečna mreža, se lahko na podlagi takega znanstvenega mnenja določi največji dovoljeni ribolovni napor za tako posamezno orodje.
Člen 8
Rekreacijski ribolov
1. Kadar znanstveno mnenje kaže, da rekreacijski ribolov pomembno vpliva na ribolovno umrljivost staleža, navedenega v členu 1(2), lahko Svet določi nediskriminatorne omejitve za rekreativne ribiče.
2. Svet pri določanju omejitev iz odstavka 1 upošteva pregledna in objektivna merila, tudi okoljska, družbena in gospodarska. Uporabljena merila lahko vključujejo zlasti vpliv rekreacijskega ribolova na okolje, pomen navedene dejavnosti za družbo in njen prispevek h gospodarstvu obalnih območij.
3. Kadar je ustrezno, države članice sprejmejo sorazmerne ukrepe, potrebne za spremljanje in zbiranje podatkov za zanesljivo oceno dejanskih ravni ulova pri rekreacijskem ribolovu.
Člen 9
Obveznosti držav članic
1. Države članice največji dovoljeni ribolovni napor upravljajo v skladu s pogoji iz členov 26 do 34 Uredbe (ES) št. 1224/2009.
2. Vsaka država članica se v skladu z merili iz člena 17 Uredbe (EU) št. 1380/2013 odloči o metodi dodelitve največjega dovoljenega ribolovnega napora posameznim plovilom ali skupinam plovil, ki plujejo pod njeno zastavo.
3. Država članica lahko svoje dodelitve ribolovnega napora spremeni, tako da ribolovne dni z ene skupine ribolovnega napora prenese na drugo skupino napora z istega geografskega območja, vendar pod pogojem, da uporablja faktor pretvorbe, ki je podprt z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem. Z izmenjanimi ribolovnimi dnevi in faktorjem pretvorbe takoj seznani Komisijo in druge države članice, najpozneje pa v 10 delovnih dneh.
4. Kadar država članica plovilom, ki plujejo pod njeno zastavo, dovoli ribolov z vlečnimi mrežami, zagotovi, da je tak ribolov omejen na največ 15 ur na ribolovni dan in pet ribolovnih dni na teden, ali pa uvede enakovredno omejitev.
Države članice lahko zaradi upoštevanja časa potovanja med pristaniščem in ribolovnim območjem odobrijo odstopanje za največ 18 ur na ribolovni dan. Takšna odstopanja se brez odlašanja sporočijo Komisiji in drugim zadevnim državam članicam.
5. Kadar plovilo na isti ribolovni dan lovi dve različni skupini staležev, se ne glede na odstavek 3 od največjega dovoljenega ribolovnega napora, dodeljenega temu plovilu za vsako skupino staležev, odbije polovica ribolovnega dneva.
6. Vsaka država članica plovilom, ki plujejo pod njeno zastavo in lovijo zadevne staleže, v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009 izda dovoljenja za ribolov za območja iz Priloge I.
7. Države članice zagotovijo, da se skupna zmogljivost, ki je izražena v GT in kW ter ustreza dovoljenjem za ribolov, izdanim v skladu z odstavkom 6, v obdobju uporabe načrta ne poveča.
8. Vsaka država članica sestavi in vzdržuje seznam plovil z dovoljenjem za ribolov, izdanim v skladu z odstavkom 6, ter ga sporoči Komisiji in drugim državam članicam. Države članice svoje sezname prvič posredujejo v treh mesecih po začetku veljavnosti te uredbe, nato pa najpozneje do 30. novembra vsakega leta.
9. Države članice spremljajo svojo ureditev ribolovnega napora in zagotovijo, da največji dovoljeni ribolovni napor iz člena 7 ne preseže določenih omejitev.
10. Da se dosežejo cilji načrta, lahko države članice v skladu z načeli dobrega upravljanja iz člena 3 Uredbe (EU) št. 1380/2013 na lokalni ravni spodbujajo sisteme participativnega upravljanja.
Člen 10
Sporočanje ustreznih podatkov
1. Države članice evidentirajo podatke o ribolovnem naporu in jih posredujejo Komisiji v skladu s členom 33 Uredbe (ES) št. 1224/2009 ter členi 146c, 146d in 146e Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 404/2011 ( 3 ).
2. Podatki o ribolovnem naporu se združijo za vsak mesec in vsebujejo informacije iz Priloge II. Oblika zapisa, ki se uporablja za združene podatke, je definicijska shema protokola XML na podlagi standarda UN/CEFACT P1000-12.
