02019R0881 — SL — 04.02.2025 — 001.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
UREDBA (EU) 2019/881 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 17. aprila 2019 o Agenciji Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in o certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 526/2013 (Akt o kibernetski varnosti) (UL L 151 7.6.2019, str. 15) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
UREDBA (EU) 2025/37 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 19. decembra 2024 |
L 37 |
1 |
15.1.2025 |
|
UREDBA (EU) 2019/881 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 17. aprila 2019
o Agenciji Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in o certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 526/2013 (Akt o kibernetski varnosti)
(Besedilo velja za EGP)
NASLOV I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
Da bi zagotovili pravilno delovanje notranjega trga in obenem dosegli visoko raven kibernetske varnosti, kibernetske odpornosti in zaupanja v Uniji, ta uredba določa:
cilje, naloge in organizacijske zadeve, povezane z Agencijo Evropske unije za kibernetsko varnost (v nadaljnjem besedilu: agencija ENISA), ter
okvir za vzpostavitev evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost za namene zagotavljanja ustrezne ravni kibernetske varnosti za proizvode IKT, storitve IKT, postopke IKT in upravljane varnostne storitve v Uniji, pa tudi za namene preprečevanja razdrobljenosti notranjega trga v zvezi s certifikacijskimi shemami za kibernetsko varnost v Uniji.
Okvir iz točke (b) prvega pododstavka se uporablja brez poseganja v posebne določbe v drugih pravnih aktih Unije glede prostovoljnega ali obveznega certificiranja.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„kibernetska varnost“ pomeni dejavnosti, ki so potrebne za zaščito omrežij in informacijskih sistemov, uporabnikov takih sistemov in drugih oseb, na katere vplivajo kibernetske grožnje;
„omrežje in informacijski sistem“ pomeni omrežje in informacijski sistem, kot sta opredeljena v točki 1 člena 4 Direktive (EU) 2016/1148;
„nacionalna strategija za varnost omrežij in informacijskih sistemov“ pomeni nacionalno strategijo za varnost omrežij in informacijskih sistemov, kot je opredeljena v točki 3 člena 4 Direktive (EU) 2016/1148;
„izvajalec bistvenih storitev“ pomeni izvajalca bistvenih storitev, kot je opredeljen v točki 4 člena 4 Direktive (EU) 2016/1148;
„ponudnik digitalnih storitev“ pomeni ponudnika digitalnih storitev, kot je opredeljen v točki 6 člena 4 Direktive (EU) 2016/1148;
„incident“ pomeni incident, kot je opredeljen v točki 7 člena 4 Direktive (EU) 2016/1148;
„obvladovanje incidentov“ pomeni obvladovanje incidentov, kot je opredeljeno v točki 8 člena 4 Direktive (EU) 2016/1148;
„kibernetska grožnja“ pomeni vsako potencialno okoliščino, dogodek ali dejanje, ki bi lahko poškodovalo, prekinilo ali drugače škodljivo vplivalo na omrežja in informacijske sisteme, uporabnike takih sistemov in druge osebe;
„evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost“ pomeni celovit sklop pravil, tehničnih zahtev, standardov in postopkov, ki so vzpostavljeni na ravni Unije in se uporabljajo za certificiranje ali ugotavljanje skladnosti posameznih proizvodov IKT, storitev IKT, postopkov IKT ali upravljanih varnostnih storitev;
„nacionalna certifikacijska shema za kibernetsko varnost“ pomeni celovit sklop pravil, tehničnih zahtev, standardov in postopkov, ki so jih oblikovali in sprejeli nacionalni javni organi in se uporabljajo za certificiranje ali ugotavljanje skladnosti proizvodov IKT, storitev IKT, postopkov IKT ali upravljanih varnostnih storitev, ki spadajo na področje uporabe določene sheme;
„evropski certifikat kibernetske varnosti“ pomeni dokument, ki ga izda ustrezen organ in potrjuje, da je bil zadevni proizvod IKT, storitev IKT, postopek IKT ali upravljana varnostna storitev ocenjena glede skladnosti s posebnimi varnostnimi zahtevami, določenimi v evropski certifikacijski shemi za kibernetsko varnost;
„proizvod IKT“ pomeni element ali skupino elementov omrežja ali informacijskega sistema;
„storitev IKT“ pomeni storitev, ki v celoti ali pretežno sestoji iz prenosa, shranjevanja, priklica ali obdelave informacij prek omrežij in informacijskih sistemov;
„postopek IKT“ pomeni sklop dejavnosti, ki se izvaja za zasnovo, razvoj, dobavo ali vzdrževanje proizvoda IKT ali storitve IKT;
„upravljana varnostna storitev“ pomeni storitev, ki se zagotavlja tretji osebi in vključuje izvajanje dejavnosti, povezanih z obvladovanjem tveganj za kibernetsko varnost, ali za zagotavljanje pomoči pri takih dejavnostih, kot so odzivanje na incidente, penetracijsko testiranje, varnostne presoje in svetovanje, vključno s strokovnim svetovanjem, povezanim s tehnično podporo;
„akreditacija“ pomeni akreditacijo, kot je opredeljena v točki 10 člena 2 Uredbe (ES) št. 765/2008;
„nacionalni akreditacijski organ“ pomeni nacionalni akreditacijski organ, kot je opredeljen v točki 11 člena 2 Uredbe (ES) št. 765/2008;
„ugotavljanje skladnosti“ pomeni ugotavljanje skladnosti, kot je opredeljeno v točki 12 člena 2 Uredbe (ES) št. 765/2008;
„organ za ugotavljanje skladnosti“ pomeni organ za ugotavljanje skladnosti, kot je opredeljen v točki 13 člena 2 Uredbe (ES) št. 765/2008;
„standard“ pomeni standard, kot je opredeljen v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) št. 1025/2012;
„tehnična specifikacija“ pomeni dokument, ki določa tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati proizvod IKT, storitev IKT, postopek IKT ali upravljana varnostna storitev, ali postopke ugotavljanja skladnosti v zvezi s proizvodom IKT, storitvijo IKT, postopkom IKT ali upravljano varnostno storitvijo;
„raven zanesljivosti“ pomeni podlago za zaupanje, da proizvod IKT, storitev IKT, postopek IKT ali upravljana varnostna storitev izpolnjuje varnostne zahteve določene evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost, navaja pa tudi raven, na kateri je bil proizvod IKT, storitev IKT, postopek IKT ali upravljana varnostna storitev ocenjena, vendar kot taka ne meri varnosti zadevnega proizvoda IKT, storitve IKT, postopka IKT ali upravljane varnostne storitve;
„samoocenjevanje skladnosti“ pomeni dejavnost proizvajalca ali ponudnika proizvodov IKT, storitev IKT, postopkov IKT ali upravljanih varnostnih storitev, s katero se oceni, ali ti proizvodi IKT, storitve IKT, postopki IKT ali upravljane varnostne storitve izpolnjujejo zahteve iz določene evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost.
NASLOV II
Agencija ENISA
POGLAVJE I
Mandat in cilji
Člen 3
Mandat
Agencija ENISA z opravljanjem nalog, ki so ji dodeljene na podlagi te uredbe, prispeva k zmanjšanju razdrobljenosti notranjega trga.
