---

PRILOGA

KAZALO
1.	Uvod
1.1	Tehnično področje uporabe
1.2	Geografsko področje uporabe
1.3	Vsebina
2.	Opis področja uporabe
3.	Bistvene zahteve
3.1	Skladnost z bistvenimi zahtevami
3.2	Bistvene zahteve – pregled
4.	Značilnosti podsistema
4.1	Uvod
4.2	Funkcionalne in tehnične specifikacije podsistema
4.2.1	Specifikacije, ki se nanašajo na osebje
4.2.1.1	Splošne zahteve
4.2.1.2	Izmenjava informacij med upravljavci infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu, vključno z informacijami za osebje, ki opravlja za varnost pomembne naloge
4.2.1.2.1	Priročnik
4.2.1.2.2	Navodilo o poti
4.2.1.2.3	Informacije o prometu vlakov za strojevodje
4.2.1.2.4	Obveščanje strojevodje v realnem času med obratovanjem vlaka
4.2.1.3	Se ne uporablja
4.2.1.4	Se ne uporablja
4.2.1.5	Komunikacija v zvezi z varnostjo med vlakovnim osebjem, drugim osebjem prevoznika v železniškem prometu in osebjem, ki odobri vožnjo vlaka
4.2.2	Specifikacije, ki se nanašajo na vlake
4.2.2.1	Vidnost vlaka
4.2.2.1.1	Splošna zahteva
4.2.2.1.2	Čelo vlaka
4.2.2.1.3	Sklep vlaka
4.2.2.1.3.1	Potniški vlaki
4.2.2.1.3.2	Tovorni vlaki
4.2.2.2	Slišnost vlaka
4.2.2.2.1	Splošna zahteva
4.2.2.2.2	Upravljanje
4.2.2.3	Identifikacija vozila
4.2.2.4	Varnost potnikov in tovora
4.2.2.4.1	Varnost tovora
4.2.2.4.2	Varnost potnikov
4.2.2.5	Združljivost s potjo in vlakovna kompozicija
4.2.2.5.1	Združljivost s potjo
4.2.2.5.2	Vlakovna kompozicija
4.2.2.6	Zaviranje vlaka
4.2.2.6.1	Minimalne zahteve za zavorni sistem
4.2.2.6.2	Zavorna zmogljivost in najvišja dovoljena hitrost
4.2.2.7	Zagotavljanje, da je vlak v dobrem voznem stanju
4.2.2.7.1	Splošna zahteva
4.2.2.7.2	Podatki pred odhodom
4.2.2.8	Zahteve glede opazovanja signalov in progovnih znamenj
4.2.2.9	Budnost strojevodje
4.2.3	Specifikacije, ki se nanašajo na obratovanje vlaka, vključno z obratovanjem na podlagi ERTMS
4.2.3.1	Načrtovanje vlaka in vozni red
4.2.3.2	Identifikacija vlakov
4.2.3.2.1	Oblika številke vlaka
4.2.3.3	Odhod vlaka
4.2.3.3.1	Pregledi in preskusi pred odhodom
4.2.3.3.2	Obveščanje upravljavca infrastrukture o obratovalnem stanju vlaka
4.2.3.4	Upravljanje prometa
4.2.3.4.1	Splošne zahteve
4.2.3.4.2	Javljanje lokacije vlaka
4.2.3.4.2.1	Podatki, potrebni za javljanje lokacije vlaka, in predvideni čas predaje
4.2.3.4.3	Nevarno blago
4.2.3.4.4	Kakovost obratovanja
4.2.3.5	Evidentiranje podatkov
4.2.3.5.1	Evidentiranje podatkov o spremljanju na progi
4.2.3.5.2	Evidentiranje podatkov o spremljanju na vlaku
4.2.3.6	Delovanje v poslabšanih razmerah
4.2.3.6.1	Obveščanje drugih uporabnikov
4.2.3.6.2	Obveščanje strojevodij
4.2.3.6.3	Predpisani postopek ob nepredvidenih dogodkih
4.2.3.7	Obvladovanje izrednih razmer
4.2.3.8	Pomoč vlakovnemu osebju ob incidentu ali večji okvari tirnega vozila
4.3	Funkcionalne in tehnične specifikacije za vmesnike
4.3.1	Vmesniki s TSI infrastruktura (TSI INF)
4.3.2	Vmesniki s TSI vodenje-upravljanje in signalizacija (TSI CCS)
4.3.3	Vmesniki s TSI tirna vozila
4.3.3.1	Vmesniki s TSI lokomotive in potniška tirna vozila TSI (TSI LOC&PAS)
4.3.3.2	Vmesniki s TSI tovorni vagoni TSI (WAG TSI)
4.3.4	Vmesniki s TSI energija (TSI ENE)
4.3.5	Vmesniki s TSI varnost v železniških predorih (SRT TSI)
4.3.6	Vmesniki s TSI hrup (TSI NOI)