3. Države članice podatke o ribolovnem naporu iz odstavka 1 posredujejo Komisiji do 15. dne vsakega meseca.
POGLAVJE IV
TEHNIČNI OHRANITVENI UKREPI
Člen 11
Območja zaprtja
1. Poleg določb iz člena 13 Uredbe (ES) št. 1967/2006 velja, da je na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja vsako leto za tri mesece, kadar je to ustrezno pa za tri zaporedne mesece, uporaba vlečnih mrež v zahodnem Sredozemskem morju prepovedana znotraj šestih morskih milj od obale, razen na območjih, ki so globlja od izobate 100 m. To trimesečno obdobje letnega zaprtja določi posamezna država članica in velja v obdobju, ki je na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja najustreznejše. To obdobje se brez odlašanja sporoči Komisiji in drugim zadevnim državam članicam.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 in pod pogojem, da je to upravičeno zaradi posebnih geografskih ovir, kot je na primer omejena razsežnost epikontinentalnega pasu ali velika oddaljenost ribolovnih območij, lahko države članice na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja določijo druga območja zaprtja, pod pogojem, da se na vsakem geografskem podobmočju doseže vsaj 20-odstotno zmanjšanje ulova nedoraslih osličev. Takšno odstopanje se brez odlašanja sporoči Komisiji in drugim zadevnim državam članicam.
3. Zadevne države članice do 17. julija 2021 na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja določijo druga območja zaprtja, za katera obstajajo dokazi o visoki koncentraciji nedoraslih rib pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja in drstiščih pridnenih staležev, zlasti za zadevne staleže.
4. Druga območja zaprtja, določena na podlagi odstavka 3, oceni zlasti odbor STECF ali podobni neodvisni znanstveni organ, priznan na ravni Unije ali mednarodni ravni. Če ta ocena pokaže, da zadevna območja zaprtja niso v skladu z njihovimi cilji, države članice na podlagi teh priporočil znova pregledajo zadevna območja.
5. Kadar območja zaprtja iz odstavka 3 tega člena vplivajo na ribiška plovila več držav članic, se na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 8 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in členom 18 te uredbe na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja sprejme delegirane akte za vzpostavitev zadevnih območij zaprtja.
Člen 12
Upravljanje staležev prilova in pridnenih staležev, za katere ni na voljo dovolj podatkov
1. Staleži iz člena 1(3) te uredbe se upravljajo na podlagi previdnostnega pristopa k upravljanju ribištva, kakor je opredeljen v točki 8 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013.
2. Ukrepi za upravljanje staležev iz člena 1(3), zlasti tehnični ohranitveni ukrepi, kot so tisti, navedeni v členu 13, se določijo ob upoštevanju najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja.
Člen 13
Posebni ohranitveni ukrepi
1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 za dopolnitev te uredbe v zvezi z naslednjimi tehničnimi ukrepi, ki niso zajeti v Uredbi (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ):
(a) specifikacije v zvezi z lastnostmi ribolovnega orodja in predpisi o njegovi uporabi za zagotovitev ali izboljšanje selektivnosti, zmanjšanje neželenega ulova ali zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem;
(b) specifikacije v zvezi s spremembami ribolovnega orodja ali dodatnimi napravami za zagotovitev ali izboljšanje selektivnosti, zmanjšanje neželenega ulova ali zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem;
(c) omejitve ali prepovedi uporabe nekaterih vrst ribolovnega orodja in ribolovnih dejavnosti na določenih območjih ali v določenih obdobjih za zaščito drstečih se rib, rib pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja ali neciljnih vrst rib ali za zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem;
(d) določitev najmanjše referenčne velikosti ohranjanja za vsak stalež, za katerega se uporablja ta uredba, da se zaščitijo nedorasli morski organizmi, ter
(e) rekreacijski ribolov.
2. Ukrepi iz odstavka 1 tega člena prispevajo k uresničevanju ciljev iz člena 3 te uredbe in so skladni s členom 15(4) Uredbe (EU) 2019/1241.
POGLAVJE V
OBVEZNOST IZTOVARJANJA
Člen 14
Določbe o obveznosti iztovarjanja
Za vse staleže vrst v zahodnem Sredozemskem morju, za katere velja obveznost iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, in za naključni ulov pelagičnih vrst v okviru ribolova, ki izkorišča staleže, navedene v členu 1(2) te uredbe, za katere velja obveznost iztovarjanja, se na Komisijo, po posvetovanju z državami članicami ter v skladu s členom 18 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013, prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev te uredbe z določitvijo podrobnosti za navedeno obveznost, kot je določeno v točkah (a) do (e) člena 15(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013.