Člen 4
Cilji
POGLAVJE II
Naloge
Člen 5
Oblikovanje in izvajanje politike in prava Unije
Agencija ENISA prispeva k oblikovanju in izvajanju politike in prava Unije s:
pomočjo in svetovanjem glede oblikovanja in pregleda politike in prava Unije na področju kibernetske varnosti ter glede sektorske politike in pravnih pobud, kadar gre za zadeve, povezane s kibernetsko varnostjo, zlasti z zagotavljanjem neodvisnega mnenja in analize ter z izvajanjem pripravljalnega dela;
pomočjo državam članicam pri doslednem izvajanju politike in prava Unije na področju kibernetske varnosti, zlasti v zvezi z Direktivo (EU) 2016/1148, vključno z izdajo mnenj, smernic, svetovanjem in najboljšimi praksami na področjih, kot so obvladovanje tveganj, poročanje o incidentih in izmenjava informacij, ter z omogočanjem lažje izmenjave najboljših praks med pristojnimi organi v zvezi s tem;
pomočjo državam članicam ter institucijam, organom, uradom in agencijam Unije pri oblikovanju in spodbujanju politik kibernetske varnosti, povezanih z ohranjanjem splošne dostopnosti oziroma celovitosti javnega jedra odprtega interneta;
prispevanjem k delu skupine za sodelovanje na podlagi člena 11 Direktive (EU) 2016/1148, in sicer z zagotavljanjem strokovnega znanja in pomoči;
podporo:
oblikovanju in izvajanju politike Unije na področju elektronske identifikacije in storitev zaupanja, zlasti z zagotavljanjem svetovanja in izdajo tehničnih smernic, ter z omogočanjem lažje izmenjave najboljših praks med pristojnimi organi;
spodbujanju višje ravni varnosti elektronskih komunikacij, vključno z zagotavljanjem svetovanja in strokovnega znanja, ter z omogočanjem lažje izmenjave najboljših praks med pristojnimi organi;
državam članicam pri izvajanju posebnih vidikov kibernetske varnosti v okviru politike in prava Unije v zvezi z varstvom podatkov in zasebnostjo, vključno s svetovanjem Evropskemu odboru za varstvo podatkov na njegovo zahtevo;
podpiranjem rednega pregleda dejavnosti politike Unije s pripravo letnega poročila o stanju izvajanja zadevnega pravnega okvira glede:
informacij o priglasitvah incidentov s strani držav članic, ki jih skupini za sodelovanje zagotovijo enotne kontaktne točke na podlagi člena 10(3) Direktive (EU) 2016/1148;
povzetkov uradnih obvestil o kršitvi varnosti ali izgubi celovitosti, prejetih od ponudnikov storitev zaupanja, ki jih agenciji ENISA zagotovijo nadzorni organi na podlagi člena 19(3) Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );
uradnih obvestil o varnostnih incidentih, ki jih pošljejo ponudniki javnih elektronskih komunikacijskih omrežij ali javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev, agenciji ENISA pa jih predložijo pristojni organi na podlagi člena 40 Direktive (EU) 2018/1972.
Člen 6
Krepitev zmogljivosti
Agencija ENISA pomaga:
državam članicam pri njihovih prizadevanjih za izboljšanje preprečevanja, odkrivanja in analiziranja kibernetskih groženj in incidentov ter zmogljivosti odzivanja nanje, tako da jim zagotavlja potrebno strokovno znanje in izkušnje;
državam članicam ter institucijam, organom, uradom in agencijam Unije pri vzpostavljanju in izvajanju politik razkrivanja šibkih točk na prostovoljni podlagi;
institucijam, organom, uradom in agencijam Unije pri njihovih prizadevanjih za izboljšanje preprečevanja, odkrivanja in analiziranja kibernetskih groženj in incidentov ter izboljšanje zmogljivosti odzivanja na take kibernetske grožnje in incidente, zlasti z ustrezno podporo skupini CERT-EU;
državam članicam pri oblikovanju nacionalnih skupin CSIRT, kadar za to zaprosijo na podlagi člena 9(5) Direktive (EU) 2016/1148;
državam članicam pri oblikovanju nacionalnih strategij za varnost omrežij in informacijskih sistemov, kadar za to zaprosijo na podlagi člena 7(2) Direktive (EU) 2016/1148, ter spodbuja razširjanje teh strategij in se seznanja z napredkom pri njihovem izvajanju po vsej Uniji, da bi spodbujala najboljše prakse;
institucijam Unije pri oblikovanju in pregledovanju strategij Unije na področju kibernetske varnosti s spodbujanjem razširjanja teh strategij in spremljanjem napredka pri njihovem izvajanju;
skupinam CSIRT na nacionalni ravni in ravni Unije pri povečevanju ravni njihovih zmogljivosti, vključno s podpiranjem dialoga in izmenjave informacij, z namenom zagotavljanja, da ima vsaka skupina CSIRT v skladu s tehničnim razvojem skupni sklop minimalnih zmogljivosti in deluje skladno z najboljšimi praksami;
državam članicam z rednim organiziranjem vaj na področju kibernetske varnosti na ravni Unije iz člena 7(5) vsaj na vsaki dve leti in z oblikovanjem političnih priporočil, ki temeljijo na postopku ocenjevanja vaj in izkušnjah, pridobljenih z njimi;
ustreznim javnim organom z zagotavljanjem usposabljanja na področju kibernetske varnosti, po potrebi v sodelovanju z deležniki;
skupini za sodelovanje pri izmenjavi najboljših praks, zlasti glede določitve izvajalcev bistvenih storitev s strani držav članic na podlagi točke (l) člena 11(3) Direktive (EU) 2016/1148,vključno glede čezmejnih odvisnosti v zvezi s tveganji in incidenti.
Člen 7
Operativno sodelovanje na ravni Unije
Agencija ENISA na operativni ravni sodeluje in vzpostavi sinergije z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije, tudi s skupino CERT-EU, s službami, ki se ukvarjajo s kibernetsko kriminaliteto, in z nadzornimi organi, ki se ukvarjajo z varstvom zasebnosti in osebnih podatkov, da bi obravnavala zadeve skupnega interesa, med drugim z:
izmenjavo strokovnega znanja in najboljših praks;
zagotavljanjem svetovanja in izdajanjem smernic o pomembnih vprašanjih glede kibernetske varnosti;
oblikovanjem praktičnih ureditev za izvajanje posebnih nalog po posvetovanju s Komisijo.
Agencija ENISA podpira države članice v zvezi z operativnim sodelovanjem v mreži skupin CSIRT, in sicer s:
svetovanjem o načinih za izboljšanje njihovih zmogljivosti za preprečevanje in odkrivanje incidentov ter odzivanje nanje, na zahtevo ene ali več držav članic pa tudi s svetovanjem v zvezi s specifično kibernetsko grožnjo;
pomočjo, na zahtevo ene ali več držav članic, pri ocenjevanju incidentov, ki imajo pomembne ali znatne posledice, z zagotavljanjem strokovnega znanja in omogočanjem lažjega tehničnega obvladovanja takih incidentov, med drugim zlasti s podpiranjem prostovoljne izmenjave zadevnih informacij in tehničnih rešitev med državami članicami;
analiziranjem šibkih točk in incidentov na podlagi javno dostopnih informacij ali informacij, ki jih v ta namen prostovoljno sporočijo države članice, ter
zagotavljanjem podpore, na zahtevo ene ali več držav članic, v zvezi z naknadnimi tehničnimi preiskavami incidentov, ki imajo pomembne ali znatne posledice, v smislu Direktive (EU) 2016/1148.
Agencija ENISA in skupina CERT-EU pri opravljanju teh nalog strukturirano sodelujeta, da bi izkoristili sinergije in se izognili podvajanju dejavnosti.
Po potrebi agencija ENISA prispeva tudi k sektorskim vajam na področju kibernetske varnosti in jih pomaga organizirati skupaj z ustreznimi organizacijami, ki prav tako sodelujejo pri vajah na področju kibernetske varnosti na ravni Unije.
Agencija ENISA prispeva k razvoju sodelovalnega odziva na ravni Unije in ravni držav članic na velike čezmejne incidente ali krize, povezane s kibernetsko varnostjo, in sicer predvsem z:
združevanjem in analiziranjem poročil iz nacionalnih virov, ki so dostopna javnosti ali so bila prostovoljno dana v skupno rabo, da bi prispevala k vzpostavitvi skupnega situacijskega zavedanja;
zagotavljanjem učinkovitega pretoka informacij in stopnjevalnih mehanizmov med mrežo skupin CSIRT ter tehničnimi in političnimi nosilci odločanja na ravni Unije;
olajševanjem, na zahtevo, tehničnega obravnavanja takih incidentov ali kriz, vključno zlasti s podpiranjem prostovoljne izmenjave tehničnih rešitev med državami članicami;
podpiranjem institucij, organov, uradov in agencij Unije, na njihovo zahtevo pa tudi držav članic, pri komuniciranju z javnostjo v zvezi s takimi incidenti ali krizami;
preskušanjem načrtov za sodelovanje za odzivanje na take incidente ali krize na ravni Unije, na zahtevo pa tudi podpiranjem držav članic pri preskušanju takih načrtov na nacionalni ravni.