4.3.7	Vmesniki z Uredbo (EU) št. 1300/2014, TSI funckionalno ovirane osebe (TSI PRM)
4.4	Operativni predpisi
4.4.1	Operativna načela in predpisi železniškega sistema Evropske unije
4.4.2	Nacionalni predpisi
4.4.3	Sprejemljivi načini usklajevanja
4.4.4	Prehod z uporabe nacionalnih predpisov na izvajanje te uredbe
4.5	Predpisi glede vzdrževanja
4.6	Strokovna usposobljenost
4.6.1	Strokovna usposobljenost
4.6.2	Znanje jezikov
4.6.2.1	Načela
4.6.2.2	Raven znanja
4.6.3	Začetno in stalno ocenjevanje osebja
4.6.3.1	Osnovne zahteve
4.6.3.2	Analiza in posodabljanje potreb po usposabljanju
4.6.4	Pomožno osebje
4.7	Zdravstveni in varnostni pogoji
4.7.1	Uvod
4.7.2	Zdravstveni pregledi in psihološka preverjanja
4.7.2.1	Pred nastopom službe
4.7.2.1.1	Vsebina zdravstvenega pregleda
4.7.2.1.2	Psihološko preverjanje
4.7.2.2	Po nastopu službe
4.7.2.2.1	Pogostost rednih zdravstvenih pregledov
4.7.2.2.2	Vsebina rednega zdravstvenega pregleda
4.7.2.2.3	Dodatni zdravstveni pregledi in/ali psihološka preverjanja
4.7.3	Zdravstvene zahteve
4.7.3.1	Splošne zahteve
4.7.3.2	Zahteve glede vida
4.7.3.3	Zahteve glede sluha
4.8	Dodatne informacije o infrastrukturi in vozilih
4.8.1	Infrastruktura
4.8.2	Tirna vozila
5.	Komponente interoperabilnosti
5.1	Opredelitev
5.2	Seznam komponent
6.	Ocena skladnosti in/ali primernosti za uporabo komponent in verifikacija podsistema
6.1	Komponente interoperabilnosti
6.2	Podsistem vodenje in upravljanje prometa
6.2.1	Načela
7.	Izvajanje
7.1	Splošni predpisi za izvajanje
7.1.1.	Posebni prehodni predpisi za dodatka A in C
7.2	Posebni primeri
7.2.1	Uvod
7.2.2	Seznam posebnih primerov
7.2.2.1	Stalni posebni primer (P) za Estonijo, Latvijo, Litvo, Poljsko, Madžarsko in Slovaško
7.2.2.2	Stalni posebni primer za Irsko in Združeno kraljestvo za Severno Irsko
7.2.2.3	Začasni posebni primer (T1) za Irsko in Združeno kraljestvo
7.2.2.4	Stalni posebni primer (P) za Finsko
	Dodatek A Operativna načela in predpisi za ERTMS – različica 6
	Dodatek B Temeljna operativna načela in skupni operativni predpisi
	Dodatek C Z varnostjo povezana komunikacijska metodologija
	C1. Govorna komunikacija
	C2. Evropska navodila
	Dodatek D Združljivost s potjo in Navodilo o poti
	Dodatek D1 Parametri za združljivost vozil in vlakov s potjo, na kateri bodo obratovali
	Dodatek D2 Elementi, ki jih mora upravljavec infrastrukture zagotoviti prevozniku v železniškem prometu za namene Navodila o poti
	Dodatek D3 Informacije o projektiranju ERTMS ob progi, pomembne za obratovanje, ki jih upravljavec infrastrukture zagotovi prevozniku v železniškem prometu
	Dodatek E Jezikovna in komunikacijska raven
	Dodatek F Zahteve v zvezi s poklicnimi kvalifikacijami za naloge, povezane s „spremljanjem vlakov“
	Dodatek G Zahteve v zvezi s poklicnimi kvalifikacijami za naloge priprave vlaka
	Dodatek H Evropska številka vozila in povezane abecedne oznake na karoseriji
	Dodatek I Seznam področij, za katera se v skladu s členom 8 Direktive (EU) 2016/798 lahko še naprej uporabljajo nacionalni predpisi
	Dodatek J Glosar

1.   UVOD

1.1    Tehnično področje uporabe

Ta tehnična specifikacija za interoperabilnost (v nadaljnjem besedilu: TSI) se nanaša na podsistem „vodenje in upravljanje prometa“, ki je naveden na seznamu v točki 1 in opredeljen v točki 2.5 Priloge II k Direktivi (EU) 2016/797.

