02019R0876 — SL — 27.06.2020 — 001.004
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
UREDBA (EU) 2019/876 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. maja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s količnikom finančnega vzvoda, količnikom neto stabilnega financiranja, zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kreditnim tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, izpostavljenostmi do centralnih nasprotnih strank, izpostavljenostmi do kolektivnih naložbenih podjemov, velikimi izpostavljenostmi, zahtevami glede poročanja in razkritja ter Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 150 7.6.2019, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
UREDBA (EU) 2020/873 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 24. junija 2020 |
L 204 |
4 |
26.6.2020 |
popravljena z:
UREDBA (EU) 2019/876 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 20. maja 2019
o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s količnikom finančnega vzvoda, količnikom neto stabilnega financiranja, zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kreditnim tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, izpostavljenostmi do centralnih nasprotnih strank, izpostavljenostmi do kolektivnih naložbenih podjemov, velikimi izpostavljenostmi, zahtevami glede poročanja in razkritja ter Uredbe (EU) št. 648/2012
(Besedilo velja za EGP)
Člen 1
Spremembe Uredbe (EU) št. 575/2013
Uredba (EU) št. 575/2013 se spremeni:
člena 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:
„Člen 1
Področje uporabe
Ta uredba določa enotna pravila o splošnih bonitetnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati institucije, finančni holdingi in mešani finančni holdingi, nadzorovani v skladu z Direktivo 2013/36/EU, kar zadeva:
kapitalske zahteve v zvezi s popolnoma merljivimi, enotnimi in standardiziranimi elementi kreditnega tveganja, tržnega tveganja, operativnega tveganja, tveganja poravnave in finančnega vzvoda;
zahteve, ki omejujejo velike izpostavljenosti;
likvidnostne zahteve v zvezi s popolnoma merljivimi, enotnimi in standardiziranimi elementi likvidnostnega tveganja;
zahteve glede poročanja v zvezi s točkami (a), (b) in (c);
zahteve po javnem razkritju.
Ta uredba določa enotna pravila za zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati subjekti v postopku reševanja, ki so globalne sistemsko pomembne institucije (GSPI) ali del GSPI in pomembne podrejene družbe GSPI zunaj EU.
Ta uredba ne ureja zahtev glede objave, ki veljajo za pristojne organe na področju bonitetnih predpisov in nadzora institucij, kot je določeno v Direktivi 2013/36/EU.
Člen 2
Nadzorniška pooblastila
člen 4 se spremeni:
odstavek 1 se spremeni:
točka (7) se nadomesti z naslednjim:
točka (20) se nadomesti z naslednjim:
‚finančni holding‘ pomeni finančno institucijo, katere podrejene družbe so izključno ali pretežno institucije ali finančne institucije in ki ni mešani finančni holding; podrejene družbe finančne institucije so predvsem institucije ali finančne institucije, kjer je vsaj ena od njih institucija in kjer je več kot 50 % kapitala, konsolidiranih sredstev, prihodkov, zaposlenih ali drugih kazalnikov finančne institucije, ki jih pristojni organ upošteva kot relevantne, povezanih s podrejenimi družbami, ki so institucije ali finančne institucije;“;
točka (26) se nadomesti z naslednjim:
‚finančna institucija‘ pomeni družbo, ki ni institucija ali čisti industrijski holding, katere osnovna dejavnost je pridobivanje deležev ali opravljanje ene ali več dejavnosti iz točk 2 do 12 in točke 15 Priloge I k Direktivi 2013/36/EU, vključno s finančnim holdingom, mešanim finančnim holdingom, plačilno institucijo, kot je opredeljena v točki (4) člena 4 Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta ( *6 ), in družbo za upravljanje, ne vključuje pa zavarovalnih holdingov in mešanih zavarovalnih holdingov, kot so opredeljeni v točki (f) oziroma (g) člena 212(1) Direktive 2009/138/ES;
točka (28) se nadomesti z naslednjim:
‚nadrejena institucija v državi članici‘ pomeni institucijo v državi članici, ki ima podrejeno družbo, ki je institucija, finančna institucija ali družba za pomožne storitve, ali ki je udeležena v instituciji, finančni instituciji ali družbi za pomožne storitve in sama ni podrejena družba druge institucije z dovoljenjem v isti državi članici ali finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, ustanovljenega v isti državi članici;“;
vstavijo se naslednje točke:
‚nadrejeno investicijsko podjetje v državi članici‘ pomeni nadrejeno institucijo v državi članici, ki je investicijsko podjetje;
‚EU nadrejeno investicijsko podjetje‘ pomeni EU nadrejeno institucijo, ki je investicijsko podjetje;
‚nadrejena kreditna institucija v državi članici‘ pomeni nadrejeno institucijo v državi članici, ki je kreditna institucija;
‚EU nadrejena kreditna institucija‘ pomeni EU nadrejeno institucijo, ki je kreditna institucija;“;
v točki (39) se doda naslednji odstavek:
„Dve ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz točke (a) ali (b) zaradi svoje neposredne izpostavljenosti do iste CNS za namene dejavnosti kliringa, se ne štejejo za skupino povezanih strank.“;
točka (41) se nadomesti z naslednjim:
‚konsolidacijski nadzornik‘ pomeni pristojni organ, odgovoren za izvajanje nadzora na konsolidirani podlagi v skladu s členom 111 Direktive 2013/36/EU;“;
v točki (71) se uvodno besedilo točke (b) nadomesti z naslednjim:
„(b) za namene člena 97 pomeni vsoto:“;
v točki (72) se točka (a) nadomesti z naslednjim:
„(a) je reguliran trg ali trg tretje države, ki se šteje za enakovrednega reguliranemu trgu v skladu s postopkom iz točke (a) člena 25(4) Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( *7 );
točka (86) se nadomesti z naslednjim:
‚trgovalna knjiga‘ pomeni vse pozicije v finančnih instrumentih in blagu, ki jih ima institucija za namene trgovanja ali za varovanje pozicij, ki jih ima za namene trgovanja, v skladu s členom 104;“;
točka (91) se nadomesti z naslednjim:
‚trgovalna izpostavljenost‘ pomeni tekočo izpostavljenost, ki vključuje gibljivo kritje, ki pripada klirinškemu članu, vendar ga ta še ni prejel, in morebitno prihodnjo izpostavljenost klirinškega člana ali stranke do CNS, ki izhaja iz pogodb in poslov, navedenih v točkah (a), (b) in (c) člena 301(1), pa tudi začetno kritje;“;
točka (96) se nadomesti z naslednjim:
‚notranje varovanje‘ pomeni pozicijo, ki pomembno izravna elemente tveganja med pozicijo iz trgovalne knjige in eno ali več pozicijami iz netrgovalne knjige ali med dvema trgovalnima enotama;“;
v točki (127) se točka (a) nadomesti z naslednjim:
„(a) institucije spadajo v isto institucionalno shemo za zaščito vlog iz člena 113(7) ali so stalno povezane prek omrežja s centralnim organom;“;
točka (128) se nadomesti z naslednjim:
‚razpoložljiva sredstva‘ pomeni znesek dobička ob koncu preteklega poslovnega leta, h kateremu se prištejejo preneseni dobički in rezerve, ki se lahko uporabijo za ta namen pred razdelitvijo imetnikom kapitalskih instrumentov, zmanjšan za prenesene izgube, dobičke, ki po pravu Unije ali nacionalnem pravu ali notranjimi akti institucije niso razdeljivi, ter vsote, ki se v skladu z nacionalnim pravom ali statuti institucije štejejo za nerazdeljive rezerve, pri čemer se v vsakem primeru upošteva specifična kategorija kapitalskih instrumentov, na katere se nanaša pravo Unije ali nacionalno pravo, notranji akti ali statuti institucije; takšni dobički, izgube in rezerve se določijo na podlagi posamičnih računovodskih izkazov institucije in ne na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov.“;
dodajo se naslednje točke:
‚organ za reševanje‘ pomeni organ za reševanje, kot je opredeljen v točki (18) člena 2(1) Direktive 2014/59/EU;
‚subjekt v postopku reševanja‘ pomeni subjekt v postopku reševanja, kot je opredeljen v točki (83a) člena 2(1) Direktive 2014/59/EU;
‚skupina v postopku reševanja‘ pomeni skupino v postopku reševanja, kot je opredeljena v točki (83b) člena 2(1) Direktive 2014/59/EU;
‚globalna sistemsko pomembna institucija‘ ali ‚GSPI‘ pomeni globalno sistemsko pomembno institucijo, določeno v skladu s členom 131(1) in (2) Direktive 2013/36/EU;
‚globalna sistemsko pomembna institucija zunaj EU‘ ali ‚GSPI zunaj EU‘ pomeni globalno sistemsko pomembno bančno skupino ali banko (GSPB), ki ni GSPI in je vključena na seznam GSPB, ki ga objavlja Odbor za finančno stabilnost, kot se redno posodablja;
‚pomembna podrejena družba‘ pomeni podrejeno družbo, ki na posamični ali konsolidirani podlagi izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev:
podrejena družba ima več kot 5 % konsolidiranih tveganju prilagojenih sredstev prvotne nadrejene osebe;
podrejena družba ustvari več kot 5 % skupnih poslovnih prihodkov prvotno nadrejene osebe;
mera skupne izpostavljenosti iz člena 429(4) te uredbe podrejene družbe predstavlja več kot 5 % konsolidirane mere skupne izpostavljenosti prvotno nadrejene osebe;
za namene določitve pomembne podrejene družbe se, kadar se uporabi člen 21b(2) Direktive 2013/36/EU, dve vmesni EU nadrejeni osebi štejeta za eno podrejeno družbo na podlagi njunega konsolidiranega položaja;
‚subjekt, ki je GSPI‘ pomeni subjekt s pravno osebnostjo, ki je GSPI ali del GSPI ali GSPI zunaj EU;
‚instrument za reševanje s sredstvi upnikov‘ pomeni instrument za reševanje s sredstvi upnikov, kot je opredeljen v točki (57) člena 2(1) Direktive 2014/59/EU;
‚skupina‘ pomeni skupino podjetij, od katerih je vsaj eno institucija in ki jo sestavljajo nadrejena oseba in njene podrejene družbe, ali podjetij, ki so medsebojno povezana, kakor je navedeno v členu 22 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( *8 );
‚posel financiranja z vrednostnimi papirji‘ pomeni repo posel, posel posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga ali posel kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja;
‚začetno kritje‘ pomeni vsako zavarovanje s premoženjem razen gibljivega kritja, ki se pobere od subjekta ali se mu predloži, da krije trenutne in morebitne prihodnje izpostavljenosti posla ali portfelja poslov v obdobju, potrebnem za unovčitev teh poslov, ali za ponovno varovanje pred tržnim tveganjem po neplačilu nasprotne stranke v poslu ali portfelju poslov;
‚tržno tveganje‘ pomeni tveganje izgub, ki izhajajo iz sprememb tržnih cen, vključno z menjalnimi tečaji ali cenami blaga;
‚valutno tveganje‘ pomeni tveganje izgub, ki izhajajo iz sprememb menjalnih tečajev;
‚blagovno tveganje‘ pomeni tveganje izgub, ki izhajajo iz sprememb cen blaga;
‚trgovalna enota‘ pomeni jasno opredeljeno skupino trgovcev, ki jo institucija vzpostavi za skupno upravljanje portfelja pozicij iz trgovalne knjige v skladu z jasno opredeljeno in skladno poslovno strategijo in ki posluje v okviru iste strukture upravljanja tveganj;
‚majhna in nekompleksna institucija‘ pomeni institucijo, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:
ni velika institucija;
skupna vrednost njenih sredstev na posamični podlagi ali, kjer je ustrezno, na konsolidirani podlagi v skladu s to uredbo in Direktivo 2013/36/EU, je v štiriletnem obdobju neposredno pred tekočim letnim obdobjem poročanja v povprečju enaka ali manjša od 5 milijard EUR; države članice lahko znižajo ta prag;
zanjo ne veljajo nobene obveznosti ali zanjo veljajo poenostavljene obveznosti v zvezi z načrtovanjem sanacije in reševanja v skladu s členom 4 Direktive 2014/59/EU;
njen obseg postavk trgovalne knjige je v smislu člena 94(1) opredeljen kot majhen;
skupna vrednost njenih pozicij v izvedenih finančnih instrumentih, ki jih ima institucija za namene trgovanja, ne presega 2 % njenih skupnih bilančnih in zunajbilančnih sredstev, skupna vrednost vseh njenih pozicij v izvedenih finančnih instrumentih pa ne presega 5 %, pri čemer se oboje izračuna v skladu s členom 273a(3);
več kot 75 % vseh konsolidiranih sredstev institucije in konsolidiranih obveznosti institucije se nanaša na dejavnosti z nasprotnimi strankami, ki so v Evropskem gospodarskem prostoru, pri čemer so v obeh primerih izvzete izpostavljenosti znotraj skupine;
institucija za izpolnjevanje bonitetnih zahtev v skladu s to uredbo ne uporablja notranjih modelov, razen za podrejene družbe, ki uporabljajo notranje modele, razvite na ravni skupine, če za skupino veljajo zahteve po razkritju iz člena 433a ali 433c na konsolidirani podlagi;
institucija pristojnemu organu ni sporočila svojega ugovora zoper opredelitev kot majhna in nekompleksna institucija;
pristojni organ ni odločil, da institucije na podlagi analize velikosti, medsebojne povezanosti, zapletenosti ali profila tveganosti ni mogoče opredeliti kot majhno in nekompleksno institucijo;
‚velika institucija‘ pomeni institucijo, ki izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev:
je GSPI;
v skladu s členom 131(1) in (3) Direktive 2013/36/EU je bila opredeljena kot druga sistemsko pomembna institucija (DSPI);
je v državi članici, v kateri ima sedež, ena od treh največjih institucij glede na skupno vrednost sredstev;
skupna vrednost njenih sredstev na posamični podlagi ali, kjer je ustrezno, na podlagi njenega konsolidiranega položaja v skladu s to uredbo in Direktivo 2013/36/EU je enaka ali večja od 30 milijard EUR;
‚velika podrejena družba‘ pomeni podrejeno družbo, ki ustreza merilom za veliko institucijo;
‚institucija, ki ne kotira na borzi‘, pomeni institucijo, ki ni izdala vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu katere koli države članice, kot je opredeljen v točki 21 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;
‚računovodsko poročilo‘ pomeni, za namene dela 8, računovodsko poročilo v smislu členov 4 in 5 Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( *9 ).
doda se naslednji odstavek:
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. junija 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“;
člen 6 se spremeni:
odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
vstavi se naslednji odstavek:
Pomembne podrejene družbe GSPI zunaj EU na posamični podlagi izpolnjujejo zahteve iz člena 92b, če izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
niso subjekti v postopku reševanja;
nimajo podrejenih družb;
niso podrejene družbe EU nadrejene institucije.“;
odstavki 3, 4 in 5 se nadomestijo z naslednjim:
Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka institucije iz odstavka 1a tega člena na posamični podlagi izpolnjujejo zahteve iz člena 437a in točke (h) člena 447.
Naslednjim institucijam ni treba izpolnjevati zahtev iz člena 413(1) ter s tem povezanih zahtev glede poročanja o likvidnosti iz dela 7A te uredbe:
institucije, ki imajo tudi dovoljenje v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 648/2012;
institucije, ki imajo tudi dovoljenje v skladu s členom 16 in točko (a) člena 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( *10 ), če ne izvajajo nobene bistvene spremembe zapadlosti, ter
institucije, ki so imenovane v skladu s točko (b) člena 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014, kadar:
so njihove dejavnosti omejene na ponujanje bančnih storitev, ki so navedene v točkah (a) do (e) oddelka C Priloge k navedeni uredbi, centralnim depotnim družbam, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 16 navedene uredbe, ter
ne izvajajo nobene bistvene spremembe zapadlosti.
Dokler ne prejmejo poročila Komisije v skladu s členom 508(3), lahko pristojni organi investicijska podjetja izvzamejo iz izpolnjevanja obveznosti iz dela 6 in točke (d) člena 430(1), pri čemer upoštevajo naravo, obseg in zapletenost njihovih dejavnosti.
člen 8 se spremeni:
v odstavku 1 se točka (b) nadomesti z naslednjim:
„(b) nadrejena institucija na konsolidirani podlagi ali podrejena institucija na subkonsolidirani podlagi stalno spremlja in nadzoruje likvidnostne pozicije vseh institucij v skupini ali podskupini, za katere velja opustitev uporabe, spremlja in stalno nadzoruje pozicije financiranja vseh institucij v skupini ali podskupini, kadar se opusti zahteva glede količnika neto stabilnega financiranja iz naslova IV dela 6, ter za vse navedene institucije zagotavlja zadostno raven likvidnosti in stabilnega financiranja, kadar se opusti zahteva glede količnika neto stabilnega financiranja iz naslova IV dela 6;“;
v odstavku 3 se točki (b) in (c) nadomestita z naslednjim:
porazdelitvi zneskov, lokaciji in lastništvu zahtevanih likvidnih sredstev, ki jih mora imeti enotna likvidnostna podskupina, kadar se opusti zahteva glede količnika likvidnostnega kritja, določena v delegiranem aktu iz člena 460(1), ter porazdelitvi zneskov in lokaciji razpoložljivega stabilnega financiranja znotraj enotne likvidnostne podskupine, kadar se opusti zahteva glede količnika neto stabilnega financiranja iz naslova IV dela 6;
določitvi minimalnih zneskov likvidnih sredstev institucij, za katere se opusti uporaba zahteve glede količnika likvidnostnega kritja, določene v delegiranem aktu iz člena 460(1), ter določitvi minimalnih zneskov razpoložljivega stabilnega financiranja institucij, za katere se opusti zahteva glede količnika neto stabilnega financiranja iz naslova IV dela 6;“;
doda se naslednji odstavek:
v členu 10(1) se uvodno besedilo prvega pododstavka nadomesti z naslednjim:
člen 11 se spremeni:
odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:
Za namene zagotovitve uporabe zahtev te uredbe na konsolidirani podlagi se pojmi ‚institucija‘‚nadrejena institucija v državi članici‘‚EU nadrejena institucija‘ in ‚nadrejena oseba‘, odvisno od primera, nanašajo tudi na:
finančni holding ali mešani finančni holding z odobritvijo v skladu s členom 21a Direktive 2013/36/EU;
imenovano institucijo, ki jo obvladuje nadrejeni finančni holding ali nadrejeni mešani finančni holding, če takšen nadrejeni holding ne potrebuje odobritve v skladu s členom 21a(4) Direktive 2013/36/EU;
finančni holding, mešani finančni holding ali institucijo, imenovano v skladu s točko (d) člena 21a(6) Direktive 2013/36/EU.
Konsolidirani položaj družbe iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka je konsolidirani položaj nadrejenega finančnega holdinga ali nadrejenega mešanega finančnega holdinga, ki ne potrebuje odobritve v skladu s členom 21a(4) Direktive 2013/36/EU. Konsolidirani položaj družbe iz točke (c) prvega pododstavka tega odstavka je konsolidirani položaj njenega nadrejenega finančnega holdinga ali nadrejenega mešanega finančnega holdinga.“;
odstavek 3 se črta;
vstavi se naslednji odstavek:
Samo EU nadrejene osebe, ki so pomembne podrejene družbe GSPI zunaj EU in niso subjekti v postopku reševanja, izpolnjujejo zahteve iz člena 92b te uredbe na konsolidirani podlagi v obsegu in na način, ki sta določena v členu 18 te uredbe. Kadar se uporablja člen 21b(2) Direktive 2013/36/EU, je vsaka od obeh vmesnih EU nadrejenih oseb, ki sta skupaj opredeljeni kot pomembna podrejena družba, izpolnjuje zahtevo iz člena 92b te uredbe na podlagi svojega konsolidiranega položaja.“;
odstavka 4 in 5 se nadomestita z naslednjim:
Kadar je odobrena opustitev v skladu s členom 8(1) do (5), institucije in, kjer je ustrezno, finančni holdingi ali mešani finančni holdingi, ki so del likvidnostne podskupine, izpolnjujejo zahteve iz dela 6 in točke (d) člena 430(1) na konsolidirani podlagi ali na subkonsolidirani podlagi likvidnostne podskupine.
Uporaba pristopa iz prvega pododstavka ne posega v učinkovit nadzor na konsolidirani podlagi in ne povzroči nesorazmernih negativnih učinkov na celoto ali dele finančnega sistema v drugih državah članicah ali v Uniji kot celoti oziroma ne predstavlja ali ustvarja ovir za delovanje notranjega trga.“;
člen 12 se črta;
vstavi se naslednji člen:
„Člen 12a
Konsolidiran izračun za GSPI z več subjekti v postopku reševanja
Kadar sta najmanj dva subjekta, ki sta GSPI in pripada k isti GSPI, subjekta v postopku reševanja, EU nadrejena institucija navedene GSPI izračuna znesek kapitala in kvalificiranih obveznosti iz točke (a) člena 92a(1) te uredbe. Ta izračun se opravi na podlagi konsolidiranega položaja EU nadrejene institucije, kot če bi bila edini subjekt v postopku reševanja GSPI.
Kadar je znesek, izračunan v skladu s prvim odstavkom tega člena, nižji od vsote zneskov kapitala in kvalificiranih obveznosti iz točke (a) člena 92a(1) te uredbe vseh subjektov v postopku reševanja, ki pripadajo navedeni GSPI, organi za reševanje ukrepajo v skladu s členoma 45d(4) in 45h(2) Direktive 2014/59/EU.
Kadar je znesek, izračunan v skladu s prvim odstavkom tega člena, višji od vsote zneskov kapitala in kvalificiranih obveznosti iz točke (a) člena 92a(1) te uredbe vseh subjektov v postopku reševanja, ki pripadajo navedeni GSPI, organi za reševanje lahko ukrepajo v skladu s členoma 45d(4) in 45h(2) Direktive 2014/59/EU.“
člena 13 in 14 se nadomestita z naslednjim:
„Člen 13
Uporaba zahtev po razkritju na konsolidirani podlagi
Velike podrejene družbe EU nadrejenih institucij razkrijejo informacije iz členov 437, 438, 440, 442, 450, 451, 451a in 453 na posamični podlagi ali, kadar je to ustrezno v skladu s to uredbo in Direktivo 2013/36/EU, na subkonsolidirani podlagi.
Drugi pododstavek odstavka 1 se uporablja za podrejene družbe nadrejenih oseb s sedežem v tretjih državah, kadar se te podrejene družbe štejejo za velike podrejene družbe.
Člen 14
Uporaba zahtev iz člena 5 Uredbe (EU) 2017/2402 na konsolidirani podlagi
v členu 15(1) se uvodno besedilo prvega pododstavka nadomesti z naslednjim:
člen 16 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 16
Odstopanje od uporabe zahtev po količniku finančnega vzvoda na konsolidirani podlagi za skupine investicijskih podjetij
Če so vsi subjekti v skupini investicijskih podjetij, vključno z nadrejenim subjektom, investicijska podjetja, ki so v skladu s členom 6(5) izvzeta iz uporabe zahtev iz dela 7 na posamični podlagi, se lahko nadrejeno investicijsko podjetje odloči, da ne bo izvedlo zahtev iz dela 7 in s tem povezane zahteve o poročanju glede količnika finančnega vzvoda na konsolidirani podlagi.“;
člen 18 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 18
Metode bonitetne konsolidacije
Za namene člena 11(3a) institucije, ki morajo izpolnjevati zahteve iz člena 92a ali 92b na konsolidirani podlagi, izvedejo polno konsolidacijo vseh institucij in finančnih institucij, ki so njihove podrejene družbe v zadevnih skupinah v postopku reševanja.
Pristojni organi se odločijo, ali in kako se opravi konsolidacija v naslednjih primerih:
kadar po mnenju pristojnih organov institucija izvaja pomemben vpliv na eno ali več institucij ali finančnih institucij, vendar ni udeležena v njihovem kapitalu ali z njimi ni drugače kapitalsko povezana, ter
kadar se dve ali več institucij ali finančnih institucij upravljajo na enotni podlagi, tudi če to ni določeno v pogodbi, družbeni pogodbi ali statutu.
Pristojni organi zlasti lahko dovolijo ali zahtevajo uporabo metode iz člena 22(7), (8) in (9) Direktive 2013/34/EU. Ta metoda pa kljub temu ne predstavlja osnove za vključitev zadevnih družb v konsolidirani nadzor.
Pristojni organi lahko z odstopanjem od prvega pododstavka institucijam dovolijo ali od njih zahtevajo, da za takšne podrejene družbe ali udeležbe uporabijo drugačno metodo, vključno z metodo, ki jo zahteva veljavni računovodski okvir, pod pogojem, da:
institucija 28. decembra 2020 kapitalske metode še ne uporablja;
bi bila uporaba kapitalske metode preveč obremenjujoča ali kapitalska metoda ne bi ustrezno odražala tveganj, ki jih družba iz prvega pododstavka predstavlja za institucijo, ter
uporabljena metoda ne povzroči polne ali sorazmerne konsolidacije navedene družbe.
Pristojni organi lahko zahtevajo polno ali sorazmerno konsolidacijo podrejene družbe ali družbe, v kateri je institucija udeležena, če ta podrejena družba ali družba ni institucija, finančna institucija ali družba za pomožne storitve in če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
družba ni zavarovalnica, zavarovalnica iz tretje države, pozavarovalnica, pozavarovalnica iz tretje države, zavarovalni holding ali družba, izključena iz področja uporabe Direktive 2009/138/ES v skladu s členom 4 navedene direktive;
obstaja znatno tveganje, da se institucija odloči zagotoviti finančno podporo tej družbi v stresnih pogojih, kadar ni nobenih pogodbenih obveznosti za zagotavljanje takšne podpore ali če to presega morebitne pogodbene obveznosti.
EBA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. decembra 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“;
člen 22 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 22
Subkonsolidacija subjektov v tretjih državah
naslov dela 2 se nadomesti z naslednjim:
„KAPITAL IN KVALIFICIRANE OBVEZNOSTI“;
v členu 26 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko institucije naknadne izdaje oblike instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala razvrstijo kot instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere je institucija že dobila zadevno dovoljenje, če sta izpolnjena oba navedena pogoja:
določbe, ki urejajo te naknadne izdaje, so večinoma enake kot določbe, ki urejajo izdaje, za katere je institucija že dobila dovoljenje;
institucije so o teh naknadnih izdajah uradno obvestile pristojne organe pravočasno, pred njihovo razvrstitvijo kot instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala.
Pristojni organi se posvetujejo z EBA, preden izdajo dovoljenje za razvrstitev novih oblik kapitalskih instrumentov kot instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Pristojni organi ustrezno upoštevajo mnenje EBA in, če se odločijo odstopati od njega, v treh mesecih od datuma prejema mnenja EBA slednjemu pisno predstavijo razloge za odstopanje od tega mnenja. Ta pododstavek se ne uporablja za kapitalske instrumente iz člena 31.
Na podlagi informacij, zbranih od pristojnih organov, EBA pripravi, vzdržuje in objavi seznam vseh oblik kapitalskih instrumentov v posameznih državah članicah, ki se štejejo za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala. V skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1093/2010 lahko EBA zbira vse informacije v zvezi z instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere šteje, da so potrebne za izpolnjevanje meril iz člena 28 ali, kjer je ustrezno, člena 29 te uredbe, ter za namene vzdrževanja in posodabljanja seznama iz tega pododstavka.
Na podlagi postopka pregleda iz člena 80 in kadar obstaja dovolj dokazov, da zadevni kapitalski instrumenti ne izpolnjujejo ali so prenehali izpolnjevati merila iz člena 28 ali, kjer je ustrezno, člena 29, lahko EBA odloči, da navedenih instrumentov ne vključi na seznam iz četrtega pododstavka oziroma jih odstrani z zadevnega seznama, odvisno od primera. EBA v zvezi s tem pripravi sporočilo, v katerem se sklicuje tudi na stališče ustreznega pristojnega organa o zadevi. Ta pododstavek se ne uporablja za kapitalske instrumente iz člena 31.“;
člen 28 se spremeni:
odstavek 1 se spremeni:
točka (b) se nadomesti z naslednjim:
„(b) instrumenti so v celoti vplačani in pridobitev imetništva zadevnih instrumentov ne sme neposredno ali posredno financirati institucija;“;
doda se naslednji pododstavek:
„Za namene točke (b) prvega pododstavka se samo tisti del kapitalskega instrumenta, ki je v celoti vplačan, šteje kot instrument navadnega lastniškega temeljnega kapitala.“;
v odstavku 3 se dodajo naslednji pododstavki:
„Pogoj iz točke (h)(v) prvega pododstavka odstavka 1 se šteje za izpolnjenega, ne glede na to, ali je podrejena družba zavezana s pogodbo o prenosu dobička in izgube s svojo nadrejeno družbo, na podlagi katere je podrejena družba dolžna po pripravi svojih letnih računovodskih izkazov nadrejeni družbi prenesti svoj letni rezultat, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
nadrejena družba ima v lasti 90 % ali več glasovalnih pravic in kapitala podrejene družbe;
nadrejena družba in podrejena družba se nahajata v isti državi članici;
pogodba je bila sklenjena za zakonite namene obdavčitve;
pri pripravi letnega računovodskega izkaza ima podrejena družba diskrecijsko pravico, da zmanjša znesek razdelitev, tako da del svojega dobička ali svoj celotni dobiček razporedi v svoje rezerve ali med sredstva za splošna bančna tveganja, preden izvrši kakršno koli izplačilo svoji nadrejeni družbi;
nadrejena družba je na podlagi pogodbe dolžna podrejeni družbi v celoti nadomestiti vse njene izgube;
za pogodbo velja odpovedni rok, v skladu s katerim je mogoče pogodbo prekiniti šele ob koncu obračunskega leta in takšna prekinitev začne učinkovati šele z začetkom naslednjega obračunskega leta, pri čemer se obveznost nadrejene družbe, da podrejeni družbi v celoti nadomesti vse izgube, ki jih je imela podrejena družba v tekočem obračunskem letu, ne spremeni.
Če je institucija sklenila pogodbo o prenosu dobička in izgube, o tem nemudoma uradno obvesti pristojni organ in mu predloži kopijo pogodbe. Institucija pristojni organ nemudoma uradno obvesti tudi o vseh spremembah pogodbe o prenosu dobička in izgube in njenem prenehanju. Institucija ne sklene več kot ene pogodbe o prenosu dobička in izgube.“;
v členu 33(1) se točka (c) nadomesti z naslednjim:
„(c) dobičkov in izgub, nastalih na podlagi vrednotenja izvedenih finančnih obveznosti institucije po pošteni vrednosti, ki izhajajo iz sprememb kreditnega tveganja same institucije.“;
člen 36 se spremeni:
odstavek 1 se spremeni:
točka (b) se nadomesti z naslednjim:
„(b) neopredmetena sredstva, razen preudarno vrednotene programske opreme, na vrednost katere reševanje, insolventnost ali likvidacija institucije nima negativnega učinka;“;
doda se naslednja točka:
„(n) za prevzeto obveznost za zagotavljanje minimalne vrednosti iz člena 132c(2) vsak znesek, za katerega tekoča tržna vrednost enot ali deležev v KNP, na katerih temelji prevzeta obveznost za zagotavljanje minimalne vrednosti, ne dosega sedanje vrednosti prevzete obveznosti za zagotavljanje minimalne vrednosti in za katerega institucija še ni pripoznala znižanja v postavkah navadnega lastniškega temeljnega kapitala.“;
doda se naslednji odstavek:
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. junija 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“;
v členu 37 se doda naslednja točka:
„(c) znesek, ki se odbije, se zmanjša za znesek računovodskega prevrednotenja neopredmetenih sredstev podrejenih družb, ki izhajajo iz konsolidacije podrejenih družb in jih je mogoče pripisati osebam, ki niso podjetja, vključena v konsolidacijo v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1.“;
v členu 39(2) se prvi pododstavek uvodnega besedila nadomesti z naslednjim:
„Odložene terjatve za davek, ki se ne nanašajo na prihodnji dobiček, so omejene na odložene terjatve za davek, ki so bile oblikovane pred 23. novembrom 2016 in ki izhajajo iz začasnih razlik, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:“;
v členu 45 se točka (a)(i) nadomesti z naslednjim:
„(i) datum zapadlosti kratke pozicije je enak ali poznejši kot datum zapadlosti dolge pozicije ali pa je preostala zapadlost kratke pozicije vsaj eno leto;“;
člen 49 se spremeni:
v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:
„Ta odstavek se ne uporablja pri izračunu kapitala za namene zahtev iz členov 92a in 92b, ki se izračuna v skladu z okvirom odbitkov iz člena 72e(4).“;
odstavek 3 se spremeni:
v točki (a)(iv) se zadnji stavek nadomesti z naslednjim:
„O konsolidirani bilanci stanja ali razširjenem zbirnem izračunu se pristojnim organom poroča tako pogosto, kot je določeno v izvedbenih tehničnih standardih iz člena 430(7)“;
v točki (a)(v) se prvi stavek nadomesti z naslednjim:
„(v) institucije, ki so vključene v institucionalno shemo za zaščito vlog, skupaj na konsolidirani podlagi ali na podlagi razširjenega zbirnega izračuna izpolnjujejo zahteve iz člena 92 in o izpolnjevanju teh zahtev še naprej poročajo v skladu s členom 430.“;
člen 52(1) se spremeni:
točka (a) se nadomesti z naslednjim:
„(a) instrumenti so izdani neposredno s strani institucije in so v celoti vplačani;“;
uvodno besedilo v točki (b) se nadomesti z naslednjim:
„(b) instrumentov niso v lasti katerega koli od naslednjih:“;
točka (c) se nadomesti z naslednjim:
„(c) institucija posredno ali neposredno ne financira pridobitve imetništva instrumentov;“;
točka (h) se nadomesti z naslednjim:
„(h) če instrumenti vključujejo eno ali več možnosti predčasnega odkupa, vključno z opcijami odpoklica, se te uveljavijo izključno po diskrecijski presoji izdajatelja;“;
točka (j) se nadomesti z naslednjim:
„(j) v določbah, ki urejajo instrumente, ni eksplicitno ali implicitno navedeno, da bi institucija lahko instrumente odpoklicala, odkupila ali izplačala, kar je ustrezno, razen v primeru insolventnosti ali likvidacije institucije, in tudi institucija tega na noben način ne navaja;“;
točka (p) se nadomesti z naslednjim:
„(p) če ima izdajatelj sedež v tretji državi in je bil v skladu s členom 12 Direktive 2014/59/EU imenovan za del skupine v postopku reševanja, katere subjekt v postopku reševanja ima sedež v Uniji, ali kadar ima izdajatelj sedež v državi članici, se v skladu z zakonodajnimi ali pogodbenimi določbami, ki urejajo instrumente, na podlagi odločitve organa za reševanje o izvedbi pooblastila o odpisu in konverziji iz člena 59 navedene direktive glavnica instrumentov trajno odpiše ali se instrumenti konvertirajo v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala;
če ima izdajatelj sedež v tretji državi in v skladu s členom 12 Direktive 2014/59/EU ni bil imenovan kot del skupine za reševanje subjekta v postopku reševanja, ki ima sedež v Uniji, se v skladu z zakonodajnimi ali pogodbenimi določbami, ki urejajo instrumente, na podlagi odločitve ustreznega organa tretje države, znesek glavnice instrumentov trajno odpiše ali se instrumenti konvertirajo v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala;“;
dodata se naslednji točki:
če ima izdajatelj sedež v tretji državi in je bil v skladu s členom 12 Direktive 2014/59/EU imenovan za del skupine v postopku reševanja, katere subjekt v postopku reševanja ima sedež v Uniji, ali kadar ima izdajatelj sedež v državi članici, se lahko instrumenti izdajo le v skladu z zakonodajo tretje države ali ta zanje velja, če je v skladu s to zakonodajo izvajanje pooblastil o odpisu in konverziji iz člena 59 navedene direktive učinkovito in izvršljivo na podlagi statutarnih določb ali pravno izvršljivih pogodbenih določb, ki priznavajo reševanje ali druge ukrepe odpisa ali konverzije;
za instrumente ne veljajo dogovori o poravnavi ali pobotu, ki bi ogrozili njihovo sposobnost pokrivanja izgub.“;
doda se naslednji pododstavek:
„Za namene točke (a) prvega pododstavka se samo tisti del kapitalskega instrumenta, ki je v celoti vplačan, šteje kot instrument dodatnega temeljnega kapitala.“;
v členu 54(1) se doda naslednja točka:
„(e) kadar podrejena družba, ki ima sedež v tretji državi, izda instrumente dodatnega temeljnega kapitala, se sprožilna raven iz točke (a) v višini 5,125 % ali več izračuna v skladu z nacionalno zakonodajo te tretje države ali pogodbenimi določbami, ki urejajo instrumente, če se pristojni organ po posvetovanju z EBA prepriča, da so navedene določbe vsaj enakovredne zahtevam iz tega člena.“;
v členu 59 se točka (a)(i) nadomesti z naslednjim:
„(i) datum zapadlosti kratke pozicije je enak ali poznejši kot datum zapadlosti dolge pozicije ali pa je preostala zapadlost kratke pozicije vsaj eno leto;“;
v členu 62 se točka (a) nadomesti z naslednjim:
„(a) kapitalske instrumente, če so izpolnjeni pogoji iz člena 63 in v obsegu, določenem v členu 64;“;
člen 63 se spremeni:
uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:
„Kapitalski instrumenti se štejejo za instrumente dodatnega kapitala, če so izpolnjeni naslednji pogoji:“;
točka (a) se nadomesti z naslednjim:
„(a) instrumenti so izdani neposredno s strani institucije in so v celoti vplačani;“;
v točki (b) se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:
„(b) instrumenti niso v lasti katerega koli od naslednjih:“;
točki (c) in (d) se nadomestita z naslednjim:
institucija posredno ali neposredno ne financira pridobitve imetništva instrumentov;
terjatev na znesku glavnice instrumentov v skladu z določbami, ki urejajo instrumente je podrejena vsem terjatvam iz instrumentov kvalificiranih obveznosti;“;
v točki (e) se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:
„(e) instrumenti niso zavarovani ali niso pokriti z jamstvom, ki izboljšuje prednost terjatvam pri poplačilu, s strani katerega koli od naslednjih:“;
točke od (f) do (n) se nadomestijo z naslednjim:
za instrumente ne velja nobena ureditev, ki kakor koli izboljšuje prednost pri poplačilu terjatvam v okviru instrumentov;
instrumenti imajo originalno zapadlost najmanj pet let;
določbe, ki urejajo instrumente, ne vključujejo nobene spodbude za institucijo, da odkupi ali odplača, kar je ustrezno, njihovo vrednost glavnice pred zapadlostjo;
če instrumenti vključujejo eno ali več možnosti predčasnega odplačila, vključno z opcijami odpoklica, se te uveljavijo izključno po diskrecijski presoji izdajatelja;
instrumenti se lahko odpokličejo, odkupijo, odplačajo ali izplačajo predčasno le, če so izpolnjeni pogoji iz člena 77 in šele po petih letih od datuma izdaje, razen če so izpolnjeni pogoji iz člena 78(4);
v določbah, ki urejajo instrumente, ni eksplicitno ali implicitno navedeno, da bo institucija instrumente odpoklicala, odkupila, odplačala ali izplačala, kar je ustrezno, predčasno, razen v primeru insolventnosti ali likvidacije institucije, in tudi institucija tega na noben način ne navaja;
določbe, ki urejajo instrumente, imetniku ne dajejo pravice, da pospeši prihodnja izplačila obresti ali glavnice, razen v primeru insolventnosti ali likvidacije institucije;
raven izplačil obresti ali dividend, kot je ustrezno, se za instrumente ne spremeni na podlagi bonitete institucije ali njene nadrejene osebe;
če ima izdajatelj sedež v tretji državi in je bil v skladu s členom 12 Direktive 2014/59/EU imenovan za del skupine v postopku reševanja, katere subjekt v postopku reševanja ima sedež v Uniji, ali kadar ima izdajatelj sedež v državi članici, se v skladu z zakonodajnimi ali pogodbenimi določbami, ki urejajo instrumente, na podlagi odločitve organa za reševanje o izvedbi pooblastila o odpisu in konverziji iz člena 59 navedene direktive, glavnica instrumentov trajno odpiše ali se instrumenti konvertirajo v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala;
če ima izdajatelj sedež v tretji državi in v skladu s členom 12 Direktive 2014/59/EU ni bil imenovan kot del skupine za reševanje subjekta v postopku reševanja, ki ima sedež v Uniji, se v skladu z zakonodajnimi ali pogodbenimi določbami, ki urejajo instrumente, na podlagi odločitve ustreznega organa tretje države, znesek glavnice instrumentov trajno odpiše ali se instrumenti konvertirajo v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala;“;
dodajo se naslednje točke:
če ima izdajatelj sedež v tretji državi in je bil v skladu s členom 12 Direktive 2014/59/EU imenovan za del skupine v postopku reševanja, katere subjekt v postopku reševanja ima sedež v Uniji, ali kadar ima izdajatelj sedež v državi članici, se lahko instrumenti izdajo le v skladu z zakonodajo tretje države ali ta zanje velja, če je v skladu s to zakonodajo izvajanje pooblastil o odpisu in konverziji iz člena 59 navedene direktive učinkovito in izvršljivo na podlagi statutarnih določb ali pravno izvršljivih pogodbenih določb, ki priznavajo reševanje ali druge ukrepe odpisa ali konverzije;
za instrumente ne veljajo dogovori o poravnavi ali pobotu, ki bi ogrozili njihovo sposobnost pokrivanja izgub.“;
doda se naslednji odstavek:
„Za namene točke (a) prvega odstavka se samo tisti del kapitalskega instrumenta, ki je v celoti vplačan, šteje kot instrument dodatnega kapitala.“;
člen 64 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 64
Amortizacija instrumentov dodatnega kapitala
Obseg, v katerem se instrumenti dodatnega kapitala štejejo za postavke dodatnega kapitala v zadnjih petih letih zapadlosti instrumentov, se izračuna tako, da se rezultat izračuna iz točke (a) pomnoži z zneskom iz točke (b):
knjigovodska vrednost instrumentov na prvi dan zadnjega petletnega obdobja njihove pogodbene zapadlosti, deljena s številom dni v zadevnem obdobju;
število preostalih dni pogodbene zapadlosti instrumentov.“;
v členu 66 se doda naslednja točka:
„(e) znesek postavk, ki se v skladu s členom 72e odbije od postavk kvalificiranih obveznosti, v obsegu, ki presega postavke kvalificiranih obveznosti institucije.“;
v členu 69 se točka (a)(i) nadomesti z naslednjim:
„(i) datum zapadlosti kratke pozicije je enak ali poznejši kot datum zapadlosti dolge pozicije ali pa je preostala zapadlost kratke pozicije vsaj eno leto;“;
za členom 72 se vstavi naslednje poglavje:
„POGLAVJE 5a
Kvalificirane obveznosti
Člen 72a
Postavke kvalificiranih obveznosti
Postavke kvalificiranih obveznosti zajemajo naslednje, razen če spadajo v katero koli kategorijo izključenih obveznosti iz odstavka 2 tega člena, in v obsegu, določenem v členu 72c:
instrumente kvalificiranih obveznosti, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 72b, v obsegu, v katerem ne štejejo za postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala;
instrumente dodatnega kapitala s preostalo zapadlostjo najmanj eno leto, v obsegu, v katerem ne štejejo za postavke dodatnega kapitala v skladu s členom 64.
Iz postavk kvalificiranih obveznosti so izključene naslednje obveznosti:
krite vloge;
vpogledne vloge in kratkoročne vloge z originalno zapadlostjo manj kot eno leto;
del upravičenih vlog fizičnih oseb ter mikro, malih in srednjih podjetij, ki presega raven kritja iz člena 6 Direktive 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( *11 );
vloge, ki bi bile upravičene vloge fizičnih oseb ter mikro, malih in srednjih podjetij, če ne bi bile vplačane pri podružnicah institucij s sedežem v Uniji, ki se nahajajo zunaj Unije;
zavarovane obveznosti, vključno s kritimi obveznicami in obveznostmi v obliki finančnih instrumentov, uporabljene za varovanje pred tveganjem, ki so sestavni del kritnega premoženja in so v skladu z nacionalno zakonodajo zavarovane na podoben način kot krite obveznice, pod pogojem, da vsa zavarovana sredstva v zvezi s kritnim premoženjem krite obveznice ostanejo nespremenjena, ločena in zadostna ter da izključujejo vse dele zavarovane obveznosti ali obveznosti, za katero je bilo zastavljeno zavarovanje s premoženjem, ki presega vrednost sredstev, jamstva, zastavne pravice ali premoženja, s katerim je krita;
vse obveznosti, ki so posledica posedovanja sredstev ali denarja strank, vključno s sredstvi ali denarjem strank, ki se poseduje v imenu kolektivnih naložbenih podjemov, pod pogojem, da je takšna stranka zaščitena z veljavnim insolvenčnim pravom;
vse obveznosti, ki so posledica fiduciarnega razmerja med subjektom v postopku reševanja ali katero koli od njegovih podrejenih družb (kot fiduciarjem) in drugo osebo (kot upravičencem), pod pogojem, da je takšen upravičenec zaščiten z veljavnim insolvenčnim ali civilnim pravom;
obveznosti do institucij, razen obveznosti do subjektov, ki so del iste skupine, z originalno zapadlostjo, krajšo od sedmih dni;
obveznosti, katerih preostala zapadlost je krajša od sedmih dni, do:
sistemov ali operaterjev sistemov, določenih v skladu z Direktivo 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( *12 );
udeležencev v sistemu, določenih v skladu z Direktivo 98/26/ES, in izhajajo iz sodelovanja v takšnem sistemu, ali
CNS tretjih držav, priznanih v skladu s členom 25 Uredbe (EU) št. 648/2012;
obveznost do koga od naslednjih:
zaposlenega v povezavi z obračunano plačo, pokojninskimi prejemki ali drugimi fiksnimi nadomestili, razen variabilnega dela prejemka, ki ga ne ureja kolektivna pogodba, in razen variabilnega dela prejemka za pomembne prevzemnike tveganja iz člena 92(2) Direktive 2013/36/EU;
komercialnega ali trgovinskega upnika, kadar obveznost izhaja iz dobave blaga ali zagotavljanja storitev instituciji ali nadrejeni osebi, ki so bistvene za vsakodnevno delovanje institucije ali nadrejene osebe, vključno s storitvami informacijske tehnologije, komunalnimi storitvami ter najemom, servisiranjem in vzdrževanjem prostorov;
davčnih organov in organov za socialno varstvo, če imajo te obveznosti prednost v skladu z veljavnim pravom;
sistemov zajamčenih vlog, kadar obveznost izhaja iz prispevkov, ki jih je treba plačati v skladu z Direktivo 2014/49/EU;
obveznosti, ki izhajajo iz izvedenih finančnih instrumentov;
obveznosti, ki izhajajo iz dolžniških instrumentov z vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti.
Za namene točke (l) prvega pododstavka se dolžniški instrumenti, ki vsebujejo možnosti predčasnega odkupa in se lahko uveljavijo po diskrecijski presoji izdajatelja ali imetnika, in dolžniški instrumenti s spremenljivimi obrestnimi merami, ki temeljijo na splošno uporabljani referenčni meri, kot je Euribor ali Libor, ne štejejo za dolžniške instrumente z vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti le zaradi takšnih značilnosti.
Člen 72b
Instrumenti kvalificiranih obveznosti
Obveznosti se štejejo za instrumente kvalificiranih obveznosti, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
obveznosti so neposredno izdane ali dodeljene, kot je ustrezno, s strani institucije in so v celoti vplačane;
obveznosti niso v lasti katerega koli od naslednjih:
institucije ali subjekta, vključenega v isto skupino v postopku reševanja;
družbe, v kateri ima institucija neposredno ali posredno udeležbo v obliki imetništva, neposrednega ali z obvladovanjem, 20 % ali več glasovalnih pravic ali kapitala družbe;
subjekt v postopku reševanja ni neposredno ali posredno financiral pridobitve imetništva obveznosti;
terjatev na znesku glavnice obveznosti v skladu z določbami, ki urejajo instrumente, je v celoti podrejena terjatvam, ki izhajajo iz izključenih obveznosti iz člena 72a(2); ta zahteva po podrejenosti se šteje za izpolnjeno v naslednjih primerih:
pogodbene določbe, ki urejajo obveznosti, določajo, da je v primeru običajnega insolvenčnega postopka, kot je opredeljen v točki (47) člena 2(1) Direktive 2014/59/EU, terjatev na znesku glavnice instrumentov podrejena terjatvam, ki izhajajo iz katere koli izključene obveznosti iz člena 72a(2) te uredbe;
veljavno pravo določa, da je v primeru običajnega insolvenčnega postopka, kot je opredeljen v točki (47) člena 2(1) Direktive 2014/59/EU, terjatev na znesku glavnice instrumentov podrejena terjatvam, ki izhajajo iz katere koli izključene obveznosti iz člena 72a(2) te uredbe;
instrumente izda subjekt v postopku reševanja, ki v svoji bilanci stanja nima izključenih obveznosti iz člena 72a(2) te uredbe, ki so pari passu ali podrejene instrumentom kvalificiranih obveznosti;
obveznosti niso niti zavarovane niti pokrite z jamstvom ali drugo ureditvijo, ki izboljšuje prednost terjatvam pri poplačilu, s strani katerega koli od naslednjih:
institucije ali njenih podrejenih družb;
nadrejene osebe institucije ali njenih podrejenih družb;
katere koli družbe, ki je tesno povezana s subjekti iz točk (i) in (ii);
za obveznosti ne veljajo dogovori o poravnavi ali pobotu, ki bi v primeru reševanja ogrozili njihovo sposobnost pokrivanja izgub;
določbe, ki urejajo obveznosti, ne vključujejo nobene spodbude za institucijo, da odpokliče, odkupi ali izplača znesek glavnice pred njeno zapadlostjo ali ga predčasno odplača, kot je ustrezno, razen v primerih iz člena 72c(3);
imetniki instrumentov ne morejo unovčiti svojih obveznosti pred njihovo zapadlostjo, razen v primerih iz člena 72c(2);
ob upoštevanju člena 72c(3) in (4), če obveznosti vključujejo eno ali več možnosti predčasnega odplačila, vključno z opcijami odpoklica, se te uveljavijo izključno po diskrecijski presoji izdajatelja, razen v primerih iz člena 72c(2);
obveznosti se lahko odpokličejo, odkupijo, odplačajo ali izplačajo predčasno samo, kadar so izpolnjeni pogoji iz členov 77 in 78a;
v določbah, ki urejajo obveznosti, ni eksplicitno ali implicitno navedeno, da bo subjekt v postopku reševanja obveznosti odpoklical, odkupil ali izplačal, kot je ustrezno, predčasno, razen v primeru insolventnosti ali likvidacije institucije, in tudi institucija tega na noben način ne navaja;
določbe, ki urejajo obveznosti, imetniku ne dajejo pravice, da pospeši prihodnja izplačila obresti ali glavnice, razen v primeru insolventnosti ali likvidacije subjekta v postopku reševanja;
raven izplačil obresti ali dividend, kot je ustrezno, se za obveznosti ne spremeni na podlagi bonitete subjekta v postopku reševanja ali njegove nadrejene osebe;
za instrumente, izdane po 28. juniju 2021, zadevna pogodbena dokumentacija in, če je ustrezno, prospekt o izdaji eksplicitno navaja možnost izvajanja pooblastila za odpis in konverzijo v skladu s členom 48 Direktive 2014/59/EU.
Za namene točke (a) prvega pododstavka se samo deli obveznosti, ki so v celoti vplačani, štejejo kot instrumenti kvalificiranih obveznosti.
Kadar so nekatere izključene obveznosti iz člena 72a(2) v skladu z nacionalnim insolvenčnim pravom podrejene navadnim nezavarovanim terjatvam, med drugim zato, ker so v posesti upnika, ki je tesno povezan z dolžnikom, ki je ali je bil delničar, je z njim v razmerju obvladovanja ali v skupinskem razmerju, je član upravljalnega organa ali povezan s katero koli od navedenih oseb, se za namene točke (d) prvega pododstavka tega člena podrejenost ne ocenjuje glede na terjatve, ki izhajajo iz takšnih izključenih obveznosti.
Poleg obveznosti iz odstavka 2 tega člena lahko organ za reševanje dovoli, da se obveznosti štejejo kot instrumenti kvalificiranih obveznosti do celotnega zneska, ki ne presega 3,5 % zneska skupne izpostavljenosti tveganju, izračunanega v skladu s členom 92(3) in (4), če:
so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavka 2, razen pogoja iz točke (d) prvega pododstavka odstavka 2;
so obveznosti razvrščene pari passu najnižje uvrščenim izključenim obveznostim iz člena 72a(2), razen izključenih obveznosti, ki so podrejene navadnim nezavarovanim terjatvam v skladu z nacionalnim insolvenčnim pravom, iz tretjega pododstavka odstavka 2 tega člena, ter
vključitev navedenih obveznosti v postavke kvalificiranih obveznosti ne bi povzročila pomembnega tveganja za uspešno pravno izpodbijanje ali upravičene odškodninske zahtevke, kot je ocenil organ za reševanje v zvezi z načeli iz točke (g) člena 34(1) in člena 75 Direktive 2014/59/EU.
Organ za reševanje lahko dovoli, da se obveznosti štejejo za instrumente kvalificiranih obveznosti poleg obveznosti iz odstavka 2, če:
instituciji ni dovoljeno v postavke kvalificiranih obveznosti vključiti obveznosti iz odstavka 3;
so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavka 2, razen pogoja iz točke (d) prvega pododstavka odstavka 2;
so obveznosti razvrščene pari passu ali nadrejene najnižje uvrščenim izključenim obveznostim iz člena 72a(2), razen izključenih obveznosti, ki so v skladu z nacionalnim insolvenčnim pravom podrejene navadnim nezavarovanim terjatvam, kot je navedeno v tretjem pododstavku odstavka 2 tega člena;
v bilanci stanja institucije znesek izključenih obveznosti iz člena 72a(2), ki so razvrščene pari passu ali podrejene obveznostim v insolventnosti, ne presega 5 % zneska kapitala in kvalificiranih obveznosti institucije;
vključitev navedenih obveznosti v postavke kvalificiranih obveznosti ne bi povzročila pomembnega tveganja za uspešno pravno izpodbijanje ali upravičene odškodninske zahtevke, kot oceni organ za reševanje v zvezi z načeli iz točke (g) člena 34(1) in člena 75 Direktive 2014/59/EU.
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:
veljavne oblike in naravo posrednega financiranja instrumentov kvalificiranih obveznosti;
obliko in naravo spodbud za odkup za namene pogoja iz točke (g) prvega pododstavka odstavka 2 tega člena in člena 72c(3).
Navedeni osnutki regulativnih tehničnih standardov so popolnoma usklajeni z delegiranim aktom iz točke (a) člena 28(5) in točke (a) člena 52(2).
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. decembra 2019.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 72c
Amortizacija instrumentov kvalificiranih obveznosti
Instrumenti kvalificiranih obveznosti s preostalo zapadlostjo manj kot eno leto se ne štejejo za postavke kvalificiranih obveznosti.
Člen 72d
Posledice v primeru prenehanja izpolnjevanja pogojev primernosti
Kadar instrument kvalificiranih obveznosti preneha izpolnjevati veljavne pogoje iz člena 72b, se obveznosti takoj prenehajo šteti za instrumente kvalificiranih obveznosti.
Obveznosti iz člena 72b(2) se lahko še naprej štejejo za instrumente kvalificiranih obveznosti, če se štejejo za instrumente kvalificiranih obveznosti v skladu s členom 72b(3) ali (4).
Člen 72e
Odbitki od postavk kvalificiranih obveznosti
Institucije, za katere velja člen 92a, od postavk kvalificiranih obveznosti odbijejo naslednje:
neposredne, posredne in sintetične deleže institucije v lastne instrumente kvalificiranih obveznosti, vključno z lastnimi obveznostmi, ki bi jih ta institucija morala kupiti zaradi obstoječih pogodbenih obveznosti;
neposredne, posredne in sintetične deleže institucije v instrumente kvalificiranih obveznosti subjektov, ki so GSPI, s katerimi ima institucija vzajemne navzkrižne deleže, za katere pristojni organ meni, da so bili oblikovani z namenom umetnega povečanja sposobnosti pokrivanja izgub in dokapitalizacije subjekta v postopku reševanja;
ustrezen znesek, določen v skladu s členom 72i, neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev v instrumente kvalificiranih obveznosti subjektov, ki so GSPI, kadar institucija v teh subjektih nima pomembne naložbe;
neposredne, posredne in sintetične deleže institucije v instrumente kvalificiranih obveznosti subjektov, ki so GSPI, kadar ima institucija v teh subjektih pomembno naložbo, razen pozicij iz izvedbe prve prodaje teh instrumentov z obveznostjo odkupa, ki jih je institucija imela pet delovnih dni ali manj.
Za namene tega oddelka lahko institucije izračunajo znesek deležev v instrumentih kvalificiranih obveznosti iz člena 72b(3) na naslednji način:
pri čemer:
h |
= |
znesek deležev v instrumente kvalificiranih obveznosti iz člena 72b(3); |
i |
= |
indeks, ki označuje institucijo izdajateljico; |
Hi |
= |
skupni znesek deležev kvalificiranih obveznosti institucije izdajateljice i iz člena 72b(3); |
li |
= |
znesek obveznosti, ki ga institucija izdajateljica i vključi v postavke kvalificiranih obveznosti znotraj omejitev, določenih v členu 72b(3), v skladu z zadnjimi razkritji institucije izdajateljice in |
Li |
= |
skupni znesek zapadlih obveznosti institucije izdajateljice i iz člena 72b(3) v skladu z zadnjimi razkritji izdajatelja. |
Kadar ima EU nadrejena institucija ali nadrejena institucija v državi članici, za katero velja člen 92a, neposredne, posredne ali sintetične deleže v kapitalske instrumente ali instrumente kvalificiranih obveznosti ene ali več podrejenih družb, ki ne spadajo v isto skupino v postopku reševanja kot nadrejena institucija, lahko organ za reševanje te nadrejene institucije, potem ko ustrezno upošteva mnenje organov za reševanje zadevnih podrejenih družb, nadrejeni instituciji dovoli odbitje teh deležev, tako da odbije nižji znesek, ki ga določi organ za reševanje te nadrejene institucije. Ta prilagojeni znesek mora biti vsaj enak znesku (m), ki se izračuna na naslednji način:
i |
= |
indeks, ki označuje podrejeno družbo; |
OPi |
= |
znesek kapitalskih instrumentov, ki jih je izdala podrejena družba i in jih ima nadrejena institucija; |
LPi |
= |
znesek postavk instrumentov kvalificiranih obveznosti, ki jih je izdala podrejena družba i in jih ima nadrejena institucija; |
β |
= |
odstotek kapitalskih instrumentov in postavk instrumentov kvalificiranih obveznosti, ki jih je izdala podrejena družba i in jih ima nadrejena oseba, izračunanih kot: ; |
Oi |
= |
znesek kapitala podrejene družbe i, pri čemer se ne upošteva odbitek, izračunan v skladu s tem odstavkom; |
Li |
= |
znesek kvalificiranih obveznosti podrejene družbe i, pri čemer se ne upošteva odbitek, izračunan v skladu s tem odstavkom; |
ri |
= |
količnik, ki se uporablja za podrejeno družbo i na ravni njene skupine v postopku reševanja v skladu s točko (a) člena 92a(1) te uredbe in točko (a) prvega pododstavka člena 45c(3) Direktive 2014/59/EU in |
aRWAi |
= |
znesek skupne izpostavljenosti tveganju subjekta i, ki je GSPI, izračunan v skladu s členom 92(3) in (4), pri čemer se upoštevajo prilagoditve iz člena 12a. |
Kadar je nadrejeni instituciji v skladu s prvim pododstavkom dovoljeno, da odbije prilagojeni znesek, podrejena družba odšteje razliko med zneskom deležev v kapitalskih instrumentih in instrumentih kvalificiranih obveznosti iz prvega pododstavka ter tem prilagojenim zneskom.
Člen 72f
Odbitek deležev v lastne instrumente kvalificiranih obveznosti
Institucije za namene točke (a) člena 72e(1) izračunajo deleže na podlagi bruto dolgih pozicij ob upoštevanju naslednjih izjem:
institucije lahko izračunajo znesek deležev na podlagi neto dolge pozicije, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
dolge in kratke pozicije so v isti osnovni izpostavljenosti, kratke pozicije pa ne vključujejo tveganja nasprotne stranke;
dolge in kratke pozicije so oboje v trgovalni knjigi ali oboje v netrgovalni knjigi;
institucije določijo znesek, ki se odbije, za neposredne, posredne in sintetične deleže vrednostnih papirjev v indeksu tako, da izračunajo osnovno izpostavljenost iz naslova lastnih instrumentov kvalificiranih obveznosti v teh indeksih;
institucije lahko bruto dolge pozicije v lastnih instrumentih kvalificiranih obveznosti, ki izhajajo iz deležev vrednostnih papirjev v indeksu, pobotajo s kratkimi pozicijami v lastnih instrumentih kvalificiranih obveznosti, ki izhajajo iz kratkih pozicij v osnovnih indeksih, tudi kadar te kratke pozicije vključujejo tveganje nasprotne stranke, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
dolge in kratke pozicije so v istih osnovnih indeksih;
dolge in kratke pozicije so oboje v trgovalni knjigi ali oboje v netrgovalni knjigi.
Člen 72g
Osnova za odbitke za postavke kvalificiranih obveznosti
Za namene točk (b), (c) in (d) člena 72e(1) institucije odbijejo bruto dolge pozicije ob upoštevanju izjem iz členov 72h in 72i.
Člen 72h
Odbitki deležev v kvalificirane obveznosti drugih subjektov, ki so GSPI
Institucije, ki ne uporabijo izjeme iz člena 72j, izvedejo odbitke iz točk (c) in (d) člena 72e(1) v skladu z naslednjim:
neposredne, posredne in sintetične deleže v instrumente kvalificiranih obveznosti lahko izračunajo na osnovi neto dolge pozicije v isti osnovni izpostavljenosti, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
datum zapadlosti kratke pozicije je enak ali poznejši kot datum zapadlosti dolge pozicije ali pa je preostala zapadlost kratke pozicije vsaj eno leto;
kratke in dolge pozicije so oboje v trgovalni knjigi ali oboje v netrgovalni knjigi;
znesek, ki se odbije, za neposredne, posredne in sintetične deleže vrednostnih papirjev v indeksu se določi z vpogledom v osnovno izpostavljenost iz naslova instrumentov kvalificiranih obveznosti v teh indeksih.
Člen 72i
Odbitek kvalificiranih obveznosti, kadar institucija nima pomembne naložbe v subjektih, ki so GSPI
Institucije za namene točke (c) člena 72e(1) izračunajo ustrezni znesek, ki se odbije, tako da znesek iz točke (a) tega odstavka pomnožijo s faktorjem, dobljenim z izračunom iz točke (b) tega odstavka:
celoten znesek neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev institucije v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja ter v instrumente kvalificiranih obveznosti subjektov, ki so GSPI, v katerih institucija nima pomembne naložbe, ki presega 10 % postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije, izračunan po uporabi naslednjega:
členov 32 do 35;
točk (a) do (g), točk (k)(ii) do (k)(v) in točke (l) člena 36(1), razen zneska, ki se odbije za odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik;
členov 44 in 45;
znesek neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev institucije v instrumente kvalificiranih obveznosti subjektov, ki so GSPI, v katerih institucija nima pomembne naložbe, deljen s celotnim zneskom neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev institucije v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja ter v instrumente kvalificiranih obveznosti subjektov, ki so GSPI, v katerih subjekt v postopku reševanja nima pomembne naložbe.
Znesek, ki se odbije na podlagi odstavka 1, se porazdeli med vse instrumente kvalificiranih obveznosti subjekta, ki je GSPI, ki jih ima institucija. Institucije določijo znesek vsakega instrumenta kvalificiranih obveznosti, ki se odbije v skladu z odstavkom 1, tako da znesek iz točke (a) tega odstavka pomnožijo z razmerjem iz točke (b) tega odstavka:
znesek deležev, ki se odbije v skladu z odstavkom 1;
razmerje celotnega zneska neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev institucije v instrumente kvalificiranih obveznosti subjektov, ki so GSPI, v katerih institucija nima pomembne naložbe, ki jih predstavlja vsak instrument kvalificiranih obveznosti, ki ga ima institucija.
Člen 72j
Izjeme pri odbitkih od postavk kvalificiranih obveznosti v zvezi s trgovalno knjigo
Institucije se lahko odločijo, da ne bodo odbile določenega dela svojih neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev v instrumente kvalificiranih obveznosti, ki je združen in merjen na bruto dolgi osnovi enak ali manjši od 5 % postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije po uporabi členov 32 do 36, pod pogojem, da sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
deleži so v trgovalni knjigi;
instrumenti kvalificiranih obveznosti so v posesti največ 30 delovnih dni.
Člen 72k
Kvalificirane obveznosti
Kvalificirane obveznosti institucije so sestavljene iz postavk kvalificiranih obveznosti institucije po odbitkih iz člena 72e.