POGLAVJE VI
REGIONALIZACIJA
Člen 15
Regionalno sodelovanje
1. Člen 18(1) do (6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se uporablja za ukrepe iz členov 11 do 14 te uredbe.
2. Za namene odstavka 1 tega člena lahko države članice, ki imajo neposreden upravljalni interes, predložijo skupna priporočila v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013:
(a) prvič najpozneje dvanajst mesecev po 16. juliju 2019 in nato najpozneje dvanajst mesecev po vsaki predložitvi ocene načrta v skladu s členom 17(2) te uredbe;
(b) do 1. julija v letu pred letom, v katerem naj bi se uporabili ukrepi, in/ali
(c) kadar menijo, da je to potrebno, zlasti v primeru nenadne spremembe stanja katerega koli od staležev, za katere se uporablja ta uredba.
3. Pooblastila, podeljena na podlagi členov 11 do 14 te uredbe, ne posegajo v pooblastila, podeljena Komisiji na podlagi drugih določb prava Unije, vključno s pooblastili na podlagi Uredbe (EU) št. 1380/2013.
POGLAVJE VII
SPREMEMBE IN SPREMLJANJE
Člen 16
Spremembe načrta
1. Kadar znanstveno mnenje kaže, da se je geografska razširjenost zadevnih staležev spremenila, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 za spreminjanje te uredbe s prilagoditvijo območij iz člena 1(2) in Priloge I, da se upošteva navedena sprememba.
2. Kadar Komisija na podlagi znanstvenega mnenja meni, da je treba seznam zadevnih staležev spremeniti, lahko predloži predlog za spremembo tega seznama.
Člen 17
Spremljanje in ocena načrta
1. Za namene letnega poročila iz člena 50 Uredbe (EU) št. 1380/2013 merljivi kazalniki vključujejo letne ocene trenutne ribolovne umrljivosti nad FMSY (F/FMSY), biomase drstitvenega staleža (SSB) in socialno-ekonomske kazalnike za zadevne staleže in, kadar je možno, staleže prilova. Na podlagi znanstvenega mnenja se lahko dopolnijo z drugimi kazalniki.
2. Komisija do 17. julija 2024 in nato vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o rezultatih in vplivu načrta na zadevne staleže, in na ribolov, ki te staleže izkorišča, zlasti glede doseganja ciljev iz člena 3.
POGLAVJE VIII
POSTOPKOVNE DOLOČBE
Člen 18
Izvajanje prenosa pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 11 do 14 in 16 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 16. julija 2019. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3. Prenos pooblastila iz členov 11 do 14 in 16 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 11 do 14 in 16, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
POGLAVJE IX
EVROPSKI SKLAD ZA POMORSTVO IN RIBIŠTVO
Člen 19
Podpora iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo
Ukrepi za začasno prenehanje, sprejeti za uresničitev ciljev načrta, se štejejo za začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti za namene točk (a) in (c) člena 33(1) Uredbe (EU) št. 508/2014.
Člen 20
Spremembe Uredbe (EU) št. 508/2014 glede določenih pravil, povezanih z Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo
Člen 34 Uredbe (EU) št. 508/2014 se spremeni:
(1) odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:
„4. Podpora na podlagi tega člena se lahko dodeli do 31. decembra 2017, razen če se sprejmejo ukrepi za trajno prenehanje z namenom uresničitve ciljev večletnega načrta za ohranjanje in trajnostno izkoriščanje pridnenih staležev v zahodnem Sredozemskem morju, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta ( *1 ).
(2) doda se naslednji odstavek:
„4a. Odhodki, povezani z ukrepi za trajno prenehanje, sprejetimi za uresničitev ciljev Uredbe (EU) 2019/1022, so upravičeni do podpore iz ESPR od začetka veljavnosti navedene uredbe.“
POGLAVJE X
KONČNE DOLOČBE
Člen 21
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ob upoštevanju okoljske, socialne in ekonomske trajnosti se člen 4 in člen 6(1) uporabljata od 1. januarja 2025.