1.2    Geografsko področje uporabe

Geografsko področje uporabe te uredbe je omrežje Unije, kot je opredeljeno v oddelku 1 Priloge I k Direktivi (EU) 2016/797, ter izključuje primere iz člena 1(3) in (4) Direktive (EU) 2016/797.

▼M3

1.3    Vsebina

V skladu s členom 4(3) Direktive (EU) 2016/797 ta TSI določa bistvene zahteve za podsistem „vodenje in upravljanje prometa“ ter temeljna operativna načela in skupne operativne predpise za železniški sistem Unije. Poleg tega določa zahteve za vmesnike med upravljavci infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu.

2.   OPIS PODROČJA UPORABE

Ta TSI se uporablja za železniški sistem Unije, ki vključuje vozila in fiksne naprave, ki so skladni s TSI, ter vozila in fiksne naprave, ki niso skladni s TSI.

Ta TSI se nanaša na procese in postopke, pa tudi na fizične elemente vozil in fiksne naprave, pomembne za njihovo operativno funkcijo v okviru te TSI, ter zahteve, ki veljajo za osebje, ki opravlja za varnost pomembne naloge.

Prevoznik v železniškem prometu in upravljavec infrastrukture zagotovita, da vse zahteve te TSI postanejo pomemben del sistema upravljanja varnosti prevoznika v železniškem prometu in upravljavca infrastrukture, kot se zahteva z Direktivo (EU) 2016/798.

▼B

3.   BISTVENE ZAHTEVE

3.1    Skladnost z bistvenimi zahtevami

V skladu s členom 3 Direktive (EU) 2016/797 železniški sistem Unije, njegovi podsistemi in komponente interoperabilnosti izpolnjujejo bistvene zahteve, določene med splošnimi zahtevami v Prilogi III k navedeni direktivi.

3.2    Bistvene zahteve – pregled

▼M3 —————

▼B

Spodnja preglednica povzema povezanost med bistvenimi zahtevami iz Priloge III k Direktivi (EU) 2016/797 in te uredbe.

4.   ZNAČILNOSTI PODSISTEMA

▼M3

4.1    Uvod

V skladu z Direktivo 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ) je upravljavec infrastrukture v celoti odgovoren za predložitev vseh ustreznih parametrov in značilnosti infrastrukture, ki jih bo prevoznik v železniškem prometu uporabljal za preverjanje združljivosti svojih vlakov, ki bodo vozili po omrežju upravljavca infrastrukture, pri čemer se upoštevajo geografske posebnosti posameznih prog ter funkcionalne ali tehnične specifikacije, določene v tem oddelku.

Temeljna operativna načela in skupni operativni predpisi, ki se uporabljajo za železniško omrežje Unije, so opredeljeni v Dodatku B.

4.2    Funkcionalne in tehnične specifikacije podsistema

Funkcionalne in tehnične specifikacije podsistema „vodenje in upravljanje prometa“ opredeljujejo specifikacije za zagotavljanje varnega obratovanja, zanesljivosti in razpoložljivosti sistema ter operativne učinkovitosti železniškega sistema Unije, pri čemer je poudarek zlasti na specifikacijah v zvezi z:

▼B

4.2.1    Specifikacije, ki se nanašajo na osebje

▼M3

4.2.1.1    Splošne zahteve

Vsi prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture v svojih sistemih upravljanja varnosti, pripravljenih v skladu s prilogama I in II k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2018/762 ( 6 ), opredelijo svoje za varnost pomembne naloge in funkcije ter osebje, odgovorno za njihovo izvajanje. Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture v svojih sistemih upravljanja varnosti opredelijo in opišejo postopke in zahteve za usposabljanje, ocenjevanje in spremljanje usposobljenosti svojega osebja, ki opravlja za varnost pomembne naloge, razen zahtev iz naslednjih določb:

Vsaka kvalifikacija, pridobljena na podlagi postopkov in pravil, opredeljenih v sistemih upravljanja varnosti prevoznikov v železniškem prometu ali upravljavcev infrastrukture, se zapiše v zadevni sistem upravljanja varnosti.