Člen 72l
Kapital in kvalificirane obveznosti
Kapital in kvalificirane obveznosti institucije so sestavljeni iz vsote njenega kapitala in njenih kvalificiranih obveznosti.
v naslovu I dela 2 se naslov poglavja 6 nadomesti z naslednjim:
„ Splošne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti “;
člen 73 se spremeni:
naslov se nadomesti z naslednjim:
„Razdelitve na instrumente“;
odstavki 1 do 4 se nadomestijo z naslednjim:
Pristojni organi izdajo predhodno dovoljenje iz odstavka 1 le, če menijo, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
diskrecijska presoja iz odstavka 1 ali možna oblika izplačila razdelitev ne bi negativno vplivala na zmožnost institucije, da prekliče izplačila na instrument;
diskrecijska presoja iz odstavka 1 ali možna oblika izplačila razdelitev ne bi negativno vplivala na zmožnost kapitalskega instrumenta ali obveznosti za pokrivanje izgub;
diskrecijska presoja iz odstavka 1 ali možna oblika izplačila razdelitev tudi sicer ne bi zmanjšala kakovosti kapitalskega instrumenta ali obveznosti.
Pristojni organ se pred izdajo predhodnega dovoljenja iz odstavka 1 z organom za reševanje posvetuje o tem, ali institucija izpolnjuje navedene pogoje.
odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:
v členu 75 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:
„Šteje se, da so zahteve glede zapadlosti kratkih pozicij iz točke (a) člena 45, točke (a) člena 59, točke (a) člena 69 in točke (a) člena 72h pri obstoječih pozicijah izpolnjene, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:“;
v členu 76, naslov in odstavki 1, 2 in 3 se nadomestijo z naslednjim:
„Člen 76
Deleži kapitalskih instrumentov in obveznosti v indeksu
Institucije lahko za namene točke (a) člena 42, točke (a) člena 45, točke (a) člena 57, točke (a) člena 59, točke (a) člena 67, točke (a) člena 69, točke (a) člena 72f in točke (a) člena 72h znesek dolge pozicije v kapitalskem instrumentu ali v obveznosti zmanjšajo za del indeksa, ki ga predstavlja ista varovana osnovna izpostavljenost, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
varovana dolga pozicija in kratka pozicija v indeksu, ki se uporablja za varovanje te dolge pozicije, sta obe vključeni v trgovalno knjigo ali v netrgovalno knjigo;
poziciji iz točke (a) sta merjeni po pošteni vrednosti v bilanci stanja institucije;
kratka pozicija iz točke (a) se v skladu s procesi notranjih kontrol institucije šteje za uspešno varovanje;
pristojni organi ocenijo ustreznost procesov notranjih kontrol iz točke (c) vsaj letno in se prepričajo, da bodo ustrezni tudi v prihodnje.
Če je pristojni organ izdal predhodno dovoljenje, lahko institucija uporabi konservativno oceno osnovne izpostavljenosti institucije do kapitalskih instrumentov ali obveznosti, vključenih v indekse, kot alternativo izračunu svoje izpostavljenosti do postavk iz ene ali več naslednjih točk:
lastnih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala, dodatnega kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki so vključeni v indekse;
instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, ki so vključeni v indekse;
instrumentov kvalificiranih obveznosti institucij, ki so vključeni v indekse.
člen 77 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 77
Pogoji za zmanjšanje kapitala in kvalificiranih obveznosti
Institucija pridobi predhodno dovoljenje pristojnega organa za kar koli od naslednjega:
zmanjšanje, odkup ali izplačilo instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki jih je izdala institucija, na način, ki je dovoljen na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje;
zmanjšanje, razdelitev ali prerazvrstitev vplačanih presežkov kapitala, ki so povezani s kapitalskimi instrumenti, med druge postavke kapitala;
izvedba odpoklica, odkupa, odplačila ali izplačila instrumentov dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala pred datumom njihove pogodbene zapadlosti.
člen 78 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 78
Dovoljenje nadzornika za zmanjšanje kapitala
Pristojni organ izda instituciji dovoljenje za zmanjšanje, odpoklic, odkup, odplačilo ali izplačilo instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala ali za zmanjšanje, razdelitev ali prerazvrstitev z njimi povezanih vplačanih presežkov kapitala, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:
institucija pred ali istočasno s katero koli aktivnostjo iz člena 77(1),instrumente ali z njimi povezane vplačane presežke kapitala iz člena 77(1) nadomesti z enako ali bolj kakovostnimi kapitalskimi instrumenti pod pogoji, ki so vzdržni za dohodkovno zmogljivost institucije;
institucija je pristojnemu organu zadovoljivo dokazala, da bi kapital in kvalificirane obveznosti institucije po zadevni aktivnosti iz člena 77(1) te uredbe presegli zahteve iz te uredbe ter direktiv 2013/36/EU in 2014/59/EU v obsegu, ki ga pristojni organ oceni kot potrebnega.
Kadar institucija zagotovi zadostne zaščitne ukrepe glede svoje zmogljivosti poslovanja s kapitalom, višjim od zneskov, zahtevanih v tej uredbi in Direktivi 2013/36/EU, lahko pristojni organ navedeni instituciji izda splošno predhodno dovoljenje za izvedbo katere koli aktivnosti iz člena 77(1) te uredbe, v skladu z merili, ki zagotavljajo, da bodo vse takšne prihodnje aktivnosti skladne s pogoji iz točk (a) in (b) tega odstavka. To splošno predhodno dovoljenje se izda samo za določeno obdobje, ki ne presega enega leta, in ga je nato mogoče obnoviti. Splošno predhodno dovoljenje se izda za vnaprej določen znesek, ki ga določi pristojni organ. ►C2 Pri instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala navedeni vnaprej določeni znesek ne presega 3 % zneska zadevne izdaje in ne presega 10 % zneska, za katerega navadni lastniški temeljni kapital presega vsoto kapitalskih zahtev navadnega lastniškega temeljnega kapitala, določenih v tej uredbi ter direktivah 2013/36/EU in 2014/59/EU, in obseg, ki ga pristojni organ oceni kot potrebnega. ◄ Pri instrumentih dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala navedeni vnaprej določeni znesek ne presega 10 % zneska zadevne izdaje in ne presega 3 % skupnega zneska neporavnanih instrumentov dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala, kot je ustrezno.
Pristojni organi odvzamejo splošno predhodno dovoljenje, če institucija prekrši katero koli od meril, določenih za to dovoljenje.
Pristojni organi lahko institucijam dovolijo, da instrumente dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala ali z njimi povezane vplačane presežke kapitala odpokličejo, odkupijo, odplačajo ali izplačajo v petih letih od datuma njihove izdaje, kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 in eden od naslednjih pogojev:
spremeni se regulativna razvrstitev teh instrumentov, ki bi verjetno povzročila njihovo izključitev iz kapitala ali prerazvrstitev v kategorijo kapitala nižje kakovosti, hkrati pa sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
po mnenju pristojnega organa obstaja zadostna gotovost, da bo do takšne spremembe prišlo;
institucija pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da regulativne prerazvrstitve teh instrumentov ob njihovi izdaji ni bilo mogoče razumno predvideti;
spremeni se veljavna davčna obravnava teh instrumentov, za katero institucija pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da je ta pomembna in da je ob izdaji instrumentov ni bilo mogoče razumno predvideti;
za instrumente in z njim povezane vplačane presežke kapitala se uporabljajo predhodna pravila na podlagi člena 494b;
institucija pred ali istočasno z aktivnostjo iz člena 77(1) instrumente ali z njim povezane vplačane presežke kapitala nadomesti z enako ali bolj kakovostnimi kapitalskimi instrumenti pod pogoji, ki so vzdržni za dohodkovno zmogljivost institucije, in je pristojni organ navedeno aktivnost dovolil na podlagi ugotovitve, da bi bila koristna z bonitetnega vidika in utemeljena z izjemnimi okoliščinami;
instrumenti dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala se izplačajo za namene vzdrževanja trga.
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:
pomen ‚vzdržnosti za dohodkovno zmogljivost institucije‘;
ustrezne podlage za omejitev odkupa iz odstavka 3;
postopek, vključno z omejitvami in postopki za vnaprejšnjo pridobitev dovoljenja pristojnih organov za aktivnosti iz člena 77(1), in zahteve po podatkih v zvezi z vlogo institucije za dovoljenje pristojnega organa za izvedbo aktivnosti iz člena 77(1), vključno s postopkom, ki se uporabi v primeru odkupa delnic, izdanih članom zadružnih institucij, in rokom za obdelavo takšne vloge.
EBA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. julija 2013.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“;
vstavi se naslednji člen:
„Člen 78a
Dovoljenje za zmanjšanje instrumentov kvalificiranih obveznosti
Organ za reševanje instituciji izda dovoljenje za odpoklic, odkup, odplačilo ali izplačilo instrumentov kvalificiranih obveznosti, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
institucija pred ali istočasno s katero koli aktivnostjo iz člena 77(2) instrumente kvalificiranih obveznosti nadomesti z enako ali bolj kakovostnimi kapitalskimi instrumenti ali instrumenti kvalificiranih obveznosti pod pogoji, ki so vzdržni za dohodkovno zmogljivost institucije;
institucija je organu za reševanje zadovoljivo dokazala, da bi njen kapital in kvalificirane obveznosti po aktivnosti iz člena 77(2) te uredbe presegli zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz te uredbe ter direktiv 2013/36/EU in 2014/59/EU v obsegu, ki ga organ za reševanje v soglasju s pristojnim organom oceni kot potrebnega;
institucija je organu za reševanje zadovoljivo dokazala, da je delna ali celotna nadomestitev kvalificiranih obveznosti s kapitalskimi instrumenti potrebna za zagotovitev skladnosti s kapitalskimi zahtevami iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU za ohranitev dovoljenja.
Kadar institucija zagotovi zadostne zaščitne ukrepe glede svoje zmogljivosti poslovanja s kapitalom in kvalificiranimi obveznostmi, višjimi od zahtev iz te uredbe ter direktiv 2013/36/EU in 2014/59/EU, lahko organ za reševanje po posvetovanju s pristojnim organom navedeni instituciji izda splošno predhodno dovoljenje za izvedbo odpoklica, odkupa, odplačila ali izplačila instrumentov kvalificiranih obveznosti, v skladu z merili, ki zagotavljajo, da bodo vse takšne prihodnje aktivnosti skladne s pogoji iz točk (a) in (b) tega odstavka. To splošno predhodno dovoljenje se izda samo za določeno obdobje, ki ne presega enega leta, in ga je nato mogoče obnoviti. Splošno predhodno dovoljenje se izda za vnaprej določen znesek, ki ga določi organ za reševanje. Organi za reševanje obvestijo pristojne organe o vseh izdanih splošnih predhodnih dovoljenjih.
Organ za reševanje odvzame splošno predhodno dovoljenje, če institucija prekrši katero koli od meril, določenih za navedeno dovoljenje.
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:
postopek sodelovanja med pristojnim organom in organom za reševanje;
postopek, vključno z roki in potrebnimi informacijami, za izdajo dovoljenja v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1;
postopek, vključno z roki in potrebnimi informacijami, za izdajo splošnega predhodnega dovoljenja v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1;
pomen ‚vzdržnosti za dohodkovno zmogljivost institucije‘.
Za namene točke (d) prvega pododstavka tega odstavka so osnutki regulativnih tehničnih standardov popolnoma usklajeni z delegiranim aktom iz člena 78.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. decembra 2019.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“;
člen 79 se spremeni:
naslov se nadomesti z naslednjim:
„Začasna opustitev odbitka od kapitala in kvalificiranih obveznosti“;
odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
za členom 79 se vstavi naslednji člen:
„Člen 79a
Ocena skladnosti s pogoji za kapitalske instrumente in instrumente kvalificiranih obveznosti
Institucije pri ocenjevanju skladnosti z zahtevami iz dela 2 ne upoštevajo le pravne oblike instrumentov, temveč tudi njihove bistvene značilnosti. Pri oceni bistvenih značilnosti instrumenta se upoštevajo vse ureditve v zvezi z instrumenti, tudi če te niso izrecno določene v pogojih samih instrumentov, in sicer da se ugotovi, ali so skupni ekonomski učinki takšnih ureditev skladni s ciljem zadevnih določb.“;
člen 80 se spremeni:
naslov se nadomesti z naslednjim:
„Stalno pregledovanje kakovosti kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti“;
odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
Pristojni organi nemudoma in na zahtevo EBA posredujejo vse informacije, ki so po mnenju EBA relevantne za izdane nove kapitalske instrumente ali nove vrste obveznosti, da se EBA omogoči spremljanje kakovosti kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti, ki jih izdajajo institucije v Uniji.“;
uvodno besedilo odstavka 3 se nadomesti z naslednjim:
v členu 81 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
Manjšinski deleži zajemajo vsoto postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala podrejene družbe, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
podrejena družba je eno od naslednjega:
institucija;
družba, za katero na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje veljajo zahteve iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU;
vmesni finančni holding v tretji državi, za katerega veljajo enako stroge bonitetne zahteve kot tiste, ki se uporabljajo za kreditne institucije te tretje države, in kadar je Komisija v skladu s členom 107(4) sklenila, da so te bonitetne zahteve vsaj enakovredne zahtevam iz te uredbe;
podrejena družba je polno vključena v konsolidacijo na podlagi poglavja 2 naslova II dela 1;
postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz uvodnega dela tega odstavka so v lasti oseb, ki niso družbe, vključene v konsolidacijo na podlagi poglavja 2 naslova II dela 1.“;
člen 82 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 82
Kvalificirani dodatni temeljni kapital, kvalificirani temeljni kapital, kvalificirani dodatni kapital in kvalificirani kapital
Kvalificirani dodatni temeljni kapital, kvalificirani temeljni kapital, kvalificirani dodatni kapital in kvalificirani kapital zajemajo manjšinski delež, instrumente dodatnega temeljnega kapitala ali instrumente dodatnega kapitala, kot je ustrezno, ter skupaj z njimi povezani vplačani presežek kapitala podrejene družbe, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
podrejena družba je eno od naslednjega:
institucija;
družba, za katero na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje veljajo zahteve iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU;
vmesni finančni holding v tretji državi, za katerega veljajo enako stroge bonitetne zahteve kot tiste, ki se uporabljajo za kreditne institucije te tretje države, in kadar je Komisija v skladu s členom 107(4) sklenila, da so te bonitetne zahteve vsaj enakovredne zahtevam iz te uredbe;
podrejena družba je polno vključena v konsolidacijo na podlagi poglavja 2 naslova II dela 1;
postavke navadnega lastniškega kapitala, postavke dodatnega temeljnega kapitala in postavke dodatnega kapitala iz uvodnega dela tega odstavka so v lasti oseb, ki niso družbe, vključene v konsolidacijo na podlagi poglavja 2 naslova II dela 1.“;
v členu 83(1) se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:
vstavi se naslednji člen:
„Člen 88a
Kvalificirani instrumenti kvalificiranih obveznosti
Obveznosti, ki jih izda podrejena družba s sedežem v Uniji, ki pripada isti skupini v postopku reševanja kot subjekt v postopku reševanja, se kvalificirajo za vključitev v instrumente konsolidiranih kvalificiranih obveznosti institucije, za katero velja člen 92a, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
izdane so v skladu s točko (a) člena 45f(2) Direktive 2014/59/EU;
kupi jih obstoječi delničar, ki ni del iste skupine v postopku reševanja, kolikor izvršitev pooblastila za odpis ali konverzijo v skladu s členi 59 do 62 Direktive 2014/59/EU ne vpliva na obvladovanje, ki ga subjekt v postopku reševanja izvaja nad podrejeno družbo;
ne presegajo zneska, določenega z odštevanjem zneska iz točke (i) od zneska iz točke (ii):
vsota obveznosti, ki se izdajo subjektu v postopku reševanja in jih ta kupi bodisi neposredno bodisi posredno prek drugih subjektov v isti skupini v postopku reševanja, in zneska kapitalskih instrumentov, izdanih v skladu s točko (b) člena 45f(2) Direktive 2014/59/EU;
znesek, ki se zahteva v skladu s členom 45f(2) Direktive 2014/59/EU.“;
člen 92 se spremeni:
v odstavku 1 se doda naslednja točka:
„(d) količnik finančnega vzvoda v višini 3 %;“
vstavi se naslednji odstavek:
GSPI zahtevo po blažilniku količnika finančnega vzvoda izpolnjuje zgolj s temeljnim kapitalom. Temeljni kapital, ki se uporablja za izpolnjevanje zahteve po blažilniku količnika finančnega vzvoda, se ne uporablja za izpolnjevanje katere koli zahteve finančnega vzvoda iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU, razen če je v njih izrecno drugače določeno.
Kadar GSPI ne izpolnjuje zahteve po blažilniku količnika finančnega vzvoda, zanjo velja zahteva po ohranitvi kapitala v skladu s členom 141b Direktive 2013/36/EU.
Kadar GSPI ne izpolnjuje hkrati zahteve po blažilniku količnika finančnega vzvoda in zahteve po skupnem blažilniku, kakor je opredeljena v točki (6) člena 128 Direktive 2013/36/EU, zanjo velja višja od zahtev po ohranitvi kapitala v skladu s členoma 141 in 141b navedene direktive.“;
odstavek 3 se spremeni:
točki (b) in (c) se nadomestita z naslednjim:
kapitalske zahteve za postavke trgovalne knjige institucije za naslednje:
tržno tveganje, določeno v skladu z naslovom IV tega dela, razen pristopov iz poglavij 1a in 1b navedenega naslova;
velike izpostavljenosti, ki presegajo omejitve iz členov 395 do 401, v obsegu, v katerem je instituciji dovoljeno preseganje teh omejitev, kot je določeno v skladu z delom 4;
kapitalske zahteve za tržno tveganje, določeno v skladu z naslovom IV tega dela, razen pristopov iz poglavij 1a in 1b navedenega naslova, za vse poslovne dejavnosti, ki so izpostavljene valutnemu tveganju ali blagovnemu tveganju;“;
vstavi se naslednja točka:
„(ca) kapitalske zahteve, izračunane v skladu z naslovom V tega dela, z izjemo člena 379, za tveganje poravnave.“;
vstavita se naslednja člena:
„Člen 92a
Zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za GSPI
V skladu s členoma 93 in 94 ter izjemami iz odstavka 2 tega člena institucije, ki so določene kot subjekti v postopku reševanja in so GSPI, vedno izpolnjujejo naslednji zahtevi glede kapitala in kvalificiranih obveznosti:
količnik, ki temelji na tveganju, v višini 18 %, ki predstavlja kapital in kvalificirane obveznosti institucije, izražen kot odstotni delež zneska skupne izpostavljenosti tveganju, izračunanega v skladu s členom 92(3) in (4);
količnik, ki ne temelji na tveganju, v višini 6,75 %, ki predstavlja kapital in kvalificirane obveznosti institucije, izražen kot odstotni delež mere skupne izpostavljenosti iz člena 429(4).
Zahtevi iz odstavka 1 se ne uporabljata v naslednjih primerih:
tri leta po datumu, ko je bila institucija ali skupina, katere del je institucija, določena kot GSPI;
dve leti po datumu, ko je organ za reševanje uporabil instrument za reševanje s sredstvi upnikov v skladu z Direktivo 2014/59/EU;
dve leti po datumu, ko je subjekt v postopku reševanja vzpostavil alternativni ukrep zasebnega sektorja iz točke (b) člena 32(1) Direktive 2014/59/EU, na podlagi katerega so se kapitalski instrumenti in druge obveznosti odpisali ali konvertirali v postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala, da bi se subjekt v postopku reševanja dokapitaliziral brez uporabe instrumentov za reševanje.
Člen 92b
Zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za GSPI zunaj EU
Instrument kvalificiranih obveznosti se za namen skladnosti z odstavkom 1 upošteva samo, kadar izpolnjuje vse naslednje dodatne pogoje:
v primeru običajnega insolvenčnega postopka, kot je opredeljen v točki (47) člena 2(1) Direktive 2014/59/EU, je terjatev, ki izhaja iz obveznosti, podrejena terjatvam, ki izhajajo iz obveznosti, ki ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 2 tega člena in ne štejejo za kapital;
zanj velja pooblastilo za odpis ali konverzijo v skladu s členi 59 do 62 Direktive 2014/59/EU.“;
člen 94 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 94
Odstopanje za majhne postavke trgovalne knjige
Z odstopanjem od točke (b) člena 92(3) lahko institucije izračunajo kapitalsko zahtevo za svoje postavke trgovalne knjige v skladu z odstavkom 2 tega člena pod pogojem, da je obseg bilančnih in zunajbilančnih postavk trgovalne knjige institucije na podlagi ocene, ki se izvaja mesečno, pri čemer se uporabijo podatki na zadnji dan meseca, enak ali nižji od obeh naslednjih pragov:
5 % vseh sredstev institucije;
50 milijonov EUR.
Če sta izpolnjena pogoja iz točk (a) in (b) odstavka 1, lahko institucije izračunajo kapitalske zahteve za svoje postavke trgovalne knjige na naslednji način:
institucije lahko pozicije za pogodbe iz točke 1 Priloge II ter pogodbe v zvezi z lastniškimi instrumenti iz točke 3 navedene priloge in kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti izvzamejo iz kapitalske zahteve iz točke (b) člena 92(3);
institucije lahko za pozicije iz trgovalne knjige razen postavk iz točke (a) tega odstavka kapitalsko zahtevo iz točke (b) člena 92(3) nadomestijo z zahtevo, izračunano v skladu s točko (a) člena 92(3).
Za namene odstavka 1 institucije izračunajo obseg svojih bilančnih in zunajbilančnih postavk trgovalne knjige na podlagi podatkov na zadnji dan vsakega meseca v skladu z naslednjimi zahtevami:
v izračun se vključijo vse pozicije, uvrščene v trgovalno knjigo v skladu s členom 104, razen naslednjih:
pozicij v zvezi s tujimi valutami in blagom;
pozicij v kreditnih izvedenih finančnih instrumentih, ki so pripoznani kot notranje varovanje pred izpostavljenostmi kreditnemu tveganju iz netrgovalne knjige ali izpostavljenostmi tveganju nasprotne stranke, ter poslov s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, ki v celoti izravnajo tržno tveganje tega notranjega varovanja iz člena 106(3);
vse pozicije, vključene v izračun v skladu s točko (a), se vrednotijo po njihovi tržni vrednosti na ta dani datum; če tržna vrednost pozicije na dani datum ni na voljo, institucije uporabijo pošteno vrednost za pozicijo na ta datum; če tržna in poštena vrednost pozicije na dani datum nista na voljo, institucije za to pozicijo uporabijo zadnjo razpoložljivo tržno ali pošteno vrednost;
absolutna vrednost dolgih pozicij se sešteje z absolutno vrednostjo kratkih pozicij.
Institucija preneha izračunavati kapitalske zahteve za svoje postavke trgovalne knjige v skladu z odstavkom 2 v treh mesecih po nastopu ene od naslednjih okoliščin:
institucija tri zaporedne mesece ne izpolnjuje pogojev iz točke (a) ali (b) odstavka 1;
institucija v zadnjih 12 mesecih več kot 6 mesecev ni izpolnjevala pogojev iz točke (a) ali (b) odstavka 1.
v naslovu I dela 3 se črta poglavje 2;
člen 102 se spremeni:
odstavki 2, 3 in 4 se nadomestijo z naslednjim:
dodata se naslednja odstavka:
člen 103 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 103
Upravljanje trgovalne knjige
Institucije imajo jasno opredeljene politike in postopke za celovito upravljanje trgovalne knjige. Te politike in postopki se nanašajo vsaj na:
dejavnosti, za katere institucija meni, da so namenjene trgovanju in predstavljajo del trgovalne knjige za namene kapitalskih zahtev;
obseg, v katerem se lahko pozicija dnevno vrednoti po tekočih tržnih cenah na aktivnem dvosmernem likvidnem trgu;
obseg, v katerem lahko institucija, za pozicije, ki se vrednotijo z uporabo notranjega modela:
ugotovi vsa pomembna tveganja pozicije;
zagotovi varovanje za vsa pomembna tveganja pozicije z instrumenti, za katere obstaja aktiven dvosmeren likvidni trg;
izpelje zanesljive ocene za ključne predpostavke in parametre, ki se uporabljajo v modelu;
obseg, v katerem institucija lahko, in se to od nje zahteva, pripravi vrednotenja za pozicije, ki jih je mogoče dosledno zunanje ovrednotiti;
obseg, v katerem bi pravne omejitve ali druge operativne zahteve ovirale sposobnost institucije, da unovči pozicijo ali zagotovi njeno varovanje na kratek rok;
obseg, v katerem institucija lahko, in se to od nje zahteva, aktivno upravlja tveganja pozicij v okviru svojega trgovanja;
obseg, v katerem lahko institucija prerazvrsti tveganje ali pozicije med netrgovalno in trgovalno knjigo, ter zahteve za takšne prerazvrstitve iz člena 104a.
Pri upravljanju svojih pozicij ali portfeljev pozicij v trgovalni knjigi institucija izpolnjuje vse naslednje zahteve:
institucija ima jasno dokumentirano strategijo trgovanja za pozicijo ali portfelje iz trgovalne knjige, ki jo odobri višje vodstvo in ki vključuje pričakovano obdobje posedovanja;
institucija ima jasno opredeljene politike in postopke za aktivno upravljanje pozicij ali portfeljev v trgovalni knjigi; navedene politike in postopki vključujejo:
pozicije ali portfelje pozicij, ki jih lahko odpre vsaka trgovalna enota oziroma imenovani trgovci;
določanje pozicijskih limitov in spremljanje njihove ustreznosti;
zagotavljanje, da so trgovci neodvisni pri odpiranju in upravljanju pozicije v okviru dogovorjenih limitov in v skladu z odobreno strategijo;
zagotavljanje, da se pozicije sporočajo višjemu vodstvu kot sestavni del procesa upravljanja tveganj institucije;
zagotavljanje, da se pozicije aktivno spremljajo v povezavi z viri tržnih informacij in da se oceni možnosti tržnosti, varovanja pozicije ali njenih tveganj, vključno z oceno, kakovostjo in razpoložljivostjo vhodnih tržnih podatkov v procesu vrednotenja, obsegom tržnega prometa in obsegom pozicij, ki so predmet trgovanja;
aktivne postopke in kontrole na področju preprečevanja goljufij;
institucija ima jasno opredeljene politike in postopke za spremljanje pozicij v skladu s strategijo trgovanja institucije, vključno s spremljanjem prometa in pozicij, katerih prvotno predvideno obdobje posedovanja je bilo prekoračeno.“;
v členu 104 se črta odstavek 2;
vstavita se naslednja člena:
„Člen 104a
Prerazvrstitev pozicije
EBA spremlja obseg nadzornih praks in do 28. junija 2024 izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 o pomenu izjemnih okoliščin za namene prvega pododstavka tega odstavka. Dokler EBA ne izda teh smernic, ga pristojni organi uradno obveščajo o svojih odločitvah, ali bodo instituciji dovolili prerazvrstitev pozicije, kot je navedeno v odstavku 2 tega člena, in jih utemeljijo.
Sklep iz prvega pododstavka odobri upravljalni organ.
Kadar pristojni organ odobri dovoljenje za prerazvrstitev pozicije v skladu z odstavkom 2, institucija, ki dobi to dovoljenje:
nemudoma javno razkrije:
informacijo o prerazvrstitvi svoje pozicije in
kadar se zaradi prerazvrstitve zmanjšajo kapitalske zahteve institucije, obseg tega zmanjšanja, ter
kadar je učinek te prerazvrstitve zmanjšanje kapitalskih zahtev institucije, ne prizna tega učinka, dokler pozicija ne zapade, razen če ji njen pristojni organ dovoli, da ta učinek prizna prej.
Člen 104b
Zahteve za trgovalne enote
Trgovalne enote institucij vedno izpolnjujejo vse naslednje zahteve:
vsaka trgovalna enota ima jasno in razločevalno poslovno strategijo ter strukturo upravljanja tveganj, ki je primerna za njeno poslovno strategijo;
vsaka trgovalna enota ima jasno organizacijsko strukturo; pozicije v dani trgovalni enoti upravljajo imenovani trgovci znotraj institucije; vsak trgovec ima določene funkcije v okviru trgovalne enote; vsak trgovec se dodeli samo eni trgovalni enoti;
v okviru vsake trgovalne enote se določijo pozicijski limiti v skladu z njeno poslovno strategijo;
poročila o dejavnostih, dobičku, upravljanju tveganj in regulativnih zahtevah na ravni trgovalne enote se pripravljajo vsaj enkrat na teden in se redno sporočajo upravljalnemu organu;
vsaka trgovalna enota ima jasen letni poslovni načrt, vključno z jasno opredeljeno politiko prejemkov na podlagi trdnih meril za merjenje uspešnosti;
poročila o pozicijah, ki zapadajo, kršitvah meddnevnih limitov trgovanja, kršitvah dnevnih limitov trgovanja in ukrepih, ki jih je sprejela institucija za odpravo teh kršitev, ter ocene likvidnosti trga se za vsako trgovalno enoto pripravljajo vsak mesec in se dajo na razpolago pristojnim organom.
člen 105 se spremeni:
odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:
odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:
v odstavku 7 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:
„Za namene točke (d) prvega pododstavka se model razvije ali odobri neodvisno od trgovalnih enot in se neodvisno preskusi, kar vključuje validacijo matematičnih izračunov, predpostavk in programske opreme.“;
v odstavku 11 se točka (a) nadomesti z naslednjim:
„(a) dodatni čas, ki bi bil potreben za vzpostavitev varovanja pozicije ali tveganj znotraj pozicije, daljši od obdobja likvidnosti, ki se je dodelilo dejavnikom tveganja pozicije v skladu s členom 325bd;“;
člen 106 se spremeni:
odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:
Notranje varovanje, pripoznano v skladu s prvim pododstavkom, in kreditni izvedeni finančni instrument, sklenjen s tretjo osebo, se vključita v trgovalno knjigo za namen izračuna kapitalskih zahtev za tržno tveganje.“;
dodata se naslednja odstavka:
Notranje varovanje, pripoznano v skladu s prvim pododstavkom, in lastniški izvedeni finančni instrument, sklenjen s primernim tretjim dajalcem zavarovanja, se vključita v trgovalno knjigo za namen izračuna kapitalskih zahtev za tržna tveganja.
Kadar institucija varuje izpostavljenosti v netrgovalni knjigi iz naslova obrestnega tveganja s pozicijo obrestnega tveganja v svoji trgovalni knjigi, se ta pozicija obrestnega tveganja za namene ocenjevanja obrestnega tveganja, ki je posledica pozicij iz netrgovalne knjige, v skladu s členoma 84 in 98 Direktive 2013/36/EU pripozna kot notranje varovanje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
pozicija je bila uvrščena v ločen portfelj glede na drugo pozicijo v trgovalni knjigi, katere poslovna strategija je namenjena izključno upravljanju in zmanjševanju tržnega tveganja notranjih varovanj izpostavljenosti obrestnemu tveganju; institucija lahko v ta namen v ta portfelj uvrsti druge pozicije obrestnega tveganja, v katere je vstopila s tretjimi osebami ali svojo trgovalno knjigo, kolikor institucija v celoti izravna tržno tveganje navedenih pozicij obrestnega tveganja, v katere je vstopila s svojo trgovalno knjigo, tako da vstopi v nasprotne pozicije obrestnega tveganja s tretjimi osebami;
za namene zahtev glede poročanja iz člena 430b(3) se je pozicija dodelila trgovalni enoti, vzpostavljeni v skladu s členom 104b, katere poslovna strategija je namenjena izključno upravljanju in zmanjševanju tržnega tveganja notranjih varovanj izpostavljenosti obrestnemu tveganju; v ta namen lahko ta trgovalna enota vstopi v druge pozicije obrestnega tveganja s tretjimi osebami ali drugimi trgovalnimi enotami institucije, kolikor te druge trgovalne enote v celoti izravnajo tržno tveganje navedenih drugih pozicij obrestnega tveganja, tako da vstopijo v nasprotne pozicije obrestnega tveganja s tretjimi osebami;
institucija je v celoti dokumentirala, kako pozicija zmanjšuje obrestno tveganje, ki je posledica pozicij iz netrgovalne knjige, za namene zahtev iz členov 84 in 98 Direktive 2013/36/EU.
v členu 107 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
v členu 117 se odstavek 2 spremeni:
dodata se naslednji točki:
Mednarodno združenje za razvoj;
Azijska banka za investicije v infrastrukturo.“;
doda se naslednji pododstavek:
„Na Komisijo se prenese pooblastilo za spreminjanje te uredbe s sprejemanjem delegiranih aktov v skladu s členom 462 za spreminjanje seznama multilateralnih razvojnih bank iz prvega pododstavka v skladu z mednarodnimi standardi seznama.“;
v členu 118 se točka (a) nadomesti z naslednjim:
„(a) Evropska unija in Evropska skupnost za atomsko energijo;“;
v členu 123 se vstavi naslednji odstavek:
„Izpostavljenosti iz naslova kreditov, ki jih odobri kreditna institucija upokojencem ali zaposlenim s pogodbo za nedoločen čas na podlagi brezpogojnega prenosa dela pokojnine ali plače kreditojemalca na to kreditno institucijo, se dodeli utež tveganja 35 %, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
kreditojemalec za odplačilo kredita brezpogojno pooblasti pokojninski sklad ali delodajalca, da neposredno plačuje kreditni instituciji z odbitkom mesečnih plačil kredita od mesečne pokojnine ali plače kreditojemalca;
tveganje smrti, nezmožnosti za delo, brezposelnosti ali zmanjšanja neto mesečne pokojnine ali plače kreditojemalca so ustrezno zavarovani z zavarovalno polico, ki jo kreditojemalec vpiše v korist kreditne institucije;
mesečna plačila, ki jih mora kreditojemalec plačati za vse kredite, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (a) in (b), skupaj ne presegajo 20 % neto mesečne pokojnine ali plače kreditojemalca;
najdaljša originalna zapadlost kredita je enaka ali krajša od 10 let.“;
člen 124 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 124
Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine
Del izpostavljenosti, ki se obravnava kot v celoti zavarovan z nepremičnino, ne presega zastavljenega zneska tržne vrednosti ali – v tistih državah članicah, ki so v zakonih ali predpisih določile stroga merila za ocenjevanje hipotekarne kreditne vrednosti – hipotekarne kreditne vrednosti zadevne nepremičnine.
Kadar je organ, ki ga država članica imenuje za izvajanje tega člena, pristojni organ, ta organ zagotovi, da so zadevna nacionalna telesa in organi, ki imajo makrobonitetni mandat, ustrezno obveščeni o nameri pristojnega organa, da izvaja ta člen, in so ustrezno vključeni v oceno finančne stabilnosti v njegovi državi članici v skladu z odstavkom 2.
Kadar organ, ki ga država članica imenuje za izvajanje tega člena, ni pristojni organ, država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznega usklajevanja in izmenjave informacij med pristojnim organom in imenovanim organom za ustrezno izvajanje tega člena. Od organov se zlasti zahteva, da tesno sodelujejo in izmenjajo vse informacije, ki bi bile lahko potrebne za ustrezno opravljanje nalog, naloženih imenovanemu organu na podlagi tega člena. Namen tega sodelovanja je zlasti izogibati se kakršni koli obliki podvojenega ali nedoslednega ukrepanja med pristojnim organom in imenovanim organom, pa tudi zagotoviti, da se ustrezno upošteva medsebojni vpliv z drugimi ukrepi, zlasti ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 458 te uredbe in člena 133 Direktive 2013/36/EU.
Organ, imenovan v skladu z odstavkom 1a tega člena, na podlagi podatkov, zbranih v skladu s členom 430a, in drugih ustreznih kazalnikov redno in vsaj enkrat letno oceni, ali sta utež tveganja 35 % za izpostavljenosti do enega ali več nepremičninskih segmentov, zavarovane s hipotekami na stanovanjske nepremičnine, ki se nahajajo na enem ali več delih ozemlja države članice zadevnega organa, kot je določeno v členu 125, in utež tveganja 50 % za izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na poslovne nepremičnine, ki se nahajajo na enem ali več delih ozemlja države članice zadevnega organa, kot je določeno v členu 126, ustrezni glede na:
pretekle izgube na izpostavljenostih, zavarovanih z nepremičninami;
prihodnji razvoj dogodkov na nepremičninskih trgih.
Kadar organ, imenovan v skladu z odstavkom 1a tega člena, na podlagi ocene iz prvega pododstavka tega odstavka sklene, da uteži tveganja iz člena 125(2) ali 126(2) ne odražajo ustrezno dejanskih tveganj, povezanih z izpostavljenostmi do enega ali več nepremičninskih segmentov, ki so v celoti zavarovane s hipotekami na stanovanjske ali poslovne nepremičnine, ki se nahajajo na enem ali več delih ozemlja države članice zadevnega organa, in če meni, da bi neustreznost uteži tveganja lahko negativno vplivala na trenutno ali prihodnjo finančno stabilnost v njegovi državi članici, lahko zviša uteži tveganja, ki se uporabljajo za te izpostavljenosti, v razponih, določenih v četrtem pododstavku tega odstavka, ali naloži strožja merila od meril iz člena 125(2) ali 126(2).
Organ, imenovan v skladu z odstavkom 1a tega člena, uradno obvesti EBA in ESRB o morebitnih prilagoditvah uteži tveganja in merilih, uporabljenih na podlagi tega odstavka. EBA in ESRB v enem mesecu od prejema tega uradnega obvestila zadevni državi članici predložita svoje mnenje. EBA in ESRB objavita uteži tveganja in merila za izpostavljenosti iz členov 125, 126 in iz točke (a) člena 199(1), kot jih uveljavi zadevni organ.
Za namene drugega pododstavka tega odstavka lahko organ, imenovan v skladu z odstavkom 1a, določi uteži tveganja v naslednjih razponih:
35 % do 150 % za izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na stanovanjske nepremičnine;
50 % do 150 % za izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na poslovne nepremičnine.
EBA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. decembra 2019.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
ESRB lahko v obliki priporočil v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1092/2010 in v tesnem sodelovanju z EBA daje usmeritve organom, imenovanim v skladu z odstavkom 1a, glede naslednjega:
dejavnikov, ki bi lahko „negativno vplivali na trenutno ali prihodnjo finančno stabilnost“ iz drugega pododstavka odstavka 2, in
okvirnih referenčnih meril, ki jih mora organ, imenovan v skladu z odstavkom 1a, upoštevati pri določanju višjih uteži tveganja.
v členu 128 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:
Za namene tega člena institucije kot izpostavljenosti, povezane z zelo visokimi tveganji, obravnavajo katere koli od naslednjih izpostavljenosti:
naložbe v podjetja tveganega kapitala, razen kadar se te naložbe obravnavajo v skladu s členom 132;
naložbe v kapital nejavnih družb, razen kadar se te naložbe obravnavajo v skladu s členom 132;
špekulativno financiranje nepremičnin.“;
člen 132 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 132
Kapitalske zahteve za izpostavljenosti iz naslova enot ali deležev v KNP
Ob upoštevanju člena 132b(2) institucije, ki ne uporabijo pristopa vpogleda ali pristopa na podlagi mandata, svojim izpostavljenostim iz naslova enot ali deležev v KNP dodelijo utež tveganja 1 250 % (v nadaljnjem besedilu: nadomestni pristop).
Institucije lahko znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za svoje izpostavljenosti iz naslova enot ali deležev v KNP izračunajo z uporabo kombinacije pristopov iz tega odstavka, če so izpolnjeni pogoji za uporabo teh pristopov.
Institucije lahko določijo znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti KNP v skladu s pristopi iz člena 132a, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
KNP je eden izmed naslednjih:
kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), ki ga ureja Direktiva 2009/65/ES;
AIS, ki ga upravlja EU UAIS, registriran v skladu s členom 3(3) Direktive 2011/61/EU;
AIS, ki ga upravlja EU UAIS z dovoljenjem v skladu s členom 6 Direktive 2011/61/EU;
AIS, ki ga upravlja ne-EU UAIS z dovoljenjem v skladu s členom 37 Direktive 2011/61/EU;
ne-EU AIS, ki ga upravlja ne-EU UAIS in ki se trži v skladu s členom 42 Direktive 2011/61/EU;
ne-EU AIS, ki se ne trži v Uniji in ga upravlja ne-EU UAIS s sedežem v tretji državi, zajet v delegiranem aktu iz člena 67(6) Direktive 2011/61/EU;
prospekt KNP ali enakovreden dokument vsebuje:
kategorije sredstev, v katere lahko vlaga KNP;
kadar se uporabljajo omejitve naložb, relativne omejitve in metodologije za njihov izračun;
KNP ali družba za upravljanje KNP pri poročanju instituciji spoštuje naslednje zahteve:
o izpostavljenostih KNP se poroča vsaj tako pogosto kot o izpostavljenostih institucije;
finančne informacije so dovolj podrobne, da lahko institucija izračuna znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti KNP v skladu s pristopom, ki ga je izbrala;
če institucija uporablja pristop vpogleda, informacije o osnovnih izpostavljenostih preverja neodvisna tretja oseba.
Z odstopanjem od točke (a) prvega pododstavka tega odstavka lahko multilateralne in bilateralne razvojne banke ter druge institucije, ki sovlagajo v KNP skupaj z večstranskimi ali dvostranskimi razvojnimi bankami, določijo znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti zadevnega KNP v skladu s pristopi iz člena 132a, če so izpolnjeni pogoji iz točk (b) in (c) prvega pododstavka tega odstavka ter so v okviru naložbenega mandata KNP vrste sredstev, v katere lahko vlaga KNP, omejene na sredstva, ki spodbujajo trajnostni razvoj v državah v razvoju.
Institucije svoj pristojni organ uradno obvestijo o KNP, za katere uporabljajo obravnavo iz drugega pododstavka.
Z odstopanjem od točke (c)(i) prvega pododstavka, kadar institucija določi znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti KNP v skladu s pristopom na podlagi mandata, je lahko poročanje KNP ali družbe za upravljanje KNP instituciji omejeno na naložbeni mandat KNP in njegove morebitne spremembe ter se lahko izvede samo, kadar je institucija prvič izpostavljena KNP in kadar pride do spremembe naložbenega mandata KNP.
Institucije, ki nimajo ustreznih podatkov ali informacij za izračun zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti KNP v skladu s pristopi iz člena 132a, lahko uporabljajo izračune tretje osebe, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
tretja oseba je eno od naslednjega:
depotna družba ali depotna finančna institucija KNP, če KNP vlaga izključno v vrednostne papirje in deponira vse vrednostne papirje pri tej depotni družbi ali depotni finančni instituciji;
za KNP, ki niso zajeti v točki (i) te točke, družba za upravljanje KNP, če družba izpolnjuje pogoj iz točke (a) odstavka 3;
tretja oseba izvede izračun v skladu s pristopom iz člena 132a(1), (2) ali (3), kot je ustrezno;
zunanji revizor je potrdil pravilnost izračuna tretje osebe.
Institucije, ki uporabljajo izračune tretjih oseb, znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti KNP, ki izhaja iz teh izračunov, pomnožijo s faktorjem 1,2.
Z odstopanjem od drugega pododstavka se faktor 1,2 ne uporablja, kadar ima institucija neomejen dostop do podrobnih izračunov, ki jih je izvedla tretja oseba. Institucija te izračune na zahtevo predloži svojemu pristojnemu organu.
), izračunano v skladu s formulo iz člena 132c, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
institucije merijo vrednost svojih enot ali deležev v KNP po nabavni vrednosti, medtem ko merijo vrednost osnovnih sredstev KNP po pošteni vrednosti, če uporabljajo pristop vpogleda;
sprememba tržne vrednosti enot ali deležev, za katere institucije vrednost merijo po nabavni vrednosti, ne spremeni niti zneska kapitala teh institucij niti vrednosti izpostavljenosti, povezane s temi deleži.“;
vstavijo se naslednji členi:
„Člen 132a
Pristopi za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti KNP
Institucije izvedejo izračune iz prvega pododstavka ob predpostavki, da KNP najprej do največjega dovoljenega obsega v skladu z njegovim mandatom ali zadevno zakonodajo, vlaga v izpostavljenosti, za katere veljajo najvišje kapitalske zahteve, nato pa vlaga v izpostavljenosti v padajočem vrstnem redu, dokler ni dosežena omejitev glede največje skupne izpostavljenosti, in da KNP, kadar je to ustrezno, uporablja finančni vzvod do največjega dovoljenega obsega v skladu z njegovim mandatom ali zadevno zakonodajo.
Institucije izvedejo izračune iz prvega pododstavka v skladu z metodami iz tega poglavja, poglavja 5 in oddelka 3, 4 ali 5 poglavja 6 tega naslova.
Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko institucija iz izračuna kapitalske zahteve za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja izključi izpostavljenosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, za katere ta zahteva ne bi veljala, če bi nastale neposredno instituciji.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. marca 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 132b
Izključitve iz pristopov za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti KNP
Člen 132c
Obravnava zunajbilančnih izpostavljenosti do KNP
Institucije znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za svoje zunajbilančne postavke, ki se lahko pretvorijo v izpostavljenosti iz naslova enot ali deležev v KNP, izračunajo tako, da vrednosti izpostavljenosti teh izpostavljenosti, izračunane v skladu s členom 111, pomnožijo z naslednjo utežjo tveganja:
za vse izpostavljenosti, za katere institucije uporabljajo enega od pristopov iz člena 132a:
pri čemer je:
|
= |
utež tveganja; |
i |
= |
indeks, ki označuje KNP; |
RWAEi |
= |
znesek za KNPi, izračunan v skladu s členom 132a; |
|
= |
vrednost izpostavljenosti za izpostavljenost KNPi; |
Ai |
= |
knjigovodska vrednost sredstev KNPi in |
EQi |
= |
knjigovodska vrednost lastniškega kapitala KNPi; |
.
Institucije znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za zunajbilančne izpostavljenosti iz naslova prevzetih obveznosti za zagotavljanje minimalne vrednosti, ki izpolnjujejo vse pogoje iz odstavka 3 tega člena, izračunajo tako, da vrednost izpostavljenosti teh izpostavljenosti pomnožijo s konverzijskim faktorjem 20 % in utežjo tveganja iz člena 132 ali 152.
Institucije v skladu z odstavkom 2 določijo znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za zunajbilančne izpostavljenosti iz naslova prevzetih obveznosti za zagotavljanje minimalne vrednosti, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
zunajbilančna izpostavljenost institucije je prevzeta obveznost za zagotavljanje minimalne vrednosti za naložbo v enote ali deleže enega ali več KNP, na podlagi katere je institucija zavezana k izplačilu v skladu s prevzeto obveznostjo za zagotavljanje minimalne vrednosti le, kadar je tržna vrednost osnovnih izpostavljenosti zadevnih KNP v enem ali več trenutkih pod vnaprej opredeljenim pragom, kot je določeno v pogodbi;
KNP je kar koli od naslednjega:
KNPVP, kot je opredeljen v Direktivi 2009/65/ES, ali
AIS, kot je opredeljen v točki (a) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU, ki vlaga izključno v prenosljive vrednostne papirje ali druga likvidna finančna sredstva iz člena 50(1) Direktive 2009/65/ES, kadar mandat AIS ne dovoljuje vzvoda, ki bi bil višji od tistega, ki je dovoljen na podlagi člena 51(3) Direktive 2009/65/ES;
tekoča tržna vrednost osnovnih izpostavljenosti KNP, na katerih temelji prevzeta obveznost za zagotavljanje minimalne vrednosti, brez upoštevanja učinka zunajbilančne prevzete obveznosti za zagotavljanje minimalne vrednosti, dosega ali presega sedanjo vrednost praga, določenega v prevzeti obveznosti za zagotavljanje minimalne vrednosti;
kadar se zmanjša presežek tržne vrednosti osnovnih izpostavljenosti zadevnih KNP v primerjavi s sedanjo vrednostjo prevzete obveznosti za zagotavljanje minimalne vrednosti, lahko institucija ali druga družba, ki je predmet istega nadzora na konsolidirani podlagi kot sama institucija v skladu s to uredbo in Direktivo 2013/36/EU ali Direktivo 2002/87/ES, vpliva na sestavo osnovnih izpostavljenosti zadevnih KNP ali kako drugače omeji možnost nadaljnjega zmanjšanja presežka;
končni neposredni ali posredni upravičenec iz naslova prevzete obveznosti za zagotavljanje minimalne vrednosti je običajno neprofesionalna stranka, kot je opredeljena v točki (11) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU.“;
v členu 144(1) se točka (g) nadomesti z naslednjim:
„(g) institucija je v skladu s pristopom IRB izračunala kapitalske zahteve na podlagi svojih ocen parametrov tveganja in je sposobna poročati v skladu s členom 430;“
člen 152 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 152
Obravnava izpostavljenosti iz naslova enot ali deležev v KNP
Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko institucija iz izračuna kapitalske zahteve za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja izključi izpostavljenosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, za katere ta zahteva ne bi veljala, če bi nastale neposredno instituciji.
Institucije, ki uporabljajo pristop vpogleda v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena ter ki izpolnjujejo pogoje za stalna izvzetja v skladu s členom 150 ali ki ne izpolnjujejo pogojev za uporabo metod iz tega poglavja ali ene ali več metod iz poglavja 5 za vse osnovne izpostavljenosti KNP ali njihove dele, izračunajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneske pričakovane izgube v skladu z naslednjimi načeli:
za izpostavljenosti, razvrščene v kategorijo izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov iz točke (e) člena 147(2), institucije uporabijo pristop enostavnih uteži tveganja iz člena 155(2);
za izpostavljenosti, razvrščene v kategorijo postavk iz naslova pozicij v listinjenju iz točke (f) člena 147(2), institucije uporabijo obravnavo iz člena 254, kot da bi te institucije navedene izpostavljenosti neposredno posedovale;
institucije za vse druge osnovne izpostavljenosti uporabijo standardizirani pristop iz poglavja 2 tega naslova.
Če institucija za namene točke (a) prvega pododstavka ne more razlikovati med izpostavljenostmi iz naslova lastniških instrumentov nejavnih družb, izpostavljenostmi iz naslova lastniških instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, in izpostavljenostmi iz naslova drugih lastniških instrumentov, zadevne izpostavljenosti obravnava kot izpostavljenosti iz naslova drugih lastniških instrumentov.
Institucije, ki nimajo ustreznih podatkov ali informacij za izračun zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti KNP v skladu s pristopi iz odstavkov 2, 3, 4 in 5, lahko uporabijo izračune tretje osebe, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
tretja oseba je eno od naslednjega:
depotna družba ali depotna finančna institucija KNP, če KNP vlaga izključno v vrednostne papirje in deponira vse vrednostne papirje pri tej depotni družbi ali depotni finančni instituciji;
za KNP, ki niso zajeti v točki (i) te točke, družba za upravljanje KNP, če družba za upravljanje KNP izpolnjuje merila iz točke (a) člena 132(3);
tretja oseba za druge izpostavljenosti, ki niso navedene v točkah (a), (b) in (c) odstavka 4 tega člena, izvede izračun v skladu s pristopom vpogleda iz člena 132a(1);
tretja oseba za izpostavljenosti, navedene v točkah (a), (b) in (c) odstavka 4, izvede izračun v skladu s pristopi, določenimi v njih;
zunanji revizor je potrdil pravilnost izračuna tretje osebe.
Institucije, ki uporabljajo izračune tretjih oseb, znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti KNP, ki izhaja iz teh izračunov, pomnožijo s faktorjem 1,2.
Z odstopanjem od drugega pododstavka se faktor 1,2 ne uporablja, kadar ima institucija neomejen dostop do podrobnih izračunov, ki jih je izvedla tretja oseba. Institucija te izračune na zahtevo predloži svojemu pristojnemu organu.
v členu 158 se vstavi naslednji odstavek:
člen 164 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 164
Izguba ob neplačilu (LGD)
Z izpostavljenostjo tehtano povprečje LGD za vse izpostavljenosti na drobno, ki so zavarovane s poslovnimi nepremičninami in za katere ne jamčijo enote centralne ravni države, ni nižje od 15 %.
Kadar je organ, ki ga država članica imenuje za izvajanje tega člena, pristojni organ, ta organ zagotovi, da so zadevna nacionalna telesa in organi, ki imajo makrobonitetni mandat, ustrezno obveščeni o nameri pristojnega organa, da izvaja ta člen, in so ustrezno vključeni v oceno finančne stabilnosti v svoji državi članici v skladu z odstavkom 6.
Kadar organ, ki ga država članica imenuje za izvajanje tega člena, ni pristojni organ, država članica sprejme potrebne določbe za zagotovitev ustreznega usklajevanja in izmenjave informacij med pristojnim organom in imenovanim organom za ustrezno izvajanje tega člena. Od organov se zlasti zahteva, da tesno sodelujejo in izmenjajo vse informacije, ki bi bile lahko potrebne za ustrezno opravljanje nalog, naloženih imenovanemu organu na podlagi tega člena. Namen tega sodelovanja je zlasti izogibati se kakršni koli obliki podvojenega ali nedoslednega ukrepanja med pristojnim organom in imenovanim organom, pa tudi zagotoviti, da se ustrezno upošteva medsebojni vpliv z drugimi ukrepi, zlasti ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 458 te uredbe in člena 133 Direktive 2013/36/EU.
Kadar organ, imenovan v skladu z odstavkom 5, na podlagi ocene iz prvega pododstavka tega odstavka sklene, da minimalne vrednosti LGD iz odstavka 4 niso ustrezne, in če meni, da bi neustreznost vrednosti LGD lahko negativno vplivala na trenutno ali prihodnjo finančno stabilnost v njegovi državi članici, lahko določi višje minimalne vrednosti LGD za te izpostavljenosti, ki so na enem ali več delih ozemlja države članice zadevnega organa. Te višje minimalne vrednosti se lahko uporabijo tudi na ravni enega ali več nepremičninskih segmentov takšnih izpostavljenosti.
Organ, imenovan v skladu z odstavkom 5, uradno obvesti EBA in ESRB, preden sprejme odločitev iz tega odstavka. EBA in ESRB v enem mesecu od prejema tega uradnega obvestila zadevni državi članici predložita svoje mnenje. EBA in ESRB objavita te vrednosti LGD.
EBA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. decembra 2019.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
ESRB lahko v obliki priporočil v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1092/2010 in v tesnem sodelovanju z EBA daje usmeritve organom, imenovanim v skladu z odstavkom 5 tega člena, glede naslednjega:
dejavnikov, ki bi lahko „negativno vplivali na trenutno ali prihodnjo finančno stabilnost“ iz odstavka 6, ter
okvirnih referenčnih meril, ki jih mora organ, imenovan v skladu z odstavkom 5, upoštevati pri določitvi višjih minimalnih vrednosti LGD.
v členu 201(1) se točka (h) nadomesti z naslednjim:
„(h) kvalificirane centralne nasprotne stranke.“;
vstavi se naslednji člen:
„Člen 204a
Primerne vrste lastniških izvedenih finančnih instrumentov
Kadar institucija kupi kreditno zavarovanje z zamenjavo skupnega donosa in knjiži neto plačila, prejeta na podlagi zamenjave, kot neto prihodek, vendar ne knjiži izravnalnega učinka, ki ga ima zmanjšanje vrednosti sredstva, zavarovanega z zmanjšanjem poštene vrednosti ali z oblikovanjem dodatnih rezerv, se to kreditno zavarovanje ne šteje za primerno kreditno zavarovanje.
Če se je izvajalo notranje varovanje v skladu s prvim pododstavkom in so bile izpolnjene zahteve iz tega poglavja, institucije uporabijo pravila iz oddelkov 4 do 6 tega poglavja za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneskov pričakovane izgube, kadar pridobijo osebno kreditno zavarovanje.“;
člen 223 se spremeni:
v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:
„V primeru poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC institucije, ki uporabljajo metodo iz oddelka 6 poglavja 6, izračunajo EVA, kot sledi:
v odstavku 5 se doda naslednji pododstavek:
„V primeru poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC institucije, ki uporabljajo metode iz oddelkov 3, 4 in 5 poglavja 6, upoštevajo učinke zavarovanja s premoženjem na zmanjševanje tveganj v skladu z določbami iz oddelkov 3, 4 in 5 poglavja 6, kot je ustrezno.“;
člen 272 se spremeni:
točka (6) se nadomesti z naslednjim:
‚niz varovanj‘ pomeni skupino poslov v enem samem nizu pobotov, pri katerih je dovoljen popoln ali delen pobot za določanje potencialne prihodnje izpostavljenosti na podlagi metod iz oddelka 3 ali 4 tega poglavja;“
vstavi se naslednja točka:
‚dogovor o enosmernem vzdrževanju kritja‘ pomeni dogovor o vzdrževanju kritja, na podlagi katerega mora institucija predložiti gibljivo kritje nasprotni stranki, vendar ni upravičena do prejema gibljivega kritja s strani te nasprotne stranke, ali obratno;“
točka (12) se nadomesti z naslednjim:
‚tekoča tržna vrednost‘ ali ‚CMV‘ pomeni neto tržno vrednost vseh poslov v nizu pobotov, kar vključuje vse prejeto ali dano zavarovanje s premoženjem, pri čemer se pobotajo pozitivne in negativne tržne vrednosti;“
vstavi se naslednja točka:
‚neto znesek neodvisnega zavarovanja s premoženjem‘ ali ‚NICA‘ pomeni vsoto nestanovitnosti prilagojenih neto vrednosti zavarovanja s premoženjem, prejetega oziroma danega v zvezi z nizom pobotov, razen gibljivega kritja;“
člen 273 se spremeni:
odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
Institucija, ki ne izpolnjuje pogojev iz člena 273a(1), ne uporablja metode iz oddelka 4. Institucija, ki ne izpolnjuje pogojev iz člena 273a(2), ne uporablja metode iz oddelka 5.
Institucije lahko znotraj skupine trajno uporabljajo kombinacijo metod iz oddelkov 3 do 6. Posamezna institucija ne sme trajno uporabljati kombinacije metod iz oddelkov 3 do 6.“;
odstavki 6, 7 in 8 se nadomestijo z naslednjim:
Z odstopanjem od prvega pododstavka se, kadar se eden od dogovorov o vzdrževanju kritja uporablja za več nizov pobotov s to nasprotno stranko in institucija za izračun vrednosti izpostavljenosti teh nizov pobotov uporablja eno od metod iz oddelkov 3 do 6, vrednost izpostavljenosti izračuna v skladu z zadevnim oddelkom.
Za dano nasprotno stranko je vrednost izpostavljenosti za dani niz pobotov izvedenih finančnih instrumentov OTC, navedenih v Prilogi II, izračunana v skladu s tem poglavjem, enaka nič ali, če je ta višja, razliki med vsoto vrednosti izpostavljenosti za vse nize pobotov z nasprotno stranko ter vsoto prilagoditev kreditnega vrednotenja za to nasprotno stranko, ki jih je institucija pripoznala kot odpis. Prilagoditve kreditnega vrednotenja se izračunajo brez upoštevanja izravnavajoče prilagoditve vrednosti obremenitev, pripisane lastnemu kreditnemu tveganju podjetja, ki je že bila izključena iz kapitala v skladu s točko (c) člena 33(1).
Za namene prvega pododstavka se pogodbi o izvedenih finančnih instrumentih OTC popolnoma ujemata, kadar izpolnjujeta vse naslednje pogoje:
imata nasprotni poziciji tveganja;
njune značilnosti, z izjemo datuma trgovanja, so identične;
njuni denarni tokovi se v celoti pobotajo.
doda se naslednji odstavek:
vstavita se naslednja člena:
„Člen 273a
Pogoji za uporabo poenostavljenih metod za izračun vrednosti izpostavljenosti
Institucija lahko izračuna vrednost izpostavljenosti svojih pozicij v izvedenih finančnih instrumentih v skladu z metodo iz oddelka 4, če je obseg njenih bilančnih in zunajbilančnih poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti na podlagi ocene, ki se izvaja mesečno, pri čemer se uporabijo podatki na zadnji dan meseca, enak ali nižji od obeh naslednjih pragov:
10 % bilančne vsote institucije;
300 milijonov EUR.
Institucija lahko izračuna vrednost izpostavljenosti svojih pozicij v izvedenih finančnih instrumentih v skladu z metodo iz oddelka 5, če je obseg njenih bilančnih in zunajbilančnih poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti na podlagi ocene, ki se izvaja mesečno, pri čemer se uporabijo podatki na zadnji dan meseca, enak ali nižji od obeh naslednjih pragov:
5 % bilančne vsote institucije;
100 milijonov EUR.
Institucije za namene odstavkov 1 in 2 izračunajo obseg svojih bilančnih in zunajbilančnih poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti na podlagi podatkov na zadnji dan vsakega meseca v skladu z naslednjimi zahtevami:
pozicije v izvedenih finančnih instrumentih se vrednotijo po njihovih tržnih vrednostih na dani datum; če tržna vrednost pozicije na dani datum ni na voljo, institucije uporabijo pošteno vrednost pozicije na ta datum; če tržna in poštena vrednost pozicije na dani datum nista na voljo, institucije za to pozicijo uporabijo zadnjo razpoložljivo tržno ali pošteno vrednost;
absolutna vrednost dolgih pozicij v izvedenih finančnih instrumentih se sešteje z absolutno vrednostjo kratkih pozicij v izvedenih finančnih instrumentih;
vključijo se vse pozicije v izvedenih finančnih instrumentih, razen kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, ki so pripoznani kot notranje varovanje pred izpostavljenostmi kreditnemu tveganju iz netrgovalne knjige.
Člen 273b
Neizpolnjevanje pogojev za uporabo poenostavljenih metod za izračun vrednosti izpostavljenosti izvedenih finančnih instrumentov
Institucija preneha izračunavati vrednosti izpostavljenosti svojih pozicij v izvedenih finančnih instrumentih v skladu z oddelkom 4 ali 5, kot je ustrezno, v roku treh mesecev od tega, ko nastopi nekaj od naslednjega:
institucija tri zaporedne mesece ne izpolnjuje pogojev iz točke (a) člena 273a(1) ali (2), kot je ustrezno, ali pogojev iz točke (b) člena 273a(1) ali (2), kot je ustrezno;
institucija v zadnjih 12 mesecih več kot 6 mesecev ne izpolnjuje pogojev iz točke (a) člena 273a(1) ali (2), kot je ustrezno, ali pogojev iz točke (b) člena 273a(1) ali (2), kot je ustrezno.
v poglavju 6 naslova II dela 3 se oddelki 3, 4 in 5 nadomestijo z naslednjim:
„
Člen 274
Vrednost izpostavljenosti
Institucija lahko izračuna eno samo vrednost izpostavljenosti na ravni niza pobotov za vse posle, ki jih zajema pogodba o pobotu, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
pogodba o pobotu spada v eno od vrst pogodbenih pobotov iz člena 295;
pogodbo o pobotu so priznali pristojni organi v skladu s členom 296;
institucija je izpolnila obveznosti iz člena 297 v zvezi s pogodbo o pobotu.
Če kateri koli od pogojev iz prvega pododstavka ni izpolnjen, institucija vsak posel obravnava, kot da je samostojen niz pobotov.
Institucije izračunajo vrednost izpostavljenosti niza pobotov v skladu s standardiziranim pristopom za kreditno tveganje nasprotne stranke, kot sledi:
RC |
= |
nadomestitveni stroški, izračunani v skladu s členom 275, in |
PFE |
= |
potencialna prihodnja izpostavljenost, izračunana v skladu s členom 278; |
α |
= |
1,4. |
Institucije lahko določijo vrednost izpostavljenosti nič za niz pobotov, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:
niz pobotov sestavljajo izključno prodane opcije;
tekoča tržna vrednost niza pobotov je vedno negativna;
institucija je za vse opcije, vključene v niz pobotov, prejela premijo vnaprej, da se je zajamčila izvršitev pogodb;
niz pobotov ni predmet nobenega dogovora o vzdrževanju kritja.
Člen 275
Nadomestitveni stroški
Institucije izračunajo nadomestitvene stroške RC za nize pobotov, ki niso predmet dogovora o vzdrževanju kritja, v skladu z naslednjo formulo:
Institucije izračunajo nadomestitvene stroške za posamične nize pobotov, ki so predmet dogovora o vzdrževanju kritja, v skladu z naslednjo formulo:
RC |
= |
nadomestitveni stroški; |
VM |
= |
nestanovitnosti prilagojena vrednost neto gibljivega kritja, prejetega ali danega, kot je ustrezno, v zvezi z nizom pobotov na redni osnovi za zmanjšanje sprememb CMV niza pobotov; |
TH |
= |
prag kritja, ki se v skladu z dogovorom o vzdrževanju kritja uporablja za niz pobotov, pod katerim institucija ne more zahtevati zavarovanja s premoženjem, in |
MTA |
= |
najnižji znesek prenosa, ki se v skladu z dogovorom o vzdrževanju kritja uporablja za niz pobotov. |
Institucije izračunajo nadomestitvene stroške za več nizov pobotov, ki so predmet istega dogovora o vzdrževanju kritja, v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer je:
RC |
= |
nadomestitveni stroški; |
i |
= |
indeks, ki označuje nize pobotov, ki so predmet posameznega dogovora o vzdrževanju kritja; |
CMVi |
= |
CMV niza pobotov i; |
VMMA |
= |
vsota nestanovitnosti prilagojenih vrednosti zavarovanja s premoženjem, prejetega ali danega, kot je ustrezno, v zvezi z več nizi pobotov na redni osnovi za zmanjšanje sprememb njihovih CMV in |
NICAMA |
= |
vsota nestanovitnosti prilagojenih vrednosti zavarovanja s premoženjem, prejetega ali danega, kot je ustrezno, v zvezi z več nizi pobotov, razen VMMA. |
Za namene prvega pododstavka se lahko NICAMA izračuna na ravni posla, na ravni niza pobotov ali na ravni vseh nizov pobotov, za katere se uporablja dogovor o vzdrževanju kritja, odvisno od ravni, na kateri se uporablja dogovor o vzdrževanju kritja.