Člen 8
Trg, certificiranje kibernetske varnosti in standardizacija
Agencija ENISA podpira in spodbuja oblikovanje in izvajanje politike Unije o certificiranju proizvodov IKT, storitev IKT, postopkov IKT in upravljanih varnostnih storitev glede kibernetske varnosti, kot je določeno v naslovu III te uredbe, in sicer s:
stalnim spremljanjem razvoja na področjih, povezanih s standardizacijo, in dajanjem priporočil glede ustreznih tehničnih specifikacij, namenjenih razvoju evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost na podlagi točke (c) člena 54(1), kadar standardi niso na voljo;
pripravo predlog za evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost (v nadaljnjem besedilu: predloge za sheme) za proizvode IKT, storitve IKT, postopke IKT in upravljane varnostne storitve v skladu s členom 49;
ocenjevanjem sprejetih evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost v skladu s členom 49(8);
sodelovanjem pri medsebojnih strokovnih pregledih na podlagi člena 59(4);
podporo Komisiji pri zagotavljanju sekretariata evropski certifikacijski skupini za kibernetsko varnost na podlagi člena 62(5).
Člen 9
Znanje in informacije
Agencija ENISA:
izvaja analize nastajajočih tehnologij in zagotavlja tematske ocene o pričakovanih družbenih, pravnih, ekonomskih in regulativnih učinkih tehnoloških inovacij na kibernetsko varnost;
izvaja dolgoročne strateške analize kibernetskih groženj in incidentov, da bi opredelila nastajajoče trende in pripomogla k preprečevanju incidentov;
v sodelovanju s strokovnjaki iz organov držav članic in ustreznimi deležniki zagotavlja svetovanje, navodila in najboljše prakse za varnost omrežij in informacijskih sistemov, zlasti za varnost infrastruktur, ki podpirajo sektorje, navedene v Prilogi II k Direktivi (EU) 2016/1148, in infrastruktur, ki jih uporabljajo ponudniki digitalnih storitev, navedeni v Prilogi III k navedeni direktivi;
prek namenskega portala združuje, organizira in daje javnosti na voljo informacije o kibernetski varnosti, ki jih sporočijo institucije, organi, uradi in agencije Unije, ter informacije o kibernetski varnosti, ki jih prostovoljno sporočijo države članice ter zasebni in javni deležniki;
zbira in analizira javno dostopne informacije o pomembnih incidentih ter pripravlja poročila, da bi zagotovila navodila za državljane, organizacije in podjetja po vsej Uniji;
Člen 10
Ozaveščanje in izobraževanje
Agencija ENISA:
javnost ozavešča o tveganjih za kibernetsko varnost in zagotavlja navodila o dobrih praksah za posamezne uporabnike, ki so namenjene državljanom, organizacijam in podjetjem, vključno s kibernetsko higieno in kibernetsko pismenostjo;
v sodelovanju z državami članicami, institucijami, organi, uradi in agencijami Unije ter industrijo organizira redne kampanje ozaveščanja za izboljšanje kibernetske varnosti in njene prepoznavnosti v Uniji ter spodbuja široko javno razpravo;
državam članicam pomaga pri prizadevanjih za ozaveščanje o kibernetski varnosti in spodbujanju izobraževanja o kibernetski varnosti;
podpira tesnejše usklajevanje in izmenjavo najboljših praks med državami članicami na področju ozaveščenosti o kibernetski varnosti in izobraževanja.
Člen 11
Raziskave in inovacije
Agencija ENISA v zvezi z raziskavami in inovacijami:
svetuje institucijam, organom, uradom in agencijam Unije ter državam članicam o potrebah po raziskavah in prednostnih nalogah na področju kibernetske varnosti, da bi omogočila učinkovito odzivanje na aktualna in nastajajoča tveganja in kibernetske grožnje, vključno z upoštevanjem novih in nastajajočih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ter učinkovito uporabo tehnologij za preprečevanje tveganj;
sodeluje v fazi izvajanja programov za financiranje raziskav in inovacij ali kot upravičenec, kadar je Komisija nanjo prenesla ustrezna pooblastila;
prispeva k strateškemu načrtu raziskav in inovacij na ravni Unije na področju kibernetske varnosti.
Člen 12
Mednarodno sodelovanje
Agencija ENISA prispeva k prizadevanjem Unije za sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pa tudi znotraj ustreznih mednarodnih okvirov sodelovanja, ter tako spodbuja mednarodno sodelovanje o zadevah, ki se nanašajo na kibernetsko varnost, in sicer s:
sodelovanjem v vlogi opazovalke pri organizaciji mednarodnih vaj ter analiziranjem in poročanjem o rezultatih teh vaj upravnemu odboru, kadar je to primerno;
olajševanjem izmenjave najboljših praks, na zahtevo Komisije;
zagotavljanjem strokovnega znanja Komisiji na njeno zahtevo;
svetovanjem in pomočjo Komisiji pri zadevah, povezanih s sporazumi o vzajemnem priznavanju certifikatov kibernetske varnosti s tretjimi državami, v sodelovanju z evropsko certifikacijsko skupino za kibernetsko varnost, ustanovljeno na podlagi člena 62.
POGLAVJE III
Organizacija agencije ENISA
Člen 13
Struktura agencije ENISA
Upravno in vodstveno strukturo agencije ENISA sestavljajo:
upravni odbor;
izvršni odbor;
izvršni direktor;
svetovalna skupina agencije ENISA;
mreža nacionalnih uradnikov za zvezo.
Člen 14
Sestava upravnega odbora
Člen 15
Funkcije upravnega odbora
Upravni odbor:
oblikuje splošno usmeritev delovanja agencije ENISA in zagotavlja, da agencija ENISA deluje v skladu s pravili in načeli iz te uredbe. Prav tako zagotovi, da je delo agencije ENISA v skladu z dejavnostmi držav članic in dejavnostmi na ravni Unije;
sprejme osnutek enotnega programskega dokumenta agencije ENISA iz člena 24, preden ga predloži Komisiji, ki o njem poda mnenje;
sprejme enotni programski dokument agencije ENISA, pri čemer upošteva mnenje Komisije;
nadzira izvajanje večletnega in letnega programa dejavnosti, vključenega v enotni programski dokument;
sprejme letni proračun agencije ENISA in izvaja druge funkcije, povezane s proračunom agencije ENISA, v skladu s poglavjem IV;
oceni in sprejme konsolidirano letno poročilo o dejavnostih agencije ENISA, vključno z zaključnim računom in opisom, kako je agencija ENISA dosegla svoje kazalnike uspešnosti, letno poročilo in njegovo oceno do 1. julija naslednjega leta predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter objavi letno poročilo;
sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za agencijo ENISA v skladu s členom 32;
sprejme strategijo za boj proti goljufijam, ki je sorazmerna s tveganji goljufije, upoštevanju analize stroškov in koristi ukrepov, ki jih je treba izvesti;
sprejme pravila za preprečevanje in upravljanje nasprotij interesov, ki se uporabljajo za njegove člane;
zagotovi, da se sprejmejo ustrezni nadaljnji ukrepi v zvezi z ugotovitvami in priporočili na podlagi preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) ter različnih notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen;
sprejme svoj poslovnik, vključno s pravili za začasne odločitve o prenosu posameznih nalog v skladu s členom 19(7);
v zvezi z osebjem agencije ENISA izvaja pooblastila, ki jih Kadrovski predpisi za uradnike (v nadaljnjem besedilu: Kadrovski predpisi za uradnike) in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev), določeni v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 ( 2 ) podeljujejo organu za imenovanja in organu, pooblaščenemu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi (v nadaljnjem besedilu: pooblastila organa za imenovanja) v skladu z odstavkom 2 tega člena;
sprejme izvedbena pravila za Kadrovske predpise za uradnike in Pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev v skladu s postopkom iz člena 110 Kadrovskih predpisov za uradnike;
imenuje izvršnega direktorja in po potrebi podaljša njegov mandat ali ga razreši s položaja v skladu s členom 36;
imenuje računovodjo, ki je lahko računovodja Komisije in je pri opravljanju svojih dolžnosti popolnoma neodvisen;
sprejme vse odločitve glede vzpostavitve notranjih struktur agencije ENISA in po potrebi sprememb teh notranjih struktur, pri čemer upošteva potrebe pri dejavnostih agencije ENISA in dobro proračunsko upravljanje;
odobri vzpostavitev delovnih dogovorov v skladu s členom 7;
odobri vzpostavitev ali sklenitev delovnih dogovorov v skladu s členom 42.