Dokumenti, ki dokazujejo usposabljanje, izkušnje in strokovno usposobljenost, se na zahtevo predložijo zadevnemu osebju, ki opravlja za varnost pomembne naloge.

Taka kvalifikacija članu osebja, ki izvaja za varnost pomembne naloge, omogoča, da opravlja podobne naloge za drugega prevoznika v železniškem prometu ali upravljavca infrastrukture, pri čemer se opredelijo dodatne potrebe po usposabljanju o geografskih in tehničnih specifikacijah ter o sistemu upravljanja varnosti prevoznika v železniškem prometu ali upravljavca infrastrukture v skladu s točko 4.6.3.2 in pod pogojem zadovoljivega zaključka navedenega usposabljanja.

4.2.1.2    Izmenjava informacij med upravljavci infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu, vključno z informacijami za osebje, ki opravlja za varnost pomembne naloge

Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture načrtujejo, pripravljajo in upravljajo vlake ter dajejo navodila osebju v skladu z informacijami iz Priročnika in Navodila o poti.

Njihovo osebje, ki opravlja za varnost pomembne naloge, se usposablja, strojevodjem pa izda spričevalo na podlagi informacij iz Priročnika in Navodila o poti v skladu z njihovim sistemom upravljanja varnosti.

Upravljavci infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu sodelujejo pri izmenjavi informacij in sledijo postopku za pripravo in redno posodabljanje Priročnika in Navodila o poti, kot je ustrezno. Take informacije se uporabljajo za obratovanje v normalnih, poslabšanih in izrednih razmerah.

Upravljavec infrastrukture v posvetovanju s prevozniki v železniškem prometu, ki obratujejo v njegovem omrežju, določi ustrezne postopke za komunikacijo v realnem času in v izrednih razmerah, da se zagotovi, da se informacije, pomembne za obratovanje, prevozniku v železniškem prometu in/ali strojevodji posredujejo takoj, ko so na voljo.

Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture zagotovijo, da se vse informacije o infrastrukturi in predpisi, ki so pomembni za načrtovanje, pripravo in obratovanje vlakov, delijo in sporočijo osebju, ki izvaja za varnost pomembne naloge v skladu z nalogami vsakega člana osebja v vseh operativnih jezikih prevoznika v železniškem prometu in upravljavca infrastrukture.

Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture lahko združijo Priročnik in Navodilo o poti v podporo posameznemu osebju in/ali posameznim operacijam.

Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture vsakemu članu svojega osebja, ki opravlja za varnost pomembne naloge, vključno s strojevodji, zagotovijo različice Priročnika in Navodila o poti, prilagojene informacijam, ki so potrebne za njihovo delovanje. To vključuje informacije o vmesnikih, če osebje opravlja za varnost pomembne naloge z neposrednim vmesnikom med prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture, zlasti za zagotavljanje komunikacije v zvezi z varnostjo med osebjem, ki izda dovoljenje za vožnjo vlakov, in vlakovnih osebjem.

Prihodnji razvoj:

4.2.1.2.1    Priročnik

Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture so odgovorni za pripravo svojega Priročnika kot sestavnega dela svojega sistema upravljanja varnosti, da osebje, ki opravlja za varnost pomembne naloge, informira o operativnih predpisih, ki se uporabljajo za njihovo vlogo.

Priročnik je opis operativnih pravil in postopkov za omrežje ali njegov del ter za vozila, ki obratujejo v tem omrežju ali njegovih delih v normalnih, poslabšanih in izrednih razmerah. Enoten mora biti po vseh progah, po katerih obratuje prevoznik v železniškem prometu in ki jih upravlja upravljavec infrastrukture.

Priročnik zajema:

Vsebuje postopke, ki zajemajo najmanj naslednje vidike:

Priročnik ima dva dodatka:

Vnaprej pripravljena sporočila in obrazci so vsaj v „delovnih“ jezikih upravljavcev infrastrukture.

Če prevoznik v železniškem prometu Priročnika ne pripravi v istem jeziku, v katerem so bile ustrezne informacije prvotno predložene, mora poskrbeti za vse potrebne prevode in/ali zagotoviti obrazložitvene opombe v drugem jeziku.