Člen 276
Pripoznavanje in obravnava zavarovanja s premoženjem
Institucije za namene tega oddelka izračunajo zneske zavarovanja s premoženjem VM, VMMA, NICA in NICAMA ob uporabi vseh naslednjih zahtev:
če vsi posli, vključeni v niz pobotov, spadajo v trgovalno knjigo, se pripozna samo zavarovanje s premoženjem, ki je primerno v skladu s členoma 197 in 299;
če niz pobotov vsebuje vsaj en posel, ki spada v netrgovalno knjigo, se pripozna samo zavarovanje s premoženjem, ki je primerno v skladu s členom 197;
zavarovanje s premoženjem, prejeto od nasprotne stranke, se pripozna s pozitivnim predznakom, zavarovanje s premoženjem, dano nasprotni stranki, pa se pripozna z negativnim predznakom;
nestanovitnosti prilagojena vrednost katere koli vrste prejetega ali danega zavarovanja s premoženjem se izračuna v skladu s členom 223; institucije za namene tega izračuna ne uporabijo metode iz člena 225;
ista postavka zavarovanja s premoženjem se ne vključi hkrati tako v VM kot v NICA;
ista postavka zavarovanja s premoženjem se ne vključi hkrati tako v VMMA kot v NICAMA;
vsako zavarovanje s premoženjem, dano nasprotni stranki, ki je ločeno od sredstev te nasprotne stranke in je zaradi te ločitve izvzeto iz stečaja v primeru neplačila ali insolventnosti navedene nasprotne stranke, se ne pripozna pri izračunu NICA in NICAMA.
Institucije za izračun nestanovitnosti prilagojene vrednosti danega zavarovanja s premoženjem iz točke (d) odstavka 1 tega člena formulo iz člena 223(2) nadomestijo z naslednjo formulo:
Institucije za namene točke (d) odstavka 1 določijo obdobje unovčenja, ki je relevantno za izračun nestanovitnosti prilagojene vrednosti vsakega prejetega ali danega zavarovanja s premoženjem, v skladu z enim od naslednjih obdobij:
eno leto za nize pobotov iz člena 275(1);
obdobje kritja za tveganje, določeno v skladu s točko (b) člena 279c(1), za nize pobotov iz člena 275(2) in (3).
Člen 277
Razporeditev poslov v kategorije tveganja
Institucije razporedijo vsak posel niza pobotov v eno od naslednjih kategorij tveganja, da določijo potencialno prihodnjo izpostavljenost niza pobotov iz člena 278:
obrestno tveganje;
valutno tveganje;
kreditno tveganje;
tveganje lastniških finančnih instrumentov;
blagovno tveganje;
druga tveganja.
Institucije ne glede na odstavke 1, 2 in 3 pri razporejanju poslov v kategorije tveganja iz odstavka 1 uporabljajo naslednji zahtevi:
če je primarni povzročitelj tveganja posla ali najpomembnejši povzročitelj tveganja v zadevni kategoriji tveganja za posle iz odstavka 3 spremenljivka inflacije, institucije razporedijo posel v kategorijo obrestnega tveganja;
če je primarni povzročitelj tveganja posla ali najpomembnejši povzročitelj tveganja v zadevni kategoriji tveganja za posle iz odstavka 3 spremenljivka podnebnih razmer, institucije razporedijo posel v kategorijo blagovnega tveganja.
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi:
metodo za opredelitev poslov z le enim pomembnim povzročiteljem tveganja;
metodo za opredelitev poslov z več kot enim pomembnim povzročiteljem tveganja in za določitev najpomembnejšega od teh povzročiteljev tveganja za namene odstavka 3.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. decembra 2019.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 277a
Nizi varovanj
Institucije določijo ustrezne nize varovanj za vsako kategorijo tveganja niza pobotov in uvrstijo vsak posel v te nize varovanj, kot sledi:
posli, razporejeni v kategorijo obrestnega tveganja, se uvrstijo v isti niz varovanj samo, če je njihov primarni povzročitelj tveganja ali najpomembnejši povzročitelj tveganja v dani kategoriji tveganja za posle iz člena 277(3), denominiran v isti valuti;
posli, razporejeni v kategorijo valutnega tveganja, se uvrstijo v isti niz varovanj samo, če njihov primarni povzročitelj tveganja ali najpomembnejši povzročitelj tveganja v dani kategoriji tveganja za posle iz člena 277(3), temelji na istem valutnem paru;
vsi posli, razporejeni v kategorijo kreditnega tveganja, se uvrstijo v isti niz varovanj;
vsi posli, uvrščeni v kategorijo tveganja lastniških finančnih instrumentov, se uvrstijo v isti niz varovanj;
posli, razporejeni v kategorijo blagovnega tveganja, se uvrstijo v enega od naslednjih nizov varovanj glede na naravo njihovega primarnega povzročitelja tveganja ali najpomembnejšega povzročitelja tveganja v dani kategoriji tveganja za posle iz člena 277(3):
energija;
kovine;
kmetijski proizvodi;
drugo blago
podnebne razmere;
posli, razporejeni v kategorijo drugih tveganj, se uvrstijo v isti niz varovanj samo, če je njihov primarni povzročitelj tveganja ali najpomembnejši povzročitelj tveganja v dani kategoriji tveganja za posle iz člena 277(3), identičen.
Za namene točke (a) prvega pododstavka tega odstavka se posli, razporejeni v kategorijo obrestnega tveganja, ki imajo za primarnega povzročitelja tveganja spremenljivko inflacije, uvrstijo v ločene nize varovanj, ki niso isti kot nizi varovanj, vzpostavljeni za posle, razporejene v kategorijo obrestnega tveganja, ki za primarnega povzročitelja tveganja nimajo spremenljivke inflacije. Ti posli se uvrstijo v isti niz varovanj samo, če je njihov primarni povzročitelj tveganja ali najpomembnejši povzročitelj tveganja v dani kategoriji tveganja za posle iz člena 277(3), denominiran v isti valuti.
Institucije z odstopanjem od odstavka 1 tega člena vzpostavijo ločene posamezne nize varovanj v vsaki kategoriji tveganja za naslednje posle:
posle, za katere je primarni povzročitelj tveganja ali najpomembnejši povzročitelj tveganja v dani kategoriji tveganja za posle iz člena 277(3), vgrajena tržna nestanovitnost ali realizirana nestanovitnost povzročitelja tveganja ali pa korelacija med dvema povzročiteljema tveganja;
posle, za katere je primarni povzročitelj tveganja ali najpomembnejši povzročitelj tveganja v dani kategoriji tveganja za posle iz člena 277(3), razlika med dvema povzročiteljema tveganja, razporejenima v isto kategorijo tveganja, ali posle, sestavljene iz dveh plačilnih strani, denominiranih v isti valuti, pri katerih je povzročitelj tveganja, ki spada v isto kategorijo tveganja kot primarni povzročitelj tveganja, vsebovan v drugi plačilni strani od tiste, ki vsebuje primarnega povzročitelja tveganja.
Institucije za namene točke (a) prvega pododstavka tega odstavka uvrstijo posle v isti niz varovanj zadevne kategorije tveganja samo, če je njihov primarni povzročitelj tveganja ali najpomembnejši povzročitelj tveganja v dani kategoriji tveganja za posle iz člena 277(3), identičen.
Institucije za namene točke (b) prvega pododstavka uvrstijo posle v isti niz varovanj zadevne kategorije tveganja samo, če je par povzročiteljev tveganja v teh poslih, kot je opisan v navedeni točki, identičen in med obema povzročiteljema tveganja v tem paru obstaja pozitivna korelacija. V nasprotnem primeru institucije uvrstijo posle iz točke (b) prvega pododstavka v enega od nizov varovanj, vzpostavljenih v skladu z odstavkom 1, na podlagi samo enega od obeh povzročiteljev tveganja iz točke (b) prvega pododstavka.
Člen 278
Potencialna prihodnja izpostavljenost
Institucije izračunajo potencialno prihodnjo izpostavljenost (PFE) niza pobotov na naslednji način:
pri čemer je:
PFE |
= |
potencialna prihodnja izpostavljenost; |
a |
= |
indeks, ki označuje kategorije tveganja, vključene v izračun potencialne prihodnje izpostavljenosti niza pobotov; |
AddOn(a) |
= |
pribitek za kategorijo tveganja ‚a‘, izračunan v skladu s členi 280a do 280f, kot je ustrezno, in |
multiplikator |
= |
multiplikacijski faktor, izračunan v skladu s formulo iz odstavka 3. |
Institucije za namene tega izračuna v izračun potencialne prihodnje izpostavljenosti niza pobotov vključijo pribitek za dano kategorijo tveganja, če je bil vsaj en posel niza pobotov razporejen v to kategorijo tveganja.
Za namene odstavka 1 se multiplikator izračuna na naslednji način:
multiplikator = |
|
1 if z≥0 |
|
if
|
pri čemer je:
z = |
|
CMV – NICA za nize pobotov iz člena 275(1) |
|
CMV – VM – NICA za nize pobotov iz člena 275(2) |
|||
CMVi – NICAi za nize pobotov iz člena 275(3); |
NICAi |
= |
neto znesek neodvisnega zavarovanja s premoženjem, izračunan samo za posle, vključene v niz pobotov ‚i‘. NICAi se izračuna na ravni posla ali na ravni niza pobotov, odvisno od dogovora o vzdrževanju kritja. |
Člen 279
Izračun pozicije tveganja
Institucije za namen izračuna pribitkov za kategorije tveganja iz členov 280a do 280f izračunajo pozicije tveganja za vsak posel iz niza pobotov, kot sledi:
δ |
= |
nadzorniška delta posla, izračunana v skladu s formulo, določeno v členu 279a; |
AdjNot |
= |
prilagojeni hipotetični znesek posla, izračunan v skladu s členom 279b, in |
MF |
= |
faktor zapadlosti posla, izračunan v skladu s formulo, določeno v členu 279c. |
Člen 279a
Nadzorniška delta
Institucije izračunajo nadzorniško delto na naslednji način:
za nakupne in prodajne opcije, ki dajejo kupcu pravico, da kupi ali proda osnovni instrument po pozitivni ceni na natančno določen datum ali več datumov v prihodnosti, razen če so te opcije razporejene v kategorijo obrestnega tveganja, institucije uporabijo naslednjo formulo:
pri čemer je:
δ |
= |
nadzorniška delta; |
predznak |
= |
– 1, kadar je posel prodana nakupna opcija ali kupljena prodajna opcija; |
predznak |
= |
+ 1, kadar je posel kupljena nakupna ali prodana prodajna opcija; |
vrsta |
= |
– 1, kadar je posel prodajna opcija; |
vrsta |
= |
+ 1, kadar je posel nakupna opcija; |
N(x) |
= |
kumulativna porazdelitvena funkcija za standardizirano normalno slučajno spremenljivko, kar pomeni, da je verjetnost, da je normalna slučajna spremenljivka s povprečjem nič in varianco ena manjša ali enaka ‚x‘; |
P |
= |
promptna ali terminska cena osnovnega instrumenta opcije; za opcije, katerih denarni tokovi so odvisni od povprečne vrednosti cene osnovnega instrumenta, je P enak povprečni vrednosti na dan izračuna; |
K |
= |
izvršilna cena opcije; |
T |
= |
obdobje med datumom izteka opcije (Texp) in datumom poročanja; za opcije, ki se jih lahko izvrši le na en datum v prihodnosti, je Texp enak temu datumu; za opcije, ki se jih lahko izvrši na več datumov v prihodnosti, je Texp enak najpoznejšemu od teh datumov; T se izrazi v letih z uporabo relevantnega dogovora o delovnih dneh in |
σ |
= |
nadzorniška nestanovitnost opcije, določena v skladu z razpredelnico 1 na podlagi kategorije tveganja posla in narave osnovnega instrumenta opcije. |
Razpredelnica 1
Kategorija tveganja |
Osnovni instrument |
Nadzorniška nestanovitnost |
Valutno tveganje |
Vsi |
15 % |
Kreditno tveganje |
instrument za eno samo izpostavljenost |
100 % |
instrument za več izpostavljenosti |
80 % |
|
Tveganje lastniških finančnih instrumentov |
instrument za eno samo izpostavljenost |
120 % |
instrument za več izpostavljenosti |
75 % |
|
Blagovno tveganje |
električna energija |
150 % |
drugo blago (razen električne energije) |
70 % |
|
Druga tveganja |
Vsi |
150 % |
Institucije, ki uporabljajo terminsko ceno osnovnega instrumenta opcije, zagotovijo, da:
je terminska cena skladna z značilnostmi opcije;
se terminska cena izračuna z uporabo zadevne obrestne mere, ki velja na datum poročanja;
terminska cena vključuje pričakovane denarne tokove osnovnega instrumenta pred iztekom opcije;
institucije za tranše sintetičnega listinjenja in kreditnega izvedenega finančnega instrumenta na podlagi n-tega neplačila uporabijo naslednjo formulo:
pri čemer je:
predznak = |
|
+ 1,kjer je bilo kreditno varovanje s poslom pridobljeno |
|
– 1,kjer je bilo kreditno varovanje s poslom zagotovljeno |
A |
= |
točka vključitve tranše; za posel s kreditnim izvedenim finančnim instrumentom na podlagi n-tega neplačila, ki temelji na referenčnih subjektih ‚k‘, velja A = (n-1)/k“, in |
D |
= |
točka izločitve tranše; za posel s kreditnim izvedenim finančnim instrumentom na podlagi n-tega neplačila, ki temelji na referenčnih subjektih ‚k‘, velja D = n/k; |
za posle, ki niso navedeni v točki (a) ali (b), institucije uporabijo naslednjo nadzorniško delto:
δ = |
|
+ 1,če je posel dolga pozicija v primarnem povzročitelju tveganja ali najpomembnejšem povzročitelju tveganja v dani kategoriji tveganja |
|
– 1,če je posel kratka pozicija v primarnem povzročitelju tveganja ali najpomembnejšem povzročitelju tveganja v dani kategoriji tveganja |
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi:
formulo, skladno z mednarodnim regulativnim razvojem, ki jo institucije uporabljajo za izračun nadzorniške delte nakupnih in prodajnih opcij, razporejenih v kategorijo obrestnega tveganja, ob upoštevanju tržnih pogojev, v katerih so lahko obrestne mere negativne, ter nadzorniške nestanovitnosti, ki je primerna za to formulo;
metodo za določitev, ali je posel dolga ali kratka pozicija v primarnem povzročitelju tveganja ali najpomembnejšem povzročitelju tveganja v dani kategoriji tveganja iz člena 277(3).
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. decembra 2019.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 279b
Prilagojeni hipotetični znesek
Institucije izračunajo prilagojeni hipotetični znesek na naslednji način:
za posle, razporejene v kategorijo obrestnega tveganja ali kategorijo kreditnega tveganja, institucije izračunajo prilagojeni hipotetični znesek kot zmnožek hipotetičnega zneska pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu in nadzorniškega faktorja trajanja, ki se izračuna, kot sledi:
pri čemer je:
R |
= |
nadzorniška diskontna stopnja; E = 5 % |
S |
= |
obdobje med datumom začetka posla in datumom poročanja, ki se izrazi v letih z uporabo relevantnega dogovora o delovnih dneh; |
E |
= |
obdobje med datumom konca posla in datumom poročanja, ki se izrazi v letih z uporabo relevantnega dogovora o delovnih dneh; in |
EnoPoslovnoLeto |
= |
eno leto, ki se izrazi v delovnih dneh z uporabo relevantnega dogovora o delovnih dneh. |
Datum začetka posla je najzgodnejši datum, na katerega je v okviru posla določeno ali izvedeno vsaj pogodbeno plačilo instituciji ali s strani institucije, razen plačil, povezanih z izmenjavo zavarovanja s premoženjem v dogovoru o vzdrževanju kritja. Če so se v poslu na datum poročanja že določala ali izplačevala plačila, je datum začetka posla enak 0.
Če posel zajema enega ali več pogodbenih prihodnjih datumov, na katere se lahko institucija ali nasprotna stranka odloči odstopiti od posla pred njegovo pogodbeno zapadlostjo, je datum začetka posla najzgodnejši od naslednjih:
datum ali najzgodnejši od več prihodnjih datumov, na katere se lahko institucija ali nasprotna stranka odločita odstopiti od posla pred njegovo pogodbeno zapadlostjo;
datum, na katerega se v poslu začnejo določati ali izplačevati plačila, ki niso plačila, povezana z izmenjavo zavarovanja s premoženjem v dogovoru o vzdrževanju kritja.
Če ima posel za osnovni instrument finančni instrument, ki lahko poleg pogodbenih obveznosti iz posla povzroči dodatne pogodbene obveznosti, se datum začetka posla določi na podlagi najzgodnejšega datuma, na katerega se v osnovnem instrumentu začnejo določati ali izplačevati plačila.
Datum konca posla je najpoznejši datum, na katerega se v okviru posla izmenja ali lahko izmenja pogodbeno plačilo instituciji ali s strani institucije.
Če ima posel za osnovni instrument finančni instrument, ki lahko poleg pogodbenih obveznosti iz posla povzroči dodatne pogodbene obveznosti, se datum konca posla določi na podlagi zadnjega pogodbenega plačila osnovnega instrumenta posla.
Kadar je posel strukturiran za poravnavanje neporavnane izpostavljenosti na določene datume plačila in so pogoji ponovno določeni tako, da je tržna vrednost posla na te določene datume enaka nič, veljajo poravnave neporavnanih izpostavljenosti na te določene datume kot pogodbeno plačilo v okviru istega posla;
za posle, razporejene v kategorijo valutnega tveganja, institucije izračunajo prilagojeni hipotetični znesek na naslednji način:
če je posel sestavljen iz ene plačilne strani, je prilagojeni hipotetični znesek enak hipotetičnemu znesku pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu;
če je posel sestavljen iz dveh plačilnih strani in je hipotetični znesek ene plačilne strani denominiran v valuti poročanja institucije, je prilagojeni hipotetični znesek enak hipotetičnemu znesku druge plačilne strani;
če je posel sestavljen iz dveh plačilnih strani in je hipotetični znesek obeh plačilnih strani denominiran v valuti, ki je drugačna od valute poročanja institucije, je prilagojeni hipotetični znesek višji od hipotetičnih zneskov obeh plačilnih strani, potem ko se ta zneska pretvorita v valuto poročanja institucije po veljavnem promptnem menjalnem tečaju;
za posle, razporejene v kategorijo tveganja lastniških finančnih instrumentov ali kategorijo blagovnega tveganja, institucije izračunajo prilagojeni hipotetični znesek kot zmnožek tržne cene ene enote osnovnega instrumenta posla in števila enot osnovnega instrumenta, na katerem posel temelji;
če je posel, razporejen v kategorijo tveganja lastniških finančnih instrumentov ali kategorijo blagovnega tveganja, pogodbeno izražen kot hipotetični znesek, institucije kot prilagojeni hipotetični znesek uporabljajo hipotetični znesek posla, ne pa število enot osnovnega instrumenta;
za posle, razporejene v kategorijo drugih tveganj, institucije izračunajo prilagojeni hipotetični znesek na podlagi najustreznejše metode izmed metod iz točk (a), (b) in (c), in sicer odvisno od narave in značilnosti osnovnega instrumenta posla.
Institucije za namene izračuna prilagojenega hipotetičnega zneska posla iz odstavka 1 določijo hipotetični znesek ali število enot osnovnega instrumenta na naslednji način:
če hipotetični znesek ali število enot osnovnega instrumenta posla nista fiksno določena do pogodbene zapadlosti:
za deterministično določene hipotetične zneske in števila enot osnovnega instrumenta je hipotetični znesek tehtano povprečje vseh deterministično določenih vrednosti hipotetičnih zneskov oziroma števila enot osnovnega instrumenta do pogodbene zapadlosti posla, pri čemer so uteži deli obdobja, v katerih veljajo posamezne vrednosti hipotetičnega zneska;
za stohastično določene hipotetične zneske in števila enot osnovnega instrumenta je hipotetični znesek enak znesku, ki se določi s fiksiranjem tekočih tržnih vrednosti v formuli za izračun prihodnjih tržnih vrednosti;
pri pogodbah, pri katerih se hipotetični znesek večkrat zamenja, se hipotetični znesek pomnoži s številom preostalih plačil, ki se še morajo opraviti po pogodbi;
pri pogodbah, ki določajo multiplikacijo izplačil denarnih tokov ali multiplikacijo osnovnega instrumenta pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu, institucija prilagodi hipotetični znesek, tako da upošteva učinke multiplikacije na strukturo tveganja teh pogodb.
Člen 279c
Faktor zapadlosti
Institucije izračunajo faktor zapadlosti na naslednji način:
za posle, vključene v nize pobotov iz člena 275(1), institucije uporabijo naslednjo formulo:
pri čemer je:
MF |
= |
faktor zapadlosti; |
M |
= |
preostala zapadlost posla, ki je enaka obdobju, potrebnem za prenehanje vseh pogodbenih obveznosti posla; za ta namen se kakršna koli opcionalnost pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih obravnava kot pogodbena obveznost; preostala zapadlost se izrazi v letih z uporabo relevantnega dogovora o delovnih dneh; če ima posel za osnovni instrument drugo pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih, ki lahko poleg tistih iz posla povzroči dodatne pogodbene obveznosti, je preostala zapadlost posla enaka obdobju, potrebnem za prenehanje vseh pogodbenih obveznosti osnovnega instrumenta; če je posel strukturiran za poravnavanje neporavnane izpostavljenosti na določene datume plačila in so pogoji ponovno opredeljeni tako, da je tržna vrednost posla na te določene datume enaka nič, je preostala zapadlost posla enaka času do naslednjega datuma ponovne določitve pogojev. |
EnoPoslovnoLeto |
= |
eno leto, izraženo v poslovnih dneh z uporabo relevantnega dogovora o delovnih dneh; |
za posle, vključene v nize pobotov iz člena 275(2) in (3), se faktor zapadlosti določi kot:
pri čemer je:
MF |
= |
faktor zapadlosti; |
MPOR |
= |
obdobje kritja za tveganje pri nizu pobotov, določeno v skladu s členom 285(2) do (5) in |
EnoPoslovnoLeto |
= |
eno leto, izraženo v poslovnih dneh z uporabo relevantnega dogovora o delovnih dneh. |
Pri določanju obdobja kritja za tveganje pri poslih med stranko in klirinškim članom institucija, ki deluje kot stranka ali kot klirinški član, nadomesti najkrajše obdobje iz točke (b) člena 285(2) s petimi delovnimi dnevi.
Člen 280
Koeficient nadzorniškega faktorja za niz varovanj
Za namene izračuna pribitka za niz varovanj iz členov od 280a do 280f je koeficient nadzorniškega faktorja za niz varovanj ,є‚enak:
є = |
|
1 za nize varovanj,vzpostavljene v skladu s členom 277a(1) |
|
5 za nize varovanj,vzpostavljene v skladu s točko (a) člena 277a(2) |
|||
0,5 za nize varovanj,vzpostavljene v skladu s točko (b) člena 277a(2) |
Člen 280a
Pribitek za kategorijo obrestnega tveganja
Institucije za namene člena 278 izračunajo pribitek za kategorijo obrestnega tveganja pri danem nizu pobotov na naslednji način:
pri čemer je:
AddOnIR |
= |
pribitek za kategorijo obrestnega tveganja; |
j |
= |
indeks, ki označuje vse nize varovanj v zvezi z obrestnim tveganjem, določene v skladu s točko (a) člena 277a(1) in členom 277a(2) za niz pobotov, in |
|
= |
pribitek za niz varovanj,j‘ kategorije obrestnega tveganja, izračunan v skladu z odstavkom 2. |
Institucije izračunajo pribitek za niz varovanj ‚j‘ kategorije obrestnega tveganja na naslednji način:
pri čemer je:
єj |
= |
koeficient nadzorniškega faktorja za niz varovanj ‚j‘, določen v skladu z relevantno vrednostjo iz člena 280; |
SFIR |
= |
nadzorniški faktor za kategorijo obrestnega tveganja z vrednostjo 0,5 % in |
|
= |
efektivni hipotetični znesek niza varovanj ‚j‘, izračunan v skladu z odstavkom 3. |
Institucije za namene izračuna efektivnega hipotetičnega zneska niza varovanj ‚j‘ vsak posel iz niza varovanj najprej razporedijo v ustrezno skupino iz razpredelnice 2. To storijo na podlagi datuma konca vsakega posla, kot se določi v skladu s točko (a) člena 279b(1):
Razpredelnica 2
Skupina |
Datum konca (v letih) |
1 |
> 0 in <= 1 |
2 |
> 1 in <= 5 |
3 |
> 5 |
Institucije nato izračunajo efektivni hipotetični znesek niza varovanj ‚j‘ v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer je:
|
= |
efektivni hipotetični znesek niza varovanj ‚j‘; |
Dj,k |
= |
efektivni hipotetični znesek skupine ‚k‘ niza varovanj ‚j‘, ki se izračuna na naslednji način:
|
pri čemer je:
l |
= |
indeks, ki označuje pozicijo tveganja. |
Člen 280b
Pribitek za kategorijo valutnega tveganja
Institucije za namene člena 278 izračunajo pribitek za kategorijo valutnega tveganja pri danem nizu pobotov na naslednji način:
pri čemer je:
AddOnFX |
= |
pribitek za kategorijo valutnega tveganja; |
j |
= |
indeks, ki označuje nize varovanj v zvezi z valutnim tveganjem, določene v skladu s točko (b) člena 277a(1) in členom 277a(2) za niz pobotov, in |
|
= |
pribitek za niz varovanj ‚j‘ kategorije valutnega tveganja, izračunan v skladu z odstavkom 2. |
Institucije izračunajo pribitek za niz varovanj ‚j‘ kategorije valutnega tveganja na naslednji način:
pri čemer je:
єj |
= |
koeficient nadzorniškega faktorja za niz varovanj ‚j‘, določen v skladu s členom 280; |
SFFX |
= |
nadzorniški faktor za kategorijo valutnega tveganja z vrednostjo 4 %; |
|
= |
efektivni hipotetični znesek niza varovanj ‚j‘, ki se izračuna na naslednji način: |
pri čemer je:
l |
= |
indeks, ki označuje pozicijo tveganja. |
Člen 280c
Pribitek za kategorijo kreditnega tveganja
Institucije za namene odstavka 2 določijo zadevne kreditne referenčne subjekte niza pobotov v skladu z naslednjim:
za vsakega izdajatelja referenčnega dolžniškega instrumenta, ki je osnovni instrument za posel z eno samo izpostavljenostjo, ki je dodeljen v kategorijo kreditnega tveganja, obstaja en kreditni referenčni subjekt; posli z eno samo izpostavljenostjo se dodelijo istemu kreditnemu referenčnemu subjektu samo, če osnovni referenčni dolžniški instrument teh poslov izda isti izdajatelj;
za vsako skupino referenčnih dolžniških instrumentov ali kreditnih izvedenih finančnih instrumentov z eno samo izpostavljenostjo, ki so osnovni instrumenti za posel z več izpostavljenostmi, dodeljen v kategorijo kreditnega tveganja, obstaja en kreditni referenčni subjekt; posli z več izpostavljenostmi se dodelijo istemu kreditnemu referenčnemu subjektu samo, če ima skupina osnovnih referenčnih dolžniških instrumentov ali kreditnih izvedenih finančnih instrumentov z eno samo izpostavljenostjo v teh poslih iste sestavine.
Institucije za namene člena 278 izračunajo pribitek za kategorijo kreditnega tveganja pri danem nizu pobotov na naslednji način:
pri čemer je:
AddOnCredit |
= |
pribitek za kategorijo kreditnega tveganja; |
j |
= |
indeks, ki označuje vse nize varovanj v zvezi s kreditnim tveganjem, določene v skladu s točko (c) členom 277a(1) in členom 277a(2) za niz pobotov, in |
|
= |
pribitek za niz varovanj ‚j‘ kategorije kreditnega tveganja, izračunan v skladu z odstavkom 3. |
Institucije izračunajo pribitek za kategorijo kreditnega tveganja niza varovanj ‚j‘ na naslednji način:
pri čemer je:
|
= |
pribitek za niz varovanj ‚j‘ kategorije kreditnega tveganja |
єj |
= |
koeficient nadzorniškega faktorja za niz varovanj niza varovanj ‚j‘, določen v skladu s členom 280; |
k |
= |
indeks, ki označuje kreditne referenčne subjekte niza pobotov, določene v skladu z odstavkom 1; |
|
= |
korelacijski faktor kreditnega referenčnega subjekta ‚k‘; če je bil kreditni referenčni subjekt ‚k‘ določen v skladu s točko (a) odstavka 1, je . Če je bil kreditni referenčni subjekt ‚k‘ določen v skladu s točko (b) odstavka 1, je ; in |
AddOn(Entityk) |
= |
pribitek za kreditni referenčni subjekt ‚k‘, določen v skladu z odstavkom 4, in |
Institucije izračunajo pribitek za kreditni referenčni subjekt ‚k‘ na naslednji način:
pri čemer je:
|
= |
efektivni hipotetični znesek kreditnega referenčnega subjekta ‚k‘, izračunan na naslednji način:
pri čemer je:
|
Institucije izračunajo nadzorniški faktor, ki se uporablja za kreditni referenčni subjekt ‚k‘, na naslednji način:
razporedi v enega od šestih nadzorniških faktorjev iz razpredelnice 3 tega odstavka na podlagi zunanje bonitetne ocene imenovane ECAI ustreznega posameznega izdajatelja; za posameznega izdajatelja, za katerega bonitetna ocena imenovane ECAI ni na voljo:
institucija, ki uporablja pristop iz poglavja 3, razporedi notranjo bonitetno oceno posameznega izdajatelja v eno od zunanjih bonitetnih ocen;
v višini 0,54 %; če pa institucija za določanje uteži tveganja v zvezi z izpostavljenostmi kreditnemu tveganju nasprotne stranke za tega posameznega izdajatelja uporablja člen 128, se temu kreditnemu referenčnemu subjektu dodeli
v višini 1,6 %;
za kreditni referenčni subjekt ‚k‘, določen v skladu s točko (b) odstavka 1:
razporedi v enega od dveh nadzorniških faktorjev iz razpredelnice 4 tega odstavka na podlagi kreditne kakovosti večine njegovih posameznih sestavin;
tehtano povprečje nadzorniških faktorjev, razporejenih na vsako sestavino v skladu z metodo iz točke (a), če se uteži določijo z deležem hipotetičnega zneska sestavin v tej poziciji.
Razpredelnica 3
Stopnja kreditne kakovosti |
Nadzorniški faktor za posle z eno samo izpostavljenostjo |
1 |
0,38 % |
2 |
0,42 % |
3 |
0,54 % |
4 |
1,06 % |
5 |
1,6 % |
6 |
6,0 % |
Razpredelnica 4
Prevladujoča kreditna kakovost |
Nadzorniški faktor za indekse, ki kotirajo na borzi |
Naložbeni razred |
0,38 % |
Zunaj naložbenega razreda |
1,06 % |
Člen 280d
Pribitek za kategorijo tveganja lastniških finančnih instrumentov
Institucije za namene odstavka 2 določijo zadevne lastniške referenčne subjekte niza pobotov v skladu z naslednjim:
za vsakega izdajatelja referenčnega lastniškega instrumenta, ki je osnovni instrument za posel z eno samo izpostavljenostjo, ki je dodeljen v kategorijo tveganja lastniških finančnih instrumentov, obstaja en lastniški referenčni subjekt; posli z eno samo izpostavljenostjo se dodelijo istemu lastniškemu referenčnemu subjektu samo, če osnovni referenčni lastniški instrument teh poslov izda isti izdajatelj;
za vsako skupino referenčnih lastniških instrumentov ali lastniških izvedenih finančnih instrumentov z eno samo izpostavljenostjo, ki so osnovni instrumenti za posel z več izpostavljenostmi, dodeljen v kategorijo tveganja lastniških finančnih instrumentov, obstaja en lastniški referenčni subjekt; posli z več izpostavljenostmi se dodelijo istemu lastniškemu referenčnemu subjektu samo, če ima skupina osnovnih referenčnih lastniških instrumentov oziroma lastniških izvedenih finančnih instrumentov z eno samo izpostavljenostjo v teh poslih iste sestavine.
Institucije za namene člena 278 izračunajo pribitek za kategorijo tveganja lastniških finančnih instrumentov pri danem nizu pobotov na naslednji način:
pri čemer je:
AddOnEquity |
= |
pribitek za kategorijo tveganja lastniških finančnih instrumentov; |
j |
= |
indeks, ki označuje vse nize varovanj v zvezi s tveganjem lastniških finančnih instrumentov, določene v skladu s točko (d) člena 277a(1) in členom 277a(2) za niz pobotov, in |
|
= |
pribitek za niz varovanj ‚j‘ kategorije tveganja lastniških finančnih instrumentov, izračunan v skladu z odstavkom 3. |
Institucije izračunajo pribitek za kategorijo tveganja lastniških finančnih instrumentov niza varovanj ‚j‘ na naslednji način:
pri čemer je:
|
= |
pribitek za niz varovanj ‚j‘ kategorije tveganja lastniških finančnih instrumentov; |
єj |
= |
koeficient nadzorniškega faktorja za niz varovanj ‚j‘, določen v skladu s členom 280; |
k |
= |
indeks, ki označuje lastniške referenčne subjekte pri nizu pobotov, določene v skladu z odstavkom 1; |
|
= |
korelacijski faktor lastniškega referenčnega subjekta ‚k‘; če je bil lastniški referenčni subjekt ‚k‘ določen v skladu z odstavkom 1(a), je ; če je bil lastniški referenčni subjekt ‚k‘ določen v skladu z odstavkom 1(b), je ; in |
AddOn(Entityk) |
= |
pribitek za lastniški referenčni subjekt ‚k‘, določen v skladu z odstavkom 4. |
Institucije izračunajo pribitek za lastniški referenčni subjekt ‚k‘ na naslednji način:
pri čemer je:
AddOn(Entityk) |
= |
pribitek za lastniški referenčni subjekt ‚k‘; |
|
= |
nadzorniški faktor, ki se uporablja za lastniški referenčni subjekt ‚k‘. Če je bil lastniški referenčni subjekt ‚k‘ določen v skladu s točko (a) odstavka 1, je ; če je bil lastniški referenčni subjekt ‚k‘ določen v skladu s točko (b) odstavka 1, je ; in |
|
= |
efektivni hipotetični znesek lastniškega referenčnega subjekta ‚k‘, ki se izračuna na naslednji način:
pri čemer je:
|
Člen 280e
Pribitek za kategorijo blagovnega tveganja
Institucije za namene člena 278 izračunajo pribitek za kategorijo blagovnega tveganja pri danem nizu pobotov na naslednji način:
pri čemer je:
AddOnCom |
= |
pribitek za kategorijo blagovnega tveganja; |
j |
= |
indeks, ki označuje nize varovanj v zvezi z blagovnim tveganjem, določene v skladu s točko (e) člena 277a(1) in členom 277a(2) za niz pobotov, in |
|
= |
pribitek za niz varovanj ‚j‘ kategorije blagovnega tveganja, izračunan v skladu z odstavkom 4. |
Institucije izračunajo pribitek za kategorijo blagovnega tveganja niza varovanj ‚j‘ na naslednji način:
pri čemer je:
|
= |
pribitek kategorije blagovnega tveganja za niz varovanj ‚j‘; |
єj |
= |
koeficient nadzorniškega faktorja za niz varovanj niza varovanj ‚j‘, določen v skladu s členom 280; |
ρCom |
= |
korelacijski faktor za kategorijo blagovnega tveganja z vrednostjo 40 %; |
k |
= |
indeks, ki označuje vrste blagovne reference pri nizu pobotov, določene v skladu z odstavkom 2 in |
|
= |
pribitek za vrsto blagovne reference ‚k‘, izračunan v skladu z odstavkom 5. |
Institucije izračunajo pribitek za vrsto blagovne reference ‚k‘ na naslednji način:
pri čemer je:
|
= |
pribitek za vrsto blagovne reference ‚k‘; |
|
= |
nadzorniški faktor, ki se uporablja za vrsto blagovne reference ‚k‘. Če vrsta blagovne reference ‚k‘ ustreza poslom, dodeljenim v niz varovanj iz točke (e) člena 277a(1), je – razen pri poslih, povezanih z električno energijo, – enak 18 %; pri poslih, povezanih z električno energijo, je enak 40 %; in |
|
= |
efektivni hipotetični znesek vrste blagovne reference ‚k‘, ki se izračuna na naslednji način:
pri čemer je:
|
Člen 280f
Pribitek za kategorijo drugih tveganj
Institucije za namene člena 278 izračunajo pribitek za kategorijo drugih tveganj pri danem nizu pobotov na naslednji način:
pri čemer je:
AddOnOther |
= |
pribitek za kategorijo drugih tveganj; |
j |
= |
indeks, ki označuje nize varovanj v zvezi z drugimi tveganji, določene v skladu s točko (f) člena 277a(1) in členom 277a(2) za niz pobotov, in |
|
= |
pribitek za kategorijo drugih tveganj niza varovanj ‚j‘, izračunan v skladu z odstavkom 2. |
Institucije izračunajo pribitek za kategorijo drugih tveganj niza varovanj ‚j‘ na naslednji način:
pri čemer je:
|
= |
pribitek za kategorijo drugih tveganj niza varovanj ‚j‘; |
єj |
= |
koeficient nadzorniškega faktorja za niz varovanj ‚j‘, določen v skladu s členom 280; |
SFOther |
= |
nadzorniški faktor za kategorijo drugih tveganj z vrednostjo 8 %; |
|
= |
efektivni hipotetični znesek niza varovanj ‚j‘, ki se izračuna na naslednji način:
pri čemer je:
|
Člen 281
Izračun vrednosti izpostavljenosti
Vrednost izpostavljenosti niza pobotov se izračuna v skladu z naslednjimi zahtevami:
institucije ne uporabijo obravnave iz člena 274(6);
z odstopanjem od člena 275(1) za nize pobotov, ki niso navedeni v členu 275(2), institucije izračunajo nadomestitvene stroške v skladu z naslednjo formulo:
RC = max{CMV, 0}
pri čemer je:
RC |
= |
nadomestitveni stroški; in |
CMV |
= |
tekoča tržna vrednost. |
z odstopanjem od člena 275(2) te uredbe za nize pobotov poslov, s katerimi se trguje na priznani borzi, za katere centralni kliring opravi CNS, ki ima dovoljenje v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 648/2012 ali je priznana v skladu s členom 25 navedene uredbe, ali ki vključujejo dvostransko izmenjavo zavarovanja s premoženjem z nasprotno stranko v skladu s členom 11 Uredbe (EU) št. 648/2012, institucije izračunajo nadomestitvene stroške v skladu z naslednjo formulo:
RC = TH + MTA
pri čemer je:
RC |
= |
nadomestitveni stroški; |
TH |
= |
prag kritja, ki se v skladu z dogovorom o vzdrževanju kritja uporablja za niz pobotov, pod katerim institucija ne more pozvati nasprotne stranke k predložitvi zavarovanja s premoženjem; in |
MTA |
= |
najnižji znesek prenosa, ki se v skladu z dogovorom o vzdrževanju kritja uporablja za niz pobotov; |
z odstopanjem od člena 275(3) za več nizov pobotov, za katere se uporablja dogovor o vzdrževanju kritja, institucije izračunajo nadomestitvene stroške kot vsoto nadomestitvenih stroškov vsakega posameznega niza pobotov, izračunanega v skladu z odstavkom 1, kot da se zanje ne bi vzdrževalo kritje;
vsi nizi varovanj se določijo v skladu s členom 277a(1);
institucije nastavijo na vrednost 1 multiplikator v formuli, ki se uporablja za izračun potencialne prihodnje izpostavljenosti iz člena 278(1) na naslednji način:
pri čemer je:
PFE |
= |
potencialna prihodnja izpostavljenost; in |
AddOn(a) |
= |
pribitek za kategorijo tveganja ‚a‘; |
institucije z odstopanjem od člena 279a(1) za vse posle nadzorniško delto izračunajo, kot sledi:
δ = |
|
+ 1,če je posel dolga pozicija v primarnem povzročitelju tveganja |
|
– 1,če je posel kratka pozicija v primernem povzročitelju tveganja |
pri čemer je:
δ |
= |
nadzorniška delta; |
formula iz točke (a) člena 279b(1), ki se uporabi za izračun nadzorniškega faktorja trajanja, je naslednja:
nadzorniški faktor trajanja = E – S
pri čemer je:
E |
= |
obdobje med datumom konca posla in datumom poročanja in |
S |
= |
obdobje med datumom začetka posla in datumom poročanja; |
faktor zapadlosti iz člena 279c(1) se izračuna na naslednji način:
za posle, vključene v nize pobotov iz člena 275(1), je faktor zapadlosti enak 1;
za posle, vključene v nize pobotov iz člena 275(2) in (3), je faktor zapadlosti enak 0,42;
formula iz člena 280a(3), ki se uporabi za izračun efektivnega hipotetičnega zneska niza varovanj ‚j‘,, je naslednja:
pri čemer je:
|
= |
efektivni hipotetični znesek niza varovanj ‚j‘ in |
Djk |
= |
efektivni hipotetični znesek skupine k niza varovanj ‚j‘; |
formula iz člena 280c(3), ki se uporabi za izračun pribitka kategorije kreditnega tveganja za niz varovanj ‚j‘, je naslednja:
pri čemer je:
|
= |
pribitek kategorije kreditnega tveganja za niz varovanj ‚j‘ in |
AddOn(Entityk) |
= |
pribitek za kreditni referenčni subjekt ‚k‘; |
formula iz člena 280d(3), ki se uporabi za izračun pribitka kategorije tveganja lastniških finančnih instrumentov za niz varovanj ‚j‘, je naslednja:
pri čemer je:
|
= |
pribitek kategorije tveganja lastniških finančnih instrumentov za niz varovanj ‚j‘; in |
AddOn(Entityk) |
= |
pribitek za kreditni referenčni subjekt ‚k‘; |
formula iz člena 280e(4), ki se uporabi za izračun pribitka kategorije blagovnega tveganja za niz varovanj ‚j‘, je naslednja:
pri čemer je:
|
= |
pribitek kategorije blagovnega tveganja za niz varovanj ‚j‘; in |
|
= |
pribitek za vrsto blagovne reference ‚k‘. |
Člen 282
Izračun vrednosti izpostavljenosti
Trenutni nadomestitveni stroški iz odstavka 2 se izračunajo na naslednji način:
za nize pobotov poslov, s katerimi se trguje na priznani borzi, za katere centralni kliring opravi CNS, ki ima dovoljenje v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 648/2012 ali je priznana v skladu s členom 25 navedene uredbe, ali ki vključujejo dvostransko izmenjavo zavarovanja s premoženjem z nasprotno stranko v skladu s členom 11 Uredbe (EU) št. 648/2012, institucije uporabijo naslednjo formulo:
RC = TH + MTA
pri čemer je:
RC |
= |
nadomestitveni stroški; |
TH |
= |
prag kritja, ki se v skladu z dogovorom o vzdrževanju kritja uporablja za niz pobotov, pod katerim institucija ne more pozvati nasprotne stranke k predložitvi zavarovanja s premoženjem in |
MTA |
= |
najnižji znesek prenosa, ki se v skladu z dogovorom o vzdrževanju kritja uporablja za niz pobotov; |
institucije za vse druge nize pobotov uporabijo naslednjo formulo:
RC = max{CMV, 0}
pri čemer je:
RC |
= |
nadomestitveni stroški; |
CMV |
= |
tekoča tržna vrednost. |
Institucije za potrebe izračuna trenutnih nadomestitvenih stroškov vsaj mesečno posodobijo tekoče tržne vrednosti.
Institucije izračunajo potencialno prihodnjo izpostavljenost iz odstavka 2 na naslednji način:
potencialna prihodnja izpostavljenost niza pobotov je vsota potencialnih prihodnjih izpostavljenosti vseh poslov, vključenih v niz pobotov, izračunanih v skladu s točko (b);
potencialna prihodnja izpostavljenost posameznega posla je njegov hipotetični znesek, pomnožen z:
zmnožkom 0,5 % in preostale zapadlosti posla, izražene v letih, za pogodbe o obrestnih izvedenih finančnih instrumentih;
zmnožkom 6 % in preostale zapadlosti posla, izražene v letih, za pogodbe o kreditnih izvedenih finančnih instrumentih;
4 % za valutne izvedene finančne instrumente;
18 % za izvedene finančne instrumente na zlato in blago, razen izvedenih finančnih instrumentov na električno energijo;
40 % za izvedene finančne instrumente na električno energijo;
32 % za lastniške izvedene finančne instrumente;
hipotetični znesek iz točke (b) tega odstavka se določi v skladu s členom 279b(2) in (3) za vse izvedene finančne instrumente, navedene v navedeni točki; poleg tega se hipotetični znesek izvedenih finančnih instrumentov iz točke b(iii) do (b)(vi) tega odstavka določi v skladu s točkama (b) in (c) člena 279b(1);
potencialna prihodnja izpostavljenost nizov pobotov iz točke (a) odstavka 3 se pomnoži z 0,42.
Institucija lahko za izračun potencialne izpostavljenosti obrestnih izvedenih finančnih instrumentov in kreditnih izvedenih finančnih instrumentov v skladu s točko (b)(i) in (ii) izbere originalno zapadlost pogodb namesto njihove preostale zapadlosti.“;
v členu 283 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:
člen 298 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 298
Učinki priznanja pobota kot dejavnika, ki zmanjšuje tveganje
Pobot se za namene oddelkov 3 do 6 pripoznava tako, kot je navedeno v teh oddelkih.“;
v členu 299(2) se črta točka (a);
člen 300 se spremeni:
uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:
„Za namene tega oddelka in dela 7 se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:“;
dodajo se naslednje točke:
‚denarni posel‘ pomeni posel z denarnimi sredstvi, dolžniškimi instrumenti ali lastniškimi instrumenti, promptni valutni posel ali promptni blagovni posel; vendar repo posli, posli posoje vrednostnih papirjev ali blaga in posli izposoje vrednostnih papirjev ali blaga niso denarni posli;
‚posredna ureditev kliringa‘ pomeni ureditev, ki izpolnjuje pogoje iz drugega pododstavka člena 4(3) Uredbe (EU) št. 648/2012;
‚stranka višjega nivoja‘ pomeni subjekt, ki opravlja storitve kliringa za stranko nižjega nivoja;
‚stranka nižjega nivoja‘ pomeni subjekt, ki dostopa do storitev CNS prek stranke višjega nivoja;
‚večnivojska struktura strank‘ pomeni posredno ureditev kliringa, na podlagi katere za institucijo storitve kliringa opravlja subjekt, ki ni klirinški član, vendar je sam stranka klirinškega člana ali stranke višjega nivoja;
‚nefinancirani prispevek v jamstveni sklad‘ pomeni prispevek, za katerega se je institucija, ki je v vlogi klirinškega člana, pogodbeno zavezala, da ga bo zagotovila CNS, potem ko bo CNS izčrpala svoj jamstveni sklad za kritje izgub zaradi neplačila enega ali več svojih klirinških članov;
‚posel posoje ali izposoje z v celoti zajamčeno vlogo‘ pomeni posel denarnega trga, v celoti zavarovan s premoženjem, pri katerem nasprotni stranki zamenjata vlogi, med njima pa posreduje CNS za zagotovitev, da nasprotni stranki izpolnjujeta svoje plačilne obveznosti.“;
člen 301 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 301
Področje uporabe
Ta oddelek se uporablja za naslednje pogodbe in posle, če so neporavnani pri CNS:
pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, navedene v Prilogi II, in kreditne izvedene finančne instrumente;
posle financiranja z vrednostnimi papirji in posle posoje ali izposoje z v celoti zajamčeno vlogo ter
posle z dolgim rokom poravnave.
Ta oddelek se ne uporablja za izpostavljenosti, ki izhajajo iz poravnave denarnih poslov. Institucije uporabljajo obravnavo iz naslova V za trgovalne izpostavljenosti, ki izhajajo iz teh poslov, in utež tveganja 0 % za prispevke v jamstveni sklad, ki zajemajo samo te posle. Institucije uporabljajo obravnavo iz člena 307 za prispevke v jamstveni sklad, ki poleg denarnih poslov zajemajo katero koli pogodbo iz prvega pododstavka tega odstavka.
Za namene tega oddelka veljajo naslednje zahteve:
začetno kritje ne vključuje prispevkov v CNS za ureditve skupnega kritja izgub;
začetno kritje vključuje zavarovanje s premoženjem, ki ga položi institucija v vlogi klirinškega člana ali stranka in presega najnižji znesek, ki ga zahteva CNS oziroma institucija v vlogi klirinškega člana, če lahko CNS ali institucija v vlogi klirinškega člana v primernih okoliščinah prepreči instituciji v vlogi klirinškega člana oziroma stranki, da dvigne tak presežni znesek zavarovanja s premoženjem;
če CNS uporablja začetno kritje za potrebe skupnega kritja izgub med svojimi klirinškimi člani, institucije, ki nastopajo v vlogi klirinškega člana, to začetno kritje obravnavajo kot prispevek v jamstveni sklad.“;
v členu 302 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
člen 303 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 303
Obravnava izpostavljenosti klirinških članov do CNS
Institucija, ki nastopa v vlogi klirinškega člana, bodisi v svojem imenu bodisi kot finančni posrednik med stranko in CNS, izračuna kapitalske zahteve za svoje izpostavljenosti do CNS, na naslednji način:
za svoje trgovalne izpostavljenosti do CNS uporablja obravnavo iz člena 306;
za svoje prispevke v jamstveni sklad pri CNS uporablja obravnavo iz člena 307.
člen 304 se spremeni:
odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
odstavki 3, 4 in 5 se nadomestijo z naslednjim:
Če institucija, ki nastopa v vlogi klirinškega člana, za izračun kapitalskih zahtev za svoje izpostavljenosti uporablja metode iz oddelka 3 ali 6 tega poglavja, se uporabljajo naslednje določbe:
institucija lahko z odstopanjem od člena 285(2) za svoje izpostavljenosti do stranke uporablja obdobje kritja za tveganje, ki znaša vsaj pet delovnih dni;
institucija za svoje izpostavljenosti do CNS uporablja obdobje kritja za tveganje, ki znaša vsaj deset delovnih dni;
institucija lahko z odstopanjem od člena 285(3), kadar niz pobotov, vključen v izračun, izpolnjuje pogoj iz točke (a) navedenega odstavka, ignorira omejitev iz navedene točke, če niz pobotov ne izpolnjuje pogoja iz točke (b) navedenega odstavka in ne vsebuje spornih poslov ali eksotičnih opcij;
če CNS zadrži gibljivo kritje za posel in zavarovanje s premoženjem institucije ni zaščiteno pred insolventnostjo CNS, institucija uporabi obdobje kritja za tveganje, ki traja eno leto ali preostalo zapadlost posla, odvisno od tega, kaj je krajše, pri čemer je spodnja meja deset delovnih dni.
dodata se naslednja odstavka:
V primeru večnivojske strukture strank se lahko obravnava iz prvega pododstavka uporablja na vsakem nivoju te strukture.“;
člen 305 se spremeni:
odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
odstavek 2 se spremeni:
točka (c) nadomesti z naslednjim:
„(c) stranka je izvedla dovolj temeljit pravni pregled, ki ga posodablja, ki potrjuje, da so ureditve, ki zagotavljajo, da je pogoj iz točke (b) izpolnjen, zakonite, veljavne, zavezujoče in izvršljive v skladu z zadevnimi zakoni zadevne jurisdikcije ali jurisdikcij;“;
doda se naslednji pododstavek:
„Institucija lahko pri ocenjevanju izpolnjevanja pogoja iz točke (b) prvega pododstavka upošteva vse jasne precedenčne primere prenosov pozicij strank in povezanega zavarovanja s premoženjem pri CNS ter vse namene panoge nadaljevati to prakso.“;
odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:
člen 306 se spremeni:
odstavek 1 se spremeni:
točka (c) nadomesti z naslednjim:
„(c) če institucija nastopa v vlogi finančnega posrednika med stranko in CNS, pogoji posla, povezanega s CNS, pa določajo, da institucija stranki ni dolžna povrniti morebitnih izgub, nastalih zaradi sprememb vrednosti posla v primeru neplačila CNS, lahko ta institucija nastavi vrednost izpostavljenosti za trgovalno izpostavljenost s CNS, ki ustreza navedenemu poslu, povezanemu s CNS, na nič;“;
doda se naslednja točka:
„(d) če institucija nastopa v vlogi finančnega posrednika med stranko in CNS, pogoji posla, povezanega s CNS, pa določajo, da je institucija stranki dolžna povrniti morebitne izgube, nastale zaradi sprememb vrednosti posla v primeru neplačila CNS, za trgovalno izpostavljenost s CNS, ki ustreza navedenemu poslu, povezanemu s CNS, ta institucija uporabi obravnavo iz točke (a) ali (b), kot je ustrezno.“;
odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:
člen 307 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 307
Kapitalske zahteve za prispevke v jamstveni sklad CNS
Institucija, ki nastopa kot klirinški član, obravnava izpostavljenosti, ki izhajajo iz njenih prispevkov v jamstveni sklad CNS, na naslednji način:
kapitalsko zahtevo za predhodno financirane prispevke v jamstveni sklad KCNS izračuna v skladu s pristopom iz člena 308;
kapitalsko zahtevo za predhodno financirane in nefinancirane prispevke v jamstveni sklad nekvalificirane CNS izračuna v skladu s pristopom iz člena 309;
kapitalsko zahtevo za nefinancirane prispevke v jamstveni sklad KCNS izračuna v skladu z obravnavo iz člena 310.“;
člen 308 se spremeni:
odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:
Institucija izračuna kapitalsko zahtevo za kritje izpostavljenosti, ki izhaja iz predhodno financiranega prispevka na naslednji način:
pri čemer je:
Ki |
= |
kapitalska zahteva; |
i |
= |
indeks, ki označuje klirinškega člana; |
KCCP |
= |
hipotetični kapital KCNS, ki ga ta sporoči instituciji v skladu s členom 50c Uredbe (EU) št. 648/2012; |
DFi |
= |
predhodno financirani prispevek; |
DFCCP |
= |
znesek predhodno financiranih finančnih virov CNS, ki ga ta sporoči instituciji v skladu s členom 50c Uredbe (EU) št. 648/2012, in |
DFCM |
= |
vsota predhodno financiranih prispevkov vseh klirinških članov KCNS, ki jo ta sporoči instituciji v skladu s členom 50c Uredbe (EU) št. 648/2012. |
odstavka 4 in 5 se črtata;
členi 309, 310 in 311 se nadomestijo z naslednjim:
„Člen 309
Kapitalske zahteve za predhodno financirane prispevke v jamstveni sklad nekvalificirane CNS in za nefinancirane prispevke nekvalificirani CNS
Institucija za izračun kapitalske zahteve (K) za izpostavljenosti, ki izhajajo iz predhodno financiranih prispevkov v jamstveni sklad nekvalificirane CNS (DF) in iz nefinanciranih prispevkov (UC) taki CNS, uporabi naslednjo formulo:
K |
= |
kapitalska zahteva; |
DF |
= |
predhodno financirani prispevki v jamstveni sklad nekvalificirane CNS in |
UC |
= |
nefinancirani prispevki v jamstveni sklad nekvalificirane CNS. |
Člen 310
Kapitalske zahteve za nefinancirane prispevke v jamstveni sklad KCNS
Institucija za svoje nefinancirane prispevke v jamstveni sklad KCNS uporabi 0 % utež tveganja.
Člen 311
Kapitalske zahteve za izpostavljenosti do CNS, ki prenehajo izpolnjevati nekatere pogoje
Če je izpolnjen pogoj iz odstavka 1, institucije v treh mesecih potem, ko ugotovijo obstoj v njem navedenih okoliščin, ali pred tem, če tako zahtevajo pristojni organi teh institucij, v zvezi z izpostavljenostmi do zadevne CNS storijo naslednje:
trgovalne izpostavljenosti do zadevne CNS obravnavajo v skladu s točko (b) člena 306(1);
predhodno financirane prispevke v jamstveni sklad zadevne CNS in nefinancirane prispevke zadevni CNS obravnavajo v skladu s členom 309;
svoje izpostavljenosti do zadevne CNS, razen za izpostavljenosti iz točk (a) in (b) tega odstavka, obravnavajo kot izpostavljenosti do podjetja v skladu s standardiziranim pristopom za kreditno tveganje iz poglavja 2.“;
v členu 316(1) se doda naslednji pododstavek:
„Institucije se lahko z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka odločijo, da ne uporabijo obračunskih kategorij za izkaz poslovnega izida na podlagi člena 27 Direktive 86/635/EGS za finančne in poslovne najeme za namen izračuna zadevnega kazalnika, in lahko namesto tega:
prihodke od obresti iz finančnih in poslovnih najemov ter dobičke iz zakupljenih sredstev vključijo v kategorijo iz točke 1 razpredelnice 1;
odhodke za obresti iz finančnih in poslovnih najemov, izgube, amortizacijo in oslabitev poslovnih zakupljenih sredstev vključijo v kategorijo iz točke 2 razpredelnice 1.“;
v naslovu IV dela 3 se poglavje 1 nadomesti z naslednjim:
„POGLAVJE 1
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 325
Pristopi za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje
Institucija za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje vseh pozicij iz trgovalne knjige in pozicij iz netrgovalne knjige, ki so izpostavljene valutnemu tveganju ali blagovnemu tveganju, uporabi naslednja pristopa:
standardizirani pristop iz odstavka 2;
pristop notranjih modelov iz poglavja 5 tega naslova za tiste kategorije tveganja, za katere je institucija prejela dovoljenje v skladu s členom 363 za uporabo tega pristopa.
Kapitalske zahteve za tržno tveganje, izračunane v skladu s standardiziranim pristopom iz točke (a) odstavka 1, so vsota naslednjih kapitalskih zahtev, kot je ustrezno:
kapitalskih zahtev za pozicijsko tveganje iz poglavja 2;
kapitalskih zahtev za valutno tveganje iz poglavja 3;
kapitalskih zahtev za blagovno tveganje iz poglavja 4.
Institucija, ki ni izvzeta iz zahtev glede poročanja iz člena 430b v skladu s členom 325a, poroča o izračunu v skladu s členom 430b za vse pozicije iz trgovalne knjige in pozicije iz netrgovalne knjige, ki so izpostavljene valutnemu tveganju ali blagovnemu tveganju, v skladu z naslednjima pristopoma:
alternativnim standardiziranim pristopom iz poglavja 1a;
alternativnim pristopom notranjih modelov iz poglavja 1b.
Pozicije v listinjenju in kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila se vključijo v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo, če izpolnjujejo obe naslednji merili:
pozicije niso pozicije v relistinjenju, opcije na tranšo listinjenja ali kakršni koli drugi izvedeni finančni instrumenti za izpostavljenosti v listinjenju, ki ne zagotavljajo sorazmernega deleža pri donosu tranše listinjenja;
vsi njihovi osnovni instrumenti so:
instrumenti za eno samo izpostavljenost, vključno s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti za eno samo izpostavljenost, za katere obstaja likvidni dvosmerni trg;
indeksi, ki se splošno uporabljajo pri trgovanju in temeljijo na instrumentih iz točke (i).
Šteje se, da dvosmerni trg obstaja, če obstajajo neodvisne ponudbe za nakup in prodajo v dobri veri, tako da se lahko cena, ki je razumno povezana z zadnjo prodajno ceno ali trenutnimi konkurenčnimi povpraševanji in ponudbami v dobri veri, določi v enem dnevu in se pri tej ceni tudi ustali v razmeroma kratkem času v skladu s tržno prakso.
Pozicije s katerim koli od naslednjih osnovnih instrumentov se ne vključijo v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo:
osnovni instrumenti, ki so razvrščeni v kategorije izpostavljenosti iz točke (h) ali (i) člena 112;
terjatev do subjekta s posebnim namenom, ki je neposredno ali posredno zavarovana s premoženjem v zvezi s pozicijo, ki v skladu z odstavkom 6 ne bi bila primerna za vključitev v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. septembra 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 325a
Izvzetja iz posebnih zahtev glede poročanja za tržno tveganje
Institucija je izvzeta iz zahteve glede poročanja iz člena 430b, če je obseg njenih bilančnih in zunajbilančnih poslov, ki so predmet tržnega tveganja, na podlagi ocene, ki se izvaja mesečno, pri čemer se uporabijo podatki na zadnji dan meseca, enak ali nižji od vsakega od naslednjih pragov:
10 % bilančne vsote institucije;
500 milijonov EUR.
Institucije izračunajo obseg svojih bilančnih in zunajbilančnih poslov, ki so predmet tržnega tveganja, z uporabo podatkov na zadnji dan vsakega meseca v skladu z naslednjimi zahtevami:
vključijo se vse pozicije, uvrščene v trgovalno knjigo, razen kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, ki so pripoznani kot notranje varovanje pred izpostavljenostmi kreditnemu tveganju iz netrgovalne knjige, in poslov s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, ki v celoti izravnajo tržno tveganje notranjega varovanja iz člena 106(3);
vključijo se vse pozicije iz netrgovalne knjige, ki so predmet valutnega tveganja ali blagovnega tveganja;
vse pozicije razen pozicij iz točke (b) se vrednotijo po njihovih tržnih vrednostih na navedeni datum; če tržna vrednost pozicije iz trgovalne knjige na dani datum ni na voljo, institucije uporabijo pošteno vrednost za pozicijo iz trgovalne knjige na ta datum; če poštena in tržna vrednost pozicije iz trgovalne knjige na dani datum nista na voljo, institucije za to pozicijo uporabijo zadnjo razpoložljivo tržno ali pošteno vrednost;
vse pozicije iz netrgovalne knjige, ki so predmet valutnega tveganja, se obravnavajo kot skupna neto valutna pozicija in se vrednotijo v skladu s členom 352;
vse pozicije iz netrgovalne knjige, ki so predmet blagovnega tveganja, se vrednotijo v skladu s členoma 357 in 358;
absolutna vrednost dolgih pozicij se prišteje absolutni vrednosti kratkih pozicij.
Izvzetje iz zahtev glede poročanja, določenih v členu 430b, se preneha uporabljati v treh mesecih po nastopu katere koli od naslednjih okoliščin:
institucija tri zaporedne mesece ne izpolnjuje pogoja iz točke (a) ali (b) odstavka 1 ali
institucija v zadnjih 12 mesecih več kot šest mesecev ni izpolnjevala pogoja iz točke (a) ali (b) odstavka 1.
Člen 325b
Dovoljenje za konsolidirane zahteve
Institucije lahko uporabljajo odstavek 1 samo z dovoljenjem pristojnih organov, ki se izda, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
razporeditev kapitala znotraj skupine je zadovoljiva;
regulativni, pravni ali pogodbeni okvir, znotraj katerega delujejo institucije, zagotavlja vzajemno finančno podporo znotraj skupine.
Kadar obstajajo podjetja, ki so v tretjih državah, so poleg pogojev iz odstavka 2 izpolnjeni tudi vsi naslednji pogoji:
taka podjetja imajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti v tretji državi in ustrezajo opredelitvi kreditne institucije ali so priznana investicijska podjetja tretje države;
taka podjetja na posamični podlagi izpolnjujejo kapitalske zahteve, ki so enakovredne kapitalskim zahtevam, določenim v tej uredbi;
v zadevnih tretjih državah ne obstajajo predpisi, ki bi lahko pomembno vplivali na prenos sredstev znotraj skupine.“;
v naslovu IV dela 3 se vstavita naslednji poglavji:
„POGLAVJE 1a
Alternativni standardizirani pristop
Člen 325c
Področje uporabe in struktura alternativnega standardiziranega pristopa
Institucije izračunajo kapitalske zahteve za tržno tveganje za portfelj pozicij iz trgovalne knjige ali pozicij iz netrgovalne knjige, ki so izpostavljene valutnemu ali blagovnemu tveganju, v skladu z alternativnim standardiziranim pristopom kot vsoto naslednjih treh sestavin:
kapitalske zahteve po metodi na podlagi občutljivosti iz oddelka 2;
kapitalske zahteve za tveganje neplačila iz oddelka 5, ki se uporablja samo za pozicije iz trgovalne knjige iz navedenega oddelka;
kapitalske zahteve za preostala tveganja iz oddelka 4, ki se uporablja samo za pozicije iz trgovalne knjige iz tega oddelka.