Člen 16
Predsednik upravnega odbora
Upravni odbor izmed članov izvoli predsednika in njegovega namestnika z dvotretjinsko večino glasov članov. Njun mandat traja štiri leta z možnostjo enkratnega podaljšanja. Če njuno članstvo v upravnem odboru preneha kadar koli med njunim mandatom, na isti datum samodejno preneha tudi njun mandat. Namestnik predsednika po uradni dolžnosti nadomešča predsednika, kadar slednji ne more opravljati svojih dolžnosti.
Člen 17
Seje upravnega odbora
Člen 18
Pravila glasovanja v upravnem odboru
Člen 19
Izvršni odbor
Izvršni odbor:
pripravlja odločitve, ki jih sprejme upravni odbor;
skupaj z upravnim odborom zagotovi ustrezne nadaljnje ukrepe v zvezi z ugotovitvami in priporočili na podlagi preiskav urada OLAF ter različnih notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen;
brez poseganja v odgovornosti izvršnega direktorja iz člena 20 pomaga in svetuje izvršnemu direktorju pri izvajanju odločitev upravnega odbora o upravnih in proračunskih zadevah na podlagi člena 20.
Člen 20
Dolžnosti izvršnega direktorja
Izvršni direktor je odgovoren za:
vsakodnevno upravljanje agencije ENISA;
izvajanje odločitev, ki jih sprejme upravni odbor;
pripravo osnutka enotnega programskega dokumenta in njegovo predložitev v odobritev upravnemu odboru, preden se predloži Komisiji;
izvajanje enotnega programskega dokumenta in poročanje upravnemu odboru o njem;
pripravo konsolidiranega letnega poročila o dejavnostih agencije ENISA, vključno z izvajanjem letnega delovnega programa, ter njegovo predložitev v oceno in sprejetje upravnemu odboru;
pripravo akcijskega načrta ob upoštevanju zaključkov naknadnih ocen in poročanje Komisiji o napredku vsaki dve leti;
pripravo akcijskega načrta ob upoštevanju zaključkov notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in preiskav urada OLAF ter poročanje o napredku, in sicer Komisiji dvakrat letno, upravnemu odboru pa redno;
pripravo osnutka finančnih pravil, ki se uporabljajo za agencijo ENISA iz člena 32;
pripravo osnutka poročila o oceni prihodkov in odhodkov agencije ENISA ter izvrševanje njenega proračuna;
zaščito finančnih interesov Unije z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim z učinkovitimi pregledi ter, v primeru ugotovitve nepravilnosti, z izterjavo nepravilno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračalnimi upravnimi in denarnimi kaznimi;
pripravo strategije agencije ENISA za boj proti goljufijam in njeno predložitev v odobritev upravnemu odboru;
vzpostavljanje in ohranjanje stika s poslovno skupnostjo in potrošniškimi organizacijami za zagotavljanje rednega dialoga z ustreznimi deležniki;
redno izmenjavo mnenj in informacij z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije v zvezi z njihovimi dejavnostmi, povezanimi s kibernetsko varnostjo, da se zagotovi skladnost pri razvoju in izvajanju politike Unije;
izvajanje drugih nalog, ki so izvršnemu direktorju dodeljene s to uredbo.
Z odločitvijo o ustanovitvi lokalnega urada se določi obseg dejavnosti, ki naj bi se izvajale v zadevnem lokalnem uradu, in sicer tako, da se preprečijo nepotrebni stroški in podvajanje upravnih funkcij agencije ENISA.
Člen 21
Svetovalna skupina agencije ENISA
Člen 22
Certifikacijska skupina deležnikov za kibernetsko varnost
Certifikacijska skupina deležnikov za kibernetsko varnost:
svetuje Komisiji glede strateških vprašanj v zvezi z evropskim certifikacijskim okvirom za kibernetsko varnost;
agenciji ENISA na zahtevo svetuje glede splošnih in strateških vprašanj v zvezi z nalogami agencije ENISA, ki se nanašajo na trg, certificiranje kibernetske varnosti in standardizacijo;
Komisiji pomaga pri pripravi tekočega delovnega programa Unije iz člena 47;
izda mnenje o tekočem delovnem programu Unije na podlagi člena 47(4) in
v nujnih primerih svetuje Komisiji in evropski certifikacijski skupini za kibernetsko varnost glede potrebe po dodatnih certifikacijskih shemah, ki niso vključene v tekoči delovni program Unije, kot je navedeno v členih 47 in 48.
Člen 23
Mreža nacionalnih uradnikov za zvezo
Člen 24
Enotni programski dokument
Člen 25
Izjava o interesih
Člen 26
Preglednost
Člen 27
Zaupnost
Člen 28
Dostop do dokumentov
POGLAVJE IV
Določitev in sestava proračuna agencije ENISA
Člen 29
Določitev proračuna agencije ENISA
Člen 30
Sestava proračuna agencije ENISA
Prihodki agencije ENISA brez poseganja v druge vire zajemajo:
prispevek iz splošnega proračuna Unije;
prihodke, dodeljene za posebne odhodkovne postavke v skladu z njenimi finančnimi pravili iz člena 32;
sredstva Unije v obliki sporazumov o prenosu pooblastil ali ad hoc nepovratnih sredstev v skladu z njenimi finančnimi pravili iz člena 32 in določbami zadevnih instrumentov, ki podpirajo politike Unije;
prispevke iz tretjih držav, ki sodelujejo pri delu agencije ENISA, kot je določeno v členu 42;
vse prostovoljne prispevke držav članic, denarne ali v naravi.
Države članice, ki zagotovijo prostovoljne prispevke v skladu s točko (e) prvega pododstavka, v zameno za to ne smejo zahtevati nobenih posebnih pravic ali storitev.
Člen 31
Izvrševanje proračuna agencije ENISA
Člen 32
Finančna pravila
Finančna pravila, ki se uporabljajo za agencijo ENISA, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Pravila ne odstopajo od Delegirane uredbe (EU) št. 1271/2013, razen če je tako odstopanje posebej potrebno za delovanje agencije ENISA in je Komisija dala predhodno soglasje.
Člen 33
Boj proti goljufijam
POGLAVJE V
Osebje
Člen 34
Splošne določbe
Za osebje agencije ENISA veljajo Kadrovski predpisi za uradnike in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter pravila za izvajanje Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, sprejeta z dogovorom med institucijami Unije.
Člen 35
Privilegiji in imunitete
Za agencijo ENISA in njeno osebje se uporablja Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen PEU in PDEU.
Člen 36
Izvršni direktor
Člen 37
Napoteni nacionalni strokovnjaki in drugo osebje
POGLAVJE VI
Splošne določbe v zvezi z agencijo ENISA
Člen 38
Pravni status agencije ENISA
Člen 39
Odgovornost agencije ENISA
Člen 40
Jezikovna ureditev
Člen 41
Varstvo osebnih podatkov
Člen 42
Sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami
Člen 43
Varnostni predpisi za varovanje občutljivih netajnih podatkov in tajnih podatkov
Agencija ENISA po posvetovanju s Komisijo sprejme varnostne predpise, ki upoštevajo varnostna načela, vsebovana v varnostnih predpisih Komisije za varovanje občutljivih netajnih podatkov in tajnih podatkov Evropske unije, kot so določeni v sklepih (EU, Euratom) 2015/443 in 2015/444. Varnostni predpisi agencije ENISA vsebujejo določbe o izmenjavi, obdelavi in hrambi takih podatkov.
Člen 44
Sporazum o sedežu in pogoji delovanja
Člen 45
Upravni nadzor
Delovanje agencije ENISA nadzoruje Evropski varuh človekovih pravic v skladu s členom 228 PDEU.