4.2.1.2.2    Navodilo o poti

Upravljavec infrastrukture pripravi informacije o infrastrukturi, ki zajemajo njegovo omrežje, za lastno uporabo in uporabo prevoznikov v železniškem prometu, ki obratujejo na tem omrežju. Upravljavec infrastrukture vsakemu prevozniku v železniškem prometu zagotovi informacije za Navodilo o poti prevoznika v železniškem prometu, kot je opredeljeno v Dodatku D2, vključno s stalnimi ali začasnimi omejitvami in spremembami.

Upravljavec infrastrukture zagotovi, da so informacije o infrastrukturi popolne in točne; informacije se upravljajo v skladu s točko 4.4.3 Priloge II k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2018/762.

Prevoznik v železniškem prometu je odgovoren za popolno in pravilno pripravo Navodila o poti, in sicer z uporabo informacij, ki jih zagotovijo upravljavci infrastrukture v skladu s Prilogo I, točko 4.4.3, Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/762. Prevoznik v železniškem prometu zagotovi, da so v Navodilu o poti ustrezno opisani obratovalni pogoji v zvezi z značilnostmi proge in značilnostmi vozila.

Upravljavec infrastrukture obvesti prevoznika v železniškem prometu o vseh spremembah informacij o infrastrukturi, kadar koli so te informacije na voljo in vplivajo na obratovanje vlakov, vključno s stalnimi ali začasnimi omejitvami in spremembami.

Upravljavec infrastrukture v posvetovanju s prevozniki v železniškem prometu, ki obratujejo v njegovem omrežju, določi ustrezne postopke za primer, ko upravljavec infrastrukture prevozniku v železniškem prometu sprememb Navodila o poti ne posreduje v dogovorjenem časovnem okviru, kot je določeno v sistemu upravljanja varnosti upravljavca infrastrukture in privzeto v sistemu upravljanja varnosti prevoznika v železniškem prometu; v tem primeru upravljavec infrastrukture neposredno obvesti tudi strojevodjo.

Navodilo o poti prevoznika v železniškem prometu:

Navodilo o poti upravljavca infrastrukture:

▼M3 —————

▼M3

4.2.1.2.3    Informacije o prometu vlakov za strojevodje

Ko prevoznik v železniškem prometu strojevodjem predloži njihov delovni načrt, jim zagotovi informacije, potrebne za normalno opravljanje voženj z vlakom, ki vključujejo vsaj naslednje informacije:

Take informacije o prometu vlakov je treba, kadar koli je to potrebno, pred odhodom posodobiti, temeljiti pa morajo na Priročniku in Navodilu o poti ter ju dopolnjevati. Strojevodjem se do 15. decembra 2026 informacije zagotovijo v elektronski obliki.

4.2.1.2.4    Obveščanje strojevodje v realnem času med obratovanjem vlaka

Upravljavec infrastrukture strojevodje v realnem času obvesti in jim da navodila o spremembah obratovanja v zvezi s progo ali zadevno opremo ob progi, ki so bile sprejete v zadnjem trenutku, v skladu s komunikacijsko metodologijo, ki jo v skladu z Dodatkom C določita upravljavec infrastrukture in prevoznik v železniškem prometu.

Informacije v realnem času so omejene na razmere in spremembe, ki niso bile obdelane v skladu s točkama 4.2.1.2.2 in 4.2.1.2.3 in v skladu s postopki iz sistema upravljanja varnosti upravljavca infrastrukture in prevoznika v železniškem prometu ter neposredno vplivajo na strojevodjevo pot.

Za izredne razmere se vzpostavijo ustrezni alternativni načini komunikacije med upravljavci infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu, da se zagotovi dostopnost pomembnih informacij.

Upravljavci infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu morajo imeti vzpostavljen postopek za potrjevanje ustreznosti vozil in primernega znanja o poteh strojevodij za preusmeritev poti v realnem času.

4.2.1.3    Se ne uporablja

4.2.1.4    Se ne uporablja

▼B

4.2.1.5    Komunikacija v zvezi z varnostjo med vlakovnim osebjem, drugim osebjem prevoznika v železniškem prometu in osebjem, ki odobri vožnjo vlaka

Za komunikacije v zvezi z varnostjo med vlakovnim osebjem, drugim osebjem prevoznika v železniškem prometu (kot je opredeljeno v Dodatku G) in osebjem, ki odobri vožnjo vlaka, se uporabljajo delovni jeziki (kot so opredeljeni v Dodatku J), ki jih uporablja upravljavec infrastrukture na zadevni poti.