Člen 325d
Opredelitve pojmov
V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
‚razred tveganja‘ pomeni eno od naslednjih sedmih kategorij:
splošno obrestno tveganje;
tveganje kreditnega razmika za nelistinjenje;
tveganje kreditnega razmika za listinjenje, ki ni vključeno v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo;
tveganje kreditnega razmika za listinjenje, ki je vključeno v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo;
tveganje lastniških finančnih instrumentov;
blagovno tveganje;
valutno tveganje;
‚občutljivost‘ pomeni relativno spremembo vrednosti pozicije zaradi spremembe vrednosti enega od relevantnih dejavnikov tveganja pozicije, izračunane z modelom institucije za določanje cen v skladu s pododdelkom 2 oddelka 3;
‚skupina‘ pomeni podkategorijo pozicij znotraj enega razreda tveganj s podobnim profilom tveganosti, ki se ji dodeli utež tveganja, kot je določeno v pododdelku 1 oddelka 3.
Člen 325e
Sestavine metode na podlagi občutljivosti
Institucije izračunajo kapitalske zahteve za tržno tveganje z metodo na podlagi občutljivosti z združitvijo naslednjih treh kapitalskih zahtev v skladu s členom 325h:
kapitalskih zahtev za delta tveganje, ki zajema tveganje sprememb vrednosti instrumenta zaradi sprememb njegovih dejavnikov tveganja, nepovezanih z nestanovitnostjo;
kapitalskih zahtev za vega tveganje, ki zajema tveganje sprememb vrednosti instrumenta zaradi sprememb njegovih dejavnikov tveganja, povezanih z nestanovitnostjo;
kapitalske zahteve za tveganje ukrivljenosti, ki zajema tveganje sprememb vrednosti instrumenta zaradi sprememb glavnih dejavnikov tveganja, nepovezanih z nestanovitnostjo, ki niso zajeti s kapitalskimi zahtevami za delta tveganje.
Za namen izračuna iz odstavka 1
se za vse pozicije instrumentov z opcionalnostjo uporabljajo kapitalske zahteve iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1;
se za vse pozicije instrumentov brez opcionalnosti uporabljajo samo kapitalske zahteve iz točke (a) odstavka 1.
Za namene tega poglavja instrumenti z opcionalnostjo med drugim vključujejo: prodajne in nakupne opcije, obrestne kapice in dna, opcije na zamenjavo obrestnih mer, opcije z mejno vrednostjo osnovnega instrumenta in eksotične opcije. Vgrajene opcije, kot so opcije predplačila ali opcije na podlagi obnašanja, se za namene izračuna kapitalskih zahtev za tržno tveganje obravnavajo kot samostojne pozicije v opcijah.
Za namene tega poglavja se instrumenti, katerih denarni tokovi se lahko zapišejo kot linearna funkcija hipotetičnega zneska osnovnega instrumenta, štejejo za instrumente brez opcionalnosti.
Člen 325f
Kapitalske zahteve za delta in vega tveganja
Neto občutljivosti na vsak dejavnik tveganja v vsaki skupini se pomnožijo z ustreznimi utežmi tveganja iz oddelka 6; rezultat so tehtane občutljivosti na vsakega od dejavnikov tveganja v tej skupini na podlagi naslednje formule:
WSk |
= |
tehtana občutljivost; |
RWk |
= |
uteži tveganja; |
sk |
= |
dejavnik tveganja. |
Tehtane občutljivosti na različne dejavnike tveganja v vsaki skupini se združijo v skladu s spodnjo formulo, pri čemer znesek znotraj funkcije kvadratnega korena ne sme biti nižji od nič, rezultat pa je občutljivost posamezne skupine. Uporabijo se ustrezne korelacije za tehtane občutljivosti v isti skupini (ρkl) iz oddelka 6.
Kb |
= |
občutljivost posamezne skupine in |
WSk |
= |
tehtana občutljivost. |
Občutljivost posamezne skupine se izračuna za vsako skupino v razredu tveganja v skladu z odstavki 5, 6 in 7. Ko se je za vse skupine izračunala občutljivost posamezne skupine, se tehtane občutljivosti na vse dejavnike tveganja po vseh skupinah združijo v skladu s spodnjo formulo, pri čemer se uporabijo ustrezne korelacije γbc za tehtane občutljivosti v različnih skupinah iz oddelka 6, rezultat česar je za razred tveganj specifične kapitalske zahteve za delta ali vega tveganji:
pri čemer je:
Sb |
= |
Σk WSk za vse dejavnike tveganja v skupini b in Sc = Σk WSk v skupini c; kadar te vrednosti za Sb in Sc privedejo do negativnega števila za skupno vsoto , institucija izračuna za razred tveganj specifične kapitalske zahteve za delta ali vega tveganji z uporabo alternativne specifikacije, pri čemer je |
Sb |
= |
max [min (Σk WSk, Kb), – Kb] za vse dejavnike tveganja v skupini b in |
Sc |
= |
max [min (Σk WSk, Kc), – Kc] za vse dejavnike tveganja v skupini c. |
Za razred tveganj specifične kapitalske zahteve za delta ali vega tveganji se izračunajo za vsak razred tveganj v skladu z odstavki 1 do 8.
Člen 325g
Kapitalske zahteve za tveganje ukrivljenosti
Institucije izračunajo kapitalske zahteve za tveganje ukrivljenosti v skladu z delegiranim aktom iz člena 461a.
Člen 325h
Združevanje za razred tveganja specifičnih kapitalskih zahtev za delta ter vega tveganji in tveganje ukrivljenosti
Postopek za izračun razreda tveganja specifične kapitalske zahteve za delta ter vega tveganji in tveganja ukrivljenosti, opisanih v členih 325f in 325g, se izvede trikrat na razred tveganja, pri čemer se vsakič uporabi drugačen niz korelacijskih parametrov ρkl (korelacija med dejavniki tveganja znotraj skupine) ter γbc (korelacija med skupinami znotraj razreda tveganj). Vsak od teh treh nizov ustreza drugačnemu scenariju, ki so:
scenarij srednjih korelacij, pri katerem korelacijska parametra ρkl in γbc ostaneta enaka kot tista v oddelku 6;
scenarij visokih korelacij, pri katerem se korelacijska parametra ρkl inγbc, ki sta določena v oddelku 6, enotno pomnožita z 1,25, pri čemer se za ρkl in γbc uporablja zgornja meja 100 %;
scenarij nizkih korelacij se opredeli v delegiranem aktu iz člena 461a.
Člen 325i
Obravnava indeksnih instrumentov in opcij z več osnovnimi instrumenti
Institucije obravnavajo indeksne instrumente in opcije z več osnovnimi instrumenti v skladu z delegiranim aktom iz člena 461a.
Člen 325j
Obravnava kolektivnih naložbenih podjemov
Institucije obravnavajo kolektivne naložbene podjeme v skladu z delegiranim aktom iz člena 461a.
Člen 325k
Pozicije iz izvedbe prve prodaje instrumentov
Institucije uporabijo enega od ustreznih multiplikatorjev iz razpredelnice 1 za neto občutljivosti vseh pozicij iz izvedbe prve prodaje instrumentov pri vsakem posameznem izdajatelju, pri čemer se izključijo pozicije iz izvedbe prve prodaje instrumentov, ki so se že prenesle na tretje osebe ali so se te pogodbeno zavezale k njihovemu odkupu, in izračunajo kapitalske zahteve za tržno tveganje v skladu s pristopom iz tega poglavja na podlagi prilagojenih neto občutljivosti.
Razpredelnica 1
delovni dan 0 |
0 % |
delovni dan 1 |
10 % |
delovna dneva 2 in 3 |
25 % |
delovni dan 4 |
50 % |
delovni dan 5 |
75 % |
po delovnem dnevu 5 |
100 % |
Za namene tega člena je ‚delovni dan 0‘ delovni dan, na katerega se institucija nepreklicno zaveže, da bo odkupila znano količino vrednostnih papirjev po dogovorjeni ceni.
Člen 325l
Dejavniki splošnega obrestnega tveganja
Dejavniki delta splošnega obrestnega tveganja, ki se uporabljajo za instrumente, občutljive na obrestno mero, so relevantne netvegane obrestne mere po valutah in po vsaki od naslednjih zapadlosti: 0,25 leta, 0,5 leta, 1 leto, 2 leti, 3 leta, 5 let, 10 let, 15 let, 20 let, 30 let. Institucije dodelijo dejavnike tveganja specifičnim točkam z linearno interpolacijo ali z uporabo metode, ki je najbolj skladna s funkcijami določanja cen, ki jih neodvisna enota za nadzor nad tveganji institucije uporablja za poročanje o tržnem tveganju ali poslovnem izidu višjemu vodstvu.
Če podatki o implicitnih tržnih krivuljah zamenjav iz odstavka 2 in prvega pododstavka tega odstavka niso zadostni, se lahko netvegane obrestne mere izpeljejo iz najustreznejše krivulje donosa državnih obveznic za dano valuto.
Če institucije uporabljajo dejavnike splošnega obrestnega tveganja, izpeljane v skladu s postopkom iz drugega pododstavka tega odstavka, za državne dolžniške instrumente, se državni dolžniški instrument ne izvzame iz kapitalskih zahtev za tveganje kreditnega razmika. V takih primerih, ko ni mogoče razdružiti netvegane obrestne mere od sestavine kreditnega razmika, se občutljivost na dejavnik tveganja razporedi tako v razred splošnega obrestnega tveganja kot razred tveganja kreditnega razmika.
Institucije uporabljajo dodatne dejavnike tveganja za tveganje inflacije pri dolžniških instrumentih, katerih denarni tokovi so funkcionalno odvisni od stopenj inflacije. Ti dodatni dejavniki tveganja so sestavljeni iz enega vektorja implicitnih tržnih stopenj inflacije različnih zapadlosti po valutah. Vektor za vsak instrument vsebuje toliko sestavin, kot je stopenj inflacije, ki se uporabljajo kot spremenljivke v modelu določanja cen institucije za ta instrument.
Vsak dejavnik medvalutnega tveganja osnove je sestavljen iz enega vektorja medvalutne osnove različnih zapadlosti po valutah. Vektor za vsak dolžniški instrument vsebuje toliko sestavin, kot je medvalutnih osnov, ki se uporabljajo kot spremenljivke v modelu določanja cen institucije za ta instrument. Vsaka valuta sestavlja drugačno skupino.
Institucije izračunajo občutljivost instrumenta na ta dejavnik medvalutnega tveganja osnove kot spremembo vrednosti instrumenta, v skladu z modelom določanja cen, zaradi premika vsake sestavine vektorja za eno bazično točko. Vsaka valuta sestavlja ločeno skupino. V vsaki skupini obstajata dva mogoča ločena dejavnika tveganja, tj. osnova prek eurov in osnova prek ameriških dolarjev, ne glede na število sestavin v vsakem vektorju medvalutne osnove. Največje število neto občutljivosti na skupino je dva.
Institucije za namene pobota štejejo, da vgrajene nestanovitnosti, povezane z istimi netveganimi obrestnimi merami in razporejene na iste zapadlosti, sestavljajo isti dejavnik tveganja.
Če institucije razporedijo vgrajene nestanovitnosti na zapadlosti, navedene v tem odstavku, veljajo naslednje zahteve:
če je zapadlost opcije enaka zapadlosti osnovnega instrumenta, se upošteva en sam dejavnik tveganja, ki se razporedi na to zapadlost;
če je zapadlost opcije krajša od zapadlosti osnovnega instrumenta, se upoštevata naslednja dejavnika tveganja:
prvi dejavnik tveganja se razporedi na zapadlost opcije;
drugi dejavnik tveganja se razporedi na preostalo zapadlost osnovnega instrumenta opcije na datum izteka opcije.
Za tveganje inflacije in tveganje medvalutne osnove ni kapitalskih zahtev za tveganje ukrivljenosti.
Člen 325m
Dejavniki tveganja kreditnega razmika za nelistinjenje
Člen 325n
Dejavniki tveganja kreditnega razmika za listinjenje
Institucije uporabijo dejavnike tveganja kreditnega razmika iz odstavka 5 za pozicije v listinjenju, ki niso vključene v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo, kot je določeno v členu 325(6), (7) in (8).
Skupine, ki se uporabljajo za tveganje kreditnega razmika za listinjenja, ki niso vključena v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo, so specifične za to kategorijo razreda tveganja, kot je navedeno v oddelku 6.
Dejavniki tveganja kreditnega razmika, ki jih institucije uporabijo za pozicije v listinjenju, ki so vključene v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo, so naslednji:
dejavniki delta tveganja so vse relevantne stopnje kreditnih razmikov izdajateljev osnovnih instrumentov v zvezi z izpostavljenostmi pozicije v listinjenju, povzete iz relevantnih dolžniških instrumentov in kreditnih zamenjav ter za vsako od naslednjih zapadlosti: 0,5 leta, 1 leto, 3 leta, 5 let, 10 let.
dejavniki vega tveganja, ki se uporabljajo za opcije s pozicijami v listinjenju, ki so vključene v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo kot osnovni instrumenti, so vgrajene nestanovitnosti kreditnih razmikov izdajateljev osnovnih instrumentov v zvezi z izpostavljenostmi pozicije v listinjenju, povzete, kot je opisano v točki (a) tega odstavka, ki se razporedijo na naslednje zapadlosti v skladu z zapadlostjo zadevne opcije, za katero se uporabljajo kapitalske zahteve: 0,5 leta, 1 leto, 3 leta, 5 let, 10 let.
dejavniki tveganja ukrivljenosti so relevantne krivulje donosov kreditnih razmikov izdajateljev osnovnih instrumentov v zvezi z izpostavljenostmi pozicije v listinjenju, izražene kot vektor stopenj kreditnih razmikov za različne zapadlosti, povzetih v skladu s točko (a) tega odstavka; vektor za vsak instrument vsebuje toliko sestavin, kot je različnih zapadlosti stopenj kreditnih razmikov, ki se uporabljajo kot spremenljivke v modelu določanja cen institucije za ta instrument.
Dejavniki tveganja kreditnega razmika, ki jih institucije uporabljajo za pozicije v listinjenju, ki niso vključene v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo, se nanašajo na razmik tranše in ne na razmik osnovnih instrumentov ter so naslednji:
dejavniki delta tveganja so stopnje kreditnih razmikov relevantne tranše, razporejeni na naslednje zapadlosti v skladu z zapadlostjo tranše: 0,5 leta, 1 leto, 3 leta, 5 let, 10 let.
dejavniki vega tveganja, ki se uporabljajo za opcije s pozicijami v listinjenju, ki niso vključene v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo kot osnovni instrument, so vgrajene nestanovitnosti kreditnih razmikov tranš, od katerih se vsaka razporedi na naslednje zapadlosti v skladu z zapadlostjo opcije, za katero se uporabljajo kapitalske zahteve: 0,5 leta, 1 leto, 3 leta, 5 let, 10 let.
dejavniki tveganja ukrivljenosti so isti kot tisti, opisani v točki (a) tega odstavka; za vse navedene dejavnike tveganja se uporabi skupna utež tveganja, kot je navedeno v oddelku 6.
Člen 325o
Dejavniki tveganja lastniških finančnih instrumentov
Za namene tveganja lastniških finančnih instrumentov posebna krivulja repo poslov z lastniškimi instrumenti predstavlja en dejavnik tveganja, ki se izrazi kot vektor cen repo poslov z različnimi zapadlostmi. Vektor za vsak instrument vsebuje toliko sestavin, kot je različnih zapadlosti cen repo poslov, ki se uporabljajo kot spremenljivke v modelu določanja cen institucije za ta instrument.
Institucije izračunajo občutljivost instrumenta na dejavnik tveganja lastniških finančnih instrumentov kot spremembo vrednosti instrumenta, v skladu z modelom določanja cen, zaradi premika vsake sestavine vektorja za eno bazično točko. Institucije pobotajo občutljivosti na dejavnik tveganja cene repo poslov istega lastniškega finančnega instrumenta ne glede na število sestavin vsakega vektorja.
Člen 325p
Dejavniki blagovnega tveganja
Občutljivost instrumenta na vsak dejavnik tveganja, uporabljen v formuli tveganja ukrivljenosti, se izračuna v skladu s členom 325g. Institucije za namene tveganja ukrivljenosti za vektorje, ki imajo različno število sestavin, štejejo, da sestavljajo isti dejavnik tveganja, če se ti vektorji nanašajo na isto vrsto blaga.
Člen 325q
Dejavniki valutnega tveganja
Člen 325r
Občutljivosti na delta tveganje
Institucije izračunajo občutljivosti na delta splošno obrestno tveganje na naslednji način:
občutljivosti na dejavnike tveganja, ki jih sestavljajo netvegane obrestne mere, se izračunajo, kot sledi:
pri čemer je:
|
= |
občutljivosti na dejavnike tveganja, ki jih sestavljajo netvegane obrestne mere; |
rkt |
= |
stopnja krivulje netvegane obrestne mere k z zapadlostjo t; |
Vi (.) |
= |
funkcija določanja cen instrumenta i; in |
x,y |
= |
dejavnika tveganja v funkciji določanja cen Vi, različna od rkt; |
občutljivosti na dejavnike tveganja, ki jih sestavljajo tveganje inflacije in medvalutna osnova, se izračunajo na naslednji način:
pri čemer je:
|
= |
občutljivosti na dejavnike tveganja, ki jih sestavljajo tveganje inflacije in medvalutna osnova; |
|
= |
vektor m sestavin, ki predstavlja implicitno krivuljo inflacije ali krivuljo medvalutne osnove za dano valuto j, pri čemer je m enak številu inflacijskih ali medvalutnih spremenljivk, ki se uporabljajo v modelu določanja cen za instrument i; |
|
= |
enotna matrika dimenzije (1 × m); |
Vi (.) |
= |
funkcija določanja cen instrumenta i; in |
y, z |
= |
drugi spremenljivki v modelu določanja cen. |
Institucije izračunajo občutljivosti na delta tveganje kreditnega razmika za vse pozicije v listinjenju in pozicije brez listinjenja na naslednji način:
pri čemer je:
|
= |
občutljivosti na delta tveganje kreditnega razmika za vse pozicije v listinjenju in pozicije brez listinjenja; |
cskt |
= |
vrednost stopnje kreditnega razmika izdajatelja j pri zapadlosti t; |
Vi (.) |
= |
funkcija določanja cen instrumenta i; in |
x,y |
= |
dejavnika tveganja v funkciji določanja cen Vi, različna od cskt; |
Institucije izračunajo občutljivosti na delta tveganje lastniških finančnih instrumentov na naslednji način:
občutljivosti na dejavnike tveganja, ki jih sestavljajo promptne cene lastniških finančnih instrumentov, se izračunajo na naslednji način:
pri čemer je:
sk |
= |
občutljivosti na dejavnike tveganja, ki jih sestavljajo promptne cene lastniških finančnih instrumentov,; |
k |
= |
specifičen lastniški finančni instrument; |
EQk |
= |
vrednost promptne cene tega lastniškega finančnega instrumenta; |
Vi (.) |
= |
funkcija določanja cen instrumenta i; in |
x,y |
= |
dejavnika tveganja določanja cen Vi, različna od EQk v funkciji; |
občutljivosti na dejavnike tveganja, ki jih sestavljajo cene repo poslov z lastniškimi finančnimi instrumenti, se izračunajo na naslednji način:
pri čemer je:
|
= |
občutljivost na dejavnike tveganja, ki jih sestavljajo cene repo poslov z lastniškimi finančnimi instrumenti; |
k |
= |
indeks, ki označuje lastniški finančni instrument; |
|
= |
vektor m sestavin, ki predstavlja strukturo pogojev repo posla za specifični lastniški finančni instrument k, pri čemer je m enak številu cen repo poslov, ki ustrezajo različnim zapadlostim, ki se uporabljajo v modelu določanja cen za instrument i; |
|
= |
enotna matrika dimenzije (1 ·m); |
Vi (.) |
= |
funkcija določanja cen instrumenta i; in |
y, z |
= |
dejavnika tveganja v funkciji določanja cen Vi, različna od . |
Institucije izračunajo občutljivosti delta blagovno tveganja na vsak dejavnik tveganja k na naslednji način:
pri čemer je:
sk |
= |
občutljivosti delta blagovnega tveganja; |
k |
= |
dani dejavnik blagovnega tveganja; |
CTYk |
= |
vrednost dejavnika tveganja k; |
Vi (.) |
= |
funkcija določanja cen instrumenta i; in |
y, z |
= |
dejavnika tveganja v modelu določanja cen za instrument i, različna od CTYk. |
Institucije izračunajo občutljivosti delta valutnega tveganja na vsak dejavnik valutnega tveganja k na naslednji način:
pri čemer je:
sk |
= |
občutljivosti delta blagovnega tveganja; |
k |
= |
dani dejavnik valutnega tveganja; |
FXk |
= |
vrednost dejavnika tveganja; |
Vi (.) |
= |
funkcija določanja cen instrumenta i; in |
y, z |
= |
dejavnika tveganja v modelu določanja cen za instrument i, različna od FXk. |
Člen 325s
Občutljivosti na vega tveganje
Institucije izračunajo občutljivosti vega tveganja opcije na dani dejavnik tveganja k na naslednji način:
pri čemer je:
sk |
= |
občutljivosti delta blagovnega tveganja opcije; |
k |
= |
specifični dejavnik vega tveganja, ki ga sestavlja vgrajena nestanovitnost; |
volk |
= |
vrednost tega dejavnika tveganja, ki se mora izraziti kot odstotek; in |
x, y |
= |
dejavnika tveganja v funkciji določanja cen Vi, različna od volk; |
Člen 325t
Zahteve za izračune občutljivosti
Pristojni organi lahko z odstopanjem od prvega pododstavka od institucije, ki je prejela dovoljenje za uporabo alternativnega pristopa notranjih modelov iz poglavja 1b, zahtevajo, da uporabi funkcije določanja cen sistema za merjenje tveganja svojega pristopa notranjih modelov pri izračunu občutljivosti na podlagi tega poglavja za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje in poročanje o njih v skladu s členom 430b(3).
Pri izračunu občutljivosti na vega tveganje instrumentov z opcionalnostjo iz točke (b) člena 325e(2) se uporabljajo naslednje zahteve:
za splošno obrestno tveganje in tveganje kreditnega razmika institucije za vsako valuto predpostavljajo, da osnovni instrument dejavnikov tveganja nestanovitnosti, za katere se izračunava vega tveganje, sledi logaritemsko normalni ali normalni porazdelitvi v modelih določanja cen, ki se uporabljajo za te instrumente;
za tveganje lastniških finančnih instrumentov, blagovno tveganje in valutno tveganje institucije predpostavljajo, da osnovni instrument dejavnikov tveganja nestanovitnosti, za katere se izračunava vega tveganje, sledi logaritemsko normalni porazdelitvi v modelih določanja cen, ki se uporabljajo za te instrumente.
Institucija lahko z odstopanjem od odstavka 1, pod pogojem, da ima dovoljenje pristojnih organov, pri izračunu kapitalskih zahtev pozicije iz trgovalne knjige v skladu s tem poglavjem uporabi alternativne opredelitve občutljivosti na delta tveganje, če institucija izpolnjuje oba naslednja pogoja:
te alternativne opredelitve se uporabljajo za namene notranjega upravljanja tveganja in za poročanje o poslovnem izidu višjemu vodstvu s strani neodvisne enote za nadzor tveganja v okviru institucije;
institucija dokaže, da so te alternativne opredelitve ustreznejše za zajetje občutljivosti za pozicijo od formul, določenih v tem pododdelku, in da se iz tega izhajajoče občutljivosti pomembno ne razlikujejo od teh formul.
Institucija lahko z odstopanjem od odstavka 1, pod pogojem, da ima dovoljenje pristojnih organov, pri izračunu kapitalskih zahtev pozicije iz trgovalne knjige v skladu s tem poglavjem izračuna vega občutljivosti na podlagi linearnega preoblikovanja alternativnih opredelitev občutljivosti, če institucija izpolnjuje oba naslednja pogoja:
te alternativne opredelitve se uporabljajo za namene notranjega upravljanja tveganja in za poročanje o poslovnem izidu višjemu vodstvu s strani neodvisne enote za nadzor tveganja v okviru institucije;
institucija dokaže, da so te alternativne opredelitve ustreznejše za zajetje občutljivosti za pozicijo od formul, določenih v tem pododdelku, in da linearno preoblikovanje iz prvega pododstavka odraža občutljivost na vega tveganje.
Člen 325u
Kapitalske zahteve za preostala tveganja
Za instrumente se šteje, da so izpostavljeni preostalim tveganjem, če izpolnjujejo katerega koli od naslednjih pogojev:
instrument temelji na eksotičnem osnovnem instrumentu, ki za namene tega poglavja pomeni instrument iz trgovalne knjige, ki temelji na izpostavljenosti iz naslova osnovnega instrumenta, ki ne spada med obravnave delta ter vega tveganj in tveganje ukrivljenosti v skladu z metodo na podlagi občutljivosti iz oddelka 2 ali kapitalskih zahtev za tveganje neplačila iz oddelka 5;
instrument je instrument, ki nosi druga preostala tveganja, kar za namene tega poglavja pomeni katere koli od naslednjih instrumentov:
instrumenti, za katere se uporabljajo kapitalske zahteve za vega tveganje in tveganje ukrivljenosti iz metode na podlagi občutljivosti iz oddelka 2, instrument pa ustvarja izplačila, ki se ne morejo replicirati z omejeno linearno kombinacijo navadnih opcij z enotno ceno osnovnih lastniških finančnih instrumentov, ceno blaga, menjalnim tečajem, ceno obveznic, ceno kreditne zamenjave ali zamenjavo obrestnih mer;
instrumenti, ki so pozicije, ki so vključene v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo iz člena 325(6); varovanja, ki so vključena v ta alternativni trgovalni portfelj s korelacijo, kot je navedeno v členu 325(8), se ne upoštevajo.
Institucije izračunajo dodatne kapitalske zahteve iz odstavka 1 kot vsoto bruto hipotetičnih zneskov instrumentov iz odstavka 2, pomnoženih z naslednjim utežmi tveganja:
1,0 % v primeru instrumentov iz točke (a) odstavka 2;
0,1 % v primeru instrumentov iz točke (b) odstavka 2.
Institucije z odstopanjem od odstavka 1 ne uporabljajo kapitalskih zahtev za preostala tveganja za instrument, ki izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev:
instrument kotira na priznani borzi;
instrument je primeren za centralni kliring v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012;
instrument popolnoma izravna tržno tveganje druge pozicije v trgovalni knjigi, pri čemer se obe popolnoma ujemajoči poziciji v trgovalni knjigi izvzameta iz kapitalske zahteve za preostala tveganja.
EBA pri pripravi teh osnutkov regulativnih tehničnih standardov preuči, ali bi bilo treba tveganje dolgoživosti, vreme, naravne katastrofe in prihodnjo realizirano nestanovitnost obravnavati kot eksotične osnovne instrumente.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. junija 2021.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 325v
Opredelitve pojmov in splošne določbe
Za namene tega oddelka se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
‚kratka izpostavljenost‘ pomeni, da neplačilo izdajatelja ali skupine izdajateljev privede do dobička za institucijo ne glede na vrsto instrumenta ali posla, iz katerega izhaja izpostavljenost;
‚dolga izpostavljenost‘ pomeni, da neplačilo izdajatelja ali skupine izdajateljev privede do izgube za institucijo ne glede na vrsto instrumenta ali posla, iz katerega izhaja izpostavljenost;
‚bruto znesek skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila‘ pomeni ocenjeno velikost izgube ali dobička, ki bi ga neplačilo dolžnika povzročilo pri določeni izpostavljenosti;
‚neto znesek skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila‘ pomeni ocenjeno velikost izgube ali dobička, ki bi ga neplačilo dolžnika povzročilo instituciji po pobotu bruto zneskov skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila;
‚izguba ob neplačilu‘ ali ‚LGD‘ pomeni izgubo, če dolžnik ne plača instrumenta, ki ga je sam izdal, izražena kot delež hipotetičnega zneska instrumenta;
‚utež tveganja neplačila‘ pomeni odstotek, ki predstavlja ocenjeno verjetnost neplačila vsakega dolžnika glede na kreditno sposobnost tega dolžnika.
Člen 325w
Bruto zneski skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila
Institucije izračunajo bruto zneske skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila za vsako dolgo izpostavljenost iz naslova dolžniških instrumentov na naslednji način:
JTDlong |
= |
bruto zneski skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila za dolge izpostavljenosti; |
Vnotional |
= |
hipotetični znesek instrumenta, iz katerega nastane izpostavljenost; |
P&Llong |
= |
element, ki upošteva dobičke in izgube, ki jih je institucija že obračunala zaradi sprememb poštene vrednosti instrumenta, iz katerega izhaja dolga izpostavljenost; dobički se vnesejo v formulo s pozitivnim predznakom, izgube pa se vnesejo v formulo z negativnim predznakom; in |
Adjustmentlong |
= |
kadar je finančni instrument, iz katerega nastane izpostavljenost, izvedeni finančni instrument, znesek, za katerega bi se zaradi strukture izvedenega finančnega instrumenta izguba institucije v primeru neplačila povečala ali zmanjšala glede na polno izgubo osnovnega instrumenta; povečanja se vnesejo v formulo s pozitivnim predznakom, zmanjšanja pa se vnesejo v formulo z negativnim predznakom. |
Institucije izračunajo bruto zneske skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila za vsako kratko izpostavljenost iz naslova dolžniških instrumentov na naslednji način:
JTDshort |
= |
bruto znesek skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila za kratke izpostavljenosti; |
Vnotional |
= |
hipotetični znesek instrumenta, iz katerega nastane izpostavljenost, ki se v formulo vnese z negativnim predznakom; |
P&Lshort |
= |
element, ki upošteva dobičke in izgube, ki jih je institucija že obračunala zaradi sprememb poštene vrednosti instrumenta, iz katerega izhaja kratka izpostavljenost; dobički se vnesejo v formulo s pozitivnim predznakom, izgube pa z negativnim; in |
Adjustmentshort |
= |
kadar je finančni instrument, iz katerega nastane izpostavljenost, izvedeni finančni instrument, znesek, za katerega bi se zaradi strukture izvedenega finančnega instrumenta dobiček institucije v primeru neplačila povečal ali zmanjšal glede na polno izgubo osnovnega instrumenta; zmanjšanja se vnesejo v formulo s pozitivnim predznakom, povečanja pa z negativnim. |
Za namene izračunov iz odstavkov 1 in 2 institucije za dolžniške instrumente uporabijo naslednjo LGD:
izpostavljenostim do neprednostnih dolžniških instrumentov se dodeli 100 % LGD;
izpostavljenostim do prednostnih dolžniških instrumentov se dodeli 75 % LGD;
izpostavljenostim do kritih obveznic iz člena 129 se dodeli 25 % LGD.
pri obveznicah je hipotetični znesek nominalna vrednost obveznice;
pri prodanih prodajnih opcijah na obveznice je hipotetični znesek hipotetični znesek opcije, pri kupljeni nakupni opciji obveznice je hipotetični znesek 0.
Za izpostavljenosti iz naslova lastniških finančnih instrumentov institucije ne uporabijo formul iz odstavkov 1 in 2, temveč bruto zneske skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila izračunajo na naslednji način:
pri čemer je:
JTDlong |
= |
bruto znesek skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila za dolge izpostavljenosti; |
Vnotional |
= |
hipotetični znesek finančnega instrumenta, iz katerega nastane izpostavljenost; hipotetični znesek je poštena vrednost kapitala za denarne lastniške finančne instrumente; za formulo JTDshort, se hipotetični znesek finančnega instrumenta vnese v formulo z negativnim predznakom; |
P&Llong |
= |
element, ki upošteva dobičke in izgube, ki jih je institucija že obračunala zaradi sprememb poštene vrednosti instrumenta, iz katerega izhaja dolga izpostavljenost; dobički se vnesejo v formulo s pozitivnim predznakom, izgube pa z negativnim; |
Adjustmentlong |
= |
znesek, za katerega bi se zaradi strukture izvedenega finančnega instrumenta izguba institucije v primeru neplačila povečala ali zmanjšala glede na polno izgubo osnovnega instrumenta; povečanja se vnesejo v formulo s pozitivnim predznakom, zmanjšanja pa z negativnim; |
JTDshort |
= |
bruto znesek skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila za kratke izpostavljenosti; |
P&Lshort |
= |
element, ki upošteva dobičke in izgube, ki jih je institucija že obračunala zaradi sprememb poštene vrednosti instrumenta, iz katerega izhaja kratka izpostavljenost; dobički se vnesejo v formulo s pozitivnim predznakom, izgube pa z negativnim; in |
Adjustmentshort |
= |
znesek, za katerega bi se zaradi strukture izvedenega finančnega instrumenta dobiček institucije v primeru neplačila povečal ali zmanjšal glede na polno izgubo osnovnega instrumenta; zmanjšanja se vnesejo v formulo s pozitivnim predznakom, povečanja pa z negativnim. |
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli:
kako institucije določijo komponente P&Llong, P&Lshort, Adjustmentlong in Adjustmentshort pri izračunu JTD zneskov za različne vrste instrumentov v skladu s tem členom;
katere alternativne metodologije institucije uporabljajo za namene ocene bruto zneskov skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila iz odstavka 7;
hipotetične zneske instrumentov, ki niso zajeti v točkah (a) in (b) odstavka 4.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. junija 2021.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 325x
Neto zneski skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila
Pobot je popoln ali delen, odvisno od zapadlosti pobotanih izpostavljenosti:
pobot je popoln, kadar imajo vse pobotane izpostavljenosti zapadlost enega leta ali več;
pobot je delen, kadar ima vsaj ena od pobotanih izpostavljenosti zapadlost, krajšo od enega leta, in v tem primeru se znesek skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila za vsako izpostavljenost z zapadlostjo manj od enega leta pomnoži z deležem zapadlosti izpostavljenosti v enem letu.
Člen 325y
Izračun kapitalske zahteve za tveganje neplačila
Neto zneski skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila se ne glede na vrsto nasprotne stranke pomnožijo z utežmi tveganja neplačila, ki ustrezajo njihovi kreditni kakovosti, kot je določeno v razpredelnici 2:
Razpredelnica 2
Kategorija kreditne kakovosti |
Utež tveganja neplačila |
Stopnja kreditne kakovosti 1 |
0,5 % |
Stopnja kreditne kakovosti 2 |
3 % |
Stopnja kreditne kakovosti 3 |
6 % |
Stopnja kreditne kakovosti 4 |
15 % |
Stopnja kreditne kakovosti 5 |
30 % |
Stopnja kreditne kakovosti 6 |
50 % |
Brez bonitetne ocene |
15 % |
Neplačano |
100 % |
Tehtani neto zneski skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila se v vsaki skupini združijo v skladu z naslednjo formulo:
DRCb |
= |
kapitalska zahteva za tveganje neplačila za skupino ‚b‘; |
i |
= |
indeks, ki označuje instrument, ki spada v skupino ‚b‘; |
RWi |
= |
utež tveganja in |
WtS |
= |
količnik, ki priznava korist zaradi razmerja varovanja v skupini in se izračuna na naslednji način:
|
Dolge in kratke pozicije se za namene izračuna DRCb in WtS združijo za vse pozicije v skupini, ne glede na stopnjo kreditne kakovosti, ki so jim dodeljene te pozicije, tako da so ustvarjene kapitalske zahteve za tveganje neplačila za specifično skupino.
Člen 325z
Zneski skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila
Člen 325aa
Izračun kapitalske zahteve za tveganje neplačila za listinjenja
Tveganju prilagojeni zneski skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila se razvrstijo v naslednje skupine:
skupna skupina za vsa podjetja ne glede na regijo;
44 različnih skupin, ki ustrezajo po eni skupini na regijo, za vsakega od 11 razredov sredstev, opredeljenih v drugem pododstavku.
Za namene prvega pododstavka 11 razredov sredstev zajema komercialne zapise s premoženjskim kritjem (ABCP), kredite za nakup vozil/zakupe vozil, finančne instrumente, zavarovane s stanovanjsko hipoteko (RMBS), kreditne kartice, finančne instrumente, zavarovane s hipoteko na poslovno nepremičnino (CMBS), finančne instrumente, zavarovane z zastavo posojila, relistinjene finančne instrumente, zavarovane z zastavno dolžniških instrumentov (CDO-squared), mala in srednja podjetja (MSP), študentska posojila, druge kredite na drobno, druge kredite velikim institucionalnim strankam. Štiri regije so Azija, Evropa, Severna Amerika in preostali svet.
Člen 325ab
Področje uporabe
Člen 325ac
Zneski skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila za alternativne trgovalne portfelje s korelacijo
Za namene tega člena se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
‚razstavljanje z modelom za vrednotenje‘ pomeni, da se sestavina listinjenja, ki je ena sama izpostavljenost, meri kot razlika med brezpogojno vrednostjo listinjenja in pogojno vrednostjo listinjenja ob predpostavki, da pride pri tej posamezni izpostavljenosti iz naslova neplačila s 100 % LGD;
‚replikacija‘ pomeni, da se tranše posameznega indeksnega listinjenja združijo tako, da se replicira druga tranša iste serije indeksov ali da se replicira netranširana pozicija v seriji indeksov;
‚razstavljanje‘ pomeni replikacijo indeksa z listinjenjem, pri čemer so izpostavljenosti iz naslova osnovnih instrumentov v skupini identične posameznim izpostavljenostim, ki sestavljajo indeks.
Produkti na podlagi n-tega neplačila se obravnavajo kot tranširani produkti z naslednjimi točkami vključitve in izločitve:
točka vključitve = (N – 1)/referenčni subjekti skupaj;
točka izločitve = N/referenčni subjekti skupaj;
pri čemer so „referenčni subjekti skupaj“ skupno število referenčnih subjektov v košarici ali skupini osnovnih instrumentov.
Neto zneski skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila se določijo tako, da se bruto zneski skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila za dolge izpostavljenosti pobotajo z bruto zneski skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila za kratke izpostavljenosti. Pobot je mogoč samo med izpostavljenostmi, ki so z izjemo zapadlosti identične. Pobot je mogoč samo v naslednjih primerih:
za indekse, tranše v indeksu in posebej prilagojene tranše je pobot mogoč po zapadlostih v okviru iste družine, serije ali tranše indeksa ob upoštevanju določb o izpostavljenostih z zapadlostjo manj od enega leta iz člena 325x; bruto zneski skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila za dolge in kratke izpostavljenosti, ki so popolna replikacija drug drugega, se lahko pobotajo z razstavljanjem na izpostavljenosti, enakovredne posameznim, z uporabo modela za vrednotenje. V takih primerih je vsota bruto zneskov skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila izpostavljenosti, enakovrednih posameznim, ki se pridobijo z razstavljanjem, enaka bruto znesku skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila nerazstavljene izpostavljenosti;
pobot z razstavljanjem, kot je opisan v točki (a), ni dovoljen za relistinjenja ali izvedene finančne instrumente na listinjenje;
za indekse in tranše v indeksu je pobot mogoč po zapadlostih v okviru iste družine, serije ali tranše indeksa z replikacijo ali razstavljanjem; če so dolge in kratke izpostavljenosti sicer enakovredne z izjemo ene preostale sestavine, je pobot dovoljen in neto znesek skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila odraža preostalo izpostavljenost;
različne tranše iste serije indeksov, različne serije istega indeksa in različne družine indeksov se ne smejo pobotati.
Člen 325ad
Izračun kapitalske zahteve za tveganje neplačila pri alternativnem trgovalnem portfelju s korelacijo
Neto zneski skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila se pomnožijo z naslednjim:
pri tranširanih produktih z utežmi tveganja neplačila, ki ustrezajo zadevni kreditni kakovosti, kot je določeno v členu 325y(1) in (2);
pri netranširanih produktih z utežmi tveganja neplačila iz člena 325aa(1).
Tehtani neto zneski skokovitega naraščanja verjetnosti neplačila se v vsaki skupini združijo v skladu z naslednjo formulo:
DRCb |
= |
kapitalska zahteva za tveganje neplačila za skupino ‚b‘; |
i |
= |
instrument, ki spada v skupino ‚b‘; in |
WtSACTP |
= |
količnik, ki priznava korist zaradi razmerja varovanja v skupini in se izračuna v skladu s formulo WtS iz člena 325y(4), vendar z uporabo dolgih in kratkih pozicij iz celotnega alternativnega trgovalnega portfelja s korelacijo (ACTP) in ne samo pozicij iz določene skupine. |
Institucije izračunajo kapitalske zahteve za tveganje neplačila za alternativni trgovalni portfelj s korelacijo (DRCACTP) z naslednjo formulo:
pri čemer je:
DRCACTP |
= |
kapitalske zahteve za tveganje neplačila za alternativni trgovalni portfelj s korelacijo in |
DRCb |
= |
kapitalska zahteva za tveganje neplačila za skupino ‚b‘; |
Člen 325ae
Uteži tveganja za splošno obrestno tveganje
Za valute, ki niso vključene v podkategorijo najlikvidnejših valut iz točke (b) člena 325bd(7), so uteži tveganja občutljivosti na dejavnike tveganja netvegane obrestne mere za vsako skupino v razpredelnici 3 določene na podlagi delegiranega akta iz člena 461a:
Razpredelnica 3
Skupina |
Zapadlost |
1 |
0,25 leta |
2 |
0,5 leta |
3 |
1 leto |
4 |
2 leti |
5 |
3 leta |
6 |
5 let |
7 |
10 let |
8 |
15 let |
9 |
20 let |
10 |
30 let |
Člen 325af
Korelacije znotraj skupin za splošno obrestno tveganje
Korelacija med dvema tehtanima občutljivostma dejavnikov splošnega obrestnega tveganja WSk in WSl v isti skupini, ki imajo isto krivuljo, vendar različne zapadlosti, se določi v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer je:
Tk (oziromaTl) |
= |
zapadlost, ki se nanaša na netvegano obrestno mero; |
θ |
= |
3 %. |
Člen 325ag
Korelacije med skupinami za splošno obrestno tveganje
Člen 325ah
Uteži tveganja za tveganje kreditnega razmika za nelistinjenja
Uteži tveganja za občutljivosti na dejavnike tveganja kreditnega razmika za nelistinjenja so iste za vse zapadlosti (0,5 leta, 1 leto, 3 leta, 5 let, 10 let) znotraj vsake skupine v razpredelnici 4:
Razpredelnica 4
Številka skupine |
Kreditna kakovost |
Sektor |
Utež tveganja (odstotne točke) |
1 |
Vse |
Enote centralne ravni države, vključno s centralnimi bankami, države članice |
0,50 % |
2 |
Stopnja kreditne kakovosti od 1 do 3 |
Enote centralne ravni države, vključno s centralnimi bankami, tretje države, multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije iz člena 117(2) ali člena 118 |
0,5 % |
3 |
Regionalne ali lokalne ravni države in subjekti javnega sektorja |
1,0 % |
|
4 |
Subjekti finančnega sektorja, vključno s kreditnimi institucijami, ki so jih ustanovile enote centralne, regionalne ali lokalne ravni države, in javno-spodbujevalnimi bankami |
5,0 % |
|
5 |
Osnovni materiali, energetika, industrija, kmetijstvo, proizvodnja, pridobivanje rudnin in kamnin |
3,0 % |
|
6 |
Potrošniško blago in storitve, prevoz in skladiščenje, administrativne in podporne dejavnosti |
3,0 % |
|
7 |
Tehnologija, telekomunikacije |
2,0 % |
|
8 |
Zdravstvo, komunalne storitve, strokovne in tehnične dejavnosti |
1,5 % |
|
9 |
Krite obveznice, ki so jih izdale kreditne institucije v državah članicah |
1,0 % |
|
11 |
Stopnja kreditne kakovosti od 4 do 6 |
Enote centralne ravni države, vključno s centralnimi bankami, tretje države, multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije iz člena 117(2) ali člena 118 |
|
12 |
Regionalne ali lokalne ravni države in subjekti javnega sektorja |
4,0 % |
|
13 |
Subjekti finančnega sektorja, vključno s kreditnimi institucijami, ki so jih ustanovile enote centralne, regionalne ali lokalne ravni države, in javno-spodbujevalnimi bankami |
12,0 % |
|
14 |
Osnovni materiali, energetika, industrija, kmetijstvo, proizvodnja, pridobivanje rudnin in kamnin |
7,0 % |
|
15 |
Potrošniško blago in storitve, prevoz in skladiščenje, administrativne in podporne dejavnosti |
8,5 % |
|
16 |
Tehnologija, telekomunikacije |
5,5 % |
|
17 |
Zdravstvo, komunalne storitve, strokovne in tehnične dejavnosti |
5,0 % |
|
18 |
Drugi sektorji |
12,0 % |
Člen 325ai
Korelacije znotraj skupin za tveganje kreditnega razmika za nelistinjenje
Korelacijski parameter ρkl se med dvema občutljivostma WSk in WSl znotraj iste skupine določi na naslednji način:
Korelacijski parametri iz odstavka 1 tega člena se ne uporabljajo za skupino 18 v razpredelnici 4 iz člena 325ah(1). Formula združevanja za kapitalsko zahtevo za delta tveganja za skupino 18 je enaka vsoti absolutnih vrednosti neto tehtanih občutljivosti, razvrščenih v navedeno skupino:
Člen 325aj
Korelacije med skupinami za tveganje kreditnega razmika za nelistinjenje
Korelacijski parameter γbc, ki se uporablja za združevanje občutljivosti med različnimi skupinami, se določi na naslednji način:
Razpredelnica 5
Skupina |
1, 2 in 11 |
3 in 12 |
4 in 13 |
5 in 14 |
6 in 15 |
7 in 16 |
8 in 17 |
9 |
1, 2 in 11 |
|
75 % |
10 % |
20 % |
25 % |
20 % |
15 % |
10 % |
3 in 12 |
|
|
5 % |
15 % |
20 % |
15 % |
10 % |
10 % |
4 in 13 |
|
|
|
5 % |
15 % |
20 % |
5 % |
20 % |
5 in 14 |
|
|
|
|
20 % |
25 % |
5 % |
5 % |
6 in 15 |
|
|
|
|
|
25 % |
5 % |
15 % |
7 in 16 |
|
|
|
|
|
|
5 % |
20 % |
8 in 17 |
|
|
|
|
|
|
|
5 % |
9 |
|
|
|
|
|
|
|
- |
Člen 325ak
Uteži tveganja za tveganje kreditnega razmika za listinjenja, ki so vključena v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo
Uteži tveganja za občutljivosti na dejavnike tveganja kreditnega razmika za listinjenja, ki so vključena v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo, so iste za vse zapadlosti (0,5 leta, 1 leto, 3 leta, 5 let, 10 let) znotraj vsake skupine in se določijo za vsako skupino v razpredelnici 6 na podlagi delegiranega akta iz člena 461a:
Razpredelnica 6
Številka skupine |
Kreditna kakovost |
Sektor |
1 |
Vse |
Enote centralne ravni države, vključno s centralnimi bankami, držav članic |
2 |
Stopnja kreditne kakovosti 1 do 3 |
Enote centralne ravni države, vključno s centralnimi bankami, tretje države, multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije iz člena 117(2) ali člena 118 |
3 |
Regionalne ali lokalne ravni države in subjekti javnega sektorja |
|
4 |
Subjekti finančnega sektorja, vključno s kreditnimi institucijami, ki so jih prevzele ali ustanovile enote centralne, regionalne ali lokalne ravni države, in javno-spodbujevalnimi bankami |
|
5 |
Osnovni materiali, energetika, industrija, kmetijstvo, proizvodnja, pridobivanje rudnin in kamnin |
|
6 |
Potrošniško blago in storitve, prevoz in skladiščenje, administrativne in podporne dejavnosti |
|
7 |
Tehnologija, telekomunikacije |
|
8 |
Zdravstvo, komunalne storitve, strokovne in tehnične dejavnosti |
|
9 |
Krite obveznice, ki so jih izdale kreditne institucije v državah članicah |
|
10 |
Krite obveznice, ki so jih izdale kreditne institucije v tretjih državah |
|
11 |
Stopnja kreditne kakovosti 4 do 6 |
Enote centralne ravni države, vključno s centralnimi bankami, tretje države, multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije iz člena 117(2) ali člena 118 |
12 |
Regionalne ali lokalne ravni države in subjekti javnega sektorja |
|
13 |
Subjekti finančnega sektorja, vključno s kreditnimi institucijami, ki so jih prevzele ali ustanovile enote centralne, regionalne ali lokalne ravni države, in javno-spodbujevalnimi bankami |
|
14 |
Osnovni materiali, energetika, industrija, kmetijstvo, proizvodnja, pridobivanje rudnin in kamnin |
|
15 |
|
Potrošniško blago in storitve, prevoz in skladiščenje, administrativne in podporne dejavnosti |
16 |
Tehnologija, telekomunikacije |
|
17 |
Zdravstvo, komunalne storitve, strokovne in tehnične dejavnosti |
|
18 |
Drugi sektorji |
Člen 325al
Korelacije za tveganje kreditnega razmika za listinjenja, ki so vključena v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo
Člen 325am
Uteži tveganja za tveganje kreditnega razmika za listinjenja, ki niso vključena v alternativni trgovalni portfelj brez korelacije
Uteži tveganja za občutljivosti na dejavnike tveganja kreditnega razmika za listinjenja, ki niso vključena alternativni trgovalni portfelj s korelacijo, so iste za vse zapadlosti (0,5 leta, 1 leto, 3 leta, 5 let, 10 let) znotraj vsake skupine v razpredelnici 7 in se določijo za vsako skupino v razpredelnici 7 na podlagi delegiranega akta iz člena 461a:
Razpredelnica 7
Številka skupine |
Kreditna kakovost |
Sektor |
1 |
Prednostna in stopnja kreditne kakovosti 1 do 3 |
RMBS – prvorazredni |
2 |
RMBS – srednjerazredni |
|
3 |
RMBS – drugorazredni |
|
4 |
CMBS |
|
5 |
Vrednostni papirji s premoženjskim kritjem (ABS) – študentska posojila |
|
6 |
ABS – kreditne kartice |
|
7 |
ABS – vozila |
|
8 |
Finančni instrument, zavarovan z zastavo posojila (CLO), ki ne spadajo v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo |
|
9 |
Neprednostna in stopnja kreditne kakovosti 1 do 3 |
RMBS – prvorazredni |
10 |
RMBS – srednjerazredni |
|
11 |
RMBS – drugorazredni |
|
12 |
|
CMBS |
13 |
ABS – študentska posojila |
|
14 |
ABS – kreditne kartice |
|
15 |
ABS – vozila |
|
16 |
CLO – ki ne spadajo v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo |
|
17 |
Stopnja kreditne kakovosti 4 do 6 |
RMBS – prvorazredni |
18 |
RMBS – srednjerazredni |
|
19 |
RMBS – drugorazredni |
|
20 |
CMBS |
|
21 |
ABS – študentska posojila |
|
22 |
ABS – kreditne kartice |
|
23 |
ABS – vozila |
|
24 |
CLO – ki ne spadajo v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo |
|
25 |
Drugi sektorji |
Člen 325an
Korelacije znotraj skupin za tveganje kreditnega razmika za listinjenja, ki niso vključena v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo
Korelacijski parameter ρkl se med dvema občutljivostma WSk in WSl znotraj iste skupine določi na naslednji način:
Korelacijski parametri iz odstavka 1 se ne uporabljajo za skupino 25 v razpredelnici 7 člena 325am(1). Formula združevanja za kapitalsko zahtevo za delta tveganja za skupino 25 je enaka vsoti absolutnih vrednosti neto tehtanih občutljivosti, razvrščenih v to skupino:
Člen 325ao
Korelacije med skupinami za tveganje kreditnega razmika za listinjenja, ki niso vključena alternativni trgovalni portfelj s korelacijo
Člen 325ap
Uteži tveganja za tveganje lastniških finančnih instrumentov
Uteži tveganja za občutljivosti na dejavnike tveganja lastniških finančnih instrumentov in cene repo poslov z lastniškimi finančnimi instrumenti se določijo za vsako skupino v razpredelnici 8 na podlagi delegiranega akta iz člena 461a:
Razpredelnica 8
Številka skupine |
Tržna kapitalizacija |
Gospodarstvo |
Sektor |
1 |
Velika |
Nastajajoče tržno gospodarstvo |
Potrošniško blago in storitve, prevoz in skladiščenje, administrativne in podporne dejavnosti, zdravstvo, komunalne storitve |
2 |
Telekomunikacije, industrija |
||
3 |
Osnovni materiali, energetika, kmetijstvo, proizvodnja, pridobivanje rudnin in kamnin |
||
4 |
Finančne dejavnosti, vključno z državnimi, nepremičninske dejavnosti, tehnologija |
||
5 |
Razvito gospodarstvo |
Potrošniško blago in storitve, prevoz in skladiščenje, administrativne in podporne dejavnosti, zdravstvo, komunalne storitve |
|
6 |
Telekomunikacije, industrija |
||
7 |
Osnovni materiali, energetika, kmetijstvo, proizvodnja, pridobivanje rudnin in kamnin |
||
8 |
Finančne dejavnosti, vključno z državnimi, nepremičninske dejavnosti, tehnologija |
||
9 |
Majhna |
Nastajajoče tržno gospodarstvo |
Vsi sektorji, opisani pri skupinah 1, 2, 3 in 4 |
10 |
Razvito gospodarstvo |
Vsi sektorji, opisani pri skupinah 5, 6, 7 in 8 |
|
11 |
Drugi sektorji |
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. junija 2021.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 325aq
Korelacije znotraj skupin za tveganje lastniških finančnih instrumentov
V drugih primerih, kot so tisti iz odstavka 1, korelacijski parameter ρkl med dvema občutljivostma WSk in WSl na promptno ceno lastniškega finančnega instrumenta v isti skupini znaša:
15 % med dvema občutljivostma v isti skupini, ki spadata v razred velike tržne kapitalizacije, nastajajoče tržno gospodarstvo (skupina številka 1, 2, 3 ali 4);
25 % med dvema občutljivostma v isti skupini, ki spadata v razred velike tržne kapitalizacije, razvito gospodarstvo (skupina številka 5, 6, 7 ali 8);
7,5 % med dvema občutljivostma v isti skupini, ki spadata v razred majhne tržne kapitalizacije, nastajajoče tržno gospodarstvo (skupina številka 9);
12,5 % med dvema občutljivostma v isti skupini, ki spadata v razred majhne tržne kapitalizacije, razvito gospodarstvo (skupina številka 10).
Korelacijski parametri, določeni v odstavkih 1 do 4, se ne uporabljajo za skupino 11. Formula združevanja za kapitalsko zahtevo za delta tveganja za skupino 11 je enaka vsoti absolutnih vrednosti neto tehtanih občutljivosti, razvrščenih v to skupino:
Člen 325ar
Korelacije med skupinami za tveganje lastniških finančnih instrumentov
Korelacijski parameter γbc se uporablja za združevanje občutljivosti med različnimi skupinami. Če obe skupini spadata med skupine 1 do 10, znaša 15 %.
Člen 325as
Uteži tveganja za blagovno tveganje
Uteži tveganja za občutljivosti na dejavnike blagovnega tveganja se določijo za vsako skupino v razpredelnici 9 na podlagi delegiranih aktov iz člena 461a:
Razpredelnica 9
Številka skupine |
Ime skupine |
1 |
Energetika – trda goriva |
2 |
Energetika – tekoča goriva |
3 |
Energetika – trgovanje z električno energijo in emisijskimi kuponi |
4 |
Tovor |
5 |
Kovine – neplemenite |
6 |
Plinasta goriva |
7 |
Plemenite kovine (vključno z zlatom) |
8 |
Zrna in oljnice |
9 |
Živina in mlečni izdelki |
10 |
Mehke surovine in drugo kmetijsko blago |
11 |
Drugo blago |
Člen 325at
Korelacije znotraj skupin za blagovno tveganje
Korelacijski parameter ρkl se med dvema občutljivostma WSk in WSl znotraj iste skupine določi na naslednji način:
Korelacije znotraj skupin ρkl (commodity) so:
Razpredelnica 10
Številka skupine |
Ime skupine |
Korelacija ρkl (commodity) |
1 |
Energetika – Trda goriva |
55 % |
2 |
Energetika – Tekoča goriva |
95 % |
3 |
Energetika – Trgovanje z elektriko in emisijskimi kuponi |
40 % |
4 |
Tovor |
80 % |
5 |
Kovine – neplemenite |
60 % |
6 |
Plinasta goriva |
65 % |
7 |
Plemenite kovine (vključno z zlatom) |
55 % |
8 |
Zrna in oljnice |
45 % |
9 |
Živina in mleko |
15 % |
10 |
Kmetijski proizvodi |
40 % |
11 |
Drugo blago |
15 % |
Ne glede na odstavek 1 se uporabljajo naslednje določbe:
Dejavnika tveganja, ki sta dodeljena skupini 3 v razpredelnici 10 in se nanašata na električno energijo, ki se proizvaja v različnih regijah ali je po pogodbi dobavljena v različnem časovnem obdobju, štejeta za različna dejavnika blagovnega tveganja.
Dejavnika tveganja, ki sta dodeljena skupini 4 v razpredelnici 10 in se nanašata na tovor, ki se prevaža po različni poti ali pa je njun teden dobave različen, štejeta za različna dejavnika blagovnega tveganja.
Člen 325au
Korelacije med skupinami za blagovno tveganje
Korelacijski parameter γbc, ki se uporablja za združevanje občutljivosti med različnimi skupinami, znaša:
20 %, če obe skupini spadata med skupine 1 do 10;
0 %, če je ena od obeh skupin skupina 11.
Člen 325av
Uteži tveganja za valutno tveganje
Utež tveganja dejavnikov valutnega tveganja, ki se nanaša na valutne pare, sestavljene iz eura in valute države članice, ki sodeluje v drugi fazi ekonomske in monetarne unije (ERM II), je ena izmed naslednjih:
utež tveganja iz odstavka 1, deljena s 3;
največje nihanje znotraj razpona nihanja, o katerem se formalno dogovorita država članica in Evropska centralna banka, če je ta razpon nihanja manjši od razpona nihanja, določenega v ERM II.
Člen 325aw
Korelacije za valutno tveganje
Za združevanje občutljivosti na dejavnike valutnega tveganja se uporablja enoten korelacijski parameter γbc, ki je enak 60 %.
Člen 325ax
Uteži za vega tveganje in tveganje ukrivljenosti
Delež iz odstavka 2 je odvisen od predpostavljene likvidnosti vsake vrste dejavnika tveganja v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer je:
Razpredelnica 11
Razred tveganja |
LHrisk class |
Splošno obrestno tveganje |
60 |
Tveganje kreditnega razmika, nelistinjenje |
120 |
Tveganje kreditnega razmika za listinjenje, ki je vključeno v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo |
120 |
Tveganje kreditnega razmika za listinjenje, ki ni vključeno v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo |
120 |
Tveganje lastniških FI (velika kapitalizacija) |
20 |
Tveganje lastniških FI (majhna kapitalizacija) |
60 |
Blagovno tveganje |
120 |
Valutno tveganje |
40 |
Člen 325ay
Korelacije za vega tveganje in tveganje ukrivljenosti
Korelacijski parameter ρkl se med občutljivostmi na vega tveganje v isti skupini razreda splošnega obrestnega tveganja določi na naslednji način:
pri čemer je:
e enak
, pri čemer α znaša 1 %, Tk in Tl pa sta enaka zapadlosti opcij, za katere se izpeljujejo občutljivosti na vega tveganje, izraženi kot število let;
je enak
, pri čemer α znaša 1 %,
in
pa sta enaka zapadlosti osnovnih instrumentov opcij, za katere se izpeljujejo občutljivosti na vega tveganje, zmanjšanim za zapadlosti zadevnih opcij, ki se v obeh primerih izrazijo kot število let.
Korelacijski parameter ρkl se med občutljivostmi na vega tveganje v skupini drugih razredov tveganj določi na naslednji način:
pri čemer je:
je enak delta korelaciji znotraj skupine, ki ustreza skupini, v katero bi se razvrstila dejavnika vega tveganja k in l; in
se določi v skladu z odstavkom 1.
POGLAVJE 1B
Alternativni pristop notranjih modelov
Člen 325az
Alternativni pristop notranjih modelov in dovoljenje za uporabo alternativnih notranjih modelov
Potem ko pristojni organi preverijo, ali institucije izpolnjujejo zahteve iz členov 325bh, 325bi in 325bj, jim izdajo dovoljenje za izračun kapitalskih zahtev z uporabo njihovih alternativnih notranjih modelov v skladu s členom 325ba za portfelj vseh pozicij, dodeljenih trgovalnim enotam, če so izpolnjene vse naslednje zahteve:
trgovalne enote so bile vzpostavljene v skladu s členom 104b;
institucija je pristojnemu organu utemeljila, zakaj je treba trgovalne enote vključiti v alternativni pristop notranjih modelov;
trgovalne enote izpolnjujejo zahteve glede testiranja za nazaj iz člena 325bf(3) za predhodno leto;
institucija je pristojnemu organu sporočila rezultate zahteve po pripisu dobičkov in izgub za trgovalne enote, določene v členu 325bg;
trgovalne enote, ki jim je bila dodeljena vsaj ena od pozicij iz trgovalne knjige iz člena 325bl, izpolnjujejo zahteve iz člena 325bm za notranji model tveganja neplačila;
trgovalnim enotam ni bila dodeljena nobena pozicija v listinjenju ali relistinjenju.
Za namene točke (b) prvega pododstavka tega odstavka dejstvo, da bi bila kapitalska zahteva, izračunana po alternativnem standardiziranem pristopu, določenem v točki (a) člena 325(3), nižja od kapitalske zahteve, izračune po alternativnem pristopu notranjih modelov, ni razlog za nevključitev trgovalne enote v alternativni pristop notranjih modelov.
Institucije pristojne organe uradno obvestijo o vseh drugih razširitvah in spremembah uporabe alternativnih notranjih modelov, za katere je institucija prejela dovoljenje.
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli:
pogoje za ocenjevanje pomembnosti razširitev in sprememb uporabe alternativnih notranjih modelov ter sprememb podskupine dejavnikov tveganja, primernih za modeliranje, iz člena 325bc;
metodologijo ocenjevanja, v skladu s katero pristojni organi preverijo, ali institucija izpolnjuje zahteve iz členov 325bh, 325bi, 325bn, 325bo in 325bp.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. junija 2024.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za opredelitev izjemnih okoliščin, v katerih lahko pristojni organi instituciji dovolijo:
da še naprej uporablja svoje alternativne notranje modele za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje trgovalne enote, ki ne izpolnjuje več pogojev iz točke (c) odstavka 2 tega člena in iz člena 325bg(1);
da omeji pribitek na tistega, ki je posledica preseganj pri testiranju za nazaj na podlagi hipotetičnih sprememb.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. junija 2024.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 325ba
Kapitalske zahteve pri uporabi alternativnih notranjih modelov
Institucija, ki uporablja alternativni notranji model, izračuna kapitalske zahteve za portfelj vseh pozicij, dodeljenih trgovalnim enotam, za katere ji je bilo izdano dovoljenje, kakor je določeno v členu 325az(2), kot višje od naslednjih:
vsote naslednjih vrednosti:
mere tveganja pričakovanega primanjkljaja institucije iz prejšnjega dne, izračunane v skladu s členom 325bb (ESt-1), in
mere tveganja za stresni scenarij institucije iz prejšnjega dne, izračunane v skladu z oddelkom 5 (SSt-1), ali
vsote naslednjih vrednosti:
povprečja dnevne mere tveganja pričakovanega primanjkljaja institucije, izračunane v skladu s členom 325bb za vsakega od prejšnjih 60 delovnih dni (ESavg), pomnoženega z multiplikatorjem (mc), ter
povprečja dnevne mere tveganja za stresni scenarij institucije, izračunane v skladu z oddelkom 5 za vsakega od prejšnjih 60 delovnih dni (SSavg).
Institucije, ki imajo pozicije v dolžniških in lastniških finančnih instrumentih, s katerimi se trguje, vključene v okvir notranjega modela tveganja neplačila in dodeljene trgovalnim enotam iz odstavka 1, izpolnjujejo dodatno kapitalsko zahtevo, izraženo kot višjo od naslednjih vrednosti:
zadnje kapitalske zahteve za tveganje neplačila, izračunane v skladu z oddelkom 3;
povprečja zneska iz točke (a) v zadnjih 12 tednih.
Člen 325bb
Mera tveganja pričakovanega primanjkljaja
Institucije izračunajo mero tveganja pričakovanega primanjkljaja iz točke (a) člena 325ba(1) za kateri koli dani datum ‚t‘ in za kateri koli dani portfelj pozicij iz trgovalne knjige in pozicij iz netrgovalne knjige, za katere obstaja valutno ali blagovno tveganje na naslednji način:
pri čemer je:
ESt |
= |
mera tveganja pričakovanega primanjkljaja; |
i |
= |
indeks, ki označuje pet širših kategorij dejavnikov tveganja, navedenih v prvem stolpcu razpredelnice 2 člena 325bd; |
UESt |
= |
mera neomejenega pričakovanega primanjkljaja, izračunana, kot sledi:
|
|
= |
mera neomejenega pričakovanega primanjkljaja za širšo kategorijo dejavnikov tveganja i, ki se izračuna na naslednji način:
|
|
= |
mera delnega pričakovanega primanjkljaja za širšo kategorijo dejavnikov tveganja i, ki se izračuna za vse pozicije v portfelju v skladu s členom 325bc(2); |
|
= |
mera delnega pričakovanega primanjkljaja za širšo kategorijo dejavnikov tveganja i, ki se izračuna za vse pozicije v portfelju v skladu s členom 325bc(3), in |
|
= |
mera delnega pričakovanega primanjkljaja za širšo kategorijo dejavnikov tveganja i, ki se izračuna za vse pozicije v portfelju v skladu s členom 325bc(4). |
in mer delnega pričakovanega primanjkljaja
,
in
za vse širše kategorije dejavnikov tveganja i z dnevnega na tedenski izračun, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
ne podcenjuje tržnih tveganj ustreznih pozicij iz trgovalne knjige;
,
,
in
s tedenske na dnevno, če to zahteva njen pristojni organ.