NASLOV III
CERTIFIKACIJSKI OKVIR ZA KIBERNETSKO VARNOST
Člen 46
Evropski certifikacijski okvir za kibernetsko varnost
Člen 47
Tekoči delovni program Unije za evropsko certificiranje kibernetske varnosti
Vključitev posameznih proizvodov IKT, storitev IKT, postopkov IKT ali upravljanih varnostnih storitev ali njihovih kategorij v tekoči delovni program Unije se utemelji z enim ali več od naslednjih razlogov:
razpoložljivost in oblikovanje nacionalnih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost, ki zajemajo posamezno kategorijo proizvodov IKT, storitev IKT, postopkov IKT ali upravljanih varnostnih storitev, zlasti kar zadeva tveganje razdrobljenosti;
ustrezna politika ali pravo Unije ali nacionalna politika ali pravo;
povpraševanje na trgu;
tehnološki razvoj ter razpoložljivost in razvoj mednarodnih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost ter mednarodnih standardov in standardov, ki jih uporablja industrija;
razvoj kibernetskih groženj;
zahteva za pripravo posebne predloge sheme, ki jo predlaga evropska certifikacijska skupina za kibernetsko varnost.
Člen 48
Zahteva za evropsko certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost
Člen 49
Priprava, sprejetje in pregled evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost
Člen 49a
Informacije in posvetovanje o evropskih certifikacijskih shemah za kibernetsko varnost
Člen 50
Spletišče evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost
Člen 51
Varnostni cilji evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost za proizvode IKT, storitve IKT in postopke IKT
Evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost za proizvode IKT, storitve IKT ali postopke IKT je oblikovana tako, da se ustrezno dosežejo najmanj naslednji varnostni cilji:
zaščititi shranjene, prenesene ali kako drugače obdelane podatke pred naključno ali nepooblaščeno hrambo, obdelavo, dostopom ali razkritjem med celotnim življenjskim ciklom proizvoda IKT, storitve IKT ali postopka IKT;
zaščititi shranjene, prenesene ali kako drugače obdelane podatke pred naključnim ali nepooblaščenim uničenjem, izgubo ali spremembo ali slabo razpoložljivostjo med celotnim življenjskim ciklom proizvoda IKT, storitve IKT ali postopka IKT;
pooblaščene osebe, programi ali stroji imajo dostop zgolj do podatkov, storitev ali funkcij, na katere se nanašajo njihove pravice do dostopa;
opredeliti in evidentirati znane odvisnosti in šibke točke;
beležiti, do katerih podatkov, storitev ali funkcij se je dostopalo ali kateri podatki, funkcije ali storitve so se uporabljali oziroma kako drugače obdelovali ter kdaj in kdo je do njih dostopal oziroma jih je uporabljal ali obdeloval;
omogočiti preverjanje, do katerih podatkov, storitev ali funkcij se je dostopalo ali kateri podatki, storitve ali funkcije so se uporabljali oziroma kako drugače obdelovali ter kdaj in kdo je do njih dostopal oziroma jih je uporabljal ali obdeloval;
preveriti, da proizvodi IKT, storitve IKT in postopki IKT ne vsebujejo znanih šibkih točk;
v primeru fizičnega ali tehničnega incidenta pravočasno povrniti razpoložljivost in dostop do podatkov, storitev in funkcij;
proizvodi IKT, storitve IKT in postopki IKT so razviti v skladu z načelom privzete in vgrajene varnosti;
proizvodi IKT, storitve IKT in postopki IKT so opremljeni s posodobljeno programsko in strojno opremo, ki ne vsebuje javno znanih šibkih točk, in na voljo so mehanizmi, ki zagotavljajo varno posodabljanje.
Člen 51a
Varnostni cilji evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost za upravljane varnostne storitve
Evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost za upravljane varnostne storitve je oblikovana tako, da se ustrezno dosežejo najmanj naslednji varnostni cilji:
da se upravljane varnostne storitve izvajajo z ustreznimi kompetencami, strokovnim znanjem in izkušnjami, vključno s tem, da ima osebje, odgovorno za izvajanje teh storitev, zadostno in ustrezno raven tehničnega znanja in kompetenc na določenem področju, zadostne in ustrezne izkušnje ter najvišjo stopnjo poklicne integritete;
da ima ponudnik vzpostavljene ustrezne notranje postopke za zagotovitev, da se upravljane varnostne storitve vedno izvajajo na zadostni in ustrezni ravni kakovosti;
da se zaščitijo podatki, do katerih se dostopa ali ki se shranjujejo, prenašajo ali kako drugače obdelujejo v zvezi z izvajanjem upravljanih varnostnih storitev pred naključnim ali nepooblaščenim dostopom, hrambo, razkritjem, uničenjem, drugo obdelavo ali izgubo ali spremembo ali slabo razpoložljivostjo;
da se v primeru fizičnega ali tehničnega incidenta zagotovi pravočasna povrnitev razpoložljivosti in dostopa do podatkov, storitev in funkcij;
da imajo pooblaščene osebe, programi ali stroji dostop zgolj do podatkov, storitev ali funkcij, na katere se nanašajo njihove pravice do dostopa;
da se evidentira in omogoči ocena, do katerih podatkov, storitev ali funkcij se je dostopalo ali kateri podatki, storitve ali funkcije so se uporabljali oziroma kako drugače obdelovali ter kdaj in kdo je do njih dostopal oziroma jih je uporabljal ali obdeloval;
da so proizvodi IKT, storitve IKT in postopki IKT, ki se uporabljajo pri zagotavljanju upravljanih varnostnih storitev, razviti v skladu z načelom privzete in vgrajene varnosti, ter, kadar je ustrezno, vključujejo najnovejše varnostne posodobitve in ne vsebujejo javno znanih šibkih točk.
Člen 52
Ravni zanesljivosti evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost
Člen 53
Samoocenjevanje skladnosti
Člen 54
Elementi evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost
Evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost vključuje vsaj naslednje elemente:
predmet urejanja in področje uporabe certifikacijske sheme, vključno z vrsto ali kategorijami zajetih proizvodov IKT, storitev IKT, postopkov IKT ali upravljanih varnostnih storitev;
jasen opis namena sheme ter tega, kako izbrani standardi, metode za ocenjevanje in ravni zanesljivosti ustrezajo potrebam predvidenih uporabnikov sheme;
sklic na mednarodne, evropske ali nacionalne standarde, uporabljene pri ocenjevanju, ali, kadar taki standardi niso na voljo ali niso ustrezni, sklic na tehnične specifikacije, ki izpolnjujejo zahteve iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 1025/2012, ali, če take specifikacije niso na voljo, sklic na tehnične specifikacije ali druge zahteve glede kibernetske varnosti, določene v evropski certifikacijski shemi za kibernetsko varnost;
eno ali več ravni zanesljivosti, kadar je to ustrezno;
navedbo, ali je samoocenjevanje skladnosti dovoljeno v okviru sheme;
kadar je ustrezno, posebne ali dodatne zahteve, ki se uporabljajo za organe za ugotavljanje skladnosti, da se zagotovi njihova tehnična usposobljenost za ocenjevanje zahtev glede kibernetske varnosti;
posebna merila in metode za ocenjevanje, vključno z vrstami ocene, ki se uporabljajo za dokazovanje, da so veljavni varnostni cilji iz členov 51 in 51a doseženi;
kadar je ustrezno, informacije, ki so potrebne za certificiranje in ki jih vložnik predloži ali kako drugače da na voljo organom za ugotavljanje skladnosti;
če shema zajema oznake ali znake, pogoje, pod katerimi se te oznake ali znaki lahko uporabijo;
pravila za spremljanje skladnosti proizvodov IKT, storitev IKT, postopkov IKT ali upravljanih varnostnih storitev z zahtevami evropskih certifikatov kibernetske varnosti ali izjave EU o skladnosti, vključno z mehanizmi za dokazovanje stalnega izpolnjevanja določenih zahtev glede kibernetske varnosti;
kadar je ustrezno, pogoje za izdajo, ohranitev, nadaljevanje in obnovitev evropskih certifikatov kibernetske varnosti ter pogojev za razširitev ali zmanjšanje področja uporabe certificiranja;
pravila glede posledic za proizvode IKT, storitve IKT, postopke IKT ali upravljane varnostne storitve, ki so bili certificirani ali za katere se je izdala izjava EU o skladnosti, vendar niso skladni z zahtevami sheme;
pravila glede tega, kako je treba predhodno neodkrite šibke točke proizvodov IKT, storitev IKT in postopkov IKT na področju kibernetske varnosti prijaviti in obravnavati;
kadar je ustrezno, pravila glede hrambe evidenc s strani organov za ugotavljanje skladnosti;
opredelitev nacionalnih ali mednarodnih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost, ki zadeva isto vrsto ali kategorije proizvodov IKT, storitev IKT, postopkov IKT ali upravljanih varnostnih storitev, varnostnih zahtev, meril in metod za ocenjevanje ter ravni zanesljivosti;
vsebino in obliko evropskih certifikatov kibernetske varnosti in izjav EU o skladnosti, ki jih je treba izdati;
obdobje razpoložljivosti izjave EU o skladnosti, tehnične dokumentacije in vseh drugih ustreznih informacij, ki jih da na voljo proizvajalec ali ponudnik proizvodov IKT, storitev IKT, postopkov IKT ali upravljanih varnostnih storitev;
najdaljši rok veljavnosti evropskih certifikatov kibernetske varnosti, izdanih v okviru sheme;
politiko razkritja za evropske certifikate kibernetske varnosti, izdane, spremenjene oziroma odvzete v okviru sheme;
pogoje za vzajemno priznavanje certifikacijskih shem s tretjimi državami;
kadar je ustrezno, pravila glede vsakršnega mehanizma medsebojnega strokovnega ocenjevanja, vzpostavljenega s shemo, za organe, ki izdajajo evropske certifikate kibernetske varnosti, za „visoko“ raven zanesljivosti v skladu s členom 56(6). Takšen mehanizem ne vpliva na medsebojni strokovni pregled iz člena 59;
obliko in postopke, ki jih morajo upoštevati proizvajalci in ponudniki proizvodov IKT, storitev IKT ali postopkov IKT pri zagotavljanju in posodabljanju dodatnih informacij o kibernetski varnosti v skladu s členom 55.