Načela za komunikacijo v zvezi z varnostjo med vlakovnim osebjem in osebjem, odgovornim za odobritev vožnje vlakov, so navedena v Dodatku C.

V skladu z Direktivo 2012/34/EU je upravljavec infrastrukture odgovoren za objavo „delovnih“ jezikov, ki jih njegovo osebje uporablja med vsakodnevnim obratovanjem.

Kadar je treba zaradi lokalne prakse zagotoviti uporabo še enega jezika, mora upravljavec infrastrukture določiti zemljepisne meje njegove uporabe.

4.2.2    Specifikacije, ki se nanašajo na vlake

4.2.2.1    Vidnost vlaka

4.2.2.1.1    Splošna zahteva

Prevoznik v železniškem prometu zagotovi, da so vlaki opremljeni s sredstvi za označevanje čela in sklepa vlaka.

4.2.2.1.2    Čelo vlaka

Prevoznik v železniškem prometu z namestitvijo in razporeditvijo prižganih belih čelnih luči zagotovi, da je približujoči se vlak jasno viden in prepoznaven.

Vozilo na čelu vlaka je na sprednjem delu opremljeno s tremi lučmi v obliki enakokrakega trikotnika, kot je prikazano na spodnji sliki. Te luči so vedno prižgane, kadar vlak vozi s tega dela.

Čelne luči zagotavljajo optimalno vidnost vlaka (pozicijske luči), strojevodji zagotavljajo zadostno vidljivost (žarometi) med vožnjo ponoči in ob slabi vidljivosti ter ne smejo zaslepiti strojevodij nasproti vozečih vlakov.

Razmik, višina nad tiri, premer, intenzivnost luči, dimenzije in oblika oddajanega snopa svetlobe podnevi in ponoči so določeni v TSI „tirna vozila – lokomotive in potniška tirna vozila“ (v nadaljnjem besedilu: TSI LOC&PAS).

▼M3

Za dostop do prog, določenih v registru RINF, na katerih se uporablja permisivna vožnja, je svetilnost žarometov vozila do spodaj navedenih datumov za uskladitev sklepnega signala iz oddelka 4.2.2.1.3.2 skladna z ravnjo, določeno za dolge čelne luči v točki 5 oddelka 4.2.7.1.1 Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 1302/2014 ( 8 ) (TSI lokomotive in potniška tirna vozila).

▼B

4.2.2.1.3    Sklep vlaka

Prevoznik v železniškem prometu zagotovi zahtevana sredstva, ki označujejo sklep vlaka. Sklepni signal je nameščen samo na sklepu zadnjega vozila vlaka. Nameščen je tako, kot je prikazano spodaj.

4.2.2.1.3.1   Potniški vlaki

Sklepni signal potniškega vlaka je sestavljen iz dveh stalnih rdečih luči na isti višini nad odbojnikom na prečni osi.

4.2.2.1.3.2   Tovorni vlaki

Sklepni signal tovornega vlaka je sestavljen iz dveh odsevnih plošč na isti višini nad odbojnikom na prečni osi. Za vsak vlak, opremljen z dvema stalnima rdečima lučema, se prav tako šteje, da izpolnjuje to zahtevo.

Odsevni plošči sta skladni z Dodatkom E k TSI tovorni vagoni in imata spodaj prikazano obliko z belima stranskima trikotnikoma ter rdečim trikotnikom na vrhu in na dnu:

Plošči sta na isti višini nad odbojnikom na prečni osi.

Posebni primeri:

Belgija, Francija, Italija, Portugalska, Španija in Združeno kraljestvo lahko še naprej uporabljajo priglašene nacionalne predpise, s katerimi kot pogoj za vožnjo po odsekih svojega omrežja zahtevajo, da so tovorni vlaki opremljeni z dvema stalnima rdečima lučema, če to upravičujejo operativne prakse, ki se že uporabljajo, in/ali nacionalni predpisi, priglašeni pred koncem januarja 2019.