Člen 325bc
Izračuni delnih pričakovanih primanjkljajev
Institucije izračunajo vse mere delnih pričakovanih primanjkljajev iz člena 325bb(1) na naslednji način:
dnevni izračuni mer delnih pričakovanih primanjkljajev;
pri 97,5. percentilu enostranski interval zaupanja;
institucija za dani portfelj pozicij iz trgovalne knjige in pozicij iz netrgovalne knjige, za katere obstaja valutno ali blagovno tveganje, izračuna mero delnega pričakovanega primanjkljaja ob času ‚t‘ v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer je:
PESt |
= |
mera delnega pričakovanega primanjkljaja ob času ‚t‘; |
j |
= |
indeks, ki označuje pet obdobij likvidnosti, navedenih v prvem stolpcu razpredelnice 1; |
LHj |
= |
dolžina obdobij likvidnosti j, izražena v dneh, iz razpredelnice 1; |
T |
= |
osnovno obdobje, pri čemer je T = 10 dni; |
PESt(T) |
= |
mera delnega pričakovanega primanjkljaja, ki se določi z uporabo scenarijev prihodnjih šokov z 10-dnevnim obdobjem samo za specifičen niz dejavnikov tveganja, primernih za modeliranje, pozicij v portfelju iz odstavkov 2, 3 in 4 za vsako mero delnega pričakovanega primanjkljaja iz člena 325bb(1); in |
PESt(T, j) |
= |
mera delnega pričakovanega primanjkljaja, ki se določi z uporabo scenarijev prihodnjih šokov z 10-dnevnim obdobjem samo za specifičen niz dejavnikov tveganja, primernih za modeliranje, pozicij v portfelju iz odstavkov 2, 3 in 4 za vsako mero delnega pričakovanega primanjkljaja iz člena 325bb(1), in pri katerem je dejansko obdobje likvidnosti, kot se določi v skladu s členom 325bd(2), enako ali daljše od LHj.
Razpredelnica 1
|
in
iz člena 325bb(1) poleg zahtev iz odstavka 1 tega člena izpolnjujejo tudi naslednje zahteve:
institucije scenarije prihodnjih šokov uporabljajo samo za podniz dejavnikov tveganja, primernih za modeliranje, pozicij v portfelju, ki ga je izbrala institucija, s čimer se strinjajo tudi pristojni organi, tako da je izpolnjen naslednji pogoj, pri čemer se vsota nanaša na predhodnih 60 delovnih dni.
Institucija, ki ne izpolnjuje več zahteve iz prvega pododstavka te točke, o tem nemudoma uradno obvesti pristojne organe in v roku dveh tednov posodobi podniz dejavnikov tveganja, primernih za modeliranje, da izpolni to zahtevo; če institucija po dveh tednih ne izpolni te zahteve, začne ponovno uporabljati pristop iz poglavja 1a za izračun kapitalskih zahtev za tržna tveganja za nekatere trgovalne enote, dokler pristojnemu organu ne dokaže, da izpolnjuje zahtevo iz prvega pododstavka te točke;
uporabijo scenarije prihodnjih šokov samo za podniz dejavnikov tveganja, primernih za modeliranje, pozicij v portfelju, ki jih je institucija izbrala za namene točke (a) tega odstavka in ki so se razporedili v širšo kategorijo dejavnikov tveganja ‚i‘ v skladu s členom 325bd;
. Institucije za namene določitve tega stresnega obdobja uporabijo obdobje opazovanja, ki se začne vsaj s 1. januarjem 2007 in s katerim se morajo strinjati pristojni organi, ter
se umerijo na 12-mesečno stresno obdobje, ki ga je institucija določila za namene točke (c).
in
iz člena 325bb(1) poleg zahtev iz odstavka 1 tega člena izpolnjujejo tudi naslednje zahteve:
institucije uporabijo scenarije prihodnjih šokov samo za podniz dejavnikov tveganja, primernih za modeliranje, pozicij v portfelju iz točke (a) odstavka 2;
institucije uporabijo scenarije prihodnjih šokov samo za podniz dejavnikov tveganja, primernih za modeliranje, pozicij v portfelju iz točke (b) odstavka 2;
vhodni podatki, uporabljeni za določitev scenarijev prihodnjih šokov, ki se uporabljajo za dejavnike tveganja, primerne za modeliranje, iz točk (a) in (b) tega odstavka, se umerijo na pretekle podatke iz točke (c) odstavka 4. Ti podatki se posodobijo vsaj mesečno.
in
iz člena 325bb(1) poleg zahtev iz odstavka 1 tega člena izpolnjujejo tudi naslednje zahteve:
institucije uporabijo scenarije prihodnjih šokov za vse dejavnike tveganja, primerne za modeliranje, pozicij v portfelju;
uporabijo scenarije prihodnjih šokov za vse dejavnike tveganja, primerne za modeliranje, pozicij v portfelju, ki so se razporedili v širšo kategorijo dejavnikov tveganja i v skladu s členom 325bd;
vhodni podatki, uporabljeni za določitev scenarijev prihodnjih šokov, ki se uporabljajo za dejavnike tveganja, primerne za modeliranje, iz točk (a) in (b), se umerijo na pretekle podatke iz predhodnega 12-mesečnega obdobja; kadar pride do znatnega povečanja nestanovitnosti cen pomembnega števila dejavnikov tveganja, primernih za modeliranje, portfelja institucije, ki niso v podnizu dejavnikov tveganja iz točke (a) odstavka 2, lahko pristojni organi od institucije zahtevajo, da uporabi pretekle podatke iz obdobja, krajšega od predhodnih 12 mesecev, pri čemer tako krajše obdobje ne sme biti krajše od predhodnih šestih mesecev; pristojni organi uradno obvestijo EBA o vseh odločitvah, s katerimi od institucije zahtevajo, da uporablja pretekle podatke iz obdobja, krajšega od 12 mesecev, in te odločitve utemeljijo.
Člen 325bd
Obdobja likvidnosti
Institucija uradno obvesti pristojne organe o trgovalnih enotah in o širših podkategorijah dejavnikov tveganja, v zvezi s katerimi se je odločila za obravnavo iz prvega pododstavka.
Za izračun mer delnih pričakovanih primanjkljajev v skladu s točko (c) člena 325bc(1) se dejansko obdobje likvidnosti danega dejavnika tveganja, primernega za modeliranje, dane pozicije v trgovalni knjigi knjige in pozicije v netrgovalni knjigi, za katere obstaja valutno ali blagovno tveganje izračuna na naslednji način:
EffectiveLH = |
|
SubCatLH if Mat > LH5 |
|
min (SubCatLH, minj{LHj/LHj ≥ Mat}) if LH1 ≤ Mat ≤ LH5 |
|||
LH1 if Mat < LH1 |
pri čemer je:
EffectiveLH |
= |
dejansko obdobje likvidnosti; |
Mat |
= |
zapadlost pozicije iz trgovalne knjige; |
SubCatLH |
= |
dolžina obdobja likvidnosti dejavnika tveganja, primernega za modeliranje, določena v skladu z odstavkom 1, in |
minj LHj/LHj ≥ Mat} |
= |
dolžina enega od obdobij likvidnosti iz razpredelnice 1 v členu 325bc, ki je najbližje obdobje likvidnosti nad zapadlostjo pozicije iz trgovalne knjige. |
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli:
kako institucije razporedijo dejavnike tveganja pozicij iz odstavka 1 v širše kategorije dejavnikov tveganja in širše podkategorije dejavnikov tveganja za namene odstavka 1;
valute, ki sestavljajo podkategorijo najlikvidnejših valut v širši kategoriji dejavnikov obrestnega tveganja iz razpredelnice 2;
valutne pare, ki sestavljajo podkategorijo najlikvidnejših valutnih parov v širši kategoriji dejavnikov valutnega tveganja iz razpredelnice 2;
opredelitev majhne in velike tržne kapitalizacije za namene podkategorije cene lastniških finančnih instrumentov in nestanovitnosti v širši kategoriji dejavnikov tveganja lastniških finančnih instrumentov v razpredelnici 2.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. marca 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Razpredelnica 2
Širše kategorije dejavnikov tveganja |
Širše podkategorije dejavnikov tveganja |
Obdobja likvidnosti |
Dolžina obdobja likvidnosti (v dnevih) |
Obrestno tveganje |
Najlikvidnejše valute in domača valuta |
1 |
10 |
Druge valute (brez najlikvidnejših valut) |
2 |
20 |
|
Nestanovitnost |
4 |
60 |
|
Druge vrste |
4 |
60 |
|
Tveganje kreditnega razmika |
Enote centralne ravni države, vključno s centralnimi bankami, držav članic |
2 |
20 |
Krite obveznice, ki so jih izdale kreditne institucije v državah članicah (naložbeni razred) |
2 |
20 |
|
Državne obveznice (naložbeni razred) |
2 |
20 |
|
Državne obveznice (visok donos) |
3 |
40 |
|
Podjetniške obveznice (naložbeni razred) |
3 |
40 |
|
Podjetniške obveznice (visok donos) |
4 |
60 |
|
Nestanovitnost |
5 |
120 |
|
Druge vrste |
5 |
120 |
|
Tveganje lastniških finančnih instrumentov |
Cena lastniških finančnih instrumentov (velika tržna kapitalizacija) |
1 |
10 |
Cena lastniških finančnih instrumentov (majhna tržna kapitalizacija) |
2 |
20 |
|
Nestanovitnost (velika tržna kapitalizacija) |
2 |
20 |
|
Nestanovitnost (majhna tržna kapitalizacija) |
4 |
60 |
|
Druge vrste |
4 |
60 |
|
Valutno tveganje |
Najlikvidnejši valutni pari |
1 |
10 |
Drugi valutni pari (brez najlikvidnejših valutnih parov) |
2 |
20 |
|
Nestanovitnost |
3 |
40 |
|
Druge vrste |
3 |
40 |
|
Blagovno tveganje |
Cena energije in cena emisijskih kuponov |
2 |
20 |
Cena plemenitih kovin in cena neželeznih kovin |
2 |
20 |
|
Cene drugega blaga (brez cen energije, emisijskih kuponov, plemenitih kovin in neželeznih kovin) |
4 |
60 |
|
Nestanovitnost energije in nestanovitnost emisijskih kuponov |
4 |
60 |
|
Nestanovitnost plemenitih kovin in nestanovitnost neželeznih kovin |
4 |
60 |
|
Nestanovitnosti drugega blaga (brez nestanovitnosti energije, emisijskih kuponov, plemenitih kovin in neželeznih kovin) |
5 |
120 |
|
Druge vrste |
5 |
120 |
Člen 325be
Ocena primernosti dejavnikov tveganja za modeliranje
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. marca 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 325bf
Regulativne zahteve za testiranje za nazaj in multiplikatorji
Za namene tega člena ‚preseganje‘ pomeni enodnevno spremembo vrednosti portfelja, ki ga sestavljajo vse pozicije, dodeljene trgovalni enoti, ki preseže povezano tvegano vrednost, izračunano na podlagi alternativnega notranjega modela institucije v skladu z naslednjimi zahtevami:
za izračun tvegane vrednosti velja enodnevno obdobje posedovanja;
scenariji prihodnjih šokov se uporabljajo za dejavnike tveganja pozicij v trgovalni enoti iz člena 325bg(3), ki se štejejo za primerne za modeliranje v skladu s členom 325be;
vhodni podatki, uporabljeni za določitev scenarijev prihodnjih šokov, ki se uporabljajo za dejavnike tveganja, primerne za modeliranje, se umerijo glede na pretekle podatke iz točke (c) člena 325bc(4);
razen če je v tem členu določeno drugače, alternativni notranji model institucije temelji na istih predpostavkah za modeliranje, kot so tiste, ki se uporabljajo za izračun mere tveganja pričakovanega primanjkljaja iz točke (a) člena 325ba(1).
Šteje se, da trgovalna enota institucije izpolnjuje zahteve glede testiranja za nazaj, če število preseganj za to trgovalno enoto, do katerih je prišlo v zadnjih 250 delovnih dneh, ne presega nobenega od naslednjih:
12 preseganj za tvegano vrednost, izračunano pri 99. percentilu enostranskega intervala zaupanja s testiranjem za nazaj na podlagi hipotetičnih sprememb vrednosti portfelja;
12 preseganj za tvegano vrednost, izračunano pri 99. percentilu enostranskega intervala zaupanja s testiranjem za nazaj na podlagi dejanskih sprememb vrednosti portfelja;
30 preseganj za tvegano vrednost, izračunano pri 97,5. percentilu enostranskega intervala zaupanja s testiranjem za nazaj na podlagi hipotetičnih sprememb vrednosti portfelja;
30 preseganj za tvegano vrednost, izračunano pri 97,5. percentilu enostranskega intervala zaupanja s testiranjem za nazaj na podlagi dejanskih sprememb vrednosti portfelja.
Institucije štejejo dnevna preseganja v skladu z naslednjim:
testiranje za nazaj na podlagi hipotetičnih sprememb vrednosti portfelja temelji na primerjavi med vrednostjo portfelja ob koncu dne in vrednostjo portfelja ob koncu naslednjega dne ob predpostavki, da ostanejo pozicije nespremenjene;
testiranje za nazaj na podlagi dejanskih sprememb vrednosti portfelja temelji na primerjavi med vrednostjo portfelja ob koncu dne in njegovo dejansko vrednostjo ob koncu naslednjega dne, zmanjšano za provizije in opravnine;
preseganje se šteje za vsak delovni dan, ko institucija ne more oceniti vrednosti portfelja ali ne more izračunati tvegane vrednosti iz odstavka 3.
Multiplikator (mc) je vsota vrednosti 1,5 ter pribitka med 0 in 0,5 v skladu z razpredelnico 3. Za portfelj iz odstavka 5 se ta pribitek izračuna na podlagi števila preseganj, do katerih je prišlo v zadnjih 250 delovnih dneh, kar je podprto s testiranjem za nazaj, ki ga institucija izvaja za tvegano vrednost, izračunano v skladu s točko (a) tega pododstavka. Za izračun pribitka veljajo naslednje zahteve:
preseganje pomeni enodnevno spremembo vrednosti portfelja, ki preseže povezano tvegano vrednost, izračunano z notranjim modelom institucije v skladu z naslednjim:
enodnevno obdobje posedovanja;
pri 99. percentilu enostranski interval zaupanja;
scenariji prihodnjih šokov se uporabljajo za dejavnike tveganja pozicij v trgovalni enoti iz člena 325bg(3), ki se štejejo za primerne za modeliranje v skladu s členom 325be;
vhodni podatki, uporabljeni za določitev scenarijev prihodnjih šokov, ki se uporabljajo za dejavnike tveganja, primerne za modeliranje, se umerijo glede na pretekle podatke iz točke (c) člena 325bc(4);
razen če je v tem členu določeno drugače, notranji model institucije temelji na istih predpostavkah za modeliranje, kot so tiste, ki se uporabljajo za izračun mere tveganja pričakovanega primanjkljaja iz točke (a) člena 325ba(1);
število preseganj je enako številu preseganj na podlagi hipotetičnih ali številu preseganj na podlagi dejanskih sprememb vrednosti portfelja, odvisno od tega, katero je višje.
Razpredelnica 3
Število preseganj |
Pribitek |
manj kot 5 |
0,00 |
5 |
0,20 |
6 |
0,26 |
7 |
0,33 |
8 |
0,38 |
9 |
0,42 |
več kot 9 |
0,50 |
V izjemnih okoliščinah lahko pristojni organi omejijo pribitek na tisto, kar je posledica preseganj pri testiranju za nazaj na podlagi hipotetičnih sprememb, kadar število preseganj dejanskih sprememb na podlagi testiranja za nazaj ne izhaja iz pomanjkljivosti notranjega modela.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. marca 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 325bg
Zahteva po pripisu dobičkov in izgub
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi:
merila, potrebna za zagotovitev, da so teoretične spremembe vrednosti portfelja trgovalne enote dovolj blizu hipotetičnim spremembam vrednosti portfelja trgovalne enote za namene odstavka 2, pri čemer se upošteva mednarodni regulativni razvoj;
posledice za institucijo, kadar teoretične spremembe vrednosti portfelja trgovalne enote niso dovolj blizu hipotetičnim spremembam vrednosti portfelja trgovalne enote za namene odstavka 2;
pogostost pripisa dobičkov in izgub, ki jih mora opraviti institucija;
tehnične elemente, ki se vključijo v teoretične in hipotetične spremembe vrednosti portfelja trgovalne enote za namene tega člena;
način, kako naj institucije, ki uporabljajo notranji model, združijo skupne kapitalske zahteve za tržno tveganje za vse svoje pozicije iz trgovalne knjige in za pozicije iz netrgovalne knjige, ki so izpostavljene valutnemu tveganju ali blagovnemu tveganju, ob upoštevanju posledic iz točke (b).
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. marca 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 325bh
Zahteve glede merjenja tveganj
Institucije, ki uporabljajo notranji model za merjenje tveganj, s katerim izračunavajo kapitalske zahteve za tržno tveganje, kot je navedeno v členu 325ba, zagotovijo, da ta model izpolnjuje vse naslednje zahteve:
notranji model za merjenje tveganj zajema zadostno število dejavnikov tveganja, ki vključujejo vsaj dejavnike tveganja iz pododdelka 1 oddelka 3 poglavja 1a, razen če institucija pristojnim organom dokaže, da opustitev teh dejavnikov tveganja ne vpliva pomembno na rezultate zahteve po pripisu dobičkov in izgub iz člena 325bg; institucija je sposobna pojasniti pristojnim organom, zakaj je posamezen dejavnik tveganja vključila v svoj model določanja cen, ne pa v svoj notranji model za merjenje tveganj;
notranji model za merjenje tveganj zajame nelinearnosti za opcije in druge produkte ter korelacijsko tveganje in tveganje osnove;
notranji model za merjenje tveganj vključuje niz dejavnikov tveganja, ki ustrezajo obrestnim meram v vsaki valuti, v kateri ima institucija obrestno občutljive bilančne ali zunajbilančne pozicije; institucija pripravi modele krivulj donosa na podlagi enega od splošno sprejetih pristopov; krivulja donosa se razdeli na različne razrede zapadlosti, tako da se zajamejo spremembe nihanja obrestnih mer vzdolž krivulje donosa; za pomembne izpostavljenosti obrestnemu tveganju v najpomembnejših valutah in na glavnih trgih se krivulja donosa modelira z uporabo najmanj šestih razredov zapadlosti in število dejavnikov tveganja, ki se uporabljajo za modeliranje krivulje donosa, je sorazmerno z naravo in zapletenostjo strategij trgovanja institucije; model zajema tudi razpršitev tveganja nepopolno koreliranih gibanj med različnimi krivuljami donosa ali različnimi finančnimi instrumenti istega izdajatelja osnovnega instrumenta;
notranji model za merjenje tveganj vključuje dejavnike tveganja, ki se nanašajo na zlato in posamezne tuje valute, v katerih so denominirane pozicije institucije; za KNP se upoštevajo dejanske pozicije KNP v tujih valutah; institucije se lahko zanašajo na poročanje tretje osebe o pozicijah KNP v tujih valutah, če se ustrezno zagotovi natančnost takega poročila; pozicije KNP v tujih valutah, s katerimi institucija ni seznanjena, se izločijo iz pristopa notranjih modelov in obravnavajo v skladu s poglavjem 1a;
kompleksnost tehnike modeliranja je sorazmerna s pomembnostjo dejavnosti institucij na trgih lastniških instrumentov; notranji model za merjenje tveganj uporablja ločen dejavnik tveganja vsaj za vsak trg lastniških instrumentov, na katerem ima institucija pomembne pozicije, in vsaj en dejavnik tveganja, ki zajema sistemske spremembe cen lastniških finančnih instrumentov in odvisnost tega dejavnika tveganja od posameznih dejavnikov tveganja za vsak trg lastniških finančnih instrumentov;
notranji model za merjenje tveganj uporablja ločen dejavnik tveganja vsaj za vsako vrsto blaga, v kateri ima institucija pomembne pozicije, razen če ima institucija majhno skupno pozicijo v blagu v primerjavi z vsemi svojimi trgovalnimi dejavnostmi; v takem primeru lahko uporabi ločen dejavnik tveganja za vsako široko vrsto blaga; za pomembne izpostavljenosti do blagovnih trgov model zajema tveganje nepopolno koreliranih gibanj med blagom, ki je podobno, vendar ne identično, izpostavljenost spremembam terminskih cen, ki izhajajo iz neusklajenosti zapadlosti, ter donosnost posedovanja med pozicijami v izvedenih finančnih instrumentih in denarnimi pozicijami;
uporabljeni približki so se v preteklosti izkazali za zanesljive v zvezi z dejansko pozicijo, so ustrezno konservativni in se uporabijo samo, kadar so razpoložljivi podatki nezadostni, na primer med stresnimi obdobji iz točke (c) člena 325bc(2);
za pomembne izpostavljenosti tveganjem v zvezi z nestanovitnostjo pri instrumentih z opcionalnostjo notranji model za merjenje tveganj zajema odvisnost vgrajenih nestanovitnosti po različnih izvršilnih cenah in zapadlostih opcij.
Člen 325bi
Kvalitativne zahteve
Vsak notranji model za merjenje tveganj, ki se uporablja za namene tega poglavja, je konceptualno zanesljiv, se izračuna in izvaja dosledno ter izpolnjuje vse naslednje kvalitativne zahteve:
vsak notranji model za merjenje tveganj, ki se uporablja za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje, je tesno vključen v vsakodnevni proces institucije za upravljanje tveganj in služi kot podlaga za poročanje višjemu vodstvu o izpostavljenostih tveganju;
institucija ima enoto za nadzor tveganj, ki je neodvisna od enot za trgovanje in poroča neposredno višjemu vodstvu; ta enota je odgovorna za oblikovanje in izvajanje vsakega notranjega modela za merjenje tveganj; enota izvaja začetno in redno validacijo vsakega notranjega modela, ki se uporablja za namene tega poglavja, in je odgovorna za celotni sistem upravljanja tveganj; enota pripravlja in analizira dnevna poročila o rezultatih vsakega notranjega modela, ki se uporablja za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje, ter poročila o ustreznosti ukrepov, ki jih je treba sprejeti glede trgovalnih limitov;
upravljalni organ in višje vodstvo aktivno sodelujeta v procesu nadzora tveganj in dnevna poročila, ki jih pripravi enota za nadzor tveganj, pregledujejo vodstveni delavci, ki imajo ustrezna pooblastila, da zahtevajo zmanjšanje pozicij posameznih trgovcev ter zmanjšanje celotne izpostavljenosti institucije tveganju;
institucija ima zadostno število zaposlenih, katerih raven usposobljenosti je ustrezna glede na raven kompleksnosti notranjih modelov za merjenje tveganj, ter zadostno število zaposlenih, ki so usposobljeni na področju trgovanja, nadzora nad tveganji, revidiranja in zalednih služb;
institucija ima dokumentiran niz notranjih politik, postopkov in kontrol za spremljanje ter zagotavljanje skladnosti s splošnim delovanjem njenih notranjih modelov za merjenje tveganj;
vsak notranji model za merjenje tveganj, vključno z vsakim modelom za določanje cen, se je v preteklosti izkazal kot zadostno natančen pri merjenju tveganj in se ne razlikuje bistveno od modelov, ki jih institucija uporablja za svoje notranje upravljanje tveganj;
institucija pogosto izvaja stroge programe stresnega testiranja, vključno s povratnimi stresnimi testi, kar zajema vse notranje modele za merjenje tveganj; rezultate teh stresnih testov vsaj enkrat mesečno pregleda višje vodstvo in morajo biti skladni s politikami in omejitvami, ki jih je odobril upravljalni organ; institucija sprejme ustrezne ukrepe, kadar rezultati teh stresnih testov kažejo na previsoke izgube iz naslova trgovalnih dejavnosti institucije v nekaterih okoliščinah;
institucija izvede neodvisen pregled svojih notranjih modelov za merjenje tveganj, bodisi v okviru rednega postopka notranje revizije bodisi z imenovanjem tretje osebe za izvedbo tega pregleda; pregled se izvede tako, da se s tem strinjajo pristojni organi.
Za namen točke (h) prvega pododstavka tretja oseba pomeni podjetje, ki za institucije izvaja revizijske ali svetovalne storitve in ki ima osebje, ki je dovolj usposobljeno na področju tržnega tveganja pri trgovalnih dejavnostih.
Pregled iz točke (h) odstavka 1 vključuje aktivnosti enot trgovalnih dejavnosti in neodvisnih enot za nadzor tveganj. Institucija opravi pregled celotnega postopka za upravljanje tveganj vsaj enkrat letno. Pri tem pregledu se oceni naslednje:
ustreznost dokumentacije sistema in postopka za upravljanje tveganj ter organizacije enote za nadzor tveganj;
vključenost meritev tveganja v dnevno upravljanje tveganj in celovitost upravljalnega informacijskega sistema;
procesi, ki jih institucija uporablja za odobravanje cenovnih modelov in sistemov vrednotenja, ki jih uporabljajo zaposleni v enotah trgovalnih dejavnosti in zalednih službah;
obseg tveganj, ki jih zajema model, natančnost in ustreznost sistema za merjenje tveganj ter validacija vseh večjih sprememb notranjega modela za merjenje tveganj;
natančnost in popolnost podatkov o pozicijah, natančnost in ustreznost predpostavk glede nestanovitnosti in korelacij, natančnost vrednotenja in izračunov občutljivosti na tveganje ter natančnost in ustreznost določanja približkov podatkov, kadar so razpoložljivi podatki nezadostni za izpolnjevanje zahteve iz tega poglavja;
postopek preverjanja, ki ga institucija uporablja za oceno doslednosti, pravočasnosti in zanesljivosti virov podatkov, ki se uporabljajo za delovanje vseh notranjih modelov za merjenje tveganj, vključno z neodvisnostjo teh virov podatkov;
postopek preverjanja, ki ga institucija uporablja za oceno zahtev glede testiranja za nazaj ter zahtev po pripisu dobičkov in izgub, ki se izvede, da bi se ocenila natančnost njenega notranjega modela za merjenje tveganj;
če pregled izvede tretja oseba v skladu s točko (h) odstavka 1 tega člena, preverjanje, ali postopek notranje validacije iz člena 325bj izpolnjuje svoje cilje.
Člen 325bj
Notranje potrjevanje
Institucije izvedejo validacijo iz odstavka 1 v naslednjih okoliščinah:
vsakič, ko se na novo razvije notranji model za merjenje tveganj, in vsakič, ko se tak model znatno spremeni;
periodično in kadar pride do večjih strukturnih sprememb na trgu ali sprememb sestave portfelja, zaradi česar bi lahko postal notranji model za merjenje tveganj neustrezen.
Validacija notranjih modelov institucije za merjenje tveganj ni omejena na zahteve glede testiranja za nazaj in zahteve po pripisu dobičkov in izgub, ampak vključuje najmanj naslednje:
teste za preverjanje, ali so predpostavke v notranjem modelu ustrezne in ne podcenjujejo ali precenjujejo tveganja;
lastne teste za validacijo notranjih modelov, vključno z dodatnim testiranjem za nazaj poleg regulativnih programov testiranja za nazaj, v zvezi s tveganji in strukturami njihovih portfeljev;
uporabo hipotetičnih portfeljev za zagotovitev, da je notranji model za merjenje tveganj zmožen upoštevati posebne strukturne okoliščine, ki lahko nastanejo, na primer pomembno tveganje osnove in tveganje koncentracije ali tveganja, povezana z uporabo približkov.
Člen 325bk
Izračun mere tveganja za stresni scenarij
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi:
kako naj institucije oblikujejo ekstremne scenarije prihodnjih šokov, ki se uporabljajo za dejavnike tveganja, neprimerne za modeliranje, in na kakšen način naj uporabljajo te ekstremne scenarije prihodnjih šokov za te dejavnike tveganja;
regulativni ekstremni scenarij prihodnjih šokov za vsako širšo podkategorijo dejavnikov tveganja, navedeno v razpredelnici 2 v členu 325bd, ki ga lahko institucije uporabljajo, kadar ne morejo oblikovati ekstremnega scenarija prihodnjih šokov v skladu s točko (a) tega pododstavka, ali za katerega lahko pristojni organi od te institucije zahtevajo, da ga uporablja, če ti organi niso zadovoljni z ekstremnim scenarijem prihodnjih šokov, ki ga oblikuje institucija;
okoliščine, v katerih lahko institucije izračunajo mero tveganja za stresni scenarij za več kot en dejavnik tveganja, neprimeren za modeliranje;
kako institucije združijo mere tveganja za stresni scenarij vseh dejavnikov tveganja, neprimernih za modeliranje, ki so vključeni v njihove pozicije iz trgovalne knjige in pozicije iz netrgovalne knjige, ki so izpostavljene valutnemu tveganju ali blagovnemu tveganju.
EBA pri pripravi teh osnutkov regulativnih tehničnih standardov upošteva zahtevo, da mora biti raven kapitalskih zahtev za tržno tveganje dejavnika tveganja, neprimernega za modeliranje, kot je določeno v tem členu, tako visoka kot raven kapitalskih zahtev za tržno tveganje, ki bi bila izračunana v skladu s tem poglavjem, če bi bil ta dejavnik tveganja primeren za modeliranje.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. septembra 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 325bl
Področje uporabe notranjega modela tveganja neplačila
Člen 325bm
Dovoljenje za uporabo notranjega modela tveganja neplačila
Člen 325bn
Kapitalske zahteve za tveganje neplačila ob uporabi notranjega modela tveganja neplačila
Institucije izračunajo kapitalske zahteve za tveganje neplačila na podlagi notranjega modela tveganja neplačila za portfelj vseh pozicij iz trgovalne knjige iz člena 325bl na naslednji način:
kapitalske zahteve so enake tvegani vrednosti, ki meri potencialno izgubo tržne vrednosti portfelja, ki nastane zaradi neplačila izdajateljev, povezanih z zadevnimi pozicijami, pri 99,9 % intervalu zaupanja v obdobju enega leta;
potencialna izguba iz točke (a) pomeni neposredno ali posredno izgubo tržne vrednosti pozicije, ki je nastala zaradi neplačila izdajateljev in presega morebitne izgube, ki so že upoštevane v tekočem vrednotenju pozicije; neplačilo izdajateljev pozicij v lastniških finančnih instrumentih se ponazori s tem, da se vrednost cen lastniških finančnih instrumentov nastavi na nič;
institucije korelacije neplačila med različnimi izdajatelji določijo na podlagi konceptualno zanesljive metodologije ob uporabi objektivnih preteklih podatkov o tržnih kreditnih razmikih ali cenah lastniških finančnih instrumentov v obdobju najmanj desetih let, ki vključuje stresno obdobje, ki ga institucija opredeli v skladu s členom 325bc(2); izračun korelacij neplačila med različnimi izdajatelji se umeri na obdobje enega leta;
notranji model tveganja neplačila temelji na predpostavki o enoletni nespremenjeni poziciji.
Člen 325bo
Priznanje varovanj v notranjem modelu tveganja neplačila
Člen 325bp
Posebne zahteve za notranji model tveganja neplačila
Za simulacijo neplačila izdajateljev v notranjem modelu tveganja neplačila morajo ocene institucije o verjetnosti neplačila izpolnjevati naslednje zahteve:
najnižja vrednost verjetnosti neplačila je 0,03 %;
verjetnosti neplačila temeljijo na obdobju enega leta, razen če je v tem oddelku določeno drugače;
verjetnosti neplačila se izmerijo bodisi samo s podatki o dejanskih preteklih neplačilih iz preteklega obdobja najmanj petih let in izrednimi padci tržnih cen, ustrezajočih dogodkom neplačila, bodisi s temi podatki v kombinaciji s tekočimi tržnimi cenami; o verjetnosti neplačila se ne sklepa izključno na podlagi tekočih tržnih cen;
institucija, ki ji je bilo izdano dovoljenje za ocenjevanje verjetnosti neplačila v skladu z oddelkom 1 poglavja 3 naslova II, za izračun verjetnosti neplačila uporabi metodologijo, določeno v navedenem oddelku;
institucija, ki ji dovoljenje za ocenjevanje verjetnosti neplačila v skladu z oddelkom 1 poglavja 3 naslova II ni bilo izdano, za ocenjevanje verjetnosti neplačila razvije notranjo metodologijo ali uporabi zunanje vire. V obeh primerih so ocene verjetnosti neplačila skladne z zahtevami, določenimi v tem členu.
Za simulacijo neplačila izdajateljev v notranjem modelu tveganja neplačila mora ocena institucije glede izgube ob neplačilu izpolnjevati naslednje zahteve:
najnižja vrednost izgube ob neplačilu je 0 %;
ocene izgube ob neplačilu odražajo status nadrejenosti posamezne pozicije;
institucija, ki ji je bilo izdano dovoljenje za ocenjevanje izgube ob neplačilu v skladu z oddelkom 1 poglavja 3 naslova II, za izračun ocene izgube ob neplačilu uporabi metodologijo, določeno v navedenem oddelku;
institucija, ki ji dovoljenje za ocenjevanje izgube ob neplačilu v skladu z oddelkom 1 poglavja 3 naslova II ni bilo izdano, za ocenjevanje verjetnosti neplačila razvije notranjo metodologijo ali uporabi zunanje vire za oceno izgube ob neplačilu. V obeh primerih so ocene izgube ob neplačilu skladne z zahtevami, določenimi v tem členu.
Institucije kot del neodvisnega pregleda in validacije notranjih modelov, ki jih uporabljajo za namene tega poglavja, tudi za sistem merjenja tveganja:
preverijo, ali je njihov pristop modeliranja v primeru sprememb korelacije in cen ustrezen za njihov portfelj, vključno z izbiro in utežmi dejavnikov sistemskega tveganja v modelu;
izvedejo različne stresne teste, vključno z analizami občutljivosti in analizami scenarijev, da ocenijo kvalitativno in kvantitativno sprejemljivost notranjega modela tveganja neplačila, zlasti glede obravnave koncentracij, ter
uporabijo ustrezno kvantitativno validacijo, ki vključuje primerna notranja merila za modeliranje.
Testi iz točke (b) niso omejeni na izkušnje, povezane s sklopom dogodkov iz preteklosti.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. septembra 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“;
nadomesti z naslednjim:
„
|
= |
celotna vrednost izpostavljenosti kreditnemu tveganju nasprotne stranke za nasprotno stranko ‚i‘ (sešteta za vse njene nize pobotov), vključno z upoštevanjem učinkov zavarovanja s premoženjem, v skladu z metodami, določenimi v oddelkih 3 do 6 poglavja 6 naslova II, kot se uporabljajo za izračun kapitalskih zahtev za kreditno tveganje nasprotne stranke za zadevno nasprotno stranko.“; |
člen 385 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 385
Alternativa uporabi metode CVA pri izračunu kapitalskih zahtev
Kot alternativo uporabi člena 384 za instrumente iz člena 382 in s predhodnim soglasjem pristojnega organa lahko institucije, ki uporabljajo metodo originalne izpostavljenosti, kot je določena v členu 282, namesto izračuna kapitalskih zahtev za tveganje CVA za te izpostavljenosti uporabijo multiplikator 10 za posledične zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje nasprotne stranke.“;
člen 390 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 390
Izračun vrednosti izpostavljenosti
Institucije lahko za izpostavljenosti v trgovalni knjigi:
pobotajo svoje dolge pozicije s kratkimi pozicijami v istih finančnih instrumentih, ki jih izda posamezna stranka, pri čemer se neto pozicija v vsakem od različnih instrumentov izračuna v skladu z metodami, določenimi v poglavju 2 naslova IV dela 3;
pobotajo svoje dolge pozicije s kratkimi pozicijami v različnih finančnih instrumentih, ki jih izda posamezna stranka, vendar le, če je finančni instrument, ki je osnovni instrument za kratko pozicijo, podrejen finančnemu instrumentu, ki je osnovni instrument za dolgo pozicijo, ali kadar imata osnovna instrumenta enak status nadrejenosti.
Za namene točk (a) in (b) se finančni instrumenti lahko razvrstijo v skupine na podlagi različnih stopenj nadrejenosti, da se tako določi relativni status nadrejenosti pozicij.
Pri izračunu vrednosti izpostavljenosti za pogodbe iz prvega pododstavka, kadar so te pogodbe razporejene v trgovalno knjigo, institucije upoštevajo tudi načela iz člena 299.
Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko institucije, ki imajo dovoljenje za uporabo metod iz oddelka 4 poglavja 4 naslova II dela 3 in oddelka 6 poglavja 6 naslova II dela 3, uporabijo te metode za izračun vrednosti izpostavljenosti za posle financiranja z vrednostnimi papirji.
Izpostavljenosti ne vključujejo nič od naslednjega:
v primeru poslov s tujimi valutami izpostavljenosti, ki nastanejo med običajnim potekom poravnave v dveh delovnih dneh po plačilu;
v primeru poslov nakupa ali prodaje vrednostnih papirjev izpostavljenosti, ki nastanejo med običajnim potekom poravnave v petih delovnih dneh po plačilu ali izročitvi vrednostnih papirjev, kar nastopi prej;
v primeru opravljanja storitev prenosa denarja, vključno z izvrševanjem plačilnih storitev, kliringa in poravnave v kateri koli valuti ter korespondenčnega bančništva ali kliringa, poravnave in skrbniških storitev finančnih instrumentov za stranke, zapoznelih prejemkov iz naslova financiranja ter drugih izpostavljenosti, ki izhajajo iz dejavnosti strank, ki ne trajajo dlje kot do naslednjega delovnega dne;
v primeru opravljanja storitev prenosa denarja, vključno z izvrševanjem plačilnih storitev, kliringa in poravnave v kateri koli valuti ter korespondenčnega bančništva, izpostavljenosti znotraj tekočega delovnega dne do institucij, ki ponujajo zadevne storitve;
izpostavljenosti, odbitih od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali postavk dodatnega temeljnega kapitala v skladu s členoma 36 in 56, ali kakršnega koli drugega odbitka od teh postavk, ki zmanjšuje količnik kapitalske ustreznosti.
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:
pogoje in metodologije, ki se uporabljajo za ugotavljanje skupne izpostavljenosti do stranke ali skupine povezanih strank za vrste izpostavljenosti iz odstavka 7;
pogoje, pod katerimi struktura poslov iz odstavka 7 ne predstavlja dodatne izpostavljenosti.
EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 1. januarja 2014.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. marca 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“;
v členu 391 se doda naslednji odstavek:
„Za namene prvega odstavka lahko Komisija z izvedbenimi akti in ob upoštevanju postopka pregleda iz člena 464(2) sprejme odločitve, ali so zahteve glede bonitetnega nadzora in regulativne zahteve tretje države vsaj enakovredne tistim, ki se uporabljajo v Uniji.“;
člen 392 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 392
Opredelitev velike izpostavljenosti
Izpostavljenost institucije do stranke ali skupine povezanih strank šteje za veliko izpostavljenost, kadar je vrednost izpostavljenosti enaka ali presega 10 % temeljnega kapitala institucije.“;
člen 394 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 394
Zahteve glede poročanja
Institucije pristojnim organom poročajo o naslednjih informacijah glede vsake svoje velike izpostavljenosti, vključno z velikimi izpostavljenostmi, ki so izvzete iz uporabe člena 395(1):
identiteto stranke ali skupine povezanih strank, do katerih ima institucija veliko izpostavljenost;
vrednost izpostavljenosti pred upoštevanjem učinka zmanjševanja kreditnega tveganja, kjer je ustrezno;
vrsto stvarnega ali osebnega kreditnega zavarovanja, kadar se uporablja;
vrednost izpostavljenosti po upoštevanju učinka zmanjševanja kreditnega tveganja, izračunano za namene člena 395(1), kjer je ustrezno.
Institucije, za katere se uporablja poglavje 3 naslova II dela 3, svojim pristojnim organom poročajo o svojih 20 največjih izpostavljenostih na konsolidirani podlagi, z izjemo tistih, ki so izvzete iz uporabe člena 395(1).
Institucije svojim pristojnim organom poročajo tudi o izpostavljenostih na konsolidirani podlagi, katerih vrednost je enaka ali večja od 300 milijonov EUR, vendar je nižja od 10 % temeljnega kapitala institucije.
Institucije poleg informacij iz odstavka 1 tega člena svojim pristojnim organom poročajo tudi o naslednjih informacijah glede svojih desetih največjih izpostavljenosti do institucij na konsolidirani podlagi in glede svojih desetih največjih izpostavljenosti do subjektov, ki opravljajo dejavnosti bančništva v senci zunaj reguliranega okvira, na konsolidirani podlagi, vključno z velikimi izpostavljenostmi, ki so izvzete iz uporabe člena 395(1):
identiteto stranke ali skupine povezanih strank, do katerih ima institucija veliko izpostavljenost;
vrednost izpostavljenosti pred upoštevanjem učinka zmanjševanja kreditnega tveganja, kjer je ustrezno;
vrsto stvarnega ali osebnega kreditnega zavarovanja, kadar se uporablja;
vrednost izpostavljenosti po upoštevanju učinka zmanjševanja kreditnega tveganja, izračunano za namene člena 395(1), kjer je ustrezno.
Pri pripravi teh osnutkov regulativnih tehničnih standardov EBA upošteva razvoj na mednarodni ravni in mednarodno dogovorjene standarde na področju bančništva v senci ter preuči, ali:
razmerje s posameznim subjektom ali skupino subjektov lahko predstavlja tveganje za kapitalsko ustreznost ali likvidnostni položaj institucije;
bi morali biti subjekti, za katere se uporabljajo kapitalske ali likvidnostne zahteve, podobne zahtevam, ki jih določata ta uredba in Direktiva 2013/36/EU, v celoti ali delno izvzeti iz obveznosti poročanja o subjektih, ki opravljajo dejavnosti bančništva v senci, iz odstavka 2.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. junija 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“;
člen 395 se spremeni:
odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
Kadar znesek 150 milijonov EUR presega 25 % temeljnega kapitala institucije, vrednost izpostavljenosti po upoštevanju učinka zmanjševanja kreditnega tveganja v skladu s členi 399 do 403 te uredbe ne presega razumne omejitve glede na temeljni kapital te institucije. Zadevno omejitev določi institucija v skladu s politikami in postopki iz člena 81 Direktive 2013/36/EU, da obravnava in nadzira tveganje koncentracije. Ta omejitev ne presega 100 % temeljnega kapitala institucije.
Pristojni organi lahko določijo omejitev, ki je nižja od 150 milijonov EUR, in v tem primeru o tem obvestijo EBA in Komisijo.
Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka vrednost izpostavljenosti GSPI do druge GSPI ali do GSPI zunaj EU, po upoštevanju učinka zmanjševanja kreditnega tveganja v skladu s členi 399 do 403 ne presega 15 % njenega temeljnega kapitala. GSPI zagotovi skladnost z navedeno omejitvijo najpozneje 12 mesecev po datumu njene opredelitve kot GSPI. Kadar ima GSPI izpostavljenost do druge institucije ali skupine, ki postane opredeljena kot GSPI ali GSPI zunaj EU, zagotovi skladnost z navedeno omejitvijo najpozneje 12 mesecev po datumu opredelitve take institucije ali skupine kot GSPI ali GSPI zunaj EU.“;
odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:
Omejitve, določene v tem členu, se lahko presežejo za izpostavljenosti v trgovalni knjigi institucije, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
izpostavljenost do zadevne stranke ali skupine povezanih strank v netrgovalni knjigi ne presega omejitve, določene v odstavku 1, ki se izračuna glede na temeljni kapital, tako da preseganje v celoti nastane v trgovalni knjigi;
institucija za del izpostavljenosti, ki presega omejitev, določeno v odstavku 1 tega člena, izpolnjuje dodatno kapitalsko zahtevo, ki se izračuna v skladu s členoma 397 in 398;
kadar od pojava preseganja iz točke (b) preteče deset dni ali manj, izpostavljenost iz trgovalne knjige do zadevne stranke ali skupine povezanih strank ne presega 500 % temeljnega kapitala institucije;
vsa preseganja, ki trajajo več kot deset dni, skupaj ne presegajo 600 % temeljnega kapitala institucije.
Institucija pristojnim organom za vsak primer preseganja omejitve nemudoma poroča o znesku preseganja in imenu zadevne stranke ter, kjer je ustrezno, imenu zadevne skupine povezanih strank.“;
člen 396 se spremeni:
odstavek 1 se spremeni:
drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:
„Kadar se uporablja znesek 150 milijonov EUR iz člena 395(1), lahko pristojni organi v posameznih primerih dovolijo preseganje omejitve v višini 100 % glede na temeljni kapital institucije.“;
doda se naslednji pododstavek:
„Kadar v izjemnih primerih iz prvega in drugega pododstavka tega odstavka pristojni organ za obdobje, daljše od treh mesecev, dovoli instituciji, da presega omejitev iz člena 395(1), institucija predloži načrt za pravočasno ponovno vzpostavitev skladnosti z zadevno omejitvijo na način, s katerim se pristojni organ strinja, in ta načrt izvede v roku, dogovorjenem s pristojnim organom. Pristojni organ spremlja izvajanje načrta in po potrebi zahteva, da se skladnost vzpostavi hitreje, kot je bilo sprva predvideno.“;
doda se naslednji odstavek:
Za namene odstavka 1 EBA izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 in v njih opredeli, kako lahko pristojni organi določijo:
izjemne primere iz odstavka 1 tega člena;
ustrezen rok za ponovno vzpostavitev skladnosti;
ukrepe, ki jih je treba sprejeti, da se zagotovi pravočasna ponovna vzpostavitev skladnosti institucije.“;
v členu 397 se v stolpcu 1 razpredelnice 1 besedilo „sprejemljivega kapitala“ nadomesti z besedilom „temeljnega kapitala“;
člen 399 se spremeni:
odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
Za namene členov 400 do 403 izraz ‚jamstvo‘ vključuje kreditne izvedene finančne instrumente, priznane v skladu s poglavjem 4 naslova II dela 3, razen kreditnih zapisov.“;
odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
člen 400 se spremeni:
prvi pododstavek odstavka 1 se spremeni na naslednji način:
točka (j) se nadomesti z naslednjim:
„(j) trgovalne izpostavljenosti klirinških članov in prispevki v jamstveni sklad kvalificiranih centralnih nasprotnih strank;“;
dodajo se naslednje točke:
trgovalne izpostavljenosti strank iz člena 305(2) ali (3);
deleži subjektov v postopku reševanja ali njihovih podrejenih družb, ki same niso subjekti v postopku reševanja, v kapitalskih instrumentih in kvalificiranih obveznostih iz člena 45f(2) Direktive 2014/59/EU, ki jih izda kateri koli od naslednjih subjektov:
v zvezi s subjekti v postopku reševanja: drugi subjekti, ki spadajo v isto skupino v postopku reševanja;
v zvezi s podrejenimi družbami subjekta v postopku reševanja, ki same niso subjekti v postopku reševanja: zadevne hčerinske družbe podrejene družbe, ki spadajo v isto skupino v postopku reševanja;
izpostavljenosti, ki izhajajo iz prevzete obveznosti za zagotavljanje minimalne vrednosti, ki izpolnjuje vse pogoje iz člena 132c(3).“;
odstavek 2 se spremeni:
točka (c) se nadomesti z naslednjim:
„(c) izpostavljenosti institucije, vključno z udeležbami ali drugimi vrstami deležev, do njene nadrejene osebe, do drugih podrejenih družb te nadrejene osebe ali do lastnih podrejenih družb in iz naslova kvalificiranih deležev, če so te družbe predmet istega nadzora na konsolidirani podlagi kot sama institucija v skladu s to uredbo, Direktivo 2002/87/ES ali z enakovrednimi standardi, ki veljajo v tretji državi; izpostavljenosti, ki ne izpolnjujejo teh meril, se ne glede na to, ali so izvzete iz člena 395(1) te uredbe ali ne, obravnavajo kot izpostavljenosti do tretje osebe;“;
točka (k) se nadomesti z naslednjim:
„(k) izpostavljenosti iz naslova zavarovanja s premoženjem ali jamstva za stanovanjske kredite, ki ga zagotovi primeren dajalec zavarovanja iz člena 201, ki izpolnjuje pogoje za bonitetno oceno, ki ustreza vsaj nižji kreditni stopnji od naslednjih:
stopnji kreditne kakovosti 2;
stopnji kreditne kakovosti, ki ustreza bonitetni oceni v tuji valuti enote centralne ravni države članice, v kateri ima sedež dajalec zavarovanja;“;
doda se naslednja točka:
„(l) izpostavljenosti iz naslova jamstva za uradno podprte izvozne kredite, ki ga zagotovi izvozna agencija, ki izpolnjuje pogoje za bonitetno oceno, ki ustreza vsaj nižji kreditni stopnji od naslednjih:
stopnji kreditne kakovosti 2;
stopnji kreditne kakovosti, ki ustreza bonitetni oceni v tuji valuti enote centralne ravni države članice, v kateri ima sedež izvozna agencija.“;
v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:
„Pristojni organi obvestijo EBA, ali nameravajo uporabiti katero od izvzetij iz odstavka 2 v skladu s točkama (a) in (b) tega odstavka, in EBA podajo razloge, s katerimi utemeljijo uporabo teh izvzetij.“;
doda se naslednji odstavek:
člen 401 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 401
Izračunavanje učinka uporabe tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja
Z odstopanjem od odstavka 1 lahko institucije, ki imajo dovoljenje za uporabo metod iz oddelka 4 poglavja 4 naslova II dela 3 in oddelka 6 poglavja 6 naslova II dela 3, uporabijo te metode za izračun vrednosti izpostavljenosti iz naslova poslov financiranja z vrednostnimi papirji.
Ti redni stresni testi iz prvega pododstavka obravnavajo tveganja iz naslova možnih sprememb pogojev na trgu, ki bi lahko neugodno vplivale na kapitalsko ustreznost institucije, in tveganja iz naslova unovčenja zavarovanja s premoženjem v stresnih razmerah.
Opravljeni stresni testi so ustrezni in primerni za oceno teh tveganj.
Institucije v svoje strategije za obravnavanje tveganja koncentracije vključijo naslednje:
politike in postopke za obravnavanje tveganj iz naslova neusklajenosti zapadlosti med izpostavljenostmi in katerim koli kreditnim zavarovanjem za zadevne izpostavljenosti;
politike in postopke v zvezi s tveganjem koncentracije, ki je posledica uporabe tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja, zlasti iz naslova velikih posrednih kreditnih izpostavljenosti, na primer izpostavljenosti do enega samega izdajatelja vrednostnih papirjev, prejetih kot zavarovanje s premoženjem.
v členu 402 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:
Pri izračunavanju vrednosti izpostavljenosti za namene člena 395 lahko institucije, razen kadar je to prepovedano po veljavni nacionalni zakonodaji, zmanjšajo vrednost izpostavljenosti ali katerega koli dela izpostavljenosti, ki je v skladu s členom 125(1) v celoti zavarovan s stanovanjskimi nepremičninami, za zastavljeni znesek tržne vrednosti ali hipotekarne kreditne vrednosti zadevne nepremičnine, vendar ne več kot za 50 % tržne vrednosti ali 60 % hipotekarne kreditne vrednosti v tistih državah članicah, ki so v zakonih ali predpisih določile stroga merila za ocenjevanje hipotekarne kreditne vrednosti, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
pristojni organ države članice za izpostavljenosti ali dele izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, v skladu s členom 124(2) ni določil uteži tveganja, ki je višja od 35 %;
izpostavljenost ali del izpostavljenosti je v celoti zavarovan z enim od naslednjega:
eno ali več hipotekami na stanovanjske nepremičnine; ali
stanovanjsko nepremičnino v okviru posla finančnega zakupa, pri katerem zakupodajalec zadrži popolno lastništvo nad zakupljeno stanovanjsko nepremičnino, zakupnik pa še ni uveljavil svoje možnosti za nakup;
izpolnjene so zahteve iz členov 208 in 229(1).
Pri izračunavanju vrednosti izpostavljenosti za namene člena 395 lahko institucija, razen kadar je to prepovedano po veljavni nacionalni zakonodaji, zmanjša vrednost izpostavljenosti ali katerega koli dela izpostavljenosti, ki je v skladu s členom 126(1) v celoti zavarovan s poslovnimi nepremičninami, za zastavljeni znesek tržne vrednosti ali hipotekarne kreditne vrednosti zadevne nepremičnine, vendar ne več kot za 50 % tržne vrednosti ali 60 % hipotekarne kreditne vrednosti v tistih državah članicah, ki so v zakonih ali predpisih določile stroga merila za ocenjevanje hipotekarne kreditne vrednosti, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
pristojni organ države članice za izpostavljenosti ali dele izpostavljenosti, zavarovane s poslovnimi nepremičninami, v skladu s členom 124(2) ni določil uteži tveganja, ki je višja od 50 %;
izpostavljenost je v celoti zavarovana z enim od naslednjega:
eno ali več hipotekami na pisarne ali druge gospodarske objekte ali
eno ali več pisarnami ali drugimi gospodarskimi objekti, izpostavljenosti pa se nanašajo na posle finančnega zakupa nepremičnine;
izpolnjene so zahteve iz točke (a) člena 126(2) ter člena 208 in člena 229(1);
poslovna nepremičnina je v celoti zgrajena.“;
člen 403 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 403
Pristop substitucije
Kadar je izpostavljenost do stranke zavarovana z jamstvom tretje osebe ali s premoženjem, ki ga izda tretja oseba, institucija:
obravnava del izpostavljenosti, ki je zavarovan z jamstvom, kot izpostavljenost do dajalca jamstva in ne do stranke, če bi se nezavarovani izpostavljenosti do dajalca jamstva dodelila utež tveganja, ki je enaka ali nižja od uteži tveganja nezavarovane izpostavljenosti do stranke v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3;
obravnava del izpostavljenosti, ki je zavarovan s tržno vrednostjo priznanega zavarovanja s premoženjem, kot izpostavljenost do tretje osebe in ne do stranke, če je izpostavljenost zavarovana s premoženjem in pod pogojem, da bi bila zavarovanemu delu izpostavljenosti dodeljena utež tveganja, ki je enaka ali nižja od uteži tveganja nezavarovane izpostavljenosti do stranke v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3.
Pristopa iz točke (b) prvega pododstavka institucija ne uporablja, kadar obstaja neusklajenost med zapadlostjo izpostavljenosti in zapadlostjo zavarovanja.
Za namene tega dela lahko institucija razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem in obravnavo iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka uporablja samo, kadar je za namene člena 92 dovoljeno uporabljati tako razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem kot enostavno metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem.
Kadar institucija uporabi točko (a) odstavka 1, ta institucija:
kadar je jamstvo denominirano v valuti, ki ni valuta, v kateri je denominirana izpostavljenost, znesek izpostavljenosti, ki se šteje za krito, izračuna v skladu z določbami o obravnavanju valutne neusklajenosti za osebno kreditno zavarovanje iz dela 3;
katero koli neusklajenost med zapadlostjo izpostavljenosti in zapadlostjo zavarovanja obravnava v skladu z določbami o obravnavanju neusklajenosti zapadlosti iz poglavja 4 naslova II dela 3;
lahko prizna delno kritje v skladu z obravnavo iz poglavja 4 naslova II dela 3.
Za namene točke (b) odstavka 1 lahko institucija nadomesti znesek iz točke (a) tega odstavka z zneskom iz točke (b) tega odstavka, če so izpolnjeni pogoji iz točk (c), (d) in (e) tega odstavka:
skupni znesek izpostavljenosti institucije do izdajatelja zavarovanja s premoženjem na podlagi tristranskih pogodb o začasni prodaji, pri katerih sodeluje tripartitni agent;
celotni znesek omejitev, ki jih tripartitni agent iz točke (a) po navodilih institucije uporablja za vrednostne papirje, ki jih izda izdajatelj zavarovanja s premoženjem iz točke (a);
institucija je preverila, da ima tripartitni agent vzpostavljene ustrezne zaščitne ukrepe, da bi se preprečile kršitve omejitev iz točke (b);
pristojni organ glede institucije ni izrazil pomembnih pomislekov;
vsota zneska omejitve iz točke (b) tega odstavka in katerih koli drugih izpostavljenosti institucije do izdajatelja zavarovanja s premoženjem ne presega omejitve iz člena 395(1).
EBA te smernice objavi do 31. decembra 2019.“;
besedilo naslova I dela 6 se nadomesti z naslednjim:
„OPREDELITVE POJMOV IN LIKVIDNOSTNE ZAHTEVE“;
člen 411 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 411
Opredelitve pojmov
V tem delu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
‚finančna stranka‘ pomeni stranko, vključno s finančno stranko, ki pripada nefinančni skupini družb, ki kot svojo glavno poslovno dejavnost opravlja eno ali več dejavnosti, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2013/36/EU, ali ki je nekaj od naslednjega:
kreditna institucija;
investicijsko podjetje;
subjekt s posebnim namenom pri listinjenju (v nadaljnjem besedilu: SSPE);
kolektivni naložbeni podjem (v nadaljnjem besedilu: KNP);
zaprt investicijski sklad;
zavarovalnica;
pozavarovalnica;
finančni holding ali mešani finančni holding;
finančna institucija;
pokojninska shema, kot je opredeljena v točki (10) člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012.
‚vloga na drobno‘ pomeni obveznost do fizične osebe ali do MSP, kadar bi to MSP izpolnjevalo pogoje za razvrstitev v kategorijo izpostavljenosti na drobno v skladu s standardiziranim pristopom ali pristopom IRB za kreditno tveganje, ali obveznost do podjetja, ki je upravičeno do obravnave iz člena 153(4), in kadar skupne vloge tega MSP ali podjetja na skupinski podlagi ne presegajo 1 milijona EUR;
‚osebno investicijsko podjetje‘ pomeni podjetje ali sklad, čigar lastnik oziroma upravičenec je fizična oseba ali skupina tesno povezanih fizičnih oseb, ki ne opravlja drugih poslovnih, industrijskih ali strokovnih dejavnosti in ki je bila ustanovljena izključno za upravljanje premoženja lastnikov, vključno z drugimi pomožnimi dejavnostmi, kot so ločevanje sredstev lastnikov od sredstev podjetja, olajševanje prenosa sredstev v okviru družine ali preprečevanje ločitve sredstev po smrti družinskega člana, če so te pomožne dejavnosti povezane z glavnim namenom, ki je upravljanje premoženja lastnikov;
‚posrednik pri vlogah‘ pomeni fizično osebo ali podjetje, ki v zameno za plačilo pri kreditnih institucijah polaga vloge tretjih oseb, vključno z vlogami na drobno in vlogami podjetij, razen vlog finančnih strank;
‚neobremenjena sredstva‘ pomeni sredstva, za katera ne veljajo nobene pravne, pogodbene, regulativne ali druge omejitve, ki bi instituciji preprečile unovčenje, prodajo, prenos, odstop ali, na splošno, odtujitev takih sredstev z dokončno prodajo na trgih ali s pogodbo o začasni prodaji;
‚neobvezno presežno zavarovanje s premoženjem‘ pomeni vsak znesek sredstev, ki ga instituciji ni treba pripisati izdaji kritih obveznic zaradi pravnih ali regulativnih zahtev, pogodbenih obveznosti ali zaradi tržne discipline, zlasti če zagotovljena sredstva presegajo najnižje pravne, zakonske ali regulativne zahteve po presežnem zavarovanju s premoženjem, ki se uporabljajo za krite obveznice v skladu z nacionalno zakonodajo države članice ali tretje države;
‚zahteva glede pokritosti sredstev‘ pomeni razmerje sredstev glede na obveznosti, kot je določeno za namene izboljšanja kreditne kakovosti v zvezi s kritimi obveznicami v skladu z nacionalno zakonodajo države članice ali tretje države;
‚krediti za povečanje trgovalnega portfelja‘ pomeni zavarovane kredite, odobrene strankam z namenom prevzema trgovalne pozicije s finančnim vzvodom;
‚pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih‘ pomeni pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, navedene v Prilogi II, in kreditne izvedene finančne instrumente;
‚stresne razmere‘ pomeni nenadno ali veliko poslabšanje kapitalske ustreznosti ali likvidnostnega položaja institucije zaradi spremembe razmer na trgu ali idiosinkratičnih dejavnikov, ki povzročijo veliko tveganje, da institucija ne bo mogla izpolniti svojih obveznosti, ko zapadejo v naslednjih 30 dneh;
‚sredstva stopnje 1‘ pomeni sredstva z izjemno visoko likvidnostjo in kreditno kakovostjo iz drugega pododstavka člena 416(1);
‚sredstva stopnje 2‘ pomeni sredstva z visoko likvidnostjo in kreditno kakovostjo iz drugega pododstavka člena 416(1) te uredbe; sredstva stopnje 2 so dodatno razdeljena na sredstva stopnje 2A in sredstva stopnje 2B, kot je navedeno v delegiranem aktu iz člena 460(1);
‚likvidnostni blažilnik‘ pomeni znesek sredstev stopnje 1 in stopnje 2, ki jih ima institucija v skladu z delegiranim aktom iz člena 460(1);
‚neto likvidnostni odlivi‘ pomeni znesek, ki se izračuna tako, da se od likvidnostnih odlivov institucije odštejejo njeni likvidnostni prilivi;
‚valuta poročanja‘ pomeni valuto države članice, v kateri je sedež institucije;
‚faktoring‘ pomeni pogodbeni sporazum med podjetjem (odstopnik) in finančnim subjektom (prevzemnik), v katerem odstopnik odstopi ali proda svoje terjatve prevzemniku in prevzemnik v zameno odstopniku zagotovi eno ali več od naslednjih storitev v zvezi z odstopljenimi terjatvami:
predplačilo odstotka zneska odstopljenih terjatev, ki so običajno odstopljene kratkoročno, neporabljene in brez samodejne obnovitve;
upravljanje terjatev, izterjavo in kreditno zavarovanje, pri čemer običajno prevzemnik vodi računovodske knjige odstopnika in izterja terjatve v svojem imenu;
za namene naslova IV se faktoring obravnava kot trgovinsko financiranje;
‚odobreni kreditni aranžmaji ali okvirni likvidnostni kredit‘ pomeni kreditni aranžma ali okvirni likvidnostni kredit, ki je nepreklicen ali pogojno preklicen.“;
člen 412 se spremeni:
odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
Razen če je drugače opredeljeno v delegiranem aktu iz člena 460(1), se postavka, ki se lahko šteje v več kot eni kategoriji odliva, šteje v tisti kategoriji odliva, ki ustvarja največji pogodbeni odliv za to postavko.“;
vstavi se naslednji odstavek:
Člena 413 in 414 se nadomestita z naslednjim:
„Člen 413
Zahteva glede stabilnega financiranja
Člen 414
Izpolnjevanje likvidnostnih zahtev
Institucija, ki ne izpolnjuje zahtev iz člena 412 ali člena 413(1) ali pričakuje, da jih ne bo izpolnila, tudi v času stresnih razmer, o tem takoj uradno obvesti pristojne organe in jim nemudoma predloži načrt za hitro ponovno vzpostavitev skladnosti z zahtevami iz člena 412 oziroma člena 413(1), kot je ustrezno. Dokler se skladnost ponovno ne vzpostavi, institucija dnevno poroča o postavkah iz naslova III in naslova IV, iz izvedbenega akta iz člena 415(3) ali (3a) ali iz delegiranega akta iz člena 460(1), kot je ustrezno, ob koncu vsakega delovnega dne, razen če pristojni organ ne odobri manjše pogostosti poročanja in daljšega odloga za poročanje. Pristojni organi odobrijo manjšo pogostost poročanja ali daljši odlog za poročanje samo na podlagi individualnega položaja institucije, pri čemer upoštevajo obseg in zapletenost dejavnosti institucije. Pristojni organi spremljajo izvajanje takšnega načrta za ponovno vzpostavitev skladnosti in po potrebi zahtevajo, da se skladnost vzpostavi hitreje, kot je bilo sprva predvideno.“;
člen 415 se spremeni:
odstavki 1, 2 in 3 nadomestijo z naslednjim:
Frekvenca poročanja je najmanj mesečna za postavke iz delegiranega akta iz člena 460(1) in najmanj četrtletna za postavke iz naslovov III in IV.