Člen 7 se uporablja od 1. januarja 2020.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
Ureditev ribolovnega napora
(iz člena 7)
Skupine ribolovnega napora so opredeljene kot:
A) Plovila z vlečnimi mrežami, ki lovijo progastega bradača, osliča, dolgoostno rdečo kozico in škampa v epikontinentalnem pasu in zgornjih predelih kontinentalne strmine.
|
Vrsta orodja |
Geografsko območje |
Skupine staležev |
Skupna dolžina plovil |
Oznaka skupine ribolovnega napora |
|
Vlečne mreže (TBB, OTB, PTB, TBN, TBS, TB, OTM, PTM, TMS, TM, OTT, OT, PT, TX, OTP, TSP) |
Podobmočja GFCM 1-2-5-6-7 |
Progasti bradač na geografskih podobmočjih 1, 5, 6 in 7; oslič na geografskih podobmočjih 1-5-6-7; dolgoostna rdeča kozica na geografskih podobmočjih 1, 5 in 6 ter škamp na geografskih podobmočjih 5 in 6. |
< 12 m |
EFF1/MED1_TR1 |
|
≥ 12 m in < 18 m |
EFF1/MED1_TR2 |
|||
|
≥ 18 m in < 24 m |
EFF1/MED1_TR3 |
|||
|
≥ 24 m |
EFF1/MED1_TR4 |
|||
|
Podobmočja GFCM 8-9-10-11 |
Progasti bradač na geografskih podobmočjih 9, 10 in 11; oslič na geografskih podobmočjih 9-10-11; dolgoostna rdeča kozica na geografskih podobmočjih 9-10-11 ter škamp na geografskih podobmočjih 9 in 10. |
< 12 m |
EFF1/MED2_TR1 |
|
|
≥ 12 m in < 18 m |
EFF1/MED2_TR2 |
|||
|
≥ 18 m in < 24 m |
EFF1/MED2_TR3 |
|||
|
≥ 24 m |
EFF1/MED1_TR4 |
B) Plovila z vlečnimi mrežami, ki v globokih vodah lovijo rdeče-modro kozico in orjaško rdečo kozico.
|
Vrsta orodja |
Geografsko območje |
Skupine staležev |
Skupna dolžina plovil |
Oznaka skupine ribolovnega napora |
|
Vlečne mreže (TBB, OTB, PTB, TBN, TBS, TB, OTM, PTM, TMS, TM, OTT, OT, PT, TX, OTP, TSP) |
Podobmočja GFCM 1-2-5-6-7 |
Rdeče-modra kozica na geografskih podobmočjih 1, 5, 6 in 7. |
< 12 m |
EFF2/MED1_TR1 |
|
≥ 12 m in < 18 m |
EFF2/MED1_TR2 |
|||
|
≥ 18 m in < 24 m |
EFF2/MED1_TR3 |
|||
|
≥ 24 m |
EFF2/MED1_TR4 |
|||
|
Podobmočja GFCM 8-9-10-11 |
Orjaška rdeča kozica na geografskih podobmočjih 9, 10 in 11 |
< 12 m |
EFF2/MED2_TR1 |
|
|
≥ 12 m in < 18 m |
EFF2/MED2_TR2 |
|||
|
≥ 18 m in < 24 m |
EFF2/MED2_TR3 |
|||
|
≥ 24 m |
EFF2/MED1_TR4 |
PRILOGA II
Seznam informacij za podatke o ribolovnem naporu
(iz člena 10)
|
Informacije |
Opredelitev in opombe |
|
(1) Država članica |
Tričrkovna oznaka ISO države članice zastave, ki sporoča podatke |
|
(2) Skupina ribolovnega napora |
Oznaka skupine ribolovnega napora iz Priloge I |
|
(3) Obdobje ribolovnega napora |
Začetni in končni datum meseca, o katerem se poroča |
|
(4) Prijava ribolovnega napora |
Skupno število ribolovnih dni |
Skupna izjava Evropskega parlamenta in Sveta
Evropski parlament in Svet nameravata razveljaviti pooblastila za sprejemanje tehničnih ukrepov z delegiranimi akti iz člena 13 te uredbe, ko bosta sprejela novo uredbo o tehničnih ukrepih, ki vključuje pooblastilo za sprejetje enakih ukrepov.
( 1 ) Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).
( 2 ) Uredba (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o nekaterih določbah za ribolov na območju Sporazuma GFCM (Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju) in spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju (UL L 347, 30.12.2011, str. 44).
( 3 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 404/2011 z dne 8. aprila 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (UL L 112, 30.4.2011, str. 1).
( 4 ) Uredba (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1380/2013, (EU) 2016/1139, (EU) 2018/973, (EU) 2019/472 in (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 (UL L 198, 25.7.2019, str. 105).
( *1 ) Uredba (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o vzpostavitvi večletnega načrta za ribolov, ki izkorišča pridnene staleže v zahodnem Sredozemskem morju, in spremembi Uredbe (EU) št. 508/2014 (UL L 172, 26.6.2019, str. 1).“;