Člen 55
Dodatne informacije o kibernetski varnosti za certificirane proizvode IKT, storitve IKT in postopke IKT
Proizvajalec ali ponudnik certificiranih proizvodov IKT, storitev IKT in postopkov IKT ali proizvodov IKT, storitev IKT in postopkov IKT, za katere je bila izdala izjava EU o skladnosti, da na voljo naslednje dodatne informacije o kibernetski varnosti:
navodila in priporočila za pomoč končnim uporabnikom pri varni konfiguraciji, namestitvi, uvajanju, delovanju in vzdrževanju proizvodov IKT ali storitev IKT;
obdobje, v katerem bo končnim uporabnikom na voljo varnostna podpora, zlasti kar zadeva razpoložljivost posodobitev, povezanih s kibernetsko varnostjo;
kontaktne informacije proizvajalca ali ponudnika in sprejete metode za prejemanje informacij o šibkih točkah od končnih uporabnikov in raziskovalcev na področju varnosti;
o dostopu do spletnih seznamov javno znanih šibkih točk v zvezi s proizvodom IKT, storitvijo IKT ali postopkom IKT in ustreznih nasvetov s področja kibernetske varnosti.
Člen 56
Certificiranje kibernetske varnosti
Komisija se prednostno osredotoča na sektorje iz Priloge II k Direktivi (EU) 2016/1148, ki jih je treba oceniti najpozneje dve leti po sprejetju prve evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost.
Komisija pri pripravi ocene:
upošteva učinek ukrepov na proizvajalce ali ponudnike takih proizvodov IKT, storitev IKT, postopkov IKT ali upravljanih varnostnih storitev ter na uporabnike v smislu stroška teh ukrepov, pa tudi družbene ali gospodarske koristi zaradi pričakovane višje ravni varnosti ciljnih proizvodov IKT, storitev IKT, postopkov IKT ali upravljanih varnostnih storitev;
upošteva obstoj in izvajanje ustreznega prava države članice in prava tretje države;
izvede odprto, pregledno in vključujoče posvetovanje z vsemi ustreznimi deležniki in državami članicami;
upošteva roke za izvajanje, prehodne ukrepe in obdobja, zlasti glede morebitnega učinka ukrepov na proizvajalce ali ponudnike proizvodov IKT, storitev IKT, postopkov IKT ali upravljanih varnostnih storitev, tudi s posebnimi interesi in potrebami MSP, vključno z mikro podjetji;
predlaga najhitrejši in najučinkovitejši način za izvedbo prehoda s prostovoljnih na obvezne certifikacijske sheme.
Z odstopanjem od odstavka 4 in v ustrezno utemeljenih primerih lahko evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost določa, da mora evropske certifikate kibernetske varnosti, ki izhajajo iz te sheme, izdati le javni organ. Tak organ je eden od naslednjih:
nacionalni organ za certificiranje kibernetske varnosti, kot je določen v členu 58(1), ali
javni organ, ki je akreditiran kot organ za ugotavljanje skladnosti na podlagi člena 60(1).
Kadar evropska certifikacijska shema za kibernetsko varnost na podlagi člena 49 zahteva „visoko“ raven zanesljivosti, lahko evropski certifikat kibernetske varnosti na podlagi te sheme izda samo nacionalni certifikacijski organ za kibernetsko varnost, v naslednjih primerih pa tudi organ za ugotavljanje skladnosti:
po predhodni odobritvi s strani nacionalnega certifikacijskega organa za kibernetsko varnost za vsak posamezen evropski certifikat kibernetske varnosti, ki ga izda organ za ugotavljanje skladnosti, ali
na podlagi splošnega prenosa naloge izdajanja takih evropskih certifikatov kibernetske varnosti na organ za ugotavljanje skladnosti s strani nacionalnega certifikacijskega organa za kibernetsko varnost.
Člen 57
Nacionalne certifikacijske sheme za kibernetsko varnost in nacionalni certifikati kibernetske varnosti
Člen 58
Nacionalni certifikacijski organi za kibernetsko varnost
Nacionalni organi za certificiranje kibernetske varnosti:
nadzirajo in uveljavljajo pravila iz evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost na podlagi člena 54(1), točka (j), za spremljanje skladnosti proizvodov IKT, storitev IKT, postopkov IKT in upravljanih varnostnih storitev z zahtevami evropskih certifikatov kibernetske varnosti, ki so bili izdani na njihovem ozemlju, v sodelovanju z drugimi zadevnimi organi za nadzor trga;
spremljajo izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev ali ponudnikov proizvodov IKT, storitev IKT, postopkov IKT ali upravljanih varnostnih storitev, ki imajo sedež na njihovem ozemlju in izvajajo samoocenjevanje skladnosti, in jih izvršujejo, ter zlasti spremljajo izpolnjevanje obveznosti takih proizvajalcev ali ponudnikov, določenih v členu 53(2) in (3) in v ustrezni evropski certifikacijski shemi za kibernetsko varnost, in jih izvršujejo;
brez poseganja v člen 60(3) nacionalnim akreditacijskim organom dejavno pomagajo in jih podpirajo pri spremljanju in nadziranju dejavnosti organov za ugotavljanje skladnosti za namene te uredbe;
spremljajo in nadzirajo dejavnosti javnih organov iz člena 56(5);
kadar je ustrezno, pooblastijo organe za ugotavljanje skladnosti v skladu s členom 60(3) ter omejijo, začasno prekličejo ali odvzamejo obstoječe pooblastilo, kadar organi za ugotavljanje skladnosti kršijo zahteve iz te uredbe;
obravnavajo pritožbe fizičnih ali pravnih oseb glede evropskih certifikatov kibernetske varnosti, ki jih izdajo nacionalni certifikacijski organi za kibernetsko varnost, ali glede evropskih certifikatov kibernetske varnosti, ki jih izdajo organi za ugotavljanje skladnosti v skladu s členom 56(6), ali glede izjav EU o skladnosti, izdanih na podlagi člena 53, ter v ustreznem obsegu preučijo vsebino takih pritožb ter pritožnika v razumnem roku obvestijo o napredku in izidih preiskave;
agenciji ENISA in evropski certifikacijski skupini za kibernetsko varnost posredujejo letno zbirno poročilo o dejavnostih, izvedenih na podlagi točk (b), (c) in (d) tega odstavka ali na podlagi odstavka 8;
sodelujejo z drugimi nacionalnimi certifikacijskimi organi za kibernetsko varnost ali drugimi javnimi organi, vključno z izmenjavo informacij o morebitni neskladnosti proizvodov IKT, storitev IKT, postopkov IKT ali upravljanih varnostnih storitev z zahtevami iz te uredbe ali z zahtevami posameznih evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost, ter
spremljajo ustrezen razvoj na področju certificiranja kibernetske varnosti.