Institucija pristojnim organom ločeno poroča o postavkah iz izvedbenega tehničnega standarda iz odstavka 3 ali 3a tega člena, iz naslova III, dokler se v pravu Unije ne določijo in uvedejo obveznosti poročanja in oblika poročanja za količnik neto stabilnega financiranja iz naslova IV, iz naslova IV in iz delegiranega akta iz člena 460(1), kot je ustrezno, v skladu z naslednjim:
kadar so postavke denominirane v valuti, ki se razlikuje od valute poročanja, in so celotne obveznosti institucije denominirane v tej valuti, pri čemer so enake ali presegajo 5 % celotnih obveznosti institucije ali enotne likvidnostne podskupine, razen postavk kapitala in zunajbilančnih postavk, se poročanje opravi v valuti denominacije;
kadar so postavke denominirane v valuti države članice gostiteljice, kjer ima institucija pomembno podružnico iz člena 51 Direktive 2013/36/EU in zadevna država članica uporablja valuto, ki ni valuta poročanja, se poročanje opravi v valuti države članice, v kateri je pomembna podružnica;
kadar so postavke denominirane v valuti poročanja in je skupni znesek obveznosti v valutah, ki se razlikujejo od valute poročanja, enak ali presega 5 % celotnih obveznosti institucije ali enotne likvidnostne podskupine, razen postavk kapitala in zunajbilančnih postavk, se poročanje opravi v valuti poročanja.
EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da opredeli naslednje:
enotne obrazce za poročanje in rešitve na področju informacijske tehnologije z ustreznimi navodili za pogostost, referenčne datume in datume predložitve; načini in pogostost poročanja so sorazmerni z naravo, obsegom in zapletenostjo različnih dejavnosti institucij ter vključujejo poročanje, zahtevano v skladu z odstavkoma 1 in 2;
potrebne dodatne metrike za spremljanje likvidnosti, da se pristojnim organom omogoči pridobitev celostnega pregleda nad profilom likvidnostnega tveganja institucije v sorazmerju z naravo, obsegom in zapletenostjo dejavnosti institucije;
EBA Komisiji predloži zadevne osnutke izvedbenih tehničnih standardov za elemente iz točke (a) do 28. julija 2013, za elemente iz točke (b) pa do 1. januarja 2014.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“
vstavi se naslednji pododstavek:
EBA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. junija 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“;
člen 416 se spremeni:
odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
V skladu z odstavkom 1 institucije o sredstvih poročajo kot o likvidnih sredstvih, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
sredstva so neobremenjena ali so na voljo v skupini zavarovanj s premoženjem za pridobitev dodatnega financiranja na podlagi kreditnih linij, ki jih ima na voljo institucija, za katere so obveznosti prevzete, v primeru, da skupino upravlja centralna banka, pa tudi neprevzete, a še nefinancirane;
sredstev ne izda sama institucija ali njej nadrejene ali podrejene institucije ali druga podrejena družba njej nadrejene institucije ali nadrejenega finančnega holdinga;
o ceni sredstev se običajno dogovorijo tržni udeleženci in jo je mogoče zlahka spremljati na trgu, ali pa se njihova cena lahko določi s pomočjo formule, ki jo je enostavno izračunati na podlagi javno dostopnih vhodnih podatkov in ki ni odvisna od močnih predpostavk, kot je običajno pri strukturiranih ali eksotičnih produktih;
sredstva kotirajo na priznani borzi ali se z njimi trguje na podlagi dokončne prodaje na trgih ali s preprostim sporazumom o začasni prodaji/začasnem odkupu na trgih začasne prodaje/začasnega odkupa; ta merila se ocenjujejo za vsak trg posebej.
Pogoji iz točk (c) in (d) prvega pododstavka se ne uporabljajo za sredstva, navedena v točkah (a), (e) in (f) odstavka 1.“;
odstavka 5 in 6 se nadomestita z naslednjim:
Če KNP za varovanje tveganj dovoljenih naložb uporablja ali bi lahko uporabljal izvedene finančne instrumente, to ne izključuje primernosti tega KNP za obravnavo iz prvega pododstavka tega odstavka. Kadar tretje strani iz točk (a) in (b) člena 418(4) vrednosti delnic ali enot KNP ne vrednotijo redno z uporabo tekočih tržnih cen, pristojni organ pa ni prepričan, da ima institucija razvite zanesljive metode in procese za tovrstno vrednotenje, kot je določeno v členu 418(4), se delnice ali enote v navedenem KNP ne obravnavajo kot likvidna sredstva.
odstavek 7 se črta;
člen 419 se spremeni:
odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
Kadar utemeljene potrebe po likvidnih sredstvih glede na zahtevo iz člena 412 presegajo razpoložljivost teh likvidnih sredstev v določeni valuti, se uporabi eno ali več od naslednjih odstopanj:
z odstopanjem od točke (f) člena 417 je lahko denominacija likvidnih sredstev neskladna z razporeditvijo glede na valuto likvidnostnih odlivov po odbitku prilivov;
za valute države članice ali tretjih držav se lahko zahtevana likvidna sredstva nadomestijo s kreditnimi linijami iz centralne banke zadevne države članice ali tretje države, ki so pogodbeno nepreklicno odobrene za naslednjih 30 dni in dane po pošteni ceni ne glede na trenutno črpan znesek, če pristojni organi zadevne države članice ali tretje države storijo isto ter ima zadevna država članica ali tretja država vzpostavljene primerljive zahteve glede poročanja;
kadar primanjkuje sredstev stopnje 1, ima institucija lahko dodatna sredstva stopnje 2A, ki so predmet višjih odbitkov, in se lahko spremenijo morebitne omejitve višine teh sredstev, ki veljajo v skladu z delegiranim aktom iz člena 460(1).“;
odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. decembra 2019.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“;
člen 422 se spremeni:
odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:
Dokler ni določena enotna opredelitev vzpostavljenega operativnega odnosa iz točke (c) odstavka 3, institucije same določijo merila, na podlagi katerih lahko ugotovijo, da gre za vzpostavljen operativni odnos, kadar imajo dokaze, da stranka ne more dvigniti zneskov, ki jih po zakonu dolguje, v obdobju 30 dni, ne da bi ogrozila svoje operativno delovanje, in o teh merilih obvestijo pristojne organe. Pristojni organi lahko v odsotnosti enotne opredelitve zagotovijo splošna napotila, ki jih morajo institucije upoštevati pri opredelitvi vlog, ki jih vlagatelj vzdržuje v okviru vzpostavljenega operativnega odnosa.“;
odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:
Pristojni organi lahko za obveznosti iz odstavka 7 dovolijo uporabo nižjega odstotka odliva za vsak posamezen primer posebej, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
nasprotna stranka je eno od naslednjega:
institucija, ki je nadrejena ali podrejena instituciji, ali druga podrejena družba iste nadrejene institucije;
nasprotna stranka je z zadevno institucijo povezana v smislu člena 22(7) Direktive 2013/34/EU;
institucija, ki spada v isto institucionalno shemo za zaščito vlog, ki izpolnjuje zahteve iz člena 113(7), ali
osrednja institucija ali član mreže v skladu s točko (d) člena 400(2);
obstajajo razlogi, zaradi katerih se v prihodnjih 30 dneh pričakuje manjši odliv, tudi v primeru kombinacije idiosinkratičnega in tržnega stresnega scenarija;
nasprotna stranka z odstopanjem od člena 425 uporablja ustrezni simetrični ali bolj konservativni priliv;
institucija in nasprotna stranka imata sedež v isti državi članici.“;
v členu 423 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi pogoje, pod katerimi se lahko uporabi pojem pomembnosti, in metode za merjenje tega dodatnega odliva.
EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 31. marca 2014.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“;
v členu 424 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:
v členu 425(2) se točka (c) nadomesti z naslednjim:
„(c) krediti z nedoločenim pogodbenim končnim datumom se upoštevajo z 20 % prilivom, če pogodba instituciji omogoča, da odstopi od pogodbe in zahteva plačilo v 30 dneh;“;
v delu 6 se za členom 428 vstavi naslednji naslov:
„NASLOV IV
KOLIČNIK NETO STABILNEGA FINANCIRANJA
POGLAVJE 1
Količnik neto stabilnega financiranja
Člen 428a
Uporaba na konsolidirani podlagi
Kadar se količnik neto stabilnega financiranja iz tega naslova uporablja na konsolidirani podlagi v skladu s členom 11(4), se uporabljajo naslednje določbe:
za sredstva in zunajbilančne postavke podrejene družbe s sedežem v tretji državi, za katere se v skladu z zahtevo glede neto stabilnega financiranja, določeno v nacionalni zakonodaji te tretje države, uporabljajo faktorji potrebnega stabilnega financiranja, ki so višji od tistih iz poglavja 4, se uporablja konsolidacija v skladu z višjimi faktorji, določenimi v nacionalni zakonodaji zadevne tretje države;
za obveznosti in kapital podrejene družbe s sedežem v tretji državi, za katere se v skladu z zahtevo glede neto stabilnega financiranja, določeno v nacionalni zakonodaji te tretje države, uporabljajo faktorji razpoložljivega stabilnega financiranja, ki so nižji od tistih iz poglavja 3, se uporablja konsolidacija v skladu z nižjimi faktorji, določenimi v nacionalni zakonodaji zadevne tretje države;
sredstva v tretji državi, ki izpolnjujejo zahteve iz delegiranega akta iz člena 460(1) in ki jih ima podrejena družba s sedežem v tretji državi, se ne pripoznajo kot likvidna sredstva za namene konsolidacije, če ne štejejo za likvidna sredstva v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne tretje države, ki določa zahtevo glede likvidnostnega kritja;
za investicijska podjetja znotraj skupine, za katera se v skladu s členom 6(4) ta naslov ne uporablja, se na konsolidirani podlagi uporabljata člena 413 in 428b; vendar pa, kot je določeno v tej točki, za taka investicijska podjetja še naprej velja podrobna zahteva glede neto stabilnega financiranja za investicijska podjetja, kot je določena v nacionalni zakonodaji.
Člen 428b
Količnik neto stabilnega financiranja
Zahteva glede neto stabilnega financiranja iz člena 413(1), je enaka razmerju med razpoložljivim stabilnim financiranjem institucije iz poglavja 3 in potrebnim stabilnim financiranjem institucije iz poglavja 4 ter je izražena kot odstotek. Institucije svoj količnik neto stabilnega financiranja izračunajo v skladu z naslednjo formulo:
Pri določanju stopnje morebitne omejitve glede valutne neusklajenosti, ki se lahko uporablja v skladu s tem členom, pristojni organi upoštevajo vsaj:
ali ima institucija zmožnost, da prenese razpoložljivo stabilno financiranje iz ene valute v drugo ter med jurisdikcijami in pravnimi osebami znotraj svoje skupine, in ali ima zmožnost, da izvede valutne zamenjave in zbere finančna sredstva na trgih tujih valut v enoletnem obdobju količnika neto stabilnega financiranja;
učinek negativnih gibanj menjalnega tečaja na obstoječe pozicije z valutno neusklajenostjo in na učinkovitost vseh vzpostavljenih varovanj pred tveganjem v tuji valuti.
Vse omejitve valutne neusklajenosti, naložene v skladu s tem členom, so posebna zahteva glede likvidnosti iz člena 105 Direktive 2013/36/EU.
POGLAVJE 2
Splošna pravila za izračun količnika neto stabilnega financiranja
Člen 428c
Izračun količnika neto stabilnega financiranja
Če v tem naslovu ni določeno drugače, se postavka, ki se lahko dodeli v več kot eno kategorijo potrebnega stabilnega financiranja, dodeli v tisto kategorijo potrebnega stabilnega financiranja, ki ustvarja največje potrebno stabilno pogodbeno financiranje za to postavko.
Člen 428d
Pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih
Pristojni organi se lahko ob odobritvi zadevne centralne banke odločijo opustiti učinek pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na izračun količnika neto stabilnega financiranja, tudi prek določitve faktorjev potrebnega stabilnega financiranja ter rezervacij in izgub, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
preostala zapadlost teh pogodb je manj kot šest mesecev;
nasprotna stranka je ECB ali centralna banka države članice;
pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih so namenjene monetarni politiki ECB ali centralne banke države članice.
Kadar je podrejena družba, ki ima sedež v tretji državi, upravičena do opustitve iz prvega pododstavka v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne tretje države, ki določa zahtevo glede neto stabilnega financiranja, se opustitev, kot je določena v nacionalni zakonodaji tretje države, upošteva za namene konsolidacije.
Člen 428e
Pobot zavarovanih kreditnih poslov in poslov z instrumenti kapitalskega trga
Sredstva in obveznosti, ki izhajajo iz poslov financiranja z vrednostnimi papirji z eno samo nasprotno stranko, se izračunajo na neto osnovi, če ta sredstva in obveznosti izpolnjujejo pogoje za pobot iz člena 429b(4).
Člen 428f
Soodvisna sredstva in obveznosti
Na podlagi predhodne odobritve pristojnih organov lahko institucija sredstvo in obveznost obravnava kot soodvisna, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
institucija deluje izključno kot pretočna enota za usmerjanje financiranja od obveznosti do ustreznega soodvisnega sredstva;
posamezna soodvisna sredstva in obveznosti so jasno razpoznavni in imajo isti znesek glavnice;
sredstvo in soodvisna obveznost imata znatno podobno zapadlost, tako da je časovni zamik med zapadlostjo sredstva in zapadlostjo obveznosti največ 20 dni;
soodvisna obveznost je bila zahtevana v skladu s pravno, regulativno ali pogodbeno obveznostjo in se ne uporablja za financiranje drugih sredstev;
tokovi plačil glavnice iz sredstva se ne uporabijo v druge namene kot za poplačilo soodvisne obveznosti;
nasprotni stranki za posamezen par soodvisnega sredstva in obveznosti nista enaki.
Za sredstva in obveznosti se šteje, da izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1 in veljajo za soodvisne, če so neposredno povezani z naslednjimi produkti ali storitvami:
centraliziranimi reguliranimi prihranki, če so institucije pravno zavezane k prenosu reguliranih vlog v centralizirani sklad, ki ga je ustanovila in ga nadzira enota centralne ravni države članice in ki zagotavlja kredite za spodbujanje ciljev v javnem interesu, in če se prenos vlog v centralizirani sklad opravi vsaj enkrat mesečno;
promocijskimi krediti ter okvirnimi krediti in okvirnimi likvidnostnimi krediti, ki izpolnjujejo merila iz delegiranega akta iz člena 460(1), za institucije, ki delujejo zgolj kot posredniki, ki ne prevzemajo nikakršnega tveganja financiranja;
kritimi obveznicami, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
so obveznice, ki so navedene v členu 52(4) Direktive 2009/65/ES ali ki izpolnjujejo zahteve glede upravičenosti do obravnave iz člena 129(4) ali (5) te uredbe;
osnovni krediti so popolnoma financirani z izdanimi kritimi obveznicami ali pa obstajajo nediskrecijski sprožilci podaljšanja zapadlosti kritih obveznic za eno leto ali več do konca trajanja osnovnega kredita v primeru neuspešnega refinanciranja na datum zapadlosti krite obveznice;
dejavnostmi kliringa izvedenih finančnih instrumentov za stranke pod pogojem, da institucija svojim strankam ne zagotavlja izvajanja dejavnosti CNS in posledično tudi ne prevzema nobenega tveganja financiranja.
Člen 428g
Vloge v institucionalnih shemah za zaščito vlog in zadružnih mrežah
Kadar je institucija udeležena v institucionalni shemi za zaščito vlog v skladu s členom 113(7), v mreži, upravičeni do opustitve iz člena 10, ali v zadružni mreži v državi članici, za vpogledne vloge, ki jih ima institucija pri centralni instituciji in jih institucija vlagateljica šteje za likvidna sredstva na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), veljata naslednji zahtevi:
institucija vlagateljica uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v skladu z oddelkom 2 poglavja 4, odvisno od obravnave teh vpoglednih vlog kot sredstev stopnje 1, stopnje 2A ali stopnje 2B na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1) in odvisno od ustreznih odbitkov, uporabljenih za te vpogledne vloge za izračun količnika likvidnostnega kritja;
centralna institucija, ki prejme vlogo, uporabi ustrezen simetričen faktor razpoložljivega stabilnega financiranja.
Člen 428h
Prednostna obravnava znotraj skupine ali institucionalne sheme za zaščito vlog
Z odstopanjem od poglavij 3 in 4, v primerih, v katerih se člen 428g ne uporablja, lahko pristojni organi posameznim institucijam dovolijo uporabo višjega faktorja razpoložljivega stabilnega financiranja ali nižjega faktorja potrebnega stabilnega financiranja za sredstva, obveznosti in odobrene kreditne aranžmaje ali okvirne likvidnostne kredite, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
nasprotna stranka je eno od naslednjega:
nadrejena oseba ali podrejena družba te institucije;
druga podrejena družba iste nadrejene osebe;
podjetje, ki je s to institucijo povezano v smislu člena 22(7) Direktive 2013/34/EU;
članica iste institucionalne sheme za zaščito vlog iz člena 113(7) te uredbe kot institucija;
centralni organ ali povezana kreditna institucija mreže ali zadružne skupine iz člena 10 te uredbe;
obstajajo razlogi, zaradi katerih se lahko pričakuje, da obveznost ali odobreni kreditni aranžmaji ali okvirni likvidnostni kredit, ki jih prejme institucija, predstavljajo stabilnejši vir financiranja ali da je za sredstvo ali odobreni kreditni aranžmaji ali okvirni likvidnostni kredit, ki jih odobri institucija, potrebnega manj stabilnega financiranja v enoletnem obdobju količnika neto stabilnega financiranja kot za enako obveznost, sredstvo ali odobreni kreditni aranžma ali okvirni likvidnostni kredit, ki ga prejmejo ali odobrijo druge nasprotne stranke;
nasprotna stranka uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja, ki je enak ali višji kot višji faktor razpoložljivega stabilnega financiranja, ali faktor razpoložljivega stabilnega financiranja, ki je enak ali nižji kot nižji faktor potrebnega stabilnega financiranja;
institucija in nasprotna stranka imata sedež v isti državi članici.
Kadar imata institucija in nasprotna stranka sedež v različnih državah članicah, lahko pristojni organi opustijo pogoj iz točke (d) odstavka 1, če so poleg meril iz odstavka 1 izpolnjena naslednja merila:
obstajajo pravno zavezujoči dogovori in zaveze med subjekti v skupini v zvezi z obveznostjo, sredstvom ali odobrenimi kreditnimi aranžmaji ali okvirnim likvidnostnim kreditom;
ponudnik financiranja ima nizek profil tveganosti financiranja;
profil tveganosti financiranja prejemnika financiranja je bil ustrezno upoštevan pri upravljanju likvidnostnega tveganja ponudnika financiranja.
Pristojni organi se medsebojno posvetujejo v skladu s točko (b) člena 20(1), da ugotovijo, ali so dodatna merila iz tega odstavka izpolnjena.
POGLAVJE 3
Razpoložljivo stabilno financiranje
Oddelek 1
Splošne določbe
Člen 428i
Izračun zneska razpoložljivega stabilnega financiranja
Če v tem poglavju ni določeno drugače, se znesek razpoložljivega stabilnega financiranja izračuna z množenjem knjigovodske vrednosti različnih kategorij ali vrst obveznosti in kapitala s faktorji razpoložljivega stabilnega financiranja, ki se uporabljajo v skladu z oddelkom 2. Skupni znesek razpoložljivega stabilnega financiranja je vsota tehtanih zneskov obveznosti in kapitala.
Obveznice in drugi dolžniški vrednostni papirji, ki jih izda institucija in se prodajajo izključno na trgu za male vlagatelje ter so na računu za male vlagatelje, lahko štejejo, kot da spadajo v ustrezno kategorijo vlog na drobno. Uvedejo se takšne omejitve, da teh instrumentov ne morejo kupiti ali imeti stranke, ki niso stranke na drobno.
Člen 428j
Preostala zapadlost obveznosti ali kapitala
Oddelek 2
Faktorji razpoložljivega stabilnega financiranja
Člen 428k
Faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 0 %
Če v členih 428l do 428o ni določeno drugače, se za vse obveznosti brez navedene zapadlosti, vključno s kratkimi pozicijami in pozicijami z neopredeljeno zapadlostjo, uporablja faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 0 %, razen za:
odložene obveznosti za davek, ki se obravnavajo v skladu s prvim možnim datumom, na katerega bi se te obveznosti lahko realizirale;
manjšinske deleže, ki se obravnavajo v skladu s trajanjem instrumenta.
Za odložene obveznosti za davek in manjšinske deleže iz odstavka 1 se uporablja eden od naslednjih faktorjev:
0 %, če je dejanska preostala zapadlost odložene obveznosti za davek ali manjšinskega deleža manj kot šest mesecev;
50 %, če je dejanska preostala zapadlost odložene obveznosti za davek ali manjšinskega deleža najmanj šest mesecev, vendar manj kot eno leto;
100 %, če je dejanska preostala zapadlost odložene obveznosti za davek ali manjšinskega deleža eno leto ali več.
Za naslednje obveznosti in postavke kapitala ali kapitalske instrumente se uporablja faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 0 %:
obveznosti iz nakupa finančnih instrumentov, tujih valut in blaga, ki zapadejo na dan sklenitve posla in za katere se pričakuje, da bodo poravnane v standardnem obdobju poravnave ali v obdobju, ki je običajno za zadevno izmenjavo ali vrsto posla, ali ki še niso poravnane, vendar se še vedno pričakuje, da bodo;
obveznosti, ki so opredeljene kot soodvisne s sredstvi v skladu s členom 428f;
obveznosti s preostalo zapadlostjo manj kot šest mesecev, ki jih zagotovijo:
ECB ali centralna banka države članice;
centralna banka tretje države;
finančne stranke;
vse druge obveznosti in kapitalske postavke ali instrumente, ki niso navedeni v členih 428l do 428o.
Za izračun iz prvega pododstavka se uporabljata naslednji pravili:
gibljivo kritje, ki ga institucije prejmejo od svojih nasprotnih strank, se odšteje od poštene vrednosti niza pobotov s pozitivno pošteno vrednostjo, kadar se zavarovanje s premoženjem, prejeto kot gibljivo kritje, na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1) šteje za sredstva stopnje 1, pri čemer so izvzete izjemno visokokakovostne krite obveznice, določene v navedenem delegiranem aktu, ter kadar so institucije pravno upravičene in operativno sposobne ponovno uporabiti navedeno zavarovanje;
vse gibljivo kritje, ki ga institucije dajo nasprotnim strankam, se odšteje od poštene vrednosti niza pobotov z negativno pošteno vrednostjo.
Člen 428l
Faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 50 %
Za naslednje obveznosti in postavke kapitala ali kapitalske instrumente se uporablja faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 50 %:
prejete vloge, ki izpolnjujejo merila za vloge za operativne namene iz delegiranega akta iz člena 460(1);
obveznosti s preostalo zapadlostjo manj kot eno leto, ki jih zagotovijo:
enota centralne ravni države članice ali tretje države;
enote regionalne ali lokalne ravni države članice ali tretje države;
subjekti javnega sektorja države članice ali tretje države;
multilateralne razvojne banke iz člena 117(2) in mednarodne organizacije iz člena 118;
nefinančne podjetniške stranke;
kreditne zadruge, ki jih odobri pristojni organ, osebna investicijska podjetja in stranke, ki so posredniki pri vlogah, če te obveznosti ne spadajo pod točko (a) tega odstavka;
obveznosti s preostalo pogodbeno zapadlostjo najmanj šest mesecev, vendar manj kot eno leto, ki jih zagotovijo:
ECB ali centralna banka države članice;
centralna banka tretje države;
finančne stranke;
vse druge obveznosti in postavke kapitala ali kapitalske instrumente s preostalo zapadlostjo najmanj šest mesecev, vendar manj kot eno leto, ki niso navedene v členih 428m, 428n in 428o.
Člen 428m
Faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 90 %
Za vpogledne vloge na drobno, vloge na drobno z določenim odpovednim rokom, krajšim od enega leta, in vezane vloge na drobno s preostalo zapadlostjo manj kot eno leto, ki izpolnjujejo ustrezna merila za druge vloge na drobno iz delegiranega akta iz člena 460(1), se uporablja faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 90 %.
Člen 428n
Faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 95 %
Za vpogledne vloge na drobno, vloge na drobno z določenim odpovednim rokom, krajšim od enega leta, in vezane vloge na drobno s preostalo zapadlostjo manj kot eno leto, ki izpolnjujejo ustrezna merila za stabilne vloge na drobno iz delegiranega akta iz člena 460(1), se uporablja faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 95 %.
Člen 428o
Faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 100 %
Za naslednje obveznosti ter kapitalske postavke in instrumente se uporablja faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 100 %:
postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije pred uporabo prilagoditev na podlagi členov 32 do 35, odbitkov na podlagi člena 36 ter izvzetij in drugih možnosti iz členov 48, 49 in 79;
postavke dodatnega temeljnega kapitala institucije pred odbitkom postavk iz člena 56 in pred uporabo člena 79, razen katerih koli instrumentov z izrecnimi ali vgrajenimi opcijami, ki bi, če bi se izvršile, skrajšale dejansko preostalo zapadlost na manj kot eno leto;
postavke dodatnega kapitala institucije pred odbitki iz člena 66 in pred uporabo člena 79, s preostalo zapadlostjo enega leta ali več, razen katerih koli instrumentov z izrecnimi ali vgrajenimi opcijami, ki bi, če bi jih izvršili, skrajšale dejansko preostalo zapadlost na manj kot eno leto;
katere koli druge kapitalske instrumente institucije s preostalo zapadlostjo enega leta ali več, razen katerih koli instrumentov z izrecnimi ali vgrajenimi opcijami, ki bi, če bi jih izvršili, skrajšale dejansko preostalo zapadlost na manj kot eno leto;
katera koli druga zavarovana in nezavarovana posojila in obveznosti s preostalo zapadlostjo enega leta ali več, vključno z vezanimi vlogami, razen če ni drugače določeno v členih 428k do 428n.
POGLAVJE 4
Potrebno stabilno financiranje
Oddelek 1
Splošne določbe
Člen 428p
Izračun zneska potrebnega stabilnega financiranja
Sredstva, ki so si jih institucije izposodile, tudi v okviru poslov financiranja z vrednostnimi papirji, so predmet faktorjev potrebnega stabilnega financiranja, ki se uporabljajo v skladu z oddelkom 2, če ta sredstva niso izkazana v bilancah stanja institucije, a jih institucija ima v dejanski lasti.
Za sredstva, ki jim je do izteka obdobja obremenitve ostalo manj kot šest mesecev, se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja, ki se uporabi v skladu z oddelkom 2 za enaka sredstva, če ne bi bila obremenjena.
Za neobremenjena sredstva štejejo naslednja sredstva:
sredstva, vključena v skupino, ki so na voljo za takojšno uporabo kot zavarovanje s premoženjem za pridobitev dodatnega financiranja na podlagi kreditnih linij, ki jih ima na voljo institucija, za katere so obveznosti odobrene ali, če skupino upravlja centralna banka, neodobrene, vendar še ne financirane; ta sredstva vključujejo sredstva, ki jih ima kreditna institucija pri centralni instituciji v zadružni mreži ali institucionalni shemi za zaščito vlog; institucije predpostavljajo, da so sredstva v skupini obremenjena, in sicer po pravilu naraščajoče likvidnosti, pri čemer upoštevajo razvrstitev sredstev glede likvidnosti na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), pri čemer začnejo s sredstvi, ki niso primerna za likvidnostni blažilnik;
sredstva, ki jih je institucija prejela kot zavarovanje s premoženjem za namene zmanjševanja kreditnega tveganja pri zavarovanih kreditnih poslih, zavarovanih poslih financiranja ali poslih izmenjave zavarovanja s premoženjem ter ki jih institucija lahko odtuji;
sredstva, pripisana izdaji kritih obveznic kot neobvezno presežno zavarovanje s premoženjem.
V primeru nestandardnih, začasnih dejavnosti, ki jih izvaja ECB, centralna banka države članice ali centralna banka tretje države, da bi izpolnila svoj mandat v obdobju finančnih pretresov na trgih ali v izrednih makroekonomskih okoliščinah, se zmanjšan faktor potrebnega stabilnega financiranja lahko dodeli naslednjim sredstvom:
z odstopanjem od točke (f) člena 428ad in od točke (a) člena 428ah(1) sredstvom, obremenjenim za namene dejavnosti iz tega pododstavka,
z odstopanjem od točk (d)(i) in (d)(ii) člena 428ad, od točke (b) člena 428af in od točke (c) člena 428ag denarnim sredstvom, ki izvirajo iz dejavnosti iz tega pododstavka.
Pristojni organi v dogovoru s centralno banko, ki je nasprotna stranka v poslu, določijo faktor potrebnega stabilnega financiranja, ki se uporabi za sredstva iz točk (a) in (b) prvega pododstavka. Za obremenjena sredstva iz točke (a) prvega pododstavka faktor potrebnega stabilnega financiranja, ki se uporabi, ni nižji od faktorja potrebnega stabilnega financiranja, ki bi se v skladu z oddelkom 2 uporabljal za ta sredstva, če ne bi bila obremenjena.
Pri uporabi zmanjšanega faktorja potrebnega stabilnega financiranja v skladu z drugim pododstavkom pristojni organi pazljivo spremljajo učinek tega zmanjšanega faktorja na pozicije stabilnega financiranja institucije in po potrebi sprejmejo ustrezne nadzorniške ukrepe.
Pristojni organi EBA najmanj enkrat na leto poročajo o vrstah zunajbilančnih izpostavljenosti, za katere so določili faktorje potrebnega stabilnega financiranja. V zadevnem poročilu tudi pojasnijo metodologijo, uporabljeno za določitev teh faktorjev.
Člen 428q
Preostala zapadlost sredstva
Oddelek 2
Faktorji potrebnega stabilnega financiranja
Člen 428r
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 0 %
Za naslednja sredstva se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 0 %:
neobremenjena sredstva, ki so primerna za visokokakovostna likvidna sredstva stopnje 1 na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), pri čemer so izvzete izjemno visokokakovostne krite obveznice iz navedenega delegiranega akta, ne glede na to, ali so skladna z operativnimi zahtevami iz navedenega delegiranega akta;
neobremenjene delnice ali enote v KNP, ki so upravičene do 0 % odbitka za izračun količnika likvidnostnega kritja v skladu z delegiranim aktom iz člena 460(1), ne glede na to, ali so v skladu z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika, določenimi v navedenem delegiranem aktu;
vse rezerve, ki jih ima institucija pri ECB, centralni banki države članice ali centralni banki tretje države, vključno z obveznimi in presežnimi rezervami;
vse terjatve do ECB, centralne banke države članice ali centralne banke tretje države s preostalo zapadlostjo, krajšo od šestih mesecev;
terjatve iz prodaje finančnih instrumentov, tujih valut ali blaga, ki zapadejo na dan sklenitve posla, za katere se pričakuje, da bodo poravnane v standardnem obdobju poravnave ali v obdobju, ki je običajno za zadevno izmenjavo ali vrsto poslov, ali ki še niso poravnane, vendar se še vedno pričakuje, da bodo;
sredstva, ki so opredeljena kot soodvisna z obveznostmi v skladu s členom 428f;
zapadla denarna sredstva iz poslov financiranja z vrednostnimi papirji s finančnimi strankami, kadar je preostala zapadlost teh poslov manj kot šest mesecev, kadar so ta zapadla sredstva zavarovana s sredstvi, ki štejejo za sredstva stopnje 1 na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), pri čemer so izvzete izjemno visokokakovostne krite obveznice iz navedenega akta, ter kadar bi bile institucije pravno upravičene in operativno sposobne ponovno uporabiti ta sredstva v času trajanja posla.
Kadar se uporablja člen 428e, institucije zapadla denarna sredstva iz točke (g) prvega pododstavka tega odstavka upoštevajo na neto osnovi.
Pri podrejenih družbah, ki imajo sedež v tretji državi, kjer za obvezne rezerve centralne banke velja višji faktor potrebnega stabilnega financiranja v skladu z zahtevo glede neto stabilnega financiranja, določeno v nacionalni zakonodaji te tretje države, se ta višji faktor potrebnega stabilnega financiranja upošteva za namene konsolidacije.
Člen 428s
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 5 %
Za naslednja sredstva in zunajbilančne postavke se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 5 %:
neobremenjene delnice ali enote v KNP, ki so upravičene do 5 % odbitka za izračun količnika likvidnostnega kritja v skladu z delegiranim aktom iz člena 460(1), ne glede na to, ali so v skladu z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika, kot so določene v navedenem delegiranem aktu;
zapadla denarna sredstva iz poslov financiranja z vrednostnimi papirji s finančnimi strankami, kadar imajo ti posli preostalo zapadlost, manjšo od šestih mesecev, razen tistih iz točke (g) člena 428r(1);
neporabljeni del odobrenih kreditnih aranžmajev ali okvirnega likvidnostnega kredita na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1);
zunajbilančni produkti, povezani s trgovinskim financiranjem, iz Priloge I s preostalo zapadlostjo manj kot šest mesecev.
Kadar se uporablja člen 428e, institucije zapadla denarna sredstva iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka upoštevajo na neto osnovi.
Člen 428t
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 7 %
Za neobremenjena sredstva, primerna za izjemno visokokakovostne krite obveznice stopnje 1 na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 7 %, ne glede na njihovo skladnost z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika, kot so določene v navedenem delegiranem aktu.
Člen 428u
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 7,5 %
Za zunajbilančne produkte, povezane s trgovinskim financiranjem, iz Priloge I s preostalo zapadlostjo najmanj šest mesecev, vendar manj kot eno leto se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 7,5 %.
Člen 428v
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 10 %
Za naslednja sredstva in zunajbilančne postavke se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 10 %:
zapadla denarna sredstva iz poslov s finančnimi strankami, katerih preostala zapadlost je manj kot šest mesecev, razen tistih iz točke (g) člena 428r(1) in iz točke (b) člena 428s(1);
bilančni produkti, povezani s trgovinskim financiranjem, s preostalo zapadlostjo manj kot šest mesecev;
zunajbilančni produkti, povezani s trgovinskim financiranjem, iz Priloge I s preostalo zapadlostjo enega leta ali več.
Člen 428w
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 12 %
Za neobremenjene delnice ali enote v KNP, ki so upravičene do 12 % odbitka za izračun količnika likvidnostnega kritja v skladu z delegiranim aktom iz člena 460(1), se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 12 %, ne glede na to, ali so v skladu z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika, kot so določene v navedenem delegiranem aktu.
Člen 428x
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 15 %
Za neobremenjena sredstva, primerna za sredstva stopnje 2A na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 15 %, ne glede na njihovo skladnost z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika, kot so določene v navedenem delegiranem aktu.
Člen 428y
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 20 %
Za neobremenjene delnice ali enote v KNP, ki so upravičene do 20 % odbitka za izračun količnika likvidnostnega kritja v skladu z delegiranim aktom iz člena 460(1), se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 20 %, ne glede na to, ali so v skladu z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika, kot so določene v navedenem delegiranem aktu.
Člen 428z
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 25 %
Za neobremenjena listinjenja stopnje 2B na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1) se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 25 %, ne glede na njihovo skladnost z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika, kot so določene v navedenem delegiranem aktu.
Člen 428aa
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 30 %
Za naslednja sredstva se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 30 %:
neobremenjene izjemno visokokakovostne krite obveznice na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), ne glede na njihovo skladnost z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika, kot so določene v navedenem delegiranem aktu;
neobremenjene delnice ali enote v KNP, ki so upravičene do 30 % odbitka za izračun količnika likvidnostnega kritja v skladu z delegiranim aktom iz člena 460(1), ne glede na to, ali so v skladu z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika, kot so določene v navedenem delegiranem aktu.
Člen 428ab
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 35 %
Za naslednja sredstva se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 35 %:
neobremenjena listinjenja stopnje 2B na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), ne glede na njihovo skladnost z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika, kot so določene v navedenem delegiranem aktu;
neobremenjene delnice ali enote v KNP, ki so upravičene do 35 % odbitka za izračun količnika likvidnostnega kritja na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), ne glede na to, ali so v skladu z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika, kot so določene v navedenem delegiranem aktu.
Člen 428ac
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 40 %
Za neobremenjene delnice ali enote v KNP, ki so upravičene do 40 % odbitka za izračun količnika likvidnostnega kritja na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 40 %, ne glede na to, ali so v skladu z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika, kot so določene v navedenem delegiranem aktu.
Člen 428ad
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 50 %
Za naslednja sredstva se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 50 %:
neobremenjena sredstva, primerna za sredstva stopnje 2B na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), pri čemer so izvzeta listinjenja stopnje 2B in visokokakovostne krite obveznice na podlagi navedenega delegiranega akta, ne glede na njihovo skladnost z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika iz navedenega delegiranega akta;
vloge institucije pri drugi finančni instituciji, ki izpolnjujejo merila za vloge za operativne namene, kot je določeno v delegiranem aktu iz člena 460(1);
zapadla denarna sredstva iz poslov s preostalo zapadlostjo manj kot eno leto z:
enoto centralne ravni države članice ali tretje države;
enotami regionalne ali lokalne ravni države članice ali tretje države;
subjekti javnega sektorja države članice ali tretje države;
multilateralnimi razvojnimi bankami iz člena 117(2) in mednarodnimi organizacijami iz člena 118;
nefinančnimi družbami, strankami na drobno ter MSP;
kreditnimi zadrugami, ki jih odobri pristojni organ, osebnimi investicijskimi podjetji in strankami, ki so posredniki pri vlogah, če ta sredstva ne spadajo pod točko (b) tega odstavka;
zapadla denarna sredstva iz poslov s preostalo zapadlostjo najmanj šest mesecev, vendar manj kot eno leto z:
ECB ali centralno banko države članice;
centralno banko tretje države;
finančnimi strankami;
bilančni produkti, povezani s trgovinskim financiranjem, s preostalo zapadlostjo najmanj šest mesecev, vendar manj kot eno leto;
sredstva, obremenjena za preostalo zapadlost najmanj šest mesecev, vendar manj kot eno leto, razen kadar bi bil za ta sredstva določen višji faktor potrebnega stabilnega financiranja v skladu s členi 428ae do 428ah, če ne bi bila obremenjena; v tem primeru se uporablja višji faktor potrebnega stabilnega financiranja, ki bi se uporabljal za ta sredstva, če ne bi bila obremenjena;
vsa druga sredstva s preostalo zapadlostjo manj kot eno leto, razen če ni drugače določeno v členih 428r do 428ac.
Člen 428ae
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 55 %
Za neobremenjene delnice ali enote v KNP, ki so upravičene do 55 % odbitka za izračun količnika likvidnostnega kritja v skladu z delegiranim aktom iz člena 460(1), se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 55 %, ne glede na to, ali so v skladu z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika, kot so določene v navedenem delegiranem aktu.
Člen 428af
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 65 %
Za naslednja sredstva se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 65 %:
neobremenjeni krediti, zavarovani s hipotekami na stanovanjske nepremičnine, ali neobremenjeni stanovanjski krediti, za katere v celoti jamči primeren dajalec zavarovanja iz točke (e) člena 129(1), s preostalo zapadlostjo enega leta ali več, pod pogojem, da se tem kreditom dodeli utež tveganja 35 % ali manj v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3;
neobremenjeni krediti s preostalo zapadlostjo enega leta ali več, razen kreditov za finančne stranke in kreditov iz členov 428r do 428ad, pod pogojem, da se tem kreditom dodeli utež tveganja 35 % ali manj v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3.
Člen 428ag
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 85 %
Za naslednja sredstva in zunajbilančne postavke se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 85 %:
vsa sredstva in zunajbilančne postavke, vključno z denarnimi sredstvi, dana kot začetno kritje za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, razen kadar bi bil za ta sredstva določen višji faktor potrebnega stabilnega financiranja v skladu s členom 428ah, če ne bi bila obremenjena; v tem primeru se uporabi višji faktor potrebnega stabilnega financiranja, ki bi se za ta sredstva uporabljal, če ne bi bila obremenjena;
vsa sredstva in zunajbilančne postavke, vključno z denarnimi sredstvi, dana kot prispevek v jamstveni sklad CNS, razen kadar bi bil za ta sredstva določen višji faktor potrebnega stabilnega financiranja v skladu s členom 428ah, če ne bi bila obremenjena; v tem primeru se uporablja višji faktor potrebnega stabilnega financiranja za neobremenjena sredstva;
neobremenjeni krediti s preostalo zapadlostjo enega leta ali več, razen kreditov za finančne stranke in kreditov iz členov 428r do 428af, ki so zapadli pred manj kot 90 dnevi in ki jim je dodeljena utež tveganja več kot 35 % v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3;
bilančni produkti, povezani s trgovinskim financiranjem, s preostalo zapadlostjo enega leta ali več;
neobremenjeni vrednostni papirji s preostalo zapadlostjo enega leta ali več, pri katerih ni prišlo do neplačila v skladu s členom 178 in ki ne izpolnjujejo pogojev za likvidna sredstva na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1);
neobremenjeni lastniški vrednostni papirji, s katerimi se trguje na borzi, ki niso primerni za sredstva stopnje 2B na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1);
fizično blago, s katerim se trguje, vključno z zlatom, razen izvedenih finančnih instrumentov na blago;
sredstva, obremenjena s preostalo zapadlostjo enega leta ali več, v kritnem premoženju, financiranem s kritimi obveznicami iz člena 52(4) Direktive 2009/65/ES ali s kritimi obveznicami, ki izpolnjujejo zahteve glede upravičenosti do obravnave iz člena 129(4) ali (5) te uredbe.
Člen 428ah
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 100 %
Za naslednja sredstva se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 100 %:
vsa sredstva, obremenjena za preostalo zapadlost enega leta ali več, razen če je v tem poglavju določeno drugače;
vsa sredstva, ki niso navedena v členih 428r do 428ag, vključno s krediti za finančne stranke s preostalo pogodbeno zapadlostjo enega leta ali več, nedonosne izpostavljenosti, postavke, odbite od kapitala, stalna sredstva, lastniški finančni instrumenti, s katerimi se ne trguje na borzi, zadržane obresti, zavarovalna sredstva, vrednostni papirji, pri katerih je prišlo do neplačila.
Za izračun iz prvega pododstavka se uporabljata naslednji pravili:
gibljivo kritje, ki ga institucije prejmejo od svojih nasprotnih strank, se odšteje od poštene vrednosti niza pobotov s pozitivno pošteno vrednostjo, kadar se zavarovanje s premoženjem, prejeto kot gibljivo kritje, na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1) šteje za sredstva stopnje 1, pri čemer so izvzete izjemno visokokakovostne krite obveznice, določene v navedenem delegiranem aktu, ter kadar so institucije pravno upravičene in operativno sposobne ponovno uporabiti navedeno zavarovanje s premoženjem;
vse gibljivo kritje, ki ga institucije dajo svojim nasprotnim strankam, se odšteje od poštene vrednosti niza pobotov z negativno pošteno vrednostjo.
POGLAVJE 5
Odstopanje za majhne in nekompleksne institucije
Člen 428ai
Odstopanje za majhne in nekompleksne institucije
Z odstopanjem od poglavij 3 in 4 se lahko majhne in nekompleksne institucije ob predhodnem dovoljenju njihovega pristojnega organa odločijo, da izračunajo razmerje med razpoložljivim stabilnim financiranjem institucije iz poglavja 6 in potrebnim stabilnim financiranjem institucije iz poglavja 7 ter ga izrazijo kot odstotek.
Pristojni organ lahko od majhne in nekompleksne institucije zahteva, da zahtevo glede neto stabilnega financiranja izpolni na podlagi razpoložljivega stabilnega financiranja institucije iz poglavja 3 in potrebnega stabilnega financiranja institucije iz poglavja 4, če meni, da se s poenostavljeno metodologijo ne da ustrezno oceniti tveganja financiranja te institucije.
POGLAVJE 6
Razpoložljivo stabilno financiranje za poenostavljeni izračun količnika neto stabilnega financiranja
Oddelek 1
Splošne določbe
Člen 428aj
Poenostavljeni izračun zneska razpoložljivega stabilnega financiranja
Člen 428ak
Preostala zapadlost obveznosti ali kapitala
Oddelek 2
Faktorji razpoložljivega stabilnega financiranja
Člen 428al
Faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 0 %
Če v tem oddelku ni določeno drugače, se za vse obveznosti brez navedene zapadlosti, vključno s kratkimi pozicijami in pozicijami z neopredeljeno zapadlostjo, uporablja faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 0 %, razen za:
odložene obveznosti za davek, ki se obravnavajo v skladu s prvim možnim datumom, na katerega bi se te obveznosti lahko realizirale;
manjšinske deleže, ki se obravnavajo v skladu z obdobjem veljavnosti zadevnega instrumenta.
Za odložene obveznosti za davek in manjšinske deleže iz odstavka 1 se uporablja eden od naslednjih faktorjev:
0 %, če je dejanska preostala zapadlost odložene obveznosti za davek ali manjšinskega deleža manj kot eno leto;
100 %, če je dejanska preostala zapadlost odložene obveznosti za davek ali manjšinskega deleža eno leto ali več.
Za naslednje obveznosti in kapitalske postavke ali instrument, se uporablja faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 0 %:
obveznosti iz nakupa finančnih instrumentov, tujih valut in blaga, ki zapadejo na dan sklenitve posla, za katere se pričakuje, da bodo poravnane v standardnem obdobju poravnave ali v obdobju, ki je običajno za zadevno izmenjavo ali vrsto posla, ali ki še niso poravnane, vendar se še vedno pričakuje, da bodo;
obveznosti, ki so opredeljene kot soodvisne s sredstvi v skladu s členom 428f;
obveznosti s preostalo zapadlostjo manj kot eno leto, ki jih zagotovijo:
ECB ali centralna banka države članice;
centralna banka tretje države;
finančne stranke;
vse druge obveznosti in kapitalske postavke ali instrumenti, ki niso navedeni v tem členu in členih 428am do 428ap.
Za izračun iz prvega pododstavka se uporabljata naslednji pravili:
gibljivo kritje, ki ga institucije prejmejo od svojih nasprotnih strank, se odšteje od poštene vrednosti niza pobotov s pozitivno pošteno vrednostjo, kadar se zavarovanje s premoženjem, prejeto kot gibljivo kritje, na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1) šteje za sredstva stopnje 1, pri čemer so izvzete izjemno visokokakovostne krite obveznice, določene v navedenem delegiranem aktu, ter kadar so institucije pravno upravičene in operativno sposobne ponovno uporabiti navedeno zavarovanje s premoženjem;
vse gibljivo kritje, ki ga institucije dajo svojim nasprotnim strankam, se odšteje od poštene vrednosti niza pobotov z negativno pošteno vrednostjo.
Člen 428am
Faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 50 %
Za naslednje obveznosti in kapitalske postavke ali instrumente se uporablja faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 50 %:
prejete vloge, ki izpolnjujejo merila za vloge za operativne namene, kot je določeno v delegiranem aktu iz člena 460(1);
obveznosti in kapitalske postavke ali instrumente s preostalo zapadlostjo manj kot eno leto, ki jih zagotovijo:
enota centralne ravni države članice ali tretje države;
enote regionalne ali lokalne ravni države članice ali tretje države;
subjekti javnega sektorja države članice ali tretje države;
multilateralne razvojne banke iz člena 117(2) in mednarodne organizacije iz člena 118;
nefinančne podjetniške stranke;
kreditne zadruge, ki jih odobri pristojni organ, osebna investicijska podjetja in stranke, ki so posredniki pri vlogah, z izjemo prejetih vlog, ki izpolnjujejo merila za vloge za operativne namene, kot je določeno v delegiranem aktu iz člena 460(1).
Člen 428an
Faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 90 %
Za vpogledne vloge na drobno, vloge na drobno z določenim odpovednim rokom, krajšim od enega leta, in vezane vloge na drobno s preostalo zapadlostjo manj kot eno leto, ki izpolnjujejo ustrezna merila za druge vloge na drobno iz delegiranega akta iz člena 460(1), se uporablja faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 90 %.
Člen 428ao
Faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 95 %
Za vpogledne vloge na drobno, vloge na drobno z določenim odpovednim rokom, krajšim od enega leta, in vezane vloge na drobno s preostalo zapadlostjo manj kot eno leto, ki izpolnjujejo ustrezna merila za stabilne vloge na drobno iz delegiranega akta iz člena 460(1), se uporablja faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 95 %.
Člen 428ap
Faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 100 %
Za naslednje obveznosti ter kapitalske postavke in instrumente se uporablja faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 100 %:
postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije pred uporabo prilagoditev na podlagi členov 32 do 35, odbitkov na podlagi člena 36 ter izvzetij in drugih možnosti iz členov 48, 49 in 79;
postavke dodatnega temeljnega kapitala institucije pred odbitkom postavk iz člena 56 in pred uporabo člena 79, razen katerih koli instrumentov z izrecnimi ali vgrajenimi opcijami, ki bi, če bi se izvršile, skrajšale dejansko preostalo zapadlost na manj kot eno leto;
postavke dodatnega kapitala institucije pred odbitki iz člena 66 in pred uporabo člena 79 s preostalo zapadlostjo enega leta ali več, razen katerih koli instrumentov z izrecnimi ali vgrajenimi opcijami, ki bi, če bi se izvršile, skrajšale dejansko preostalo zapadlost na manj kot eno leto;
katere koli druge kapitalske instrumente institucije s preostalo zapadlostjo enega leta ali več, razen katerih koli instrumentov z izrecnimi ali vgrajenimi opcijami, ki bi, če bi se izvršile, skrajšale dejansko preostalo zapadlost na manj kot eno leto;
katera koli druga zavarovana in nezavarovana posojila in obveznosti s preostalo zapadlostjo enega leta ali več, vključno z vezanimi vlogami, razen če ni drugače določeno v členih 428al do 428ao.
POGLAVJE 7
Potrebno stabilno financiranje za poenostavljeni izračun količnika neto stabilnega financiranja
Oddelek 1
Splošne določbe
Člen 428aq
Poenostavljeni izračun zneska potrebnega stabilnega financiranja
Sredstva, ki so si jih institucije izposodile, tudi v okviru poslov financiranja z vrednostnimi papirji, in niso izkazana v njihovih bilancah stanja, a jih imajo v dejanski lasti, so predmet faktorjev potrebnega stabilnega financiranja, ki se uporabljajo v skladu z oddelkom 2.
Za sredstva, ki jim je do izteka obdobja obremenitve ostalo manj kot šest mesecev, se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja, ki se uporabi v skladu z oddelkom 2 za enaka sredstva, če ne bi bila obremenjena.
Za neobremenjena sredstva štejejo naslednja sredstva:
sredstva, vključena v skupino, ki so na voljo za takojšno uporabo kot zavarovanje s premoženjem za pridobitev dodatnega financiranja na podlagi kreditnih linij, ki jih ima na voljo institucija, za katere so obveznosti odobrene ali, če skupino upravlja centralna banka, neodobrene, vendar še ne financirane, vključno s sredstvi, ki jih ima kreditna institucija pri centralni instituciji v zadružni mreži ali institucionalni shemi za zaščito vlog;
sredstva, ki jih je institucija prejela kot zavarovanje s premoženjem za namene zmanjševanja kreditnega tveganja pri zavarovanih kreditnih poslih, zavarovanih poslih financiranja ali poslih izmenjave zavarovanja ter ki jih institucija lahko odtuji;
sredstva, pripisana izdaji kritih obveznic kot neobvezno presežno zavarovanje s premoženjem.
Institucije za namene točke (a) prvega pododstavka tega odstavka predpostavljajo, da so sredstva v skupini obremenjena, in sicer po pravilu naraščajoče likvidnosti, pri čemer upoštevajo razvrstitev sredstev glede likvidnosti iz delegiranega akta iz člena 460(1), začenši s sredstvi, ki niso primerna za likvidnostni blažilnik.
V primeru nestandardnih, začasnih dejavnosti, ki jih izvaja ECB, centralna banka države članice ali centralna banka tretje države, da bi izpolnila svoj mandat v obdobju finančnih pretresov na trgih ali v izrednih makroekonomskih okoliščinah, se zmanjšan faktor potrebnega stabilnega financiranja lahko dodeli naslednjim sredstvom:
z odstopanjem od člena 428aw in od točke (a) člena 428az(1) sredstvom, obremenjenim za dejavnosti iz tega pododstavka,
z odstopanjem od člena 428aw in od točke (b) člena 428ay denarnim sredstvom, ki izvirajo iz dejavnosti iz tega pododstavka.
Pristojni organi v dogovoru s centralno banko, ki je nasprotna stranka v poslu, določijo faktor potrebnega stabilnega financiranja, ki se uporabi za sredstva iz točk (a) in (b) prvega pododstavka. Za obremenjena sredstva iz točke (a) prvega pododstavka faktor potrebnega stabilnega financiranja, ki se uporabi, ni nižji od faktorja potrebnega stabilnega financiranja, ki bi se v skladu z oddelkom 2 uporabljal za ta sredstva, če ne bi bila obremenjena.
Pri uporabi zmanjšanega faktorja potrebnega stabilnega financiranja v skladu z drugim pododstavkom pristojni organi pazljivo spremljajo učinek tega zmanjšanega faktorja na pozicije stabilnega financiranja institucije in po potrebi sprejmejo ustrezne nadzorniške ukrepe.
Pristojni organi EBA najmanj enkrat na leto poročajo o vrstah zunajbilančnih izpostavljenosti, za katere so določili faktorje potrebnega stabilnega financiranja. V zadevnem poročilu tudi pojasnijo metodologijo, uporabljeno za določitev teh faktorjev.
Člen 428ar
Preostala zapadlost sredstva
Oddelek 2
Faktorji potrebnega stabilnega financiranja
Člen 428as
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 0 %
Za naslednja sredstva se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 0 %:
neobremenjena sredstva, ki so primerna za visokokakovostna likvidna sredstva stopnje 1 na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), pri čemer so izvzete izjemno visokokakovostne krite obveznice, določene v navedenem delegiranem aktu, ne glede na to, ali so skladna z operativnimi zahtevami, kot so določene v navedenem delegiranem aktu;
vse rezerve, ki jih ima institucija pri ECB, centralni banki države članice ali centralni banki tretje države, vključno z obveznimi in presežnimi rezervami;
vse terjatve do ECB, centralne banke države članice ali centralne banke tretje države s preostalo zapadlostjo, krajšo od šestih mesecev;
sredstva, ki so opredeljena kot soodvisna z obveznostmi v skladu s členom 428f.
Pri podrejenih družbah, ki imajo sedež v tretji državi, kjer za obvezne rezerve centralne banke velja višji faktor potrebnega stabilnega financiranja v skladu z zahtevo glede neto stabilnih virov financiranja, določeno v nacionalni zakonodaji zadevne tretje države, se ta višji faktor potrebnega stabilnega financiranja upošteva za namene konsolidacije.
Člen 428at
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 5 %
Člen 428au
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 10 %
Za naslednja sredstva in zunajbilančne postavke se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 10 %:
neobremenjena sredstva, primerna za izjemno visokokakovostne krite obveznice stopnje 1 na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), ne glede na njihovo skladnost z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika, kot so določene v navedenem delegiranem aktu;
zunajbilančne produkte, povezane s trgovinskim financiranjem, iz Priloge I.
Člen 428av
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 20 %
Za neobremenjena sredstva, primerna za sredstva stopnje 2A na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), in neobremenjene delnice ali enote v KNP na podlagi navedenega delegiranega akta se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 20 %, ne glede na njihovo skladnost z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika, kot so določene v navedenem delegiranem aktu.
Člen 428aw
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 50 %
Za naslednja sredstva se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 50 %:
zavarovani in nezavarovani krediti, ki imajo preostalo zapadlost manj kot eno leto in so obremenjeni manj kot eno leto,
vsa druga sredstva s preostalo zapadlostjo manj kot eno leto, razen če ni drugače določeno v členih 428as do 428av;
sredstva, obremenjena za preostalo zapadlost najmanj šest mesecev, vendar manj kot eno leto, razen kadar bi bil za ta sredstva določen višji faktor potrebnega stabilnega financiranja v skladu s členi 428ax, 428ay in 428az, če ne bi bila obremenjena; v tem primeru se uporabi višji faktor potrebnega stabilnega financiranja, ki bi se za ta sredstva uporabljal, če ne bi bila obremenjena.
Člen 428ax
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 55 %
Za sredstva, ki so primerna za sredstva stopnje 2B na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), in delnice ali enote v KNP na podlagi navedenega delegiranega akta se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 55 %, ne glede na njihovo skladnost z operativnimi zahtevami in zahtevami glede sestave likvidnostnega blažilnika, kot so določene v navedenem delegiranem aktu, če so obremenjeni manj kot eno leto.
Člen 428ay
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 85 %
Za naslednja sredstva in zunajbilančne postavke se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 85 %:
vsa sredstva in zunajbilančne postavke, vključno z denarnimi sredstvi, dana kot začetno kritje za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih ali dana kot prispevek v jamstveni sklad CNS, razen kadar bi bil za ta sredstva določen višji faktor potrebnega stabilnega financiranja v skladu s členom 428az, če ne bi bila obremenjena; v tem primeru se uporabi višji faktor potrebnega stabilnega financiranja, ki bi se za ta sredstva uporabljal, če ne bi bila obremenjena;
neobremenjeni krediti s preostalo zapadlostjo enega leta ali več, razen kreditov za finančne stranke, ki so zapadli pred manj kot 90 dnevi;
bilančni produkti, povezani s trgovinskim financiranjem, s preostalo zapadlostjo enega leta ali več;
neobremenjeni vrednostni papirji s preostalo zapadlostjo enega leta ali več, pri katerih ni prišlo do neplačila v skladu s členom 178 in ki ne izpolnjujejo pogojev za likvidna sredstva na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1);
neobremenjeni lastniški vrednostni papirji, s katerimi se trguje na borzi, ki niso primerni za sredstva stopnje 2B na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1);
fizično blago, s katerim se trguje, vključno z zlatom, razen izvedenih finančnih instrumentov na blago.
Člen 428az
Faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 100 %
Za naslednja sredstva se uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 100 %:
vsa sredstva, obremenjena za preostalo zapadlost enega leta ali več;
vsa sredstva, ki niso navedena v členih 428as do 428ay, vključno s krediti za finančne stranke s preostalo pogodbeno zapadlostjo enega leta ali več, nedonosne izpostavljenosti, postavke, odbite od kapitala, stalna sredstva, lastniški finančni instrumenti, s katerimi se ne trguje na borzi, zadržane obresti, zavarovalna sredstva, vrednostni papirji, pri katerih je prišlo do neplačila.
Za izračun iz prvega pododstavka se uporabljata naslednji pravili:
gibljivo kritje, ki ga institucije prejmejo od svojih nasprotnih strank, se odšteje od poštene vrednosti niza pobotov s pozitivno pošteno vrednostjo, kadar se zavarovanje s premoženjem, prejeto kot gibljivo kritje, na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1) šteje za sredstva stopnje 1, pri čemer so izvzete izjemno visokokakovostne krite obveznice, določene v navedenem delegiranem aktu, ter kadar so institucije pravno upravičene in operativno sposobne ponovno uporabiti navedeno zavarovanje s premoženjem;
vse gibljivo kritje, ki ga institucije dajo svojim nasprotnim strankam, se odšteje od poštene vrednosti niza pobotov z negativno pošteno vrednostjo.“;
del 7 se nadomesti z naslednjim:
„DEL 7
FINANČNI VZVOD
Člen 429
Izračun količnika finančnega vzvoda
Institucije izračunajo količnik finančnega vzvoda na zadnji referenčni datum poročanja.
Za namene odstavka 2 je mera skupne izpostavljenosti vsota vrednosti izpostavljenosti:
sredstev, razen pogodb o izvedenih finančnih instrumentih iz Priloge II, kreditnih izvedenih finančnih instrumentov in pozicij iz člena 429e, izračunanih v skladu s členom 429b(1);
pogodb o izvedenih finančnih instrumentih iz Priloge II in kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, vključno z zunajbilančnimi pogodbami in kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, izračunanih v skladu s členoma 429c in 429d;
pribitkov za kreditno tveganje nasprotne stranke v zvezi s posli financiranja z vrednostnimi papirji, vključno z zunajbilančnimi, izračunanih v skladu s členom 429e;
zunajbilančnih postavk, razen pogodb o izvedenih finančnih instrumentih iz Priloge II, kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, poslov financiranja z vrednostnimi papirji in pozicij iz členov 429d in 429g, izračunanih v skladu s členom 429f;
običajnih nakupov ali prodaj, ki čakajo na poravnavo, izračunanih v skladu s členom 429g.
Institucije posle z dolgim rokom poravnave obravnavajo v skladu s točkami (a) do (d) prvega pododstavka, kakor je ustrezno.
Institucije lahko zmanjšajo vrednosti izpostavljenosti iz točk (a) in (d) prvega pododstavka za ustrezen znesek splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja za bilančne in zunajbilančne postavke ob upoštevanju spodnjega praga 0, kadar je bil na podlagi popravkov zaradi kreditnega tveganja zmanjšan temeljni kapital.
Z odstopanjem od točke (d) odstavka 4 se uporabljajo naslednje določbe:
zunajbilančna postavka v skladu s točko (d) odstavka 4, ki se v skladu z veljavnim računovodskim okvirom obravnava kot izvedeni finančni instrument, se obravnava kot je določeno v točki (b) navedenega odstavka;
kadar stranka institucije, ki deluje kot klirinški član, sklene posel z izvedenimi finančnimi instrumenti neposredno s CNS in institucija jamči za uspešnost trgovalnih izpostavljenosti svoje stranke do CNS, ki izhajajo iz zadevnega posla, institucija svojo izpostavljenost, ki izhaja iz jamstva v skladu s točko (b) odstavka 4, izračuna, kot da je navedena institucija sklenila posel neposredno s stranko, tudi kar zadeva prejetje ali zagotovitev gibljivega kritja v obliki denarnih sredstev.
Obravnava iz točke (b) prvega pododstavka se uporablja tudi za institucijo, ki ima vlogo stranke višjega nivoja, ki jamči za uspešnost trgovalnih izpostavljenosti svoje stranke.
Za namene točke (b) prvega pododstavka in drugega pododstavka tega odstavka lahko institucije povezani subjekt štejejo za stranko samo, kadar zadevni subjekt ne spada v obseg regulativne konsolidacije na ravni, na kateri se uporablja zahteva iz točke (d) člena 92(3).
Razen če ni v tem delu izrecno drugače določeno, institucije izračunajo mero skupne izpostavljenosti v skladu z naslednjima načeloma:
zavarovanja s stvarnim ali finančnim premoženjem, jamstva ali sredstva, kupljena za zmanjšanje kreditnih tveganj, se ne uporabijo za zmanjšanje mere skupne izpostavljenosti;
sredstva se ne pobotajo z obveznostmi.
Z odstopanjem od točke (b) odstavka 7 lahko institucije zmanjšajo vrednost izpostavljenosti kredita za predfinanciranje ali vmesnega kredita, in sicer s pozitivnim stanjem na varčevalnem računu dolžnika, ki mu je bil odobren kredit, in v mero skupne izpostavljenosti vključijo le tako dobljeni znesek, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
odobritev kredita je odvisna od odprtja varčevalnega računa pri instituciji, ki odobri kredit, pri čemer tako kredit kot varčevalni račun ureja enaka sektorska zakonodaja;
v celotnem času trajanja kredita dolžnik z varčevalnega računa ne more dvigniti ne delnega ne celotnega zneska;
institucija lahko v primerih, ki jih ureja sektorska zakonodaja iz točke (a), vključno s primerom dolžnikovega neplačevanja ali insolvenčnosti, brezpogojno in nepreklicno uporabi znesek na varčevalnem računu za poravnavo vseh terjatev, ki izvirajo iz kreditne pogodbe.
‚Kredit za predfinanciranje‘ ali ‚vmesni kredit‘ pomeni kredit, ki se kreditojemalcu odobri za omejeno obdobje, da lahko premosti finančne vrzeli, dokler se mu v skladu z merili iz sektorske zakonodaje, ki ureja te posle, ne odobri končni kredit.
Člen 429a
Izpostavljenosti, izključene iz mere skupne izpostavljenosti
Z odstopanjem od člena 429(4) lahko institucija iz svoje mere skupne izpostavljenosti izključi katero koli od naslednjih izpostavljenosti:
zneske, ki se odbijejo od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s točko (d) člena 36(1);
sredstva, ki se odbijejo pri izračunu mere kapitala iz člena 429(3);
izpostavljenosti, ki se jim v skladu s členom 113(6) ali (7) dodeli utež tveganja 0 %;
kadar je institucija javna razvojna kreditna institucija, izpostavljenosti, ki izhajajo iz sredstev, ki predstavljajo terjatve do enote centralne, regionalne ali lokalne ravni ali subjektov javnega sektorja v zvezi z naložbami javnega sektorja in promocijskimi krediti;
kadar institucija ni javna razvojna kreditna institucija, dele izpostavljenosti, ki izhajajo iz promocijskih kreditov, ki se prenesejo na druge kreditne institucije;
zajamčene dele izpostavljenosti, ki izhajajo iz izvoznih kreditov in izpolnjujejo oba naslednja pogoja:
jamstvo zagotovi primerni dajalec osebnega kreditnega zavarovanja v skladu s členoma 201 in 202, med drugim tudi izvozne agencije ali enote centralne ravni države;
za zavarovani del izpostavljenosti se v skladu s členom 114(2) ali (4) ali členom 116(4) uporablja utež tveganja 0 %;
kadar je institucija klirinški član KCNS, trgovalne izpostavljenosti te institucije, če se kliring zanje opravi prek navedene KCNS in izpolnjujejo pogoje iz točke (c) člena 306(1);
kadar je institucija stranka višjega nivoja v okviru večnivojske strukture strank, trgovalne izpostavljenosti do klirinškega člana ali subjekta, ki je v razmerju do te institucije stranka višjega nivoja, če so izpolnjeni pogoji iz člena 305(2) in če institucija svojim strankam ni dolžna povrniti morebitnih izgub v primeru neplačila klirinškega člana ali KCNS;
fiduciarna sredstva, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
v skladu s členom 10 Direktive 86/635/EGS so skladno z nacionalnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli pripoznana v bilanci stanja institucije;
izpolnjujejo merila za nepripoznanje iz mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 9, kakor se uporablja v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002;
izpolnjujejo merila za nekonsolidacijo iz MSRP 10, kakor se uporablja v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002, kadar je to primerno;
izpostavljenosti, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
so izpostavljenosti do subjekta javnega sektorja;
obravnavajo se v skladu s členom 116(4);
izhajajo iz vlog, ki jih je institucija pravno zavezana prenesti na subjekt javnega sektorja iz točke (i) za namene financiranja naložb splošnega interesa;
presežno zavarovanje s premoženjem, vloženo pri tripartitnih agentih, ki ni bilo posojeno;
kadar institucija v okviru veljavnega računovodskega okvira pripozna gibljivo kritje, plačano svoji nasprotni stranki v denarnih sredstvih, kot sredstvo, ki je terjatev, tako sredstvo, če so izpolnjeni pogoji iz točk (a) do (e) člena 429c(3);
listinjene izpostavljenosti iz tradicionalnega listinjenja, ki izpolnjujejo pogoje za prenos pomembnega deleža tveganja iz člena 244(2);
naslednje izpostavljenosti do centralne banke institucije, v zvezi s posli, sklenjenimi po tem, ko je izvzetje začelo veljati, in za katere veljajo pogoji iz odstavkov 5 in 6:
kovanci in bankovci, ki v pristojnosti centralne banke pomenijo uradno valuto,
sredstva, ki predstavljajo terjatve do centralne banke, vključno z rezervami pri centralni banki;
če ima institucija dovoljenje v skladu s členom 16 in točko (a) člena 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014, izpostavljenosti institucije zaradi pomožnih bančnih storitev iz točke (a) oddelka C Priloge k navedeni uredbi, ki so neposredno povezane z osnovnimi ali pomožnimi storitvami iz oddelkov A in B navedene priloge;
če je institucija imenovana v skladu s točko (b) člena 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014, izpostavljenosti institucije zaradi pomožnih bančnih storitev iz točke (a) oddelka C Priloge k navedeni uredbi, ki so neposredno povezane z osnovnimi ali pomožnimi storitvami centralne depotne družbe, ki ima dovoljenje v skladu s členom 16 navedene uredbe, iz oddelkov A in B navedene priloge.
Institucije za namene točke (m) prvega pododstavka v mero skupne izpostavljenosti vključijo kakršno koli zadržano izpostavljenost.
Za namene točk (d) in (e) odstavka 1 ‚javna razvojna kreditna institucija‘ pomeni kreditno institucijo, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:
ustanovila jo je enota centralne, regionalne ali lokalne ravni države članice;
njena dejavnost je omejena na napredek glede določenih ciljev finančne, socialne ali gospodarske javne politike v skladu z zakoni in določbami, ki urejajo to institucijo, vključno z določbami statuta, na nekonkurenčni osnovi;
njen cilj ni povečanje dobička ali tržnega deleža;
v skladu s pravili državne pomoči Unije mora enota centralne, regionalne ali lokalne ravni države zagotoviti preživetje kreditne institucije ali posredno ali neposredno zajamčiti najmanj 90 % kapitalskih zahtev, zahtev glede virov financiranja ali odobrenih promocijskih kreditov kreditne institucije;
ne sprejema kritih vlog, kakor so opredeljene v točki (5) člena 2(1) Direktive 2014/49/EU ali v nacionalni zakonodaji, ki izvaja navedeno direktivo, ki bi se lahko razvrstile kot vezane vloge z določenim odpovednim rokom ali varčevalne vloge potrošnikov v smislu točke (a) člena 3 Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( *13 ).
Za namene točke (b) prvega pododstavka lahko cilji javne politike vključujejo določbe o financiranju za promocijske ali razvojne namene za specifične gospodarske sektorje ali geografska območja zadevne države članice.
Za namene točk (d) in (e) odstavka 1 in brez poseganja v pravila Unije za državne pomoči ter z njim povezane obveznosti držav članic lahko pristojni organi na zahtevo institucije organizacijsko, strukturno in finančno neodvisno ter samostojno enoto te institucije obravnavajo kot javno razvojno kreditno institucijo, če ta enota izpolnjuje vse pogoje iz prvega pododstavka in če taka obravnava ne vpliva na učinkovitost nadzora te institucije. Pristojni organi nemudoma uradno obvestijo Komisijo in EBA, če se odločijo, da bodo za namene tega pododstavka enoto institucije obravnavali kot javno razvojno kreditno institucijo. Pristojni organ vsako leto pregleda tako odločitev.
Institucije lahko izključijo izpostavljenosti, navedene v točki (n) odstavka 1, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
pristojni organ institucije je po posvetovanju z ustrezno centralno banko ugotovil in javno izjavil, da obstajajo izredne okoliščine, ki upravičujejo izključitev, da bi se tako olajšalo izvajanje monetarnih politik;
izvzetje je odobreno za omejeno obdobje, ki ni daljše od enega leta.
Izpostavljenosti, ki se izključijo v skladu s točko (n) odstavka 1, izpolnjujejo oba naslednja pogoja:
denominirane so v isti valuti kot vloge, ki jih sprejema zadevna institucija;
njihova povprečna zapadlost ne presega znatno povprečne zapadlosti vlog, ki jih sprejema zadevna institucija.
Če institucija, z odstopanjem od točke (d) člena 92(1), izključi izpostavljenosti iz točke (n) odstavka 1 tega člena, vedno izpolnjuje naslednjo zahtevo glede prilagojenega količnika finančnega vzvoda za obdobje trajanja izključitve:
pri čemer je:
aLR |
= |
prilagojeni količnik finančnega vzvoda; |
EMLR |
= |
mera skupne izpostavljenosti institucije, kot je opredeljena v členu 429(4), vključno z izpostavljenostmi, izključenimi v skladu s točko (n) odstavka 1 tega člena; in |
CB |
= |
znesek izpostavljenosti, izključenih v skladu s točko (n) odstavka 1 tega člena. |
Člen 429b
Izračun vrednosti izpostavljenosti sredstev
Institucije izračunajo vrednost izpostavljenosti sredstev, razen pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, navedenih v Prilogi II, kreditnih izvedenih finančnih instrumentov in pozicij iz člena 429e, v skladu z naslednjima načeloma:
vrednost izpostavljenosti sredstev pomeni vrednost izpostavljenosti, kot je opredeljena v prvem stavku člena 111(1);
posli financiranja z vrednostnimi papirji se ne pobotajo.
Dogovor o združevanju denarnih sredstev, ki ga ponuja institucija, ne krši pogoja iz točke (b) člena 429(7) samo, če dogovor izpolnjuje oba naslednja pogoja:
institucija, ki ponuja dogovor o združevanju denarnih sredstev, pozitivna in negativna stanja več posamičnih računov subjektov skupine, ki so vključeni v dogovor (‚izvirni računi‘), prenese na ločen, enoten račun in tako stanje izvirnih računov nastavi na nič;
institucija ukrepe iz točke (a) tega pododstavka izvaja vsak dan.
Za namene tega odstavka in odstavka 3dogovor o združevanju denarnih sredstev pomeni dogovor, po katerem se pozitivna in negativna stanja več posamičnih računov združijo za namen upravljanja denarnih sredstev ali likvidnosti.
Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena dogovor o združevanju denarnih sredstev, ki ne izpolnjuje pogoja iz točke (b) navedenega odstavka, vendar izpolnjuje pogoj iz točke (a) navedenega odstavka, ne krši pogoja iz točke (b) člena 429(7), če dogovor izpolnjuje vse naslednje pogoje:
institucija ima v vsakem trenutku pravno izvršljivo pravico pobotati stanja izvirnih računov s prenosom na enotni račun;
ni neusklajenosti zapadlosti med stanji izvirnih računov;
institucija zaračunava ali plačuje obresti na podlagi skupnega stanja izvirnih računov;
pristojni organ institucije meni, da je pogostost prenosa stanj vseh izvirnih računov ustrezna za to, da se lahko v mero skupne izpostavljenosti vključi samo skupno stanje dogovora o združevanju denarnih sredstev.
Z odstopanjem od točke (b) odstavka 1 lahko institucije izračunajo vrednost izpostavljenosti denarnih terjatev in denarnih obveznosti iz naslova poslov financiranja z vrednostnimi papirji z isto nasprotno stranko na neto podlagi samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
posli imajo enak izrecno določen končni datum poravnave;
pravica do pobota zneska, ki se dolguje nasprotni stranki, z zneskom, ki ga nasprotna stranka dolguje, je pravno izvršljiva v običajnem okviru poslovanja ter v primeru neplačila, insolventnosti in stečaja;
nasprotne stranke nameravajo poravnati na neto podlagi ali izvesti hkratno poravnavo ali pa se za posle uporabi mehanizem poravnave, ki predstavlja funkcionalni ekvivalent neto poravnave.
Za namene točke (c) odstavka 4 lahko institucije štejejo, da mehanizem poravnave predstavlja funkcionalni ekvivalent neto poravnave samo, kadar je na datum poravnave neto rezultat denarnih tokov poslov v okviru navedenega mehanizma enak enemu samemu neto znesku v okviru neto poravnave in so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
posli se poravnajo prek istega sistema poravnave ali sistemov poravnave, ki uporabljajo skupno infrastrukturo za poravnavo;
ureditve poravnave so podprte z denarnimi sredstvi ali meddnevnimi kreditnimi produkti, katerih namen je zagotoviti, da se poravnave poslov izvedejo do konca delovnega dne;
morebitna vprašanja v zvezi s stranjo vrednostnih papirjev v poslih financiranja z vrednostnimi papirji ne ovirajo zaključka neto poravnave denarnih terjatev in obveznosti.
Pogoj iz točke (c) prvega pododstavka je izpolnjen le, če bi lahko neizvršitev katerega koli posla financiranja z vrednostnimi papirji v mehanizmu poravnave odložila poravnavo samo ujemajoče denarne strani tega posla ali ustvarila obveznost do mehanizma poravnave, ki jo podpira povezani kreditni produkt.
Kadar je stran vrednostnih papirjev posla financiranja z vrednostnimi papirji v mehanizmu za poravnavo na koncu obdobja za poravnavo v mehanizmu neizvršena, institucije izločijo zadevni posel in z njim povezano denarno stran iz niza pobotov in ju obravnavajo na bruto osnovi.
Člen 429c
Izračun vrednosti izpostavljenosti izvedenih finančnih instrumentov
Institucije lahko pri izračunu vrednosti izpostavljenosti upoštevajo učinke pogodb o novaciji in drugih pogodb o pobotu v skladu s členom 295. Institucije ne upoštevajo pobota med različnimi kategorijami produktov, vendar lahko izvajajo pobot znotraj kategorije produktov iz točke (25)(c) člena 272 in pobotajo kreditne izvedene finančne instrumente, kadar zanje velja pogodba o pobotu med različnimi kategorijami produktov iz točke (c) člena 295.
Institucije v mero skupne izpostavljenosti vključijo prodane opcije, tudi če se njihova vrednost izpostavljenosti lahko nastavi na nič v skladu z obravnavo iz člena 274(5).
Za namene odstavka 1 tega člena lahko institucije, ki računajo nadomestitvene stroške pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v skladu s členom 275, pripoznajo samo zavarovanje s premoženjem v obliki denarnih sredstev, ki ga od svojih nasprotnih strank prejmejo kot gibljivo kritje iz člena 275, kadar v okviru veljavnega računovodskega okvira gibljivo kritje še ni bilo pripoznano kot zmanjšanje vrednosti izpostavljenosti in kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
za posle brez kliringa prek KCNS se denarna sredstva, ki jih prejme nasprotna stranka prejemnica, ne ločijo;
gibljivo kritje se izračuna in izmenja najmanj enkrat dnevno na podlagi vrednotenja pozicij v izvedenih finančnih instrumentih po tekočih tržnih cenah;
prejeto gibljivo kritje je v valuti, ki je določena v pogodbi o izvedenih finančnih instrumentih, veljavni okvirni pogodbi o pobotu, prilogi o kreditni podpori h kvalificirani okvirni pogodbi o pobotu ali v kateri koli pogodbi o pobotu s KCNS;
prejeto gibljivo kritje je celotni znesek, ki bi bil potreben za poravnavo izpostavljenosti pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu po tekočih tržnih cenah, pri čemer je treba upoštevati prag in najnižje zneske prenosa, ki se uporabljajo za nasprotno stranko;
pogodba o izvedenih finančnih instrumentih in gibljivo kritje med institucijo in nasprotno stranko te pogodbe sta zajeta v eni sami pogodbi o pobotu, ki jo institucija lahko obravnava kot dejavnik, ki zmanjšuje tveganje, v skladu s členom 295.
Kadar institucija nasprotni stranki zagotovi zavarovanje z denarnimi sredstvi in to zavarovanje izpolnjuje pogoje iz točk (a) do (e) prvega pododstavka, institucija to zavarovanje šteje kot gibljivo kritje, dano tej nasprotni stranki, in ga vključi v izračun nadomestitvenih stroškov.
Za namene točke (b) prvega pododstavka se šteje, da institucija izpolnjuje pogoj iz navedene točke, kadar se gibljivo kritje izmenja zjutraj naslednjega trgovalnega dne po trgovalnem dnevu, ko je bila dogovorjena pogodba o izvedenih finančnih instrumentih, pod pogojem, da izmenjava temelji na vrednosti pogodbe ob koncu trgovalnega dne, ko je bila pogodba dogovorjena.
Za namene točke (d) prvega pododstavka lahko institucije v primeru spora glede kritja pripoznajo znesek nespornega zavarovanja s premoženjem, ki je bilo izmenjano.
Kadar institucije uporabljajo eno od metod iz prvega pododstavka, mere skupne izpostavljenosti ne zmanjšajo za znesek prejetega kritja.
Člen 429d
Dodatne določbe za izračun vrednosti izpostavljenosti prodanih kreditnih izvedenih finančnih instrumentov
Institucije izračunajo efektivni hipotetični znesek prodanih kreditnih izvedenih finančnih instrumentov s prilagoditvijo hipotetičnega zneska zadevnih izvedenih finančnih instrumentov, ki odraža dejansko izpostavljenost pogodb, ki jim struktura posla daje finančni vzvod ali jih kako drugače izboljšuje.
Institucije lahko v celoti ali deloma zmanjšajo vrednost izpostavljenosti, izračunano v skladu z odstavkom 2, za efektivni hipotetični znesek kupljenih kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
preostala zapadlost kupljenega kreditnega izvedenega finančnega instrumenta je enaka ali večja od preostale zapadlosti prodanega kreditnega izvedenega finančnega instrumenta;
za kupljeni kreditni izvedeni finančni instrument sicer veljajo enako ali bolj konservativni bistveni pogoji kot za ustrezni prodani kreditni izvedeni finančni instrument;
kupljeni kreditni izvedeni finančni instrument se ne kupi od nasprotne stranke, ki bi institucijo izpostavila posebnemu tveganju neugodnih gibanj, kot je opredeljeno v točki (b) člena 291(1);
kadar se efektivni hipotetični znesek prodanega kreditnega izvedenega finančnega instrumenta zmanjša za vse negativne spremembe poštene vrednosti, vključene v temeljni kapital institucije, se efektivni hipotetični znesek kupljenega kreditnega izvedenega finančnega instrumenta zmanjša za vse pozitivne spremembe poštene vrednosti, ki so bile vključene v temeljni kapital;
kupljeni kreditni izvedeni finančni instrument ni vključen v posel, za katerega je kliring opravila institucija v imenu stranke ali institucija v vlogi stranke višjega nivoja v okviru večnivojske strukture strank in za katerega je efektivni hipotetični znesek v zvezi z ustreznim prodanim kreditnim izvedenim finančnim instrumentom izključen iz mere skupne izpostavljenosti v skladu s točko (g) ali (h) prvega pododstavka člena 429a(1), kot je ustrezno.
Za namene izračuna potencialne prihodnje izpostavljenosti v skladu s členom 429c(1) lahko institucije iz niza pobotov izključijo del prodanega kreditnega izvedenega finančnega instrumenta, ki se ne pobota v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka in katerega efektivni hipotetični znesek je vključen v mero skupne izpostavljenosti.
Člen 429e
Pribitek za kreditno tveganje nasprotne stranke pri poslih financiranja z vrednostnimi papirji
Institucije za posle z nasprotno stranko, za katere ni sklenjena okvirna pogodba o pobotu, ki izpolnjuje pogoje iz člena 206, pribitek izračunajo na ravni posameznega posla v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer je:
|
= |
pribitek; |
i |
= |
indeks, ki označuje posel; |
Ei |
= |
poštena vrednost vrednostnih papirjev ali denarnih sredstev, ki se posodijo nasprotni stranki v okviru posla i; in |
Ci |
= |
poštena vrednost vrednostnih papirjev ali denarnih sredstev, prejetih od nasprotne stranke v okviru posla i. |
na nič, če so Ei denarna sredstva, posojena nasprotni stranki, s tem povezane denarne terjatve pa niso primerne za pobot iz člena 429b(4).
Institucije za posle z nasprotno stranko, za katere je sklenjena okvirna pogodba o pobotu, ki izpolnjuje pogoje iz člena 206, pribitek izračunajo na ravni posamezne pogodbe v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer je:
|
= |
pribitek; |
i |
= |
indeks, ki označuje pogodbo o pobotu; |
Ei |
= |
poštena vrednost vrednostnih papirjev ali denarnih sredstev, ki se posodijo nasprotni stranki za posle, za katere je sklenjena okvirna pogodba o pobotu i; in |
Ci |
= |
poštena vrednost vrednostnih papirjev ali denarnih sredstev, prejetih od nasprotne stranke, s katero je sklenjena okvirna pogodba o pobotu i. |
Kadar ima institucija vlogo agenta med dvema strankama v poslu financiranja z vrednostnimi papirji, vključno z zunajbilančnimi posli, se za izračun mere skupne izpostavljenosti institucije uporabljajo naslednje določbe:
kadar institucija zagotovi odškodnino ali jamstvo eni od strank v poslu financiranja z vrednostnimi papirji in sta odškodnina ali jamstvo omejena na morebitno razliko med vrednostjo vrednostnega papirja ali denarnih sredstev, ki jih je posodila stranka, in vrednostjo zavarovanja s premoženjem, ki ga je zagotovil kreditojemalec, institucija v mero skupne izpostavljenosti vključi samo pribitek, izračunan v skladu z odstavkom 2 ali 3, kot je primerno;
kadar institucija ne zagotovi odškodnine ali jamstva nobeni od udeleženih strank, se posel ne vključi v mero skupne izpostavljenosti;
kadar je institucija ekonomsko izpostavljena vrednostnemu papirju kot osnovnemu instrumentu ali denarnim sredstvom v poslu v znesku, ki presega izpostavljenost, ki jo zajema pribitek, v mero skupne izpostavljenosti vključi tudi celotni znesek vrednostnega papirja ali denarnih sredstev, katerim je izpostavljena;
kadar institucija, ki deluje kot agent, zagotovi odškodnino ali jamstvo obema strankama, vključenima v posel financiranja z vrednostnimi papirji, institucija izračuna svojo mero skupne izpostavljenosti v skladu s točkami (a), (b) in (c), in sicer ločeno za vsako stranko, udeleženo v poslu.
Člen 429f
Izračun vrednosti izpostavljenosti zunajbilančnih postavk
Če se prevzeta obveznost nanaša na povečanje druge prevzete obveznosti, se uporabi člen 166(9).
Člen 429g
Izračun vrednosti izpostavljenosti običajnih nakupov in prodaj, ki čakajo na poravnavo
Institucije lahko pobotajo celotno nominalno vrednost prevzetih obveznosti za plačilo, povezanih z običajnimi nakupi, s celotno nominalno vrednostjo denarnih terjatev, povezanih z običajnimi prodajami, ki čakajo na poravnavo, samo če sta izpolnjena naslednja pogoja:
tako običajni nakupi kot prodaje se poravnajo po načelu dostave proti plačilu;
kupljena in prodana finančna sredstva, ki so povezana z denarnimi terjatvami in denarnimi obveznostmi, se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in se vključijo v trgovalno knjigo institucije.
za členom 429g se vstavi naslednji del:
„DEL 7A
ZAHTEVE GLEDE POROČANJA
Člen 430
Poročanje o bonitetnih zahtevah in finančnih informacijah
Institucije poročajo svojim pristojnim organom o:
kapitalskih zahtevah, vključno s količnikom finančnega vzvoda, iz člena 92 in dela 7;
zahtevah iz členov 92a in 92b, za institucije, na katere se te zahteve nanašajo;
velikih izpostavljenostih iz člena 394;
likvidnostnih zahtevah iz člena 415;
zbirnih podatkih za vsak nacionalni nepremičninski trg iz člena 430a(1);
zahtevah in usmeritvah iz Direktive 2013/36/EU, ki so predmet standardiziranega poročanja, razen dodatnih zahtev glede poročanja v skladu s točko (j) člena 104(1) navedene direktive;
ravni obremenitve sredstev, vključno z razčlenitvijo po vrstah obremenitve sredstev, kot so pogodbe o začasni prodaji, posojanje vrednostnih papirjev, listinjene izpostavljenosti ali krediti.
Za institucije, ki so izvzete v skladu s členom 6(5), ne velja zahteva glede poročanja o količniku finančnega vzvoda iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka na posamični podlagi.
Institucije poleg poročanja o bonitetnih zahtevah iz odstavka 1 tega člena svojim pristojnim organom poročajo finančne informacije, kadar so institucije eno od naslednjega:
institucija, za katero velja člen 4 Uredbe (ES) št. 1606/2002;
kreditna institucija, ki pripravi svoje konsolidirane računovodske izkaze v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi na podlagi točke (b) člena 5 Uredbe (ES) št. 1606/2002.
Nobena nova zahteva glede poročanja, določena v takšnih izvedbenih tehničnih standardih, se ne uporablja prej kot šest mesecev po datumu njihovega začetka veljavnosti.
Za namene odstavka 2 osnutki izvedbenih tehničnih standardov določajo, o katerih sestavinah količnika finančnega vzvoda se poroča z uporabo vrednosti ob koncu dneva ali vrednosti ob koncu meseca. EBA za te namene upošteva:
kako dovzetna je sestavina za znatna začasna zmanjšanja obsega transakcij, zaradi česar bi lahko bilo na referenčni datum poročanja podcenjeno tveganje prevelikega finančnega vzvoda;
razvoj in ugotovitve na mednarodni ravni.
EBA Komisiji predloži osnutke izvedbenih tehničnih standardov iz tega odstavka do 28. junija 2021, razen v zvezi z naslednjim:
količnikom finančnega vzvoda, ki se predloži do 28. junija 2020;
obveznostmi iz členov 92a in 92b, ki se predloži do 28. junija 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
EBA oceni stroške in koristi zahtev glede poročanja iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 680/2014 ( *14 ) v skladu s tem odstavkom ter svoje ugotovitve sporoči Komisiji do 28. junija 2020. Navedena ocena se opravi zlasti v povezavi z majhnimi in nekompleksnimi institucijami. Za te namene se v poročilu:
razvrsti institucije v kategorije glede na njihovo velikost, zapletenost ter naravo in stopnjo tveganja njihovih dejavnosti;
izračunajo stroški poročanja za vsako kategorijo institucij v zadevnem obdobju zaradi izpolnjevanja zahtev glede poročanja iz Izvedbene uredbe (EU) št. 680/2014, ob upoštevanju naslednjih načel:
stroški poročanja se izračunajo kot razmerje med stroški poročanja in celotnimi stroški institucije v zadevnem obdobju;
stroški poročanja zajemajo vse odhodke, ki so povezani z uvedbo sistemov poročanja in njihovim rednim delovanjem, vključno z odhodki za zaposlene, sisteme IT ter pravne, računovodske, revizijske in svetovalne storitve;
zadevno obdobje se nanaša na vsako enoletno obdobje, v katerem so institucije imele stroške poročanja zaradi priprave na uvedbo zahtev glede poročanja, določenih v Izvedbeni uredbi (EU) št. 680/2014, in zaradi nadaljevanja rednega delovanja sistemov poročanja;
oceni, ali so bili stroški poročanja za vsako kategorijo institucij sorazmerni glede na koristi, ki jih prinašajo zahteve glede poročanja za namene bonitetnega nadzora;
oceni učinke zmanjšanja zahtev glede poročanja na stroške in učinkovitost nadzora ter
priporoči, kako zmanjšati zahteve glede poročanja vsaj za majhne in nekompleksne institucije, za ta namen pa si EBA prizadeva doseči znižanje pričakovanih povprečnih stroškov vsaj za 10 %, po možnosti pa za 20 %. EBA oceni zlasti, ali:
bi bilo zahteve glede poročanja iz točke (g) odstavka 1 mogoče opustiti za majhne in nekompleksne institucije, če je bila obremenitev sredstev nižja od določenega praga;
bi bilo za majhne in nekompleksne institucije mogoče zmanjšati pogostost poročanja, ki se zahteva v skladu s točkami (a), (c) in (g) odstavka 1.
EBA temu poročilu priloži osnutke izvedbenih tehničnih standardov iz odstavka 7.
Pristojni organi se z EBA posvetujejo o tem, ali bi morale institucije, razen tistih iz odstavkov 3 in 4, poročati o finančnih informacijah na konsolidirani podlagi v skladu z odstavkom 3, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
zadevne institucije še ne poročajo na konsolidirani podlagi;
za zadevne institucije velja računovodski okvir v skladu z Direktivo 86/635/EGS;
finančno poročanje je potrebno za celovit pregled nad profilom tveganosti dejavnosti navedenih institucij in nad sistemskimi tveganji, ki jih predstavljajo za finančni sektor ali realno gospodarstvo, v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010.
EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi določi obrazce in predloge, ki jih institucije iz prvega pododstavka uporabljajo za namene, določene v tem pododstavku.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Pristojni organi, organi za reševanje in imenovani organi si vedno, kadar je to mogoče, izmenjujejo podatke, da zmanjšajo zahteve glede poročanja. Uporabljajo se določbe o izmenjavi informacij in poklicni skrivnosti iz oddelka II poglavja 1 naslova VII Direktive 2013/36/EU.
Člen 430a
Posebne obveznosti poročanja
Institucije svojim pristojnim organom letno poročajo o naslednjih zbirnih podatkih za vsak nacionalni nepremičninski trg, ki so mu izpostavljene:
izgubah iz naslova izpostavljenosti, pri katerih institucija prizna zavarovanje s stanovanjsko nepremičnino do višine nižjega izmed zneska zavarovanja in 80 % tržne vrednosti ali 80 % hipotekarne kreditne vrednosti, razen če je v členu 124(2) določeno drugače;
skupnih izgubah iz naslova izpostavljenosti, pri katerih institucija prizna zavarovanje s stanovanjsko nepremičnino v delu izpostavljenosti, ki se obravnava kot v celoti zavarovan s stanovanjsko nepremičnino v skladu s členom 124(1);
vrednosti izpostavljenosti iz naslova vseh neporavnanih izpostavljenosti, pri katerih institucija prizna zavarovanje s stanovanjsko nepremičnino, ki je omejena na tisti del, ki se obravnava kot v celoti zavarovan s stanovanjsko nepremičnino v skladu s členom 124(1);
izgubah iz naslova izpostavljenosti, pri katerih institucija prizna zavarovanje s poslovno nepremičnino do višine nižjega izmed zneska zavarovanja in 50 % tržne vrednosti ali 60 % hipotekarne kreditne vrednosti, razen če je v členu 124(2) določeno drugače;
skupnih izgubah iz naslova izpostavljenosti, pri katerih institucija prizna zavarovanje s poslovno nepremičnino v delu izpostavljenosti, ki se obravnava kot v celoti zavarovan s poslovno nepremičnino v skladu s členom 124(1);
vrednosti izpostavljenosti iz naslova vseh neporavnanih izpostavljenosti, pri katerih institucija prizna zavarovanje s poslovno nepremičnino, ki je omejena na tisti del, ki se obravnava kot v celoti zavarovan s poslovno nepremičnino v skladu s členom 124(1).
Člen 430b
Posebne zahteve glede poročanja za tržno tveganje
Nobena nova zahteva glede poročanja, določena v takšnih izvedbenih tehničnih standardih, se ne uporablja prej kot šest mesecev po datumu njihovega začetka veljavnosti.
EBA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 30. junija 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 430c
Poročilo o izvedljivosti integriranega sistema poročanja
EBA pri pripravi poročila o izvedljivosti sodeluje s pristojnimi organi in organi, pristojnimi za sisteme jamstva za vloge in za reševanje, ter zlasti z ESCB. Poročilo upošteva predhodno delo ESCB glede integriranih zbirk podatkov in temelji na analizi skupnih stroškov in koristi, ki vključuje vsaj:
pregled količine in obsega trenutnih podatkov, ki so jih zbrali pristojni organi v svoji jurisdikciji, ter njihovega vira in razdrobljenosti;
vzpostavitev enotnega slovarja podatkov, ki se bodo zbirali, z namenom povečati konvergenco zahtev glede poročanja, ki se nanašajo na redne obveznosti poročanja, in izogibanju nepotrebnim zahtevam po podatkih;
ustanovitev skupnega odbora, v katerega bosta vključena vsaj EBA in ESCB, za razvoj in izvajanje integriranega sistema poročanja;
izvedljivost in možna oblika osrednje točke za zbiranje podatkov za integriran sistem poročanja, vključno z zahtevami po zagotavljanju stroge zaupnosti zbranih podatkov, stroge avtentikacije in upravljanja pravic dostopa do sistema ter kibernetske varnosti, ki:
vsebuje centralni register podatkov z vsemi statističnimi podatki, podatki v zvezi z reševanjem in bonitetnimi podatki, s potrebno razdrobljenostjo in pogostostjo za posamezno institucijo, ki je posodobljen v potrebnih intervalih;
je kontaktna točka za pristojne organe, kjer prejemajo, obdelujejo in združujejo vse zahteve po podatkih, kjer so lahko zahteve povezane z ustreznimi že zbranimi sporočenimi podatki, in ki pristojnim organom omogoči hiter dostop do zahtevanih informacij;
zagotavlja dodatno podporo pristojnim organom za prenos podatkovnih zahtev do institucij ter vnaša zahtevane podatke v centralni register podatkov;
usklajuje izmenjavo informacij in podatkov med pristojnimi organi ter
upošteva postopke in procese pristojnih organov ter jih vključuje v standardizirani sistem.
del 8 se nadomesti z naslednjim:
„DEL 8
RAZKRITJE S STRANI INSTITUCIJ
NASLOV I
SPLOŠNA NAČELA
Člen 431
Zahteve in politike glede razkritja
Informacije, ki jih je treba razkriti v skladu s tem delom, so predmet enake ravni internega preverjanja, kot se uporablja za poslovno poročilo, ki je vključeno v finančno poročilo institucije.
Institucije imajo vzpostavljene tudi politike za preverjanje, ali njihova razkritja udeležencem na trgu celovito prikazujejo njihov profil tveganosti. Kadar institucije ugotovijo, da razkritja, ki jih zahteva ta del, udeležencem na trgu profila tveganosti ne prikazujejo celovito, javno razkrijejo dodatne informacije poleg tistih, ki jih je treba razkriti v skladu s tem delom. Vendar pa institucije razkrijejo samo informacije, ki so pomembne, in ne informacij, ki so poslovna skrivnost, ali zaupne informacije iz člena 432.
Člen 432
Nepomembne informacije, informacije, ki so poslovna skrivnost, ali zaupne informacije
Šteje se, da so informacije iz razkritij pomembne, kadar bi lahko njihova opustitev ali napačna navedba spremenila ali vplivala na oceno ali odločitev uporabnika, ki te informacije uporablja za sprejemanje ekonomskih odločitev.
EBA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 izda smernice o tem, kako morajo institucije uporabljati pojem pomembnosti v zvezi z zahtevami glede razkritja iz naslovov II in III.
Informacije se štejejo za poslovno skrivnost institucij, kadar bi njihovo razkritje javnosti oslabilo konkurenčni položaj institucije. Informacije, ki so poslovna skrivnost, lahko vključujejo informacije o produktih ali sistemih, zaradi katerih bi se zmanjšale vrednosti naložb institucije v te produkte in sisteme.
Informacije se štejejo za zaupne, kadar morajo institucije zaradi strank ali drugih odnosov z nasprotnimi strankami ohraniti njihovo zaupnost.
EBA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 izda smernice o tem, kako morajo institucije uporabiti načeli poslovne skrivnosti in zaupnosti v zvezi z zahtevami glede razkritja iz naslovov II in III.
Člen 433
Pogostost in obseg razkritij
Institucije objavijo razkritja, zahtevana na podlagi naslovov II in III, na način, določen v členih 433a, 433b in 433c.
Letna razkritja se objavijo na isti dan, kot institucije objavijo svoje računovodske izkaze, ali v najkrajšem možnem času po tem.
Polletna in četrtletna razkritja se objavijo na isti dan, kot institucije objavijo svoja računovodska poročila za ustrezno obdobje, kadar je to ustrezno, ali v najkrajšem možnem času po tem.
Morebitna razlika med datumom objave razkritij, ki se zahtevajo v skladu s tem delom, in ustreznih računovodskih izkazov mora biti razumna in v nobenem primeru ne presega časovnega okvira, ki ga določijo pristojni organi v skladu s členom 106 Direktive 2013/36/EU.
Člen 433a
Razkritja s strani velikih institucij
Velike institucije razkrijejo informacije iz nadaljevanja z naslednjo pogostostjo:
na letni osnovi vse informacije, zahtevane v tem delu;
na polletni osnovi informacije iz:
točke (a) člena 437;
točke (e) člena 438;
točk (e) do (l) člena 439;
člena 440;
točk (c), (e), (f) in (g) člena 442;
točke (e) člena 444;
člena 445;
točk (a) in (b) člena 448(1);
točk (j) do (l) člena 449;
točk (a) in (b) člena 451(1);
člena 451a(3);
točke (g) člena 452;
točk (f) do (j) člena 453;
točk (d), (e) in (g) člena 455;
na četrtletni osnovi informacije iz:
točk (d) in (h) člena 438;
ključnih metrik iz člena 447;
člena 451a(2).
Z odstopanjem od odstavka 1 velike institucije, razen GSPI, ki ne kotirajo na borzi, razkrijejo informacije iz nadaljevanja z naslednjo pogostostjo:
na letni osnovi vse informacije, zahtevane v tem delu;
na polletni osnovi ključne metrike iz člena 447.
Člen 433b
Razkritja s strani majhnih in nekompleksnih institucij
Majhne in nekompleksne institucije razkrijejo informacije iz nadaljevanja z naslednjo pogostostjo:
na letni osnovi informacije iz:
točk (a), (e) in (f) člena 435(1);
točke (d) člena 438;
točk (a) do (d), (h), (i) in (j) člena 450(1);
na polletni osnovi ključne metrike iz člena 447.
Člen 433c
Razkritja s strani drugih institucij
Institucije, za katere se ne uporablja člen 433a ali 433b, razkrijejo informacije iz nadaljevanja z naslednjo pogostostjo:
na letni osnovi vse informacije, zahtevane v tem delu;
na polletni osnovi ključne metrike iz člena 447.
Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena druge institucije, ki ne kotirajo na borzi, razkrijejo na letni osnovi naslednje informacije:
informacije iz točk (a), (e) in (f) člena 435(1);
informacije iz točk (a), (b) in (c) člena 435(2);
informacije iz točke (a) člena 437;
informacije iz točk (c) in (d) člena 438;
ključne metrike iz člena 447;
informacije iz točk (a) do (d) in (h) do (k) člena 450(1).
Člen 434
Način razkritij
Člen 434a
Enotni obrazci za razkritja
EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi določi enotne obrazce za razkritja in ustrezna navodila, v skladu s katerimi se opravijo razkritja, ki se zahtevajo v naslovih II in III.
Ti enotni obrazci vsebujejo dovolj izčrpne in primerljive informacije, da lahko uporabniki ocenijo profil tveganosti institucij in njihovo stopnjo skladnosti z zahtevami, določenimi v delih 1 do 7. Da bi se olajšala primerljivost informacij, se z izvedbenimi tehničnimi standardi poskuša ohraniti skladnost obrazcev za razkritja z mednarodnimi standardi o razkritjih.
Enotni obrazci za razkritja so v tabelarični obliki, kadar je to primerno.
EBA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. junija 2020.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje teh izvedbenih tehničnih standardov v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
NASLOV II
TEHNIČNA MERILA ZA PREGLEDNOST IN RAZKRITJE
Člen 435
Razkritje ciljev in politik upravljanja tveganj
Institucije razkrijejo svoje cilje in politike glede upravljanja tveganj za vsako posamezno vrsto tveganj, vključno s tveganji iz tega naslova. Ta razkritja vključujejo:
strategije in procese za upravljanje teh kategorij tveganj;
strukturo in organizacijo zadevne funkcije upravljanja tveganj, vključno z informacijami o podlagi za njena pooblastila, pristojnosti in odgovornost v skladu z ustanovnimi akti in listinami o upravljanju institucije;
obseg in naravo poročanja o tveganjih in sistemih merjenja;
politike za varovanje pred tveganji in njihovo zmanjševanje ter strategije in procese za spremljanje stalne učinkovitosti varovanj pred tveganji in zmanjševanj tveganj;
izjavo upravljalnega organa o ustreznosti ureditev upravljanja tveganj zadevne institucije, ki zagotavlja, da vzpostavljeni sistemi za upravljanje tveganj ustrezajo profilu in strategiji institucije;
strnjeno izjavo upravljalnega organa o tveganjih, v kateri je kratko in jedrnato opisan celoten profil tveganosti zadevne institucije, povezan s poslovno strategijo; ta izjava vključuje:
ključne kazalnike in podatke, ki zunanjim deležnikom zagotavljajo celosten vpogled v način, kako institucija upravlja tveganja, razkrivajo pa tudi, kako je profil tveganosti institucije povezan z ravnjo sprejemljivega tveganja, ki jo določi upravljalni organ;
informacije o poslih znotraj skupine in poslih s povezanimi strankami, ki bi lahko imeli pomemben vpliv na profil tveganosti konsolidirane skupine.
Institucije razkrijejo naslednje informacije glede ureditev upravljanja:
število direktorskih mest, ki jih zasedajo člani upravljalnega organa;
politiko izbora članov upravljalnega organa ter njihovo dejansko znanje, veščine in izkušnje;
politiko glede raznolikosti pri izboru članov upravljalnega organa, splošne in konkretne cilje te politike ter v kolikšni meri so bili doseženi;
ali je institucija ustanovila ločeno komisijo za tveganja ali ne ter kolikokrat se je komisija za tveganja sestala;
opis toka informacij glede tveganj do upravljalnega organa.
Člen 436
Razkritje področja uporabe
Institucije razkrijejo naslednje informacije v zvezi s področjem uporabe te uredbe:
ime institucije, za katero se uporablja ta uredba;
uskladitev konsolidiranih računovodskih izkazov, pripravljenih v skladu z veljavnim računovodskim okvirom, s konsolidiranimi računovodskimi izkazi, pripravljenimi v skladu z zahtevami glede regulativne konsolidacije na podlagi oddelkov 2 in 3 naslova II dela 1; v tej uskladitvi so opisane razlike med obsegom konsolidacije za računovodske in regulativne namene ter navedeni pravni subjekti, ki spadajo v obseg konsolidacije za regulativne namene, če se ta razlikuje od obsega konsolidacije za računovodske namene; pri navedbi pravnih subjektov, vključenih v obseg konsolidacije za regulativne namene, se opiše metoda regulativne konsolidacije, če se razlikuje od metode računovodske konsolidacije, ter navede, ali so ti pravni subjekti polno ali sorazmerno konsolidirani in ali so deleži v njih odbiti od kapitala;
razčlenitev sredstev in obveznosti konsolidiranih računovodskih izkazov, pripravljenih v skladu z zahtevami za regulativno konsolidacijo na podlagi oddelkov 2 in 3 naslova II dela 1, glede na vrsto tveganja iz tega dela;
uskladitev, v kateri so opredeljeni glavni viri razlik med knjigovodskimi vrednostmi v računovodskih izkazih v skladu z regulativnim obsegom konsolidacije, kot je opredeljen v oddelkih 2 in 3 naslova II dela 1, in zneskom izpostavljenosti, ki se uporablja za regulativne namene; tej uskladitvi se priložijo kvalitativne informacije o zadevnih glavnih virih razlik;
pri izpostavljenostih iz trgovalne knjige in netrgovalne knjige, ki se prilagodijo v skladu s členom 34 in členom 105, razčlenitev zneskov sestavnih elementov prilagoditve preudarnega vrednotenja, ki jo opravi institucija, glede na vrste tveganja, pa tudi vse sestavne elemente, ločeno za pozicije trgovalne knjige in pozicije netrgovalne knjige;
vse trenutne ali predvidene pomembne praktične ali pravne ovire za takojšnji prenos kapitala ali poravnavo obveznosti med nadrejeno osebo in njenimi podrejenimi družbami;
zbirni znesek, za katerega je dejanski kapital nižji od zahtevanega v vseh podrejenih družbah, ki niso vključene v konsolidacijo, in ime ali imena teh podrejenih družb;
kadar je ustrezno, okoliščine, v katerih se uporabi odstopanje iz člena 7 ali metoda individualne konsolidacije iz člena 9.
Člen 437
Razkritja o kapitalu
Institucije razkrijejo naslednje informacije v zvezi s svojim kapitalom:
celovito uskladitev postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, postavk dodatnega temeljnega kapitala, postavk dodatnega kapitala ter filtrov in odbitkov v skladu s členi 32 do 36, 56, 66 in 79, ki se nanašajo na kapital institucije, z bilanco stanja v revidiranih računovodskih izkazih institucije;
opis glavnih značilnosti instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala in instrumentov dodatnega temeljnega kapitala ter instrumentov dodatnega kapitala, ki jih izda institucija;
vsa določila in pogoje za vse instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, instrumente dodatnega temeljnega kapitala in instrumente dodatnega kapitala;
ločeno razkritje narave in zneskov:
vsakega bonitetnega filtra, ki se uporabi v skladu s členi 32 do 35;
postavk, ki se odbijejo v skladu s členi 36, 56 in 66;
postavk, ki se ne odbijejo v skladu s členi 47, 48, 56, 66 in 79;
opis vseh omejitev, ki se uporabljajo za izračun kapitala v skladu s to uredbo, ter instrumentov, bonitetnih filtrov in odbitkov, za katere veljajo te omejitve;
celovito obrazložitev osnove, na kateri so izračunani kapitalski količniki, kadar so ti izračunani z uporabo sestavin kapitala, določenih na drugačni osnovi kot v tej uredbi.
Člen 437a
Razkritja o kapitalu in kvalificiranih obveznostih
Institucije, za katere se uporablja člen 92a ali 92b, razkrijejo naslednje informacije o svojem kapitalu in kvalificiranih obveznostih:
sestavo kapitala in kvalificiranih obveznosti, njihovo zapadlost in njihove glavne značilnosti;
razvrstitev kvalificiranih obveznosti v hierarhiji upnikov;
skupni znesek posameznih izdaj instrumentov kvalificiranih obveznosti iz člena 72b in znesek teh izdaj, ki je vključen v postavke kvalificiranih obveznosti v okviru omejitev, določenih v členu 72b(3) in (4);
skupni znesek izključenih obveznosti iz člena 72a(2).
Člen 438
Razkritje kapitalskih zahtev in zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti
Institucije razkrijejo naslednje informacije v zvezi z izpolnjevanjem zahtev iz člena 92 te uredbe ter zahtev iz člena 73 in točke (a) člena 104(1) Direktive 2013/36/EU:
povzetek pristopa institucije k ocenjevanju ustreznosti njenega notranjega kapitala za podporo obstoječih in prihodnjih dejavnosti;
znesek dodatnih kapitalskih zahtev na podlagi procesa nadzorniškega pregledovanja iz točke (a) člena 104(1) Direktive 2013/36/EU ter njegovo sestavo glede na instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala;
na zahtevo zadevnega pristojnega organa rezultat procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala institucije;
skupni znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti in pripadajoče skupne kapitalske zahteve, določene v skladu s členom 92, ki se razčlenijo po različnih kategorijah tveganja iz dela 3, ter, kjer je ustrezno, pojasnilo učinkov neodbitnih postavk od kapitala zaradi uporabe kapitalskih pragov na izračun kapitala in zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti;
bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti, zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti in s tem povezane pričakovane izgube za vsako kategorijo posebnih kreditnih aranžmajev iz preglednice 1 člena 153(5) ter bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti in zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kategorije izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov iz člena 155(2);
vrednost izpostavljenosti in znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kapitalske instrumente v vsaki zavarovalnici, pozavarovalnici ali zavarovalnem holdingu, ki jih institucije pri izračunu svojih kapitalskih zahtev na posamični, subkonsolidirani in konsolidirani podlagi ne odbijejo od svojega kapitala v skladu s členom 49;
dopolnilne kapitalske zahteve in količnik kapitalske ustreznosti finančnega konglomerata, izračunan v skladu s členom 6 Direktive 2002/87/ES in Prilogo I k navedeni direktivi, kadar se uporabi metoda 1 ali 2 iz navedene priloge;
razlike v zneskih tveganju prilagojenih izpostavljenosti med tekočim obdobjem razkritja in neposredno predhodnim obdobjem razkritja, ki so posledica uporabe notranjih modelov, vključno z opisom ključnih dejavnikov, ki pojasnjujejo te razlike.
Člen 439
Razkritje izpostavljenosti kreditnemu tveganju nasprotne stranke
Institucije razkrijejo naslednje informacije v zvezi s svojo izpostavljenostjo kreditnemu tveganju nasprotne stranke iz poglavja 6 naslova II dela 3:
opis metodologije, uporabljene za določanje notranjega kapitala in kreditnih limitov za kreditne izpostavljenosti nasprotne stranke, vključno z metodami za določanje teh limitov za izpostavljenosti do CNS;
opis politik v zvezi z jamstvi in drugimi načini za zmanjševanje kreditnega tveganja, kot so politike za zagotavljanje zavarovanja s premoženjem in vzpostavljanje kreditnih rezerv;
opis politik glede splošnega in posebnega tveganja neugodnih gibanj, kot sta opredeljena v členu 291;
znesek zavarovanja s premoženjem, ki bi ga morala institucija zagotoviti, če bi se njena bonitetna ocena znižala;
znesek prejetega in danega ločenega in neločenega zavarovanja s premoženjem glede na vrsto zavarovanja s premoženjem, dodatno razčlenjeno na zavarovanje s premoženjem, ki se uporablja za izvedene finančne instrumente in posle financiranja z vrednostnimi papirji;
kar zadeva posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, vrednosti izpostavljenosti pred učinkom zmanjševanja kreditnega tveganja in po njem, kot je določeno v skladu z metodami iz oddelkov 3 do 6 poglavja 6 naslova II dela 3 glede na uporabljeno metodo, in s tem povezane zneske izpostavljenosti tveganju, razčlenjene glede na uporabljeno metodo;
kar zadeva posle financiranja z vrednostnimi papirji, vrednosti izpostavljenosti pred učinkom zmanjševanja kreditnega tveganja in po njem, kot je določeno v skladu z metodami iz poglavij 4 in 6 naslova II dela 3 glede na uporabljeno metodo, in s tem povezane zneske izpostavljenosti tveganjem, razčlenjene glede na uporabljeno metodo;
vrednosti izpostavljenosti po učinku zmanjševanja kreditnega tveganja in s tem povezane izpostavljenosti tveganju v zvezi s kapitalsko zahtevo za prilagoditev kreditnega vrednotenja, in sicer ločeno za vsako metodo iz naslova VI dela 3;
vrednost izpostavljenosti do CNS in s tem povezane izpostavljenosti tveganju v okviru področja uporabe oddelka 9 poglavja 6 naslova II dela 3, in sicer ločeno za kvalificirane in nekvalificirane CNS ter razčlenjeno glede na vrsto izpostavljenosti;
hipotetične zneske in poštene vrednosti poslov s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti; posli s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti se razčlenijo glede na vrsto produkta; za vsako vrsto produkta se posli s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti dodatno razčlenijo glede na kupljeno in prodano kreditno zavarovanje;
oceno alfe, če je institucija pridobila dovoljenje pristojnih organov za uporabo lastnih ocen alfe v skladu s členom 284(9);
ločeno razkritja, vključena v točki (e) člena 444 in točki (g) člena 452;
za institucije, ki uporabljajo metode iz oddelkov 4 in 5 poglavja 6 naslova II dela 3, obseg njihovih bilančnih in zunajbilančnih poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, izračunan v skladu s členom 273a(1) oziroma (2).
Če centralna banka države članice zagotavlja likvidnostno pomoč v obliki poslov zamenjave zavarovanja s premoženjem, lahko pristojni organ institucije oprosti izpolnjevanja zahtev iz točk (d) in (e) prvega pododstavka, če meni, da bi razkritje tam navedenih informacij lahko razkrilo zagotavljanje izredne likvidnostne pomoči. V te namene pristojni organ določi ustrezne prage in objektivna merila.
Člen 440
Razkritje proticikličnih kapitalskih blažilnikov
Institucije razkrijejo naslednje informacije glede izpolnjevanja zahteve za proticiklični kapitalski blažilnik iz poglavja 4 naslova VII Direktive 2013/36/EU:
geografsko porazdelitev zneskov izpostavljenosti in zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti svojih kreditnih izpostavljenosti, ki se uporabijo kot podlaga za izračun proticikličnega kapitalskega blažilnika;
znesek posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika.
Člen 441
Razkritje kazalnikov globalnega sistemskega pomena
GSPI na letni ravni razkrivajo vrednosti kazalnikov, uporabljenih za določanje njihovega rezultata v skladu z določitveno metodologijo iz člena 131 Direktive 2013/36/EU.
Člen 442
Razkritje izpostavljenosti kreditnemu tveganju in tveganju zmanjšanja vrednosti
Institucije razkrijejo naslednje informacije o svojih izpostavljenostih kreditnemu tveganju in tveganju zmanjšanja vrednosti:
področje uporabe in opredelitev pojmov ‚zapadlost‘ in ‚oslabljenost‘, ki se uporabljata za računovodske namene, ter morebitne razlike med pojmoma ‚zapadlost‘ in ‚neplačilo‘, ki se uporabljata za računovodske in regulativne namene;
opis pristopov in metod, sprejetih za določanje posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja;
informacije o znesku in kakovosti donosnih, nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti za kredite, dolžniške vrednostne papirje in zunajbilančne izpostavljenosti, vključno z akumuliranimi oslabitvami, rezervacijami in negativnimi spremembami poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja ter zneski prejetih zavarovanj s premoženjem in finančnih poroštev, ki se nanašajo na te izpostavljenosti;
analizo zapadlih izpostavljenosti, kot so opredeljene za računovodske namene, glede na starost;
bruto knjigovodsko vrednost tako neplačanih izpostavljenosti kot izpostavljenosti, ki niso neplačane, akumulirane posebne in splošne popravke zaradi kreditnega tveganja, akumulirane odpise teh izpostavljenosti in neto knjigovodsko vrednost ter njihovo porazdelitev po geografskih območjih in gospodarskih panogah ter za kredite, dolžniške vrednostne papirje in zunajbilančne izpostavljenosti;
vse spremembe bruto zneska neplačanih bilančnih in zunajbilančnih izpostavljenosti, med drugim vsaj informacije o začetnih in končnih stanjih teh izpostavljenosti ter bruto znesek vsake izmed teh izpostavljenosti, ki znova postane izpostavljenost, ki ni neplačana, ali se odpiše;
razčlenitev kreditov in dolžniških vrednostnih papirjev glede na preostalo zapadlost.
Člen 443
Razkritje obremenjenih in neobremenjenih sredstev
Institucije razkrijejo informacije o svojih obremenjenih in neobremenjenih sredstvih. Za te namene uporabijo knjigovodsko vrednost po kategoriji izpostavljenosti, razčlenjeno po kakovosti sredstev ter skupnem znesku knjigovodske vrednosti obremenjenih in neobremenjenih sredstev. Razkritje informacij o obremenjenih in neobremenjenih sredstvih ne zajema izredne likvidnostne pomoči, ki jo zagotavljajo centralne banke.
Člen 444
Razkritje uporabe standardiziranega pristopa
Institucije, ki izračunavajo svoje zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3, razkrijejo naslednje informacije za vsako od kategorij izpostavljenosti iz člena 112:
imena imenovanih ECAI in ECA ter razloge za morebitne spremembe teh imenovanj v obdobju razkritja;
kategorije izpostavljenosti, za katere se uporablja posamezna ECAI ali ECA;
opis procesa določanja uteži tveganja za izpostavljenosti, ki niso vključene v trgovalno knjigo, na podlagi bonitetnih ocen izdajatelja in izdaje;
vzporeditev zunanje bonitetne ocene vsake imenovane ECAI ali ECA z utežmi tveganja, ki ustrezajo stopnjam kreditne kakovosti, določenim v poglavju 2 naslova II dela 3, ob upoštevanju, da teh informacij ni treba razkriti, kadar institucije uporabljajo standardno shemo vzporeditve, ki jo objavi EBA;
vrednosti izpostavljenosti in vrednosti izpostavljenosti po upoštevanju učinkov zmanjševanja kreditnega tveganja, ki so povezane z vsako stopnjo kreditne kakovosti iz poglavja 2 naslova II dela 3, po kategorijah izpostavljenosti, kakor tudi vrednosti izpostavljenosti, odbite od kapitala.
Člen 445
Razkritje izpostavljenosti tržnemu tveganju
Institucije, ki svoje kapitalske zahteve izračunavajo v skladu s točkama (b) in (c) člena 92(3), razkrijejo te zahteve ločeno za vsako tveganje iz navedenih točk. Poleg tega se ločeno razkrijejo kapitalske zahteve za posebno obrestno tveganje pozicij v listinjenju.
Člen 446
Razkritje upravljanja operativnih tveganj
Institucije razkrijejo naslednje informacije o svojem upravljanju operativnih tveganj:
pristope za oceno kapitalskih zahtev za operativno tveganje, za katere institucija izpolnjuje pogoje;
opis metodologije iz člena 312(2), če jo institucija uporablja, vključno z obrazložitvijo ustreznih notranjih in zunanjih dejavnikov, ki jih institucija upošteva v naprednem pristopu za merjenje;
v primeru delne uporabe, področje in obseg uporabe različnih uporabljenih metodologij.
Člen 447
Razkritje ključnih metrik
Institucije razkrijejo naslednje ključne metrike v tabelarični obliki:
sestavo kapitala in kapitalskih zahtev, izračunanih v skladu s členom 92;
znesek skupne izpostavljenosti tveganju, izračunan v skladu s členom 92(3);
kjer je ustrezno, znesek in sestavo dodatno potrebnega kapitala, ki ga institucije morajo imeti v skladu s točko (a) člena 104(1) Direktive 2013/36/EU;
svojo zahtevo po skupnem blažilniku, ki ga institucije morajo imeti v skladu s poglavjem 4 naslova VII Direktive 2013/36/EU;
svoj količnik finančnega vzvoda in mero skupne izpostavljenosti, kot se izračunata v skladu s členom 429;
naslednje informacije v zvezi s svojim količnikom likvidnostnega kritja, kot se izračuna v skladu z delegiranim aktom iz člena 460(1):
povprečno vrednost oziroma povprečne vrednosti svojega količnika likvidnostnega kritja za vsako četrtletje zadevnega obdobja razkritja, in sicer na podlagi opazovanj ob koncu meseca za predhodno 12-mesečno obdobje;
povprečno vrednost oziroma povprečne vrednosti skupnih likvidnostnih sredstev po ustreznih odbitkih, ki so vključena v likvidnostni blažilnik na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), za vsako četrtletje zadevnega obdobja razkritja, in sicer na podlagi opazovanj ob koncu meseca za predhodno 12-mesečno obdobje;
povprečne vrednosti svojih likvidnostnih odlivov, likvidnostnih prilivov in neto likvidnostnih odlivov, kot se izračunajo na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), za vsako četrtletje zadevnega obdobja razkritja, in sicer na podlagi opazovanj ob koncu meseca za predhodno 12-mesečno obdobje;
naslednje informacije v zvezi s svojo zahtevo glede neto stabilnega financiranja, kot se izračuna v skladu z naslovom IV dela 6:
količnik neto stabilnega financiranja ob koncu vsakega četrtletja ustreznega obdobja razkritja;
razpoložljivo stabilno financiranje ob koncu vsakega četrtletja ustreznega obdobja razkritja;
potrebno stabilno financiranje ob koncu vsakega četrtletja ustreznega obdobja razkritja;
svoje količnike kapitala in kvalificiranih obveznosti ter njihovi sestavini, števec in imenovalec, kot se izračunajo v skladu s členoma 92a in 92b, razčlenjene na ravni vsake skupine v postopku reševanja, kjer je to ustrezno.
Člen 448
Razkritje izpostavljenosti obrestnemu tveganju pri pozicijah, ki niso v trgovalni knjigi
Institucije od 28. junija 2021 razkrivajo naslednje kvantitativne in kvalitativne informacije o tveganjih zaradi morebitnih sprememb obrestnih mer, ki vplivajo tako na ekonomsko vrednost lastniškega kapitala kot na čiste prihodke od obresti iz njihovih dejavnosti iz netrgovalne knjige iz člena 84 in člena 98(5) Direktive 2013/36/EU:
spremembe ekonomske vrednosti lastniškega kapitala, izračunane na podlagi šestih nadzorniških stresnih scenarijev iz člena 98(5) Direktive 2013/36/EU za tekoče in prejšnja obdobja razkritja;
spremembe čistih prihodkov od obresti, izračunane na podlagi dveh nadzorniških stresnih scenarijev iz člena 98(5) Direktive 2013/36/EU za tekoče in prejšnja obdobja razkritja;
opis ključnih predpostavk glede modeliranja in parametrov, razen tistih iz točk (b) in (c) člena 98(5a) Direktive 2013/36/EU, ki se uporabljajo za izračun sprememb ekonomske vrednosti lastniškega kapitala in čistih prihodkov od obresti, ki se zahtevajo v skladu s točkama (a) in (b) tega odstavka;
pojasnitev pomena mer tveganja, razkritih v skladu s točkama (a) in (b) tega odstavka, in vseh pomembnih sprememb teh mer tveganja od prejšnjega referenčnega datuma razkritja;
opis, kako institucije opredelijo, merijo, zmanjšujejo in upravljajo obrestno tveganje svojih dejavnosti iz netrgovalne knjige za namene pregleda pristojnih organov v skladu s členom 84 Direktive 2013/36/EU, vključno z:
opisom posebnih mer tveganja, ki jih institucije uporabljajo za vrednotenje sprememb ekonomske vrednosti lastniškega kapitala in čistih prihodkov od obresti;
opisom ključnih predpostavk glede modeliranja in parametrov, ki se uporabljajo v notranjih sistemih merjenja institucij in bi se lahko razlikovale od skupnih predpostavk glede modeliranja in parametrov iz člena 98(5a) Direktive 2013/36/EU, za namen izračuna sprememb ekonomske vrednosti lastniškega kapitala in čistih prihodkov od obresti, vključno z razlogi za te razlike;
opisom stresnih scenarijev za obrestne mere, ki jih institucije uporabljajo za oceno teh obrestnih tveganj;
priznanjem učinka varovanja pred temi obrestnimi tveganji, vključno z notranjimi varovanji, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 106(3);
navedbo, kako pogosto se ovrednotijo obrestna tveganja;
opis splošnih strategij za upravljanje in zmanjševanje teh tveganj;
povprečen in najdaljši rok za prilagoditev obrestnih mer za nezapadle vloge.
Člen 449
Razkritje izpostavljenosti pozicijam v listinjenju
Institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s poglavjem 5 naslova II dela 3 ali kapitalske zahteve v skladu s členom 337 ali 338, razkrijejo naslednje informacije, in sicer ločeno za dejavnosti iz trgovalne knjige in netrgovalne knjige:
opis svojih dejavnosti listinjenja in relistinjenja, vključno z upravljanjem tveganj in naložbenimi cilji v zvezi s temi dejavnostmi, svojo vlogo v poslih listinjenja in relistinjenja, ali uporabljajo enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje (STS), kot je opredeljeno v točki (10) člena 242, ter obseg, v katerem uporabljajo posle listinjenja za prenos kreditnega tveganja listinjenih izpostavljenosti na tretje osebe, z ločenim opisom svoje politike prenosa tveganja pri sintetičnem listinjenju, kjer je to ustrezno;
vrsto tveganj, ki so jim izpostavljene pri dejavnostih listinjenja in relistinjenja po stopnji nadrejenosti zadevnih pozicij listinjenja, pri čemer razlikujejo med STS pozicijami in pozicijami, ki niso STS, in med:
zadržanim tveganjem v poslih, ki so odobrene pri njih samih;
tveganjem, nastalim v zvezi s posli, ki so odobreni pri tretjih osebah;
svoje pristope za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki jih uporabljajo pri svojih dejavnostih listinjenja, vključno z vrstami pozicij v listinjenju, za katere se posamezen pristop uporablja, pri čemer razlikujejo med STS pozicijami in pozicijami, ki niso STS;
seznam pravnih subjektov s posebnim namenom pri listinjenju (SSPE), ki spadajo v katero koli naslednjo kategorijo, z opisom vrst njihovih izpostavljenosti do teh SSPE, vključno s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih:
SSPE, ki prevzamejo izpostavljenosti, odobrene pri institucijah;
SSPE, ki jih sponzorirajo institucije;
SSPE in drugi pravni subjekti, za katere institucije zagotavljajo storitve, povezane z listinjenjem, kot so svetovanje, servisiranje sredstev ali storitve upravljanja;
SSPE, vključene v regulativni obseg konsolidacije institucije;
seznam vseh pravnih subjektov, v zvezi s katerimi so institucije razkrile, da so zagotovile podporo v skladu s poglavjem 5 naslova II dela 3;
seznam pravnih subjektov, povezanih z institucijami, ki vlagajo v listinjenja, odobrena pri institucijah, ali v pozicije listinjenja, ki jih izdajo SSPE, ki jih sponzorirajo institucije;
povzetek svojih računovodskih usmeritev za dejavnost listinjenja, po potrebi vključno z ustreznim razlikovanjem med pozicijami listinjenja in relistinjenja;
imena ECAI, ki se uporabljajo za listinjenja, in vrste izpostavljenosti, za katere se uporablja posamezna agencija;
kjer je ustrezno, opis pristopa notranjega ocenjevanja, kot je opredeljen v poglavju 5 naslova II dela 3, vključno s strukturo procesa notranjega ocenjevanja ter razmerjem med notranjimi ocenami in zunanjimi bonitetnimi ocenami ustrezne ECAI, razkritimi v skladu s točko (h), kontrolne mehanizme pri procesu notranjega ocenjevanja, vključno z razpravo o neodvisnosti, odgovornosti in pregledu procesa notranjega ocenjevanja, vrste izpostavljenosti, za katere se proces notranjega ocenjevanja uporablja, ter stresne dejavnike, uporabljene za določitev stopnje kreditne izboljšave;
ločeno za trgovalno knjigo in netrgovalno knjigo knjigovodsko vrednost izpostavljenosti v listinjenju, vključno z informacijami o tem, ali so institucije prenesle pomembno kreditno tveganje v skladu s členoma 244 in 245, pri katerem institucije delujejo kot originatorji, sponzorji ali vlagatelji, in sicer ločeno za tradicionalna in sintetična listinjenja in za STS posle in posle, ki niso STS, ter razčlenjeno glede na vrsto izpostavljenosti v listinjenju;
za dejavnosti iz netrgovalne knjige naslednje informacije:
zbirni znesek pozicij v listinjenju, če institucije delujejo kot originatorji ali sponzorji, in povezanih tveganju prilagojenih sredstev ter kapitalske zahteve po regulativnih pristopih, vključno z izpostavljenostmi, ki se odbijejo od kapitala ali se zanje uporabi utež tveganja 1 250 %, razčlenjene na tradicionalna in sintetična listinjenja in na izpostavljenosti v listinjenju in relistinjenju, in sicer ločeno za STS pozicije in pozicije, ki niso STS, ter nadalje razčlenjene v smiselno število razredov uteži tveganja ali razredov kapitalskih zahtev ter glede na pristop, uporabljen za izračun kapitalskih zahtev;
zbirni znesek pozicij v listinjenju, če institucije delujejo kot vlagatelji, in povezanih tveganju prilagojenih sredstev ter kapitalske zahteve po regulativnih pristopih, vključno z izpostavljenostmi, ki se odbijejo od kapitala ali se zanje uporabi utež tveganja 1 250 %, razčlenjene na tradicionalna in sintetična listinjenja, pozicije listinjenja in relistinjenja ter STS pozicije in pozicije, ki niso STS, in nadalje razčlenjene v smiselno število razredov uteži tveganja ali razredov kapitalskih zahtev ter glede na pristop, uporabljen za izračun kapitalskih zahtev;
za izpostavljenosti, ki jih je listinila institucija, znesek neplačanih izpostavljenosti in znesek posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja, ki jih je v tekočem obdobju opravila institucija, oboje razčlenjeno po vrstah izpostavljenosti.