Vsak nacionalni certifikacijski organ za kibernetsko varnost ima vsaj naslednja pooblastila:
od organov za ugotavljanje skladnosti, imetnikov evropskih certifikatov kibernetske varnosti in izdajateljev izjav EU o skladnosti lahko zahteva vse informacije, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog;
v obliki revizij izvaja preiskave organov za ugotavljanje skladnosti, imetnikov evropskih certifikatov kibernetske varnosti in izdajateljev izjav EU o skladnosti, da preveri njihovo skladnost s tem naslovom;
v skladu z nacionalnim pravom sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi, da organi za ugotavljanje skladnosti, imetniki evropskih certifikatov kibernetske varnosti certifikata in izdajatelji izjav EU o skladnosti izpolnjujejo zahteve iz te uredbe ali evropske certifikacijske sheme za kibernetsko varnost;
pridobi dostop do prostorov organov za ugotavljanje skladnosti ali imetnikov evropskih certifikatov kibernetske varnosti, da izvede preiskave v skladu s postopkovnim pravom Unije ali države članice;
v skladu z nacionalnim pravom odvzame evropske certifikate kibernetske varnosti, ki jih izdajo nacionalni certifikacijski organi za kibernetsko varnost, ali evropske certifikate kibernetske varnosti, ki jih izdajo organi za ugotavljanje skladnosti v skladu s členom 56(6), kadar taki certifikati niso skladni s to uredbo ali z evropsko certifikacijsko shemo za kibernetsko varnost;
v skladu z nacionalnim pravom izreče kazni, kot je določeno v členu 65, in zahteva takojšnje prenehanje kršitev obveznosti iz te uredbe.
Člen 59
Medsebojni strokovni pregled
Z medsebojnim strokovnim pregledom se ocenjuje:
kadar je ustrezno, ali so dejavnosti nacionalnih certifikacijskih organov za kibernetsko varnost, ki se nanašajo na izdajanje evropskih certifikatov kibernetske varnosti iz točke (a) člena 56(5) in člena 56(6), strogo ločene od njihovih nadzornih dejavnosti iz člena 58 ter ali se te dejavnosti izvajajo neodvisno druga od druge;
postopke za nadziranje in uveljavljanje pravil za spremljanje skladnosti proizvodov IKT, storitev IKT, postopkov IKT in upravljanih varnostnih storitev z evropskimi certifikati kibernetske varnosti na podlagi člena 58(7), točka (a);
postopke za spremljanje in izvrševanje obveznosti proizvajalcev ali ponudnikov proizvodov IKT, storitev IKT, postopkov IKT ali upravljanih varnostnih storitev na podlagi člena 58(7), točka (b);
postopke za spremljanje, odobritev in nadziranje dejavnosti organov za ugotavljanje skladnosti;
kadar je ustrezno, ali ima osebje organov, ki izdajajo certifikate za „visoko“ raven zanesljivosti v skladu s členom 56(6), ustrezno strokovno znanje in izkušnje.
Člen 60
Organi za ugotavljanje skladnosti
Člen 61
Priglasitev
Člen 62
Evropska certifikacijska skupina za kibernetsko varnost
Evropska certifikacijska skupina za kibernetsko varnost opravlja naslednje naloge:
svetuje in pomaga Komisiji pri njenem delu, da zagotovi dosledno izvajanje in uporabo tega naslova, zlasti glede tekočega delovnega programa Unije, vprašanj politike certificiranja kibernetske varnosti, usklajevanja pristopov politike in priprave evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost;
podpira in svetuje agenciji ENISA ter z njo sodeluje pri pripravi predloge za shemo na podlagi člena 49;
sprejme mnenje o predlogah za sheme, ki jih pripravi agencija ENISA na podlagi člena 49;
od agencije ENISA zahteva, naj pripravi predloge za sheme na podlagi člena 48(2);
sprejme mnenja, naslovljena na Komisijo, glede ohranjanja in pregledovanja obstoječih evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost;
preuči ustrezni razvoj na področju certificiranja kibernetske varnosti ter izmenjuje informacije in primere dobrih praks na področju certifikacijskih shem za kibernetsko varnost;
olajšuje sodelovanje med nacionalnimi certifikacijskimi organi za kibernetsko varnost na podlagi tega naslova s krepitvijo zmogljivosti in izmenjavo informacij, zlasti z določitvijo metod za učinkovito izmenjavo informacij o vprašanjih v zvezi s certificiranjem kibernetske varnosti;
podpira izvajanje mehanizmov medsebojnega strokovnega ocenjevanja v skladu s pravili, določenimi v evropski certifikacijski shemi za kibernetsko varnost na podlagi točke (u) člena 54(1);
pospešuje usklajevanje evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost z mednarodno priznanimi standardi, vključno s pregledom obstoječih evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost, in po potrebi daje priporočila agenciji ENISA v zvezi s sodelovanjem z ustreznimi mednarodnimi organizacijami za standardizacijo, da bi odpravili pomanjkljivosti ali vrzeli v razpoložljivih mednarodno priznanih standardih;
Člen 63
Pravica do vložitve pritožbe
Člen 64
Pravica do učinkovitega sodnega pravnega sredstva
Ne glede na morebitna upravna ali druga izvensodna pravna sredstva imajo fizične in pravne osebe pravico do učinkovitega sodnega pravnega sredstva v zvezi z:
odločitvami, ki jih sprejme organ iz člena 63(1), po potrebi tudi v zvezi z nepravilno izdajo, opustitvijo izdaje ali priznanjem evropskega certifikata kibernetske varnosti, ki ga imajo v lasti zadevne fizične ali pravne osebe;
opustitvijo ukrepanja glede pritožbe, vložene pri organu iz člena 63(1).
Člen 65
Kazni
Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo v primeru kršitev določb tega naslova in kršitev evropskih certifikacijskih shem za kibernetsko varnost, ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo nemudoma obvestijo o navedenih pravilih in ukrepih ter o morebitnih poznejših spremembah, ki vplivajo nanje.
NASLOV IV
KONČNE DOLOČBE
Člen 66
Postopek v odboru
Člen 67
Ocena in pregled
Člen 68
Razveljavitev in nasledstvo
Člen 69
Začetek veljavnosti
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA
ZAHTEVE, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI ORGANI ZA UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
Organi za ugotavljanje skladnosti, ki želijo biti akreditirani, izpolnjujejo naslednje zahteve:
Organ za ugotavljanje skladnosti se ustanovi v skladu z nacionalnim pravom in je pravna oseba.
Organ za ugotavljanje skladnosti je organ tretje strani, neodvisen od organizacije ali proizvodov IKT, storitev IKT, postopkov IKT ali upravljanih varnostnih storitev, katerih skladnost ugotavlja.
Organ, ki je del poslovnega združenja ali strokovne zveze, ki zastopa podjetja, vključena v zasnovo, proizvodnjo, dobavo oziroma opravljanje, sestavljanje, uporabo ali vzdrževanje proizvodov IKT, storitev IKT, postopkov IKT ali upravljanih varnostnih storitev, katerih skladnost ugotavlja, se lahko šteje kot organ za ugotavljanje skladnosti, če je zagotovljena njegova neodvisnost in ni nasprotja interesov.
Organi za ugotavljanje skladnosti, njihovo najvišje vodstvo in osebe, odgovorne za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, niso snovalci, proizvajalci, dobavitelji oziroma ponudniki, monterji, kupci, lastniki, uporabniki ali vzdrževalci proizvoda IKT, storitve IKT, postopka IKT ali upravljane varnostne storitve, katerih skladnost ugotavljajo, niti niso pooblaščeni zastopniki katere koli od navedenih strani. Ta prepoved ne onemogoča uporabe proizvodov IKT, za katere se ugotavlja skladnost in ki so nujno potrebni za delovanje organa za ugotavljanje skladnosti, ali uporabe takih proizvodov IKT za osebne namene.
Organi za ugotavljanje skladnosti, njihovo najvišje vodstvo in osebe, odgovorne za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, ne sodelujejo neposredno pri snovanju, proizvodnji ali izdelavi, dobavi, trženju, montaži, uporabi ali vzdrževanju proizvodov IKT, storitev IKT, postopkov IKT ali upravljanih varnostnih storitev, katerih skladnost ugotavljajo, niti ne zastopajo strani, ki sodelujejo pri teh dejavnostih. Organi za ugotavljanje skladnosti, njihovo najvišje vodstvo in osebe, odgovorne za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, ne sodelujejo pri nobenih dejavnostih, ki bi lahko bile v nasprotju z njihovo neodvisno presojo ali integriteto v zvezi z njihovimi dejavnostmi za ugotavljanje skladnosti. Ta prepoved velja zlasti za svetovalne storitve.
Če je organ za ugotavljanje skladnosti v lasti ali upravljanju javne osebe ali ustanove, sta zagotovljeni in dokumentirani neodvisnost in odsotnost morebitnega nasprotja interesov med nacionalnim certifikacijskim organom za kibernetsko varnost in organom za ugotavljanje skladnosti.
Organi za ugotavljanje skladnosti zagotovijo, da dejavnosti njihovih odvisnih družb ali podizvajalcev ne vplivajo na zaupnost, objektivnost ali nepristranskost njihovih dejavnosti za ugotavljanje skladnosti.
Organi za ugotavljanje skladnosti in njihovo osebje izvajajo dejavnosti za ugotavljanje skladnosti z največjo poklicno integriteto in potrebno tehnično usposobljenostjo na določenem področju brez kakršnih koli pritiskov in spodbud, ki bi lahko vplivali na njihovo presojo ali rezultate njihovih dejavnosti za ugotavljanje skladnosti, vključno s pritiski in spodbudami finančne narave, zlasti od oseb ali skupin oseb, za katere so rezultati navedenih dejavnosti pomembni.
Organ za ugotavljanje skladnosti je zmožen izvajati vse naloge ugotavljanja skladnosti, ki so mu dodeljene s to uredbo, ne glede na to, ali te naloge izvaja organ za ugotavljanje skladnosti sam ali se izvajajo v njegovem imenu in pod njegovo odgovornostjo. Vsako podizvajanje s strani zunanjega oseba ali posvetovanje z zunanjim osebjem se ustrezno dokumentira, ne vključuje posrednikov in je predmet pisnega sporazuma, ki med drugim zajema zaupnost in nasprotja interesov. Zadevni organ za ugotavljanje skladnosti prevzame polno odgovornost za opravljene naloge.
Vedno ter za vsak postopek ugotavljanja skladnosti in vsako vrsto, kategorijo ali podkategorijo proizvoda IKT, storitve IKT, postopka IKT ali upravljane varnostne storitve ima organ za ugotavljanje skladnosti na razpolago:
osebje s tehničnim znanjem ter zadostnimi in ustreznimi izkušnjami za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti;
opise postopkov, v skladu s katerimi se mora izvajati ugotavljanje skladnosti, za zagotovitev preglednost in zmožnost reprodukcije navedenih postopkov. Izvaja ustrezne politike in postopke, na podlagi katerih se ločijo naloge, ki jih izvaja kot organ, priglašen na podlagi člena 61, in njegove druge dejavnosti;
postopke za izvajanje dejavnosti, pri katerih je ustrezno upoštevana velikost podjetja, sektor, v katerem deluje, njegova struktura, stopnja zahtevnosti tehnologije proizvoda IKT, storitve IKT, postopka IKT ali upravljane varnostne storitve in masovna ali serijska narava proizvodnega postopka.
Organ za ugotavljanje skladnosti ima potrebna sredstva za ustrezno izvajanje tehničnih in upravnih nalog, povezanih z dejavnostmi za ugotavljanje skladnosti, ter dostop do vse potrebne opreme in prostorov.
Osebe, odgovorne za izvajanje dejavnosti za ugotavljanje skladnosti, imajo:
dobro tehnično in poklicno usposobljenost, ki zajema vse dejavnosti za ugotavljanje skladnosti;
zadovoljivo znanje o zahtevah glede ugotavljanja skladnosti, ki jih izvaja, in ustrezna pooblastila za izvedbo teh ugotavljanj skladnosti;
primerno znanje in razumevanje veljavnih zahtev in standardov preskušanja;
zmožnost, ki je potrebna za pripravo certifikatov, zapisov in poročil, ki dokazujejo, da so bila ugotavljanja skladnosti izvedena.
Zagotovi se nepristranskost organa za ugotavljanje skladnosti, njegovega najvišjega vodstva in oseb, odgovornih za izvajanje dejavnosti ugotavljanja skladnosti ter kakršnih koli podizvajalcev.
Plačilo najvišjega vodstva in oseb, odgovornih za dejavnosti ugotavljanja skladnosti, ni odvisno od števila opravljenih ugotavljanj skladnosti ali rezultatov navedenih ugotavljanj skladnosti.
Organi za ugotavljanje skladnosti sklenejo zavarovanje odgovornosti, razen če odgovornost prevzame država članica v skladu z nacionalnim pravom ali če je država članica sama neposredno odgovorna za ugotavljanje skladnosti.
Organ za ugotavljanje skladnosti in njegovo osebje, odbori, odvisne družbe, podizvajalci ter povezani organi ali osebje zunanjih organov organa za ugotavljanje skladnosti spoštujejo zaupnost informacij in so zavezani k poklicni molčečnosti v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi med izvajanjem nalog ugotavljanja skladnosti iz te uredbe ali na podlagi katere koli določbe nacionalnega prava za izvajanje te uredbe, razen kadar njihovo razkritje zahteva pravo Unije ali države članice, ki velja za te osebe, in razen pred pristojnimi organi držav članic, v katerih se izvajajo njegove dejavnosti. Pravice intelektualne lastnine so zaščitene. Organ za ugotavljanje skladnosti vzpostavi dokumentirane postopke v zvezi z zahtevami iz te točke.
Z izjemo točke 16 zahteve iz te priloge ne izključujejo izmenjave tehničnih informacij in regulativnih navodil med organom za ugotavljanje skladnosti in osebo, ki zaprosi za certifikacijo ali preučuje možnost, da bi to storila.
Organi za ugotavljanje skladnosti delujejo v skladu z vrsto doslednih, poštenih in razumnih pogojev, ob upoštevanju interesov MSP v zvezi s pristojbinami.
Organi za ugotavljanje skladnosti izpolnjujejo zahteve ustreznega harmoniziranega standarda, kakor je opredeljen v členu 2, točka 9, Uredbe (ES) št. 765/2008, za akreditacijo organov za ugotavljanje skladnosti, ki izvajajo certificiranje proizvodov IKT, storitev IKT, postopkov IKT ali upravljanih varnostnih storitev.
Organi za ugotavljanje skladnosti zagotovijo, da preskuševalni laboratoriji, v katerih se izvaja ugotavljanje skladnosti, izpolnjujejo zahteve ustreznega harmoniziranega standarda, kakor je opredeljen v členu 2, točka 9, Uredbe (ES) št. 765/2008, za akreditacijo laboratorijev, ki izvajajo preskuse.
( 1 ) Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).
( 2 ) UL L 56, 4.3.1968, str. 1.
( 3 ) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 7.12.2013, str. 42).
( 4 ) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (UL L 72, 17.3.2015, str. 41).
( 5 ) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).
( 6 ) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
( 7 ) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
( 8 ) UL L 136, 31.5.1999, str. 15.
( 9 ) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
( 10 ) Uredba Sveta št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (UL 17, 6.10.1958, str. 385/58).