Člen 449a
Razkritje okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj
Velike institucije, ki so izdale vrednostne papirje, sprejete v trgovanje na reguliranem trgu katere koli države članice, kot je opredeljen v točki (21) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, od 28. junija 2022 razkrivajo informacije o okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganjih, vključno s fizičnimi in tranzicijskimi tveganji, kot so opredeljena v poročilu iz člena 98(8) Direktive 2013/36/EU.
Informacije iz prvega odstavka se v prvem letu razkrijejo na letni osnovi, nato pa dvakrat letno.
Člen 450
Razkritje politike prejemkov
Institucije razkrijejo naslednje informacije v zvezi s svojo politiko in praksami glede prejemkov za tiste kategorije zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij:
informacije o procesu odločanja, ki se uporablja pri določanju politike prejemkov, in število sestankov, ki jih je v poslovnem letu opravil glavni organ za nadzor prejemkov, po potrebi vključno z informacijami o sestavi in pooblastilih komisije za prejemke, o zunanjem svetovalcu, katerega storitve so se uporabljale pri določanju politike prejemkov, in o vlogi relevantnih deležnikov;
informacije o povezavi med plačilom zaposlenih in njihovo uspešnostjo;
najpomembnejše značilnosti zasnove sistema prejemkov, vključno z informacijami o merilih, uporabljenih za merjenje uspešnosti in prilagajanje tveganju, politiki odloga in merilih za dodelitev pravice do izplačila;
razmerje med fiksnimi in variabilnimi prejemki, določeno v skladu s točko (g) člena 94(1) Direktive 2013/36/EU;
informacije o merilih uspešnosti, na katerih temelji pravica do delnic, opcij ali variabilnih sestavin prejemkov;
glavne parametre in utemeljitev za vsako shemo variabilnih sestavin prejemkov in morebitne druge nedenarne ugodnosti;
zbirne kvantitativne informacije o prejemkih, razčlenjene po področjih poslovanja;
zbirne kvantitativne informacije o prejemkih, razčlenjene glede na višje vodstvo in zaposlene, katerih poklicne dejavnosti imajo pomemben vpliv na profil tveganosti institucij, pri čemer se navede:
zneski dodeljenih prejemkov za poslovno leto, razdeljeni na fiksne prejemke, vključno z opisom fiksnih delov, in variabilne prejemke, ter število upravičencev;
zneski in oblika dodeljenih variabilnih prejemkov, razdeljeni na denarna sredstva, delnice, z delnicami povezane instrumente ter druge vrste prejemkov, in sicer ločeno za del, ki je plačan vnaprej, in del, za katerega je plačilo odloženo;
zneski odloženih prejemkov, dodeljenih za prejšnja obdobja ocenjevanja uspešnosti, razdeljeni na znesek, ki se pridobi v poslovnem letu, in na znesek, ki se pridobi v prihodnjih letih;
znesek odloženega prejemka, ki zapade v poslovnem letu in ki se izplača med poslovnim letom ter se zmanjša s prilagoditvijo za uspešnost;
zajamčeni variabilni prejemki, dodeljeni med poslovnim letom, in število upravičencev takih prejemkov;
odpravnine, dodeljene v prejšnjih obdobjih, ki so bile izplačane v zadevnem poslovnem letu;
zneski odpravnin, dodeljenih med poslovnim letom, razdeljeni na plačane vnaprej in na odložene, ter število upravičencev do teh plačil in najvišje plačilo, dodeljeno eni sami osebi;
število posameznikov, ki jim je bilo izplačano 1 milijon EUR ali več na poslovno leto, pri čemer se plačila med 1 milijonom EUR in 5 milijoni EUR razdelijo na plačne razrede po 500 000 EUR, plačila 5 milijonov EUR ali več pa na plačne razrede po 1 milijon EUR;
na zahtevo zadevne države članice ali pristojnega organa celotne prejemke vsakega člana upravljalnega organa ali višjega vodstva;
informacije o tem, ali se za institucijo lahko uporablja odstopanje iz člena 94(3) Direktive 2013/36/EU.
Za namene točke (k) prvega pododstavka tega odstavka institucije, za katere se uporablja takšno odstopanje, navedejo, ali se to odstopanje zanje uporablja na podlagi točke (a) ali (b) člena 94(3) Direktive 2013/36/EU. Navedejo tudi, za katera načela o prejemkih uporabljajo odstopanja, število zaposlenih, za katere velja odstopanje, in njihov skupni prejemek, razdeljen na fiksni in variabilni prejemek.
Institucije izpolnjujejo zahteve iz tega člena na način, ki je primeren glede na njihovo velikost, notranjo organizacijo in naravo, področje in zapletenost njihovih dejavnosti, ter brez poseganja v Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta ( *15 ).
Člen 451
Razkritje količnika finančnega vzvoda
Institucije, za katere se uporablja del 7, razkrijejo naslednje informacije v zvezi s svojim količnikom finančnega vzvoda, izračunanim v skladu s členom 429, ter o tem, kako obvladujejo tveganje prekomernega finančnega vzvoda:
količnik finančnega vzvoda in kako uporabljajo člen 499(2);
razčlenitev mere skupne izpostavljenosti iz člena 429(4) in usklajenost te mere z zadevnimi informacijami, razkritimi v objavljenih računovodskih izkazih;
po potrebi znesek izpostavljenosti, izračunan v skladu s členom 429(8) in 429a(1), ter prilagojeni količnik finančnega vzvoda, izračunan v skladu s členom 429a(7);
opis procesov, ki se uporabljajo za upravljanje tveganja prekomernega finančnega vzvoda;
opis dejavnikov, ki so vplivali na količnik finančnega vzvoda v obdobju, na katerega se nanaša razkriti količnik finančnega vzvoda.
Člen 451a
Razkritje likvidnostnih zahtev
Institucije razkrijejo naslednje informacije v zvezi s svojim količnikom likvidnostnega kritja, kot se izračuna v skladu z delegiranim aktom iz člena 460(1):
povprečno vrednost ali povprečne vrednosti, kot je primerno, svojega količnika likvidnostnega kritja za vsako četrtletje zadevnega obdobja razkritja, in sicer na podlagi opazovanj ob koncu meseca za predhodno 12-mesečno obdobje;
povprečno vrednost ali povprečne vrednosti, kot je primerno, skupnih likvidnostnih sredstev po ustreznih odbitkih, ki so vključena v likvidnostni blažilnik na podlagi delegiranega akta iz člena 460(1), za vsako četrtletje zadevnega obdobja razkritja, in sicer na podlagi opazovanj ob koncu meseca za predhodno 12-mesečno obdobje, ter opis sestave tega likvidnostnega blažilnika;
povprečne vrednosti svojih likvidnostnih odlivov, likvidnostnih prilivov in neto likvidnostnih odlivov, kot se izračunajo v skladu z delegiranim aktom iz člena 460(1), za vsako četrtletje zadevnega obdobja razkritja, in sicer na podlagi opazovanj ob koncu meseca za predhodno 12-mesečno obdobje, ter opis njihove sestave.
Institucije razkrijejo naslednje informacije v zvezi s svojim količnikom neto stabilnega financiranja, kot se izračuna v skladu z naslovom IV dela 6:
vrednosti ob koncu četrtletja za količnik neto stabilnega financiranja, izračunan v skladu s poglavjem 2 naslova IV dela 6 za vsako četrtletje zadevnega obdobja razkritja;
pregled zneska razpoložljivega stabilnega financiranja, izračunanega v skladu s poglavjem 3 naslova IV dela 6;
pregled zneska potrebnega stabilnega financiranja, izračunanega v skladu s poglavjem 4 naslova IV dela 6.
NASLOV III
KVALIFIKACIJSKE ZAHTEVE ZA UPORABO DOLOČENIH INSTRUMENTOV ALI METODOLOGIJ
Člen 452
Razkritje uporabe pristopa IRB pri kreditnih tveganjih
Institucije, ki izračunajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s pristopom IRB, razkrijejo naslednje informacije:
dovoljenje pristojnega organa za pristop ali odobritev postopnega uvajanja;
za vsako kategorijo izpostavljenosti iz člena 147 odstotek vrednosti skupne izpostavljenosti za vsako kategorijo izpostavljenosti, za katero se uporablja standardizirani pristop iz poglavja 2 naslova II dela 3 ali pristop IRB iz poglavja 3 naslova II dela 3, kakor tudi del posamezne kategorije izpostavljenosti, ki je vključen v načrt uvedbe; institucije, ki so dobile dovoljenje za uporabo lastnih LGD in konverzijskih faktorjev pri izračunavanju zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ločeno razkrijejo odstotek vrednosti skupne izpostavljenosti za vsako kategorijo izpostavljenosti, za katero se uporablja zadevno dovoljenje;
nadzorne mehanizme za bonitetne sisteme v različnih fazah razvoja, kontrol in sprememb modela, kar vključuje informacije o:
odnosu med funkcijo upravljanja tveganj in funkcijo notranje revizije;
pregledu bonitetnega sistema;
postopku za zagotovitev neodvisnosti funkcije, ki je odgovorna za pregled modelov, od funkcij, odgovornih za razvoj modelov;
postopku za zagotovitev odgovornosti funkcij, odgovornih za razvoj in pregledovanje modelov;
vloge funkcij, vključenih v razvoj, odobritev in poznejše spremembe modelov kreditnega tveganja;
področja uporabe in glavne vsebine poročanja v zvezi z modeli kreditnega tveganja;
opis procesa notranjih bonitetnih ocen po kategorijah izpostavljenosti, vključno s številom ključnih modelov, ki se uporabljajo v zvezi s posameznim portfeljem, in kratkim pojasnilom glavnih razlik med modeli znotraj istega portfelja, kar zajema:
opredelitve, metode in podatke za ocenjevanje in validacijo verjetnosti neplačila (PD), vključno s tem, kako so PD ocenjeni za portfelje z majhnim številom neplačnikov, ali je regulativno določen spodnji prag in kateri so dejavniki za razlike med PD in dejanskimi stopnjami neplačila vsaj za zadnja tri obdobja;
kjer je ustrezno, opredelitve, metode in podatke za ocenjevanje in validacijo izgube ob neplačilu (LGD), kot so metode za izračun LGD za obdobje gospodarske recesije, kako so LGD ocenjeni za portfelje z majhnim številom neplačnikov in časovno obdobje med nastankom neplačila in zaključkom izpostavljenosti;
kjer je ustrezno, opredelitve, metode in podatke za ocenjevanje in validacijo konverzijskih faktorjev, vključno s predpostavkami, uporabljenimi pri izpeljavi teh spremenljivk;
po potrebi naslednje informacije v zvezi z vsako kategorijo izpostavljenosti iz člena 147:
svojo bruto bilančno izpostavljenost;
vrednosti svojih zunajbilančnih izpostavljenosti pred uporabo ustreznih konverzijskih faktorjev;
svojo izpostavljenost po uporabi ustreznih konverzijskih faktorjev in zmanjševanju kreditnega tveganja;
vse modele, parametre ali vhodne vrednosti, ki so pomembni za razumevanje tehtanja tveganja in posledičnih zneskov izpostavljenosti tveganju, razkritih za zadostno število bonitetnih razredov dolžnika (vključno z neplačili), da je mogoče smiselno razlikovanje med kreditnimi tveganji;
ločeno za tiste kategorije izpostavljenosti, v zvezi s katerimi so institucije dobile dovoljenje za uporabo lastnih LGD in konverzijskih faktorjev pri izračunavanju zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, in za izpostavljenosti, za katere institucije ne uporabljajo takih ocen, vrednosti iz točk (i) do (iv), za katere velja zadevno dovoljenje;
ocene institucije o PD glede na dejansko stopnjo neplačil za vsako kategorijo izpostavljenosti v daljšem obdobju, z ločenim razkritjem razpona PD, enakovredne zunanje bonitetne ocene, tehtane povprečne in aritmetične povprečne PD, števila dolžnikov ob koncu prejšnjega leta in v letu pregleda, števila dolžnikov, ki niso poravnali obveznosti, vključno z novimi, in povprečne letne stopnje neplačil v preteklosti.
Za namene točke (b) tega člena institucije uporabijo vrednost izpostavljenosti, kot je opredeljena v členu 166.
Člen 453
Razkritje uporabe tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja
Institucije, ki uporabljajo tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja, razkrijejo naslednje informacije:
ključne elemente politik in procesov za bilančni in zunajbilančni pobot ter navedbo obsega, v katerem institucije uporabljajo bilančni pobot;
ključne elemente politik in procesov za ocenjevanje in upravljanje primernega zavarovanja s premoženjem;
opis glavnih vrst zavarovanja s premoženjem, ki jih sprejema institucija za zmanjševanje kreditnega tveganja;
za jamstva in kreditne izvedene finančne instrumente, ki se uporabljajo kot kreditno zavarovanje, glavne vrste dajalcev jamstva in nasprotnih strank v kreditnih izvedenih finančnih instrumentih ter njihovo kreditno sposobnost za namen zmanjševanja kapitalskih zahtev, z izjemo tistih, ki so del struktur sintetičnega listinjenja;
informacije o koncentracijah tržnega ali kreditnega tveganja v okviru prevzetega zmanjševanja kreditnega tveganja;
za institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s standardiziranim pristopom ali pristopom IRB, vrednost skupne izpostavljenosti, ki ni pokrita s primernim kreditnim zavarovanjem, in vrednost skupne izpostavljenosti, ki je pokrita s primernim kreditnim zavarovanjem, po uporabi prilagoditev za nestanovitnost; razkritje iz te točke se opravi ločeno za kredite in dolžniške vrednostne papirje ter vključuje razčlenitev neplačanih izpostavljenosti;
ustrezni konverzijski faktor in zmanjševanje kreditnega tveganja, povezana z izpostavljenostjo, in pojavnost tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja z učinkom substitucije in brez njega;
za institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s standardiziranim pristopom, vrednost bilančnih in zunajbilančnih izpostavljenosti po kategorijah izpostavljenosti pred in po uporabi konverzijskih faktorjev in kakršnega koli z njim povezanega zmanjševanja kreditnega tveganja;
za institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s standardiziranim pristopom, znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti ter razmerje med tem zneskom tveganju prilagojenih izpostavljenosti in vrednostjo izpostavljenosti po uporabi ustreznih konverzijskih faktorjev in zmanjševanju kreditnega tveganja v povezavi z izpostavljenostjo; razkritje iz te točke se opravi ločeno za vsako kategorijo izpostavljenosti;
za institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s pristopom IRB, znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti pred in po priznanju učinka zmanjševanja kreditnega tveganja zaradi uporabe kreditnih izvedenih finančnih instrumentov; institucije, ki so dobile dovoljenje za uporabo lastnih LGD in konverzijskih faktorjev pri izračunavanju zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, razkritje iz te točke opravijo ločeno za kategorije izpostavljenosti, za katere se uporablja zadevno dovoljenje.
Člen 454
Razkritje uporabe naprednih pristopov za merjenje operativnega tveganja
Institucije, ki uporabljajo napredne pristope za merjenje iz členov 321 do 324 za izračun kapitalskih zahtev za operativno tveganje, razkrijejo opis uporabe zavarovanj in drugih oblik prenosa tveganja za namene zmanjševanja tega tveganja.
Člen 455
Uporaba notranjih modelov za tržno tveganje
Institucije, ki izračunavajo svoje kapitalske zahteve v skladu s členom 363, razkrijejo naslednje informacije:
za vsak zajeti podportfelj:
značilnosti uporabljenih modelov;
po potrebi za notranje modele za presežna tveganja neplačila in migracije ter za trgovanje s korelacijo uporabljene metodologije in tveganja, merjena s pomočjo uporabe notranjega modela, vključno z opisom pristopa, ki ga je institucija uporabila za določitev obdobij likvidnosti, uporabljenimi metodologijami za doseganje ocene kapitala, ki je skladna z zahtevanimi standardi zanesljivosti, in pristopi, uporabljenimi za validacijo modela;
opis stresnega testiranja, ki se uporablja za podportfelj;
opis pristopov, uporabljenih za testiranje za nazaj ter za potrjevanje točnosti in doslednosti notranjih modelov in procesov modeliranja;
področje uporabe dovoljenja pristojnega organa;
opis obsega in metodologij za skladnost z zahtevami iz členov 104 in 105;
najvišjo, najnižjo in srednjo vrednost naslednjega:
dnevnih mer tveganih vrednosti v obdobju poročanja in ob koncu obdobja poročanja;
dnevnih mer stresnih tveganih vrednosti v obdobju poročanja in ob koncu obdobja poročanja;
vrednosti tveganja za presežno tveganje neplačila in migracije ter posebno tveganje trgovalnega portfelja s korelacijo v obdobju poročanja in ob koncu obdobja poročanja;
elemente kapitalske zahteve, kot je določeno v členu 364;
tehtano povprečje obdobja likvidnosti za vsak podportfelj, ki ga pokrivajo interni modeli za presežno tveganje neplačila in migracije ter za trgovanje s korelacijo;
primerjavo dnevnih mer tveganih vrednosti ob koncu dneva z enodnevnimi spremembami vrednosti portfelja ob koncu naslednjega delovnega dne, skupaj z analizo vsakega pomembnega preseganja v obdobju poročanja.
v členu 456 se doda naslednja točka:
„(k) spremembe zahtev po razkritju, določenih v naslovih II in III dela 8, da se upoštevajo razvoj ali spremembe mednarodnih standardov o razkritjih.“;
v členu 457 se točka (i) nadomesti z naslednjim:
„(i) delu 2 in členu 430 le zaradi razvoja računovodskih standardov ali zahtev, ki upoštevajo zakonodajne akte Unije.“;
člen 458 se spremeni:
odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
Uradnemu obvestilu se priložijo naslednji dokumenti, pri čemer se po potrebi vanj vključijo zadevna kvantitativna ali kvalitativna dokazila:
spremembe intenzivnosti makrobonitetnega ali sistemskega tveganja;
razlogi, zakaj bi navedene spremembe lahko ogrozile finančno stabilnost na nacionalni ravni ali realno gospodarstvo;
obrazložitev, zakaj organ meni, da bi bili makrobonitetni instrumenti iz členov 124 in 164 te uredbe ter členov 133 in 136 Direktive 2013/36/EU manj primerni in učinkoviti za obravnavo teh tveganj kot osnutki nacionalnih ukrepov iz točke (d) tega odstavka;
osnutek nacionalnih ukrepov za ublažitev sprememb intenzivnosti tveganja za institucije, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici, ali za podskupino teh institucij glede:
ravni kapitala iz člena 92;
zahtev v zvezi z velikimi izpostavljenostmi iz člena 392 in členov 395 do 403;
likvidnostnih zahtev iz dela 6;
uteži tveganja, usmerjene na nepremičninske balone v sektorju stanovanjskih in poslovnih nepremičnin,
zahtev po javnem razkritju iz dela 8;
ravni varovalnega kapitalskega blažilnika iz člena 129 Direktive 2013/36/EU ali
izpostavljenosti znotraj finančnega sektorja;
obrazložitev, zakaj organ, imenovan v skladu z odstavkom 1, meni, da so ti osnutki ukrepov primerni, učinkoviti in sorazmerni za obravnavo razmer, ter
ocena verjetnega pozitivnega ali negativnega učinka osnutkov ukrepov na notranji trg na osnovi informacij, ki so na voljo zadevni državi članici.“;
odstavka 4 in 5 se nadomestita z naslednjim:
ESRB in EBA v enem mesecu od prejema uradnega obvestila iz odstavka 2 Svetu, Komisiji in zadevni državi članici predložita mnenje o zadevah iz točk (a) do (f) navedenega odstavka.
Ob kar največjem upoštevanju mnenj iz drugega pododstavka in če obstajajo zanesljivi, trdni in podrobni dokazi, da bo imel ukrep negativen učinek na notranji trg, ki bo večji od koristi za finančno stabilnost zaradi zmanjšanja ugotovljenega makrobonitetnega ali sistemskega tveganja, lahko Komisija v enem mesecu Svetu predlaga izvedbeni akt, s katerim se osnutki nacionalnih ukrepov zavrnejo.
Če Komisija v enem mesecu ne predloži takšnega predloga, lahko zadevna država članica nemudoma sprejme osnutke nacionalnih ukrepov za obdobje do dveh let ali do prenehanja obstoja makrobonitetnega ali sistemskega tveganja, če se to zgodi prej.
Svet odloči o predlogu Komisije v enem mesecu od prejema predloga in navede razloge za zavrnitev ali odobritev osnutkov nacionalnih ukrepov.
Svet zavrne predlagane osnutke nacionalnih ukrepov le, če meni, da ni izpolnjen eden ali več naslednjih pogojev:
spremembe intenzivnosti makrobonitetnega ali sistemskega tveganja so takšne narave, da predstavljajo tveganje za finančno stabilnost na nacionalni ravni;
makrobonitetni instrumenti iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU so manj primerni ali učinkoviti za obravnavo ugotovljenih makrobonitetnih ali sistemskih tveganj kot osnutki nacionalnih ukrepov;
osnutki nacionalnih ukrepov ne povzročajo nesorazmernih negativnih učinkov na celoten finančni sistem ali njegove dele v drugih državah članicah ali v vsej Uniji, ki bi ovirali ali ustvarili ovire za delovanje notranjega trga, ter
to vprašanje zadeva le eno državo članico.
Svet v svoji oceni, pripravljeni na podlagi dokazov, ki jih je v skladu z odstavkom 2 predložil organ, imenovan v skladu z odstavkom 1, upošteva mnenje ESRB in EBA.
Če Svet v enem mesecu po prejemu predloga Komisije ne sprejme izvedbenega akta o zavrnitvi osnutkov nacionalnih ukrepov, lahko zadevna država članica sprejme ukrepe in jih uporablja v obdobju do dveh let ali do prenehanja obstoja makrobonitetnega ali sistemskega tveganja, če se to zgodi prej.
odstavka 9 in 10 se nadomestita z naslednjim:
člen 460 se spremeni:
odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
Na Komisijo se zlasti prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem delegiranih aktov, s katerimi podrobneje določi likvidnostne zahteve za namene uporabe člena 8(3), členov 411 do 416, 419, 422, 425, 428a, 428f, 428g, 428j do 428n, 428p, 428r, 428s, 428w, 428ae, 428ag, 428ah, 428ak in 451a.“;
doda se naslednji odstavek:
Komisija sprejme delegirani akt iz prvega pododstavka do 28. junija 2024.“;
vstavi se naslednji člen:
„Člen 461a
Alternativni standardizirani pristop za tržno tveganje
Za namene zahtev glede poročanja iz člena 430b(1) se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 462, za spremembo te uredbe z uvedbo tehničnih prilagoditev v členih 325e, 325g do 325j, 325p, 325q, 325ae, 325ai, 325ak, 325am, 325ap do 325at, 325av in 325ax in z določitvijo uteži tveganja za skupino 11 iz razpredelnice 4 v členu 325ah in uteži tveganja za krite obveznice, ki jih izdajo kreditne institucije v tretjih državah, v skladu s členom 325ah ter korelacijo kritih obveznic, ki jih izdajo kreditne institucije v tretjih državah, v skladu s členom 325aj v okviru alternativnega standardiziranega pristopa iz poglavja 1a naslova IV dela 3, ob upoštevanju razvoja mednarodnih regulativnih standardov.
Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 1 do 31. decembra 2019.“;
člen 462 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 462
Izvajanje prenosa pooblastila
v členu 471 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
Z odstopanjem od člena 49(1) se lahko institucije v obdobju od 31. decembra 2018 do 31. decembra 2024 odločijo, da ne odbijejo deležev v lastniški kapital zavarovalnic, pozavarovalnic in zavarovalnih holdingov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
pogoji iz točk (a) in (e) člena 49(1);
pristojni organi so zadovoljni z ravnijo kontrole tveganj in postopki finančne analize, ki jih je institucija sprejela izrecno za nadzor naložbe v družbo ali holding;
delež lastniškega kapitala institucije v zavarovalnico, pozavarovalnico ali zavarovalni holding ne presega 15 % instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki jih je izdala zadevna zavarovalna družba, na dan 31. decembra 2012 in v obdobju od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2024;
znesek deleža lastniškega kapitala, ki se ne odbije, ne presega zneska v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala zavarovalnice, pozavarovalnice ali zavarovalnega holdinga, ki ga ima institucija na dan 31. decembra 2012.“;
člen 493 se spremeni:
v odstavku 1 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:
„Določbe o velikih izpostavljenostih iz členov 387 do 403 te uredbe ne veljajo za investicijska podjetja, katerih glavna dejavnost je izključno zagotavljanje investicijskih storitev ali izvajanje dejavnosti v zvezi s finančnimi instrumenti iz točk 5, 6, 7, 9, 10 in 11 oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU in za katere dne 31. decembra 2006 ni veljala Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( *16 ).
v odstavku 3 se točka (c) nadomesti z naslednjim:
„(c) izpostavljenosti, vključno z udeležbami ali drugimi vrstami deležev, institucije do njene nadrejene osebe, do drugih podrejenih družb te nadrejene osebe ali do lastnih podrejenih družb in iz naslova kvalificiranih deležev, če so te družbe predmet istega nadzora na konsolidirani podlagi kot sama institucija v skladu s to uredbo, Direktivo 2002/87/ES ali z enakovrednimi standardi, ki veljajo v tretji državi; izpostavljenosti, ki ne izpolnjujejo teh meril, se ne glede na to, ali so izvzete iz člena 395(1) te uredbe ali ne, obravnavajo kot izpostavljenosti do tretje osebe;“;
člen 494 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 494
Prehodne določbe v zvezi z zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti
Z odstopanjem od člena 92a od 27. junija 2019 do 31. decembra 2021 institucije, določene kot subjekti v postopku reševanja, ki so GSPI, vedno izpolnjujejo naslednji zahtevi glede kapitala in kvalificiranih obveznosti:
količnik, ki temelji na tveganju, v višini 16 %, ki predstavlja kapital in kvalificirane obveznosti institucije, izražen kot odstotni delež zneska skupne izpostavljenosti tveganju, izračunanega v skladu s členom 92(3) in (4);
količnik, ki ne temelji na tveganju, v višini 6 %, ki predstavlja kapital in kvalificirane obveznosti institucije, izražen kot odstotni delež mere skupne izpostavljenosti iz člena 429(4).
vstavita se naslednja člena:
„Člen 494a
Uporaba predhodno veljavnih pravil za izdaje preko subjektov s posebnim namenom
Z odstopanjem od člena 52 se kapitalski instrumenti, ki jih institucija ne izda neposredno, do 31. decembra 2021 štejejo kot instrumenti dodatnega temeljnega kapitala samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
pogoji iz člena 52(1), razen pogoja, da instrumente izda neposredno institucija;
instrumenti so izdani preko subjekta, vključenega v konsolidacijo v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1;
prihodki so takoj in brez omejitev razpoložljivi instituciji v obliki, ki izpolnjuje pogoje iz tega odstavka.
Z odstopanjem od člena 63 se kapitalski instrumenti, ki jih institucija ne izda neposredno, do 31. decembra 2021 štejejo kot instrumenti dodatnega kapitala samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
pogoji iz člena 63, razen pogoja, da instrumente izda neposredno institucija;
instrumenti so izdani preko subjekta, vključenega v konsolidacijo na podlagi poglavja 2 naslova II dela 1;
prihodki so takoj in brez omejitev razpoložljivi instituciji v obliki, ki izpolnjuje pogoje iz tega odstavka.
Člen 494b
Uporaba predhodno veljavnih pravil za kapitalske instrumente in instrumente kvalificiranih obveznosti
člen 497 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 497
Kapitalske zahteve za izpostavljenosti do CNS
Če CNS iz tretje države zaprosi za priznanje v skladu s členom 25 Uredbe (EU) št. 648/2012, lahko institucije zadevno CNS štejejo za KCNS od datuma, ko je vlogo za priznanje predložila ESMA, do enega od naslednjih datumov:
če je Komisija že sprejela izvedbeni akt iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 v zvezi s tretjo državo, v kateri ima sedež CNS, in je zadevni izvedbeni akt že začel veljati, dve leti po datumu predložitve vloge;
če Komisija še ni sprejela izvedbenega akta iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 v zvezi s tretjo državo, v kateri ima sedež CNS, ali če zadevni izvedbeni akt še ni začel veljati, do zgodnejšega od naslednjih datumov:
dve leti po datumu začetka veljavnosti zadevnega izvedbenega akta;
za CNS, ki so vlogo predložile po 27. juniju 2019, dve leti po datumu predložitve vloge;
za CNS, ki so vlogo predložile pred 27. junijem 2019, 28. junija 2021.
Če CNS iz odstavka 1 tega člena nima jamstvenega sklada in nima zavezujoče ureditve s klirinškimi člani, ki ji omogoča, da uporablja vse začetno kritje, prejeto od klirinških članov, ali del tega kritja, kot da bi bili predhodno plačani prispevki, institucija do izteka roka iz navedenega odstavka nadomesti formulo za izračun kapitalskih zahtev iz člena 308(2) z naslednjo:
pri čemer je:
|
= |
kapitalska zahteva; |
KCCP |
= |
hipotetični kapital KCNS, ki ga je KCNS sporočila instituciji v skladu s členom 50c Uredbe (EU) št. 648/2012; |
DFCCP |
= |
predhodno financirani finančni viri CNS, ki ga je CNS sporočila instituciji v skladu s členom 50c Uredbe (EU) št. 648/2012; |
i |
= |
indeks, ki označuje klirinškega člana; |
IMi |
= |
začetno kritje, ki ga klirinški član i da CNS; in |
IM |
= |
skupni znesek začetnega kritja, ki ga CNS sporoči instituciji v skladu s členom 89(5a) Uredbe (EU) št. 648/2012. |
v členu 498(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
člen 499(3) se črta;
člena 500 in 501 se nadomestita z naslednjim:
„Člen 500
Prilagoditev zaradi večjih odtujitev
Z odstopanjem od točke (a) člena 181(1) lahko institucija prilagodi svoje ocene LGD, tako da delno ali v celoti izravna učinek večjih odtujitev neplačanih izpostavljenosti na dejanske LGD največ do razlike med povprečnimi ocenami LGD za primerljive neplačane izpostavljenosti, ki še niso bile dokončno unovčene, in povprečnimi dejanskimi LGD, ki vključujejo tudi dejanske izgube zaradi večjih odtujitev, kakor hitro so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
institucija je pristojni organ uradno obvestila o načrtu, ki vključuje obseg, sestavo in datum odtujitev neplačanih izpostavljenosti;
datumi odtujitev neplačanih izpostavljenosti so po 23. novembru 2016, vendar najpozneje 28. junija 2022;
skupni znesek neplačanih izpostavljenosti od datuma prve odtujitve v skladu z načrtom iz točke (a) je presegel 20 % neporavnanega zneska vseh neplačanih izpostavljenosti od datuma prve odtujitve iz točk (a) in (b).
Prilagoditev iz prvega pododstavka se lahko izvede le do 28. junija 2022, njeni učinki pa lahko trajajo, dokler so ustrezne izpostavljenosti vključene v lastne ocene LGD institucije.
Člen 501
Prilagoditev tveganju prilagojenih izpostavljenosti do MSP, ki niso neplačane
Institucije prilagodijo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti (RWEA) za izpostavljenosti do MSP, ki niso neplačane, ki se izračunajo v skladu s poglavjem 2 oziroma 3 naslova II dela 3 skladno z naslednjo formulo:
pri čemer je:
RWEA* |
= |
RWEA, prilagojen s faktorjem za podporo MSP; in |
E* |
= |
je katero koli od naslednjega:
(a)
skupni znesek, ki ga MSP ali skupina povezanih strank, v katero je vključen MSP, dolguje instituciji, njenim podrejenim družbam, njenim nadrejenim osebam in drugim podrejenim družbam teh nadrejenih oseb, vključno z morebitnimi neplačanimi izpostavljenostmi, vendar brez upoštevanja dajatev ali pogojnih terjatev, zavarovanih s stanovanjskimi nepremičninami;
(b)
kadar je skupni znesek iz točke (a) enak 0, je znesek dajatev ali pogojnih terjatev, zavarovanih s stanovanjskimi nepremičninami s strani MSP ali skupine povezanih strank, v katero je vključen MSP, ki so izključeni iz izračuna skupnega zneska iz navedene točke. |
Za namene tega člena velja naslednje:
izpostavljenost do MSP se vključi bodisi med izpostavljenosti na drobno, izpostavljenosti do podjetij ali izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine;
MSP je opredeljen v skladu s Priporočilom Komisije 2003/361/ES ( *17 ); izmed meril iz člena 2 Priloge k navedenemu priporočilu se upošteva le letni promet;
institucije sprejmejo ustrezne ukrepe za pravilen izračun E* in pridobitev informacij, zahtevanih v točki (b).
vstavita se naslednja člena:
„Člen 501a
Prilagoditev kapitalskih zahtev za kreditno tveganje za izpostavljenosti do subjektov, ki upravljajo ali financirajo fizične strukture ali objekte, sisteme in omrežja, ki zagotavljajo ali podpirajo osnovne javne storitve
Kapitalske zahteve za kreditno tveganje, izračunane v skladu z naslovom II dela 3, se pomnožijo s faktorjem 0,75, če izpostavljenost izpolnjuje vsa naslednja merila:
izpostavljenost se vključi bodisi v kategorijo izpostavljenosti do podjetij bodisi v kategorijo izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev, pri čemer so neplačane izpostavljenosti izključene;
izpostavljenost je do subjekta, ki je bil ustanovljen posebej za financiranje ali upravljanje fizične strukture ali objektov, sistemov in omrežij, ki zagotavljajo ali podpirajo osnovne javne storitve;
kar zadeva vir poplačila obveznosti, predstavljajo vsaj dve tretjini njegovega zneska dohodek, ki ga ustvari financirano premoženje, in ne sredstva iz drugih aktivnosti širše komercialne dejavnosti, ali subvencije, nepovratna sredstva ali financiranje, ki jih zagotovi eden ali več subjektov iz točk (b)(i) in (b)(ii) odstavka 2;
dolžnik lahko izpolnjuje svoje finančne obveznosti tudi v zelo stresnih pogojih, ki so relevantni za tveganje projekta;
denarni tokovi, ki jih ustvarja dolžnik, so predvidljivi in pokrivajo vsa prihodnja odplačila kredita v času trajanja kredita;
tveganje refinanciranja izpostavljenosti je majhno ali ustrezno zmanjšano, ob upoštevanju morebitnih subvencij, nepovratnih sredstev ali financiranja, ki jih zagotovi eden ali več subjektov iz točk (b)(i) in (b)(ii) odstavka 2;
pogodbeni dogovori kreditodajalcem zagotavljajo visoko stopnjo zaščite, vključno z naslednjim:
kadar se prihodki dolžnika ne financirajo s plačili velikega števila uporabnikov, pogodbeni dogovori vključujejo določbe, ki kreditodajalce učinkovito varujejo pred izgubami zaradi prekinitve projekta s strani stranke, ki se zaveže k nakupu blaga ali storitev, ki jih zagotavlja dolžnik;
dolžnik ima zadosten rezervni sklad, ki se v celoti financira z denarnimi sredstvi, ali druge finančne dogovore z dajalci jamstva z visoko bonitetno oceno za kritje financiranja v izrednih razmerah in potreb po obratnem kapitalu v celotni življenjski dobi sredstev iz točke (b) tega odstavka;
kreditodajalci imajo visoko raven nadzora nad premoženjem in dohodkom, ki ga ustvarjajo dolžniki;
kreditodajalci v obsegu, ki ga dovoljuje veljavna zakonodaja, za zavarovanje uporabljajo premoženje in pogodbe, ki so ključnega pomena za infrastrukturne dejavnosti, ali pa imajo vzpostavljene alternativne mehanizme za zavarovanje svoje pozicije;
kreditodajalcem se kot zavarovanje zastavijo lastniški vrednostni papirji, tako da ti lahko prevzamejo nadzor nad subjektom v primeru neplačila;
uporaba čistih denarnih tokov iz poslovanja po obveznih plačilih iz projekta v druge namene kot za odplačilo obveznosti iz dolga je omejena;
obstajajo pogodbene omejitve za dolžnika glede izvajanja dejavnosti, ki lahko škodujejo kreditodajalcem, vključno z omejitvijo, da novega dolga ni mogoče izdati brez soglasja obstoječih upnikov iz naslova dolžniškega financiranja;
obveznost je nadrejena vsem drugim terjatvam, razen zakonsko določenim terjatvam in terjatvam nasprotnih strank v poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti;
kadar je projekt dolžnika v gradbeni fazi, vlagatelj lastniškega kapitala ali skupina vlagateljev lastniškega kapitala kot celota, če obstaja več kot en vlagatelj lastniškega kapitala, izpolnjuje naslednja merila:
vlagatelji lastniškega kapitala imajo pretekle izkušnje z uspešnim nadzorom infrastrukturnih projektov, finančno trdnost in ustrezno strokovno znanje;
vlagatelji lastniškega kapitala imajo nizko tveganje neplačila ali pa obstaja nizko tveganje pomembnih izgub za dolžnika v primeru njihovega neplačila;
obstajajo ustrezni mehanizmi za uskladitev interesov vlagateljev lastniškega kapitala z interesi kreditodajalcev;
dolžnik ima ustrezne zaščitne ukrepe za zagotovitev dokončanja projekta v skladu z dogovorjenimi specifikacijami, proračunom ali datumom dokončanja; to vključuje znatna jamstva za dokončanje projekta ali udeležbo izkušenega gradbenika in ustrezne pogodbene določbe o odškodninah;
če obstajajo pomembna operativna tveganja, se ta ustrezno upravljajo;
dolžnik uporablja preizkušeno tehnologijo in zasnovo;
pridobljena so bila vsa potrebna dovoljenja in pooblastila;
dolžnik uporablja izvedene finančne instrumente samo za zmanjševanje tveganja;
dolžnik je izvedel oceno o tem, ali financirano premoženje prispeva k uresničevanju naslednjih okoljskih ciljev:
blažitev podnebnih sprememb;
prilagajanje podnebnim spremembam;
trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov;
prehod na krožno gospodarstvo, preprečevanje nastajanja odpadkov in njihovo recikliranje;
preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja;
varovanje zdravih ekosistemov.
Za namene točke (e) odstavka 1 se ustvarjeni denarni tokovi ne štejejo za predvidljive, razen če znaten del prihodkov izpolnjuje naslednja pogoja:
izpolnjeno je eno od naslednjih meril:
prihodki temeljijo na razpoložljivosti;
za prihodke velja ureditev glede stopnje donosa;
prihodki so predmet pogodbe „vzemi ali plačaj“;
obseg proizvodnje ali uporabe in cena neodvisno izpolnjujeta eno od naslednjih meril:
če dolžnikovi prihodki ne temeljijo na plačilih velikega števila uporabnikov, je stranka, ki se zaveže k nakupu blaga ali storitev, ki jih zagotavlja dolžnik, ena od naslednjih:
centralna banka, enota centralne, regionalne ali lokalne ravni države, če ima utež tveganja 0 % v skladu s členoma 114 in 115 ali bonitetno oceno ECAI, ki ustreza stopnji kreditne kakovosti vsaj 3;
subjekt javnega sektorja, če ima utež tveganja 20 % ali manj v skladu s členom 116 ali bonitetno oceno ECAI, ki ustreza stopnji kreditne kakovosti vsaj 3;
multilateralna razvojna banka iz člena 117(2);
mednarodna organizacija iz člena 118;
podjetje, ki ima bonitetno oceno ECAI, ki ustreza stopnji kreditne kakovosti vsaj 3;
subjekt, ki ga je mogoče zamenjati brez bistvene spremembe obsega in časovnega razporeda prihodkov.
Za namene odstavka 4 EBA Komisiji poroča o:
analizi razvoja trendov in pogojev na trgih za kreditiranje infrastrukturnih projektov in financiranja projektov v obdobju iz odstavka 4;
analizi dejanske tveganosti subjektov iz točke (b) odstavka 1 v celotnem gospodarskem ciklu;
skladnosti kapitalskih zahtev, določenih v tej uredbi, z rezultati analiz iz točk (a) in (b) tega odstavka.
Člen 501b
Odstopanje od zahtev glede poročanja
Z odstopanjem od člena 430 lahko pristojni organ v obdobju od datuma začetka uporabe zadevnih določb te uredbe do datuma prve predložitve poročil iz izvedbenih tehničnih standardov iz navedenega člena opusti zahtevo glede poročanja informacij v obliki, določeni v predlogi, ki se nahaja v izvedbenem aktu iz člena 430(7), če te predloge še niso bili posodobljene na podlagi določb te uredbe.“;
v delu 10 se za naslovom II: POROČILA IN PREGLEDI vstavi naslednji člen:
„Člen 501c
Bonitetna obravnava izpostavljenosti, povezanih z okoljskimi in/ali socialnimi cilji
EBA po posvetovanju z ESRB na podlagi razpoložljivih podatkov in ugotovitev Strokovne skupine Komisije na visoki ravni za financiranje trajnostne rasti oceni, ali bi bila upravičena posebna bonitetna obravnava izpostavljenosti v zvezi s sredstvi ali dejavnostmi, ki so bistveno povezani z okoljskimi in/ali socialnimi cilji. EBA zlasti oceni:
metodologije za ocenjevanje dejanske tveganosti izpostavljenosti v zvezi s sredstvi in dejavnostmi, ki so bistveno povezani z okoljskimi in/ali socialnimi cilji, v primerjavi s tveganostjo druge izpostavljenosti;
razvoj ustreznih meril za ocenjevanje fizičnih in tranzicijskih tveganj, vključno s tveganji, povezanimi z znižanjem vrednosti sredstev zaradi regulativnih sprememb;
morebitne učinke posebne bonitetne obravnave izpostavljenosti v zvezi s sredstvi in dejavnostmi, ki so bistveno povezani z okoljskimi in/ali socialnimi cilji, na finančno stabilnost in bančna posojila v Uniji.
EBA Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji do 28. junija 2025 predloži poročilo o svojih ugotovitvah.
Komisija na podlagi tega poročila Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi poda zakonodajni predlog.“;
vstavi se naslednji člen:
„Člen 504a
Deleži v instrumente kvalificiranih obveznosti
EBA Komisiji do 28. junija 2022 poroča o zneskih in porazdelitvi deležev v instrumente kvalificiranih obveznosti med institucijami, določenimi kot GSPI ali DSPI, ter o morebitnih ovirah za reševanje in tveganju širjenja negativnih vplivov, povezanih s temi deleži.
Komisija na podlagi poročila EBA Evropskemu parlamentu in Svetu do 28. junija 2023 poroča o ustrezni obravnavi takšnih deležev, pri čemer po potrebi priloži zakonodajni predlog.“;
člen 507 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 507
Velike izpostavljenosti
EBA spremlja uporabo izvzetij iz točke (b) člena 390(6), točk (f) do (m) člena 400(1) ter točke (a) in točk (c) do (g), (i), (j) in (k) člena 400(2) ter do 28. junija 2021 Komisiji predloži poročilo z oceno kvantitativnega učinka, ki bi ga imela odprava teh izvzetij, ali določitvijo omejitev glede njihove uporabe. V tem poročilu se za vsako izvzetje, predvideno v navedenih členih, oceni zlasti:
število izvzetih velikih izpostavljenostih v vsaki državi članici;
število institucij v vsaki državi članici, ki uporabljajo izvzetja;
zbirni znesek izvzetih izpostavljenosti v vsaki državi članici.
v členu 510 se dodajo naslednji odstavki:
EBA spremlja znesek potrebnega stabilnega financiranja za kritje tveganja financiranja v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih, navedenimi v Prilogi II, in kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti v enoletnem obdobju količnika neto stabilnega financiranja, zlasti prihodnjega tveganja financiranja za te pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih iz členov 428s(2) in 428at(2), ter Komisiji do 28. junija 2024 poroča o možnosti za sprejetje višjega faktorja potrebnega stabilnega financiranja ali mere, ki bolj upošteva tveganja. V tem poročilu se oceni vsaj:
možnost razlikovati med pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih s kritjem ali brez njega;
možnost, da se zahteva iz členov 428s(2) in 428at(2) odstrani, zviša ali nadomesti;
možnost širše spremembe obravnave pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v izračunu količnika neto stabilnega financiranja, kot je določeno v členu 428d, členih 428k(4) in 428s(2), točkah (a) in (b) člena 428ag, členih 428ah(2), 428al(4) in 428at(2) ter točkah (a) in (b) člena 428ay in členu 428az(2), da se bolje zajame tveganje financiranja v zvezi s temi pogodbami v enoletnem obdobju količnika neto stabilnega financiranja;
učinek predlaganih sprememb na znesek potrebnega stabilnega financiranja za pogodbe institucij o izvedenih finančnih instrumentih.
EBA spremlja znesek potrebnega stabilnega financiranja za kritje tveganja financiranja v zvezi s posli financiranja z vrednostnimi papirji, vključno s sredstvi, prejetimi ali danimi v teh poslih, in nezavarovanimi posli s finančnimi strankami s preostalo zapadlostjo manj kot šest mesecev ter Komisiji do 28. junija 2023 poroča o ustreznosti te obravnave. V tem poročilu se oceni vsaj:
možnost uporabe višjih ali nižjih faktorjev stabilnega financiranja za posle financiranja z vrednostnimi papirji s finančnimi strankami ter za nezavarovane posle s finančnimi strankami s preostalo zapadlostjo manj kot šest mesecev, da se bolje upošteva njihovo tveganje financiranja v enoletnem obdobju količnika neto stabilnega financiranja in možnost širjenja negativnih vplivov med finančnimi strankami;
možnost uporabe obravnave iz točke (g) člena 428r(1) za posle financiranja z vrednostnimi papirji, zavarovane z drugimi vrstami premoženja;
možnost uporabe faktorjev stabilnega financiranja za zunajbilančne postavke, ki se uporabijo v poslih financiranja z vrednostnimi papirji, namesto obravnave iz člena 428p(5);
ustreznost asimetrične obravnave med obveznostmi s preostalo zapadlostjo manj kot šest mesecev, ki jih zagotovijo finančne stranke, za katere se v skladu s točko (c) člena 428k(3) uporablja faktor razpoložljivega stabilnega financiranja v višini 0 %, in sredstvi, ki izhajajo iz poslov s finančnimi strankami s preostalo zapadlostjo manj kot šest mesecev, za katere se v skladu s točko (g) člena 428r(1), točko (c) člena 428s(1) in točko (b) člena 428v uporablja faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 0 %, 5 % ali 10 %;
učinek uvedbe višjih ali nižjih faktorjev potrebnega stabilnega financiranja za posle financiranja z vrednostnimi papirji s finančnimi strankami, zlasti tiste s preostalo zapadlostjo manj kot šest mesecev, na tržno likvidnost sredstev, prejetih kot zavarovanje s premoženjem v teh poslih, zlasti državnih in podjetniških obveznic;
učinek predlaganih sprememb na znesek potrebnega stabilnega financiranja za posle teh institucij, zlasti za posle financiranja z vrednostnimi papirji s finančnimi strankami s preostalo zapadlostjo manj kot šest mesecev, kadar se v teh poslih kot zavarovanje prejmejo državne obveznice.
EBA spremlja znesek potrebnega stabilnega financiranja za kritje tveganja financiranja v zvezi z deleži vrednostnih papirjev, ki jih imajo institucije za varovanje pogodb o izvedenih finančnih instrumentih. EBA do 28. junija 2023 poroča o ustreznosti obravnave. V tem poročilu se oceni vsaj:
možnost učinka obravnave na sposobnost vlagateljev, da pridobijo izpostavljenost do sredstev, in učinek obravnave na razpoložljivost kreditov v uniji kapitalskih trgov;
možnost uporabe prilagojenih zahtev po stabilnem financiranju za vrednostne papirje, namenjene za varovanje izvedenih finančnih instrumentov, ki so v celoti ali delno financirani z začetnim kritjem;
možnost uporabe prilagojenih zahtev po stabilnem financiranju za vrednostne papirje, namenjene za varovanje izvedenih finančnih instrumentov, ki niso financirani z začetnim kritjem.
člen 511 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 511
Finančni vzvod
Komisija do 31. decembra 2020 predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o ustreznosti:
uvedbe dodatnega pribitka na količnik finančnega vzvoda za DSPI ter
opredelitve in izračuna mere skupne izpostavljenosti iz člena 429(4), vključno z obravnavo rezerv centralnih bank.
člen 513 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 513
Makrobonitetna pravila
Komisija po posvetovanju z ESRB in EBA do 30. junija 2022 in nato vsakih pet let pregleda, ali so makrobonitetna pravila iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU zadostna za zmanjševanje sistemskih tveganj v sektorjih, regijah in državah članicah, pri čemer oceni tudi:
ali so sedanji makrobonitetni instrumenti iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU učinkoviti, uspešni in pregledni;
ali so obseg delovanja in morebitne stopnje prekrivanja različnih makrobonitetnih instrumentov za obravnavo podobnih tveganj iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU ustrezni, pri čemer po potrebi predlaga nova makrobonitetna pravila;
kakšen je vzajemni učinek mednarodno dogovorjenih standardov za sistemske institucije in določb iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU, pri čemer po potrebi in ob upoštevanju navedenih mednarodno dogovorjenih standardov predlaga nova pravila;
ali bi bilo treba makrobonitetnim instrumentom iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU dodati druge vrste instrumentov, kot so instrumenti, katerih podlaga se nanaša na kreditojemalce, da se dopolnijo instrumenti, katerih podlaga se nanaša na kapital, in omogoči harmonizirana uporaba instrumentov na notranjem trgu; ob upoštevanju, ali so harmonizirane opredelitve teh instrumentov in poročanje ustreznih podatkov na ravni Unije predpogoj za uvedbo takšnih instrumentov;
ali bi bilo treba zahtevo po blažilniku količnika finančnega vzvoda iz člena 92(1a) razširiti na sistemsko pomembne institucije, ki niso GSPI, ali bi se moralo njeno umerjanje razlikovati od umerjanja za GSPI in ali bi moralo biti njeno umerjanje odvisno od stopnje sistemskega pomena institucije;
ali bi bilo treba sedanjo prostovoljno vzajemnost makrobonitetnih ukrepov spremeniti v obvezno vzajemnost in ali sedanji okvir ESRB za prostovoljno vzajemnost zagotavlja primerno podlago za to;
kako se lahko relevantne organe za makrobonitetni nadzor na ravni Unije in na nacionalni ravni pooblasti z orodji za obravnavanje novo nastajajočih sistemskih tveganj, ki izhajajo iz izpostavljenosti kreditnih institucij do nebančnega sektorja, zlasti s trga izvedenih finančnih instrumentov in poslov financiranja z vrednostnimi papirji, sektorja upravljanja premoženja ter zavarovalniškega sektorja.
člen 514 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 514
Metoda za izračun vrednosti izpostavljenosti poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti
vstavi se naslednji člen:
„Člen 518a
Pregled določb o navzkrižni kršitvi obveznosti
Komisija do 28. junija 2022 pregleda in oceni, ali je ustrezno zahtevati, da se lahko kvalificirane obveznosti uporabijo za reševanje s sredstvi upnikov, ne da bi se s tem aktivirale klavzule o navzkrižni kršitvi obveznosti v drugih pogodbah, da bi tako čim bolj okrepili učinkovitost instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov in ocenili, ali bi bilo treba v pogoje ali pogodbe, ki urejajo druge obveznosti, vključiti določbo, ki bi v zvezi s kvalificiranimi obveznostmi izključila navzkrižno kršitev obveznosti. Temu pregledu in oceni se po potrebi priloži zakonodajni predlog.“;
vstavi se naslednji člen:
„Člen 519b
Kapitalske zahteve za tržno tveganje
v delu 10 se vstavi naslednji naslov:
„NASLOV IIA
IZVAJANJE PRAVIL
Člen 519c
Orodje za skladnost
Orodje iz odstavka 1 vsaki instituciji omogoči vsaj:
hitro opredelitev relevantnih določb, ki jih morajo institucije izpolnjevati glede na svojo velikost in poslovni model;
spremljanje sprememb zakonodajnih aktov in z njimi povezanih izvedbenih določb, smernic in predlog.“;
Priloga II se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Spremembe Uredbe (EU) št. 648/2012
Uredba (EU) št. 648/2012 se spremeni:
v členu 50a se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
CNS izračuna hipotetični kapital (KCCP), kot sledi:
pri čemer je:
KCCP |
= |
hipotetični kapital; |
i |
= |
indeks, ki označuje klirinškega člana; |
EADi |
= |
znesek izpostavljenosti CNS do klirinškega člana i, vključno z lastnimi posli klirinškega člana s CNS, posli s strankami, za katere jamči klirinški član, in vsemi vrednostmi zavarovanja s premoženjem, ki ga ima CNS, vključno s predhodno financiranim prispevkom klirinškega člana v jamstveni sklad, v zvezi s temi posli, ki se nanaša na vrednotenje ob koncu dneva regulativnega poročanja, preden se izmenja kritje ob zadnjem pozivu k predložitvi kritja; in |
RW |
= |
20 % utež tveganja |
kapitalski količnik |
= |
8 %.“; |
člen 50b se nadomesti z naslednjim:
„Člen 50b
Splošna pravila za izračun KCNS
Za namene izračuna KCNS iz člena 50a(2) se uporabljajo naslednje določbe:
CNS izračunajo vrednost izpostavljenosti do klirinških članov, kot sledi:
vrednosti izpostavljenosti, ki izhajajo iz pogodb in poslov iz točk (a) in (c) člena 301(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, CNS izračuna v skladu z metodo, določeno v oddelku 3 poglavja 6 naslova II dela 3 navedene uredbe z uporabo obdobja kritja za tveganje, ki traja deset delovnih dni;
za izpostavljenosti, ki izhajajo iz pogodb in poslov iz točke (b) člena 301(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, CNS vrednost (EADi) izračuna v skladu z naslednjo formulo:
EADi = max{EBRMi – IMi – DFi; 0}
pri čemer je:
EADi |
= |
vrednost izpostavljenosti; |
i |
= |
indeks, ki označuje klirinškega člana; |
EBRMi |
= |
vrednost izpostavljenosti pred zmanjšanjem tveganja, ki je enaka vrednosti izpostavljenosti CNS do klirinškega člana i, ki izvira iz vseh pogodb in poslov s tem klirinškim članom, pri kateri se ne upoštevajo zavarovanja s premoženjem, ki jih da ta klirinški član; |
IMi |
= |
začetno kritje, ki ga klirinški član i da CNS; |
DFi |
= |
predhodno financirani prispevek klirinškega člana i v jamstveni sklad. |
Vse vrednosti v tej formuli so vezane na vrednotenje ob koncu dneva, preden se izmenja kritje ob zadnjem pozivu k predložitvi kritja;
za primere iz tretjega stavka drugega pododstavka člena 301(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 CNS izračuna vrednost poslov iz prvega stavka navedenega pododstavka v skladu s formulo iz točke (a)(ii) tega člena ter določi EBRMi v skladu z naslovom V dela 3 navedene uredbe;
za institucije, za katere se uporablja Uredba (EU) št. 575/2013, veljajo isti nizi pobotov, kot so določeni v točki (4) člena 272 navedene uredbe;
CNS, ki ima izpostavljenosti do ene ali več CNS, takšne izpostavljenosti obravnava, kot da bi bile izpostavljenosti do klirinških članov, in v izračun KCCP vključi vsakršno kritje ali predhodno plačane prispevke, prejete od teh CNS;
CNS, ki ima zavezujočo pogodbeno ureditev s svojimi klirinškimi člani, ki tej CNS dovoljuje, da uporablja vse začetno kritje, prejeto od teh klirinških članov, ali del tega kritja, kot da gre za predhodno plačane prispevke, za namene izračuna iz odstavka 1 to začetno kritje obravnava kot predhodno plačane prispevke in ne kot začetno kritje;
kadar je zavarovanje s premoženjem prejeto za račun, ki vsebuje več kot eno vrsto pogodb in poslov iz člena 301(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, CNS dodelijo začetno kritje, ki ga zagotovijo njihovi klirinški člani ali stranke, kot je ustrezno, sorazmerno z EAD zadevne vrste pogodb in poslov, izračunano v skladu s točko (a) tega odstavka, ter pri izračunu ne upoštevajo začetnega kritja;
CNS, ki imajo več kot en jamstveni sklad, opravijo izračun za vsak jamstveni sklad posebej;
kadar klirinški član opravlja klirinške storitve za stranke in so posli ter zavarovanje s premoženjem strank tega klirinškega člana v podračunih, ločenih od poslov tega klirinškega člana za lasten račun, CNS opravijo izračun EADi za vsak podračun ločeno in izračunajo skupno EADi klirinškega člana kot vsoto EAD podračunov strank in EAD podračuna klirinškega člana za posle za lasten račun;
Kadar DFi ni razdeljen na podračune strank ter podračune klirinškega člana za posle za lasten račun, CNS za namene točke (f) dodelijo DFi po podračunih, in sicer glede na delež, ki ga začetno kritje zadevnega podračuna predstavlja v celotnem znesku začetnega kritja, danega s strani klirinškega člana ali za njegov račun;
CNS ne opravi izračuna v skladu s členom 50a(2), kadar jamstveni sklad krije samo denarne posle.
Za namene točke (a)(ii) tega člena CNS za izračun vrednosti izpostavljenosti uporabi metodo, določeno v členu 223 Uredbe (EU) št. 575/2013, z nadzorniškimi prilagoditvami za nestanovitnost iz člena 224 navedene uredbe.“;
v členu 50c(1) se črtata točki (d) in (e);
v členu 50d se črta točka (c);
v členu 89 se odstavek 5a nadomesti z naslednjim:
V prehodnem obdobju iz člena 497 Uredbe (EU) št. 575/2013 CNS, navedena v zadevnem členu, v informacije, o katerih poroča v skladu s členom 50c(1) te uredbe, vključi skupni znesek začetnega kritja, kot je opredeljeno v točki 140 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki ga je dobila od svojih klirinških članov, kadar sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
CNS nima jamstvenega sklada;
CNS nima zavezujoče ureditve s svojimi klirinškimi člani, ki ji omogoča uporabo celotnega ali dela začetnega kritja, prejetega od zadevnih klirinških članov, kot da bi bili predhodno plačani prispevki.“
Člen 3
Začetek veljavnosti in datum uporabe
Naslednje točke člena 1 te uredbe se uporabljajo od 27. junija 2019:
točka 1, ki vsebuje določbe o področju uporabe in o nadzorniških pooblastilih;
točka 2, ki vsebuje opredelitve pojmov, razen če se nanašajo izključno na določbe, ki se uporabljajo od drugega datuma v skladu s tem členom, pri čemer se v takšnem primeru uporabljajo od zadevnega drugega datuma;
točke 3(b), 6(c), 8, točka 9 v zvezi s členom 13 Uredbe (EU) št. 575/2013, točka 12 v zvezi z drugim pododstavkom člena 18(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, točke 14 do 17, 19 do 44, 47, 128 in 129, ki vsebujejo določbe v zvezi s kapitalom in določbe o uvedbi novih kapitalskih zahtev in zahtev glede kvalificiranih obveznosti;
točka 9 v zvezi z določbami o učinku novih pravil o listinjenju iz člena 14 Uredbe (EU) št. 575/2013;
točka 57, ki vsebuje določbe o utežeh tveganja za multilateralne razvojne banke, in točka 58, ki vsebuje določbe o utežeh tveganja za mednarodne organizacije;
točka 53 v zvezi s členom 104b Uredbe (EU) št. 575/2013, točki 89 in 90, točka 118 v zvezi s členom 430b Uredbe (EU) št. 575/2013 in točka 124, ki vsebujejo določbe o zahtevah glede poročanja za tržno tveganje;
točka 130, ki vsebuje določbe o kapitalskih zahtevah za izpostavljenosti CNS;
točka 133 v zvezi z določbami o večjih odtujitvah iz člena 500 Uredbe (EU) št. 575/2013;
točka 134 v zvezi s členom 501b Uredbe (EU) št. 575/2013, ki vsebuje določbe o opustitvi poročanja;
točka 144, ki vsebuje določbe o orodju za skladnost;
določbe, v skladu s katerimi morajo Evropski nadzorni organi ali ESRB Komisiji predložiti osnutke regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov in poročila, določbe, v skladu s katerimi mora Komisija pripraviti poročila, določbe, v skladu s katerimi se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih ali izvedbenih aktov, določbe o pregledu in o zakonodajnih predlogih ter določbe, v skladu s katerimi morajo Evropski nadzorni organi izdati smernice, in sicer točka 2(b); točka 12 v zvezi s členom 18(9) Uredbe (EU) št. 575/2013; točka 18(b); točka 31 v zvezi s členom 72b(7) Uredbe (EU) št. 575/2013; točka 38 v zvezi s členom 78a(3) Uredbe (EU) št. 575/2013; točka 57(b); točka (60) v zvezi s členom 124(4) in (5) Uredbe (EU) št. 575/2013; točka 63 v zvezi s členom 132a(4) Uredbe (EU) št. 575/2013; točka 67 v zvezi s členom 164(8) in (9) Uredbe (EU) št. 575/2013; točka 74 v zvezi s členoma 277(5) in 279a(3) Uredbe (EU) št. 575/2013; točka 89 v zvezi s členom 325(9) Uredbe (EU) št. 575/2013; točka 90 v zvezi s členi 325u(5), 325w(8), 325ap(3), 325az(8) in (9), 325bd(7), 325be(3), 325bf(9), 325bg(4), 325bh(3), 325bk(3), 325bp(12) Uredbe (EU) št. 575/2013; točka 93 v zvezi s členom 390(9) Uredbe (EU) št. 575/2013;
točka 94; točka 96 v zvezi s členom 394(4) Uredbe (EU) št. 575/2013; točka 98(b); točka 104 v zvezi s členom 403(4) Uredbe (EU) št. 575/2013; točka 109(b); točka 111(b); točka 118 v zvezi s členi 430(7) in (8), 430b(6) ter členom 430c Uredbe (EU) št 575/2013; točka 119 v zvezi s členom 432(1) in (2) ter členom 434a Uredbe (EU) št. 575/2013; točka 123; točka 124; točka 125; točka 134 v zvezi s členom 501a(4) in (5) Uredbe (EU) št. 575/2013; točka 135; točka 136; točka 137; točka 138; točka 139; točka 140; točka 141 v zvezi s členom 514(1) Uredbe (EU) št. 575/2013; točka 142 in točka 143.
Brez poseganja v točko (f) prvega pododstavka se določbe o razkritju in poročanju uporabljajo od datuma začetka uporabe zahteve, povezane z zadevnim razkritjem ali poročanjem.
Naslednje točke člena 1 te uredbe se uporabljajo od 27. junija 2020:
točka 59 v zvezi z določbami o obravnavi določenih kreditov, ki jih kreditne institucije odobrijo upokojencem ali zaposlenim iz člena 123 Uredbe (EU) št. 575/2013;
točka 133 v zvezi z določbami o prilagoditvi tveganju prilagojenih izpostavljenosti do MSP, ki niso neplačane, iz člena 501 Uredbe (EU) št. 575/2013;
točka 134 v zvezi z določbami o prilagoditvi kapitalskih zahtev za kreditno tveganje za izpostavljenosti do subjektov, ki upravljajo ali financirajo fizične strukture ali objekte, sisteme in omrežja, ki zagotavljajo ali podpirajo osnovne javne storitve, iz člena 501a Uredbe (EU) št. 575/2013.
Naslednje točke člena 1 te uredbe se uporabljajo od 28. decembra 2020:
točke 6(a), (b) in (d), točki 7 in 12 v zvezi s prvim pododstavkom člena 18(1) ter členom 18(2) do (8) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki vsebujejo določbe o bonitetni konsolidaciji;
točka 60, ki vsebuje določbe o izpostavljenostih, zavarovanih s hipotekami na nepremičnine, točka 67, ki vsebuje določbe o izgubi ob neplačilu, in točka 122, ki vsebuje določbe o makrobonitetnih ali sistemskih tveganjih, ugotovljenih na ravni države članic.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA
Priloga II se spremeni:
v točki 1 se točka (e) nadomesti z naslednjim:
„(e) obrestne opcije;“
v točki 2 se točka (d) nadomesti z naslednjim:
„(d) valutne opcije;“
točka (3) se nadomesti z naslednjim:
„3. Pogodbe, podobne tistim v točkah 1(a) do (e) in 2(a) do (d) te priloge, o drugih referenčnih postavkah ali indeksih. To vključuje najmanj vse instrumente, določene v točkah 4 do 7, 9, 10 in 11 oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, ki drugače niso vključeni v točko 1 ali 2 te priloge.“.
( *1 ) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).
( *2 ) Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).
( *3 ) Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).“;
( *4 ) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).
( *5 ) Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).“;
( *6 ) Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).“;
( *7 ) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).“;
( *8 ) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
( *9 ) Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).“;
( *10 ) Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).“;
( *11 ) Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L 173, 12.6.2014, str. 149).
( *12 ) Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L 166, 11.6.1998, str. 45).“;
( *13 ) Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133, 22.5.2008, str. 66).“
( *14 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 680/2014 z dne 16. aprila 2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 191, 28.6.2014, str. 1).“;
( *15 ) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).“;
( *16 ) Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).“;
( *17 ) Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).“;