▼M3 —————

▼B

Sodelovanje s sosednjimi državami:

medtem zadevne države članice, zlasti na zahtevo prevoznikov v železniškem prometu, opravijo oceno, da se v primeru pozitivnih rezultatov sprejme uporaba dveh odsevnih plošč na enem ali več odsekih svojega omrežja, in opredelijo ustrezne pogoje, ki temeljijo na oceni tveganj in operativnih zahtev. Ta ocena se zaključi najkasneje šest mesecev po prejemu zahteve prevoznika v železniškem prometu. Sprejem odsevnih plošč se odobri, razen če lahko država članica na podlagi negativnega rezultata ocene ustrezno utemelji zavrnitev.

Države članice si zlasti prizadevajo za dovoljenje uporabe odsevnih plošč na železniških tovornih koridorjih, da se prednostno razvrstijo trenutna ozka grla. Ti oddelki in podrobnosti o vseh pogojih, ki se nanašajo nanje, se zabeležijo v RINF. Dokler se te informacije ne vnesejo v register RINF, upravljavec infrastrukture zagotovi, da se prevoznikom v železniškem prometu sporočijo z drugimi ustreznimi sredstvi. Upravljavec infrastrukture v RINF opredeli odseke prog, na katerih se zahtevata dve stalni rdeči luči.

▼M2

Postopno opuščanje:

Za sprejem tovornih vlakov, opremljenih z dvema odsevnima ploščama, se uporabljajo naslednji roki:

Države članice, za katere veljajo izjeme iz člena 1(a) in (b), Komisiji najpozneje do 1. marca 2022 predložijo podroben akcijski načrt in natančne cilje, ki zagotavljajo odpravo zahteve po rdečih lučeh kot sklepnih signalih. Navedene države članice nato vsakih šest mesecev Komisiji predložijo poročilo o napredku pri uporabi odsevnih plošč na svojem omrežju, da bi se na ravni Unije do 1. januarja 2026 harmonizirali sklepni signali. Deležniki zagotovijo vse potrebne informacije, da lahko države članice izpolnijo svojo dolžnost poročanja.

Komisija odboru iz člena 51 Direktive (EU) 2016/797 poroča o napredku pri izvajanju oddelka 4.2.2.1.

▼B

4.2.2.2    Slišnost vlaka

4.2.2.2.1    Splošna zahteva

Prevoznik v železniškem prometu zagotovi, da so vlaki opremljeni z zvočno opozorilno napravo, ki opozarja, da se približuje vlak.

4.2.2.2.2    Upravljanje

Zvočno opozorilno napravo je mogoče sprožiti iz vseh voznih položajev.

4.2.2.3    Identifikacija vozila

Vsako vozilo ima številko, po kateri se razlikuje od vseh drugih železniških vozil. Ta številka je prikazana na vidnem mestu vsaj na vsaki vzdolžni stranici vozila.

Zagotovi se, da je mogoče prebrati tudi obratovalne omejitve, ki veljajo za vozilo.

Dodatne zahteve so navedene v Dodatku H.

4.2.2.4    Varnost potnikov in tovora

4.2.2.4.1    Varnost tovora

Prevoznik v železniškem prometu zagotovi, da so tovorna vozila varno in zavarovano naložena ter da tako ostane do konca potovanja.

4.2.2.4.2    Varnost potnikov

Prevoznik v železniškem prometu zagotovi, da prevoz potnikov ob odhodu in med potovanjem poteka varno.

4.2.2.5    Združljivost s potjo in vlakovna kompozicija

4.2.2.5.1    Združljivost s potjo

▼M3

▼B

▼M3

▼B

4.2.2.5.2    Vlakovna kompozicija

Zahteve glede vlakovne kompozicije upoštevajo naslednje elemente glede na dodeljeno pot:

▼M3 —————

▼M3

Prevoznik v železniškem prometu mora poskrbeti, da so vsa vozila, ki sestavljajo vlak, vključno z njihovim tovorom, tehnično ustrezna za potovanje in da ostanejo taka do konca potovanja.

▼B

Prevoznik v železniškem prometu mora morda upoštevati dodatne omejitve zaradi vrste zavornega režima ali vrste vleke na posameznem vlaku (glej točko 4.2.2.6).

▼M3

4.2.2.6    Zaviranje vlaka

Prevoznik v železniškem prometu določi in izvaja zahteve glede zaviranja v skladu s točkama 4.2.2.6.1 in 4.2.2.6.2 ter jih upravlja v okviru svojega sistema upravljanja varnosti.

▼B

4.2.2.6.1    Minimalne zahteve za zavorni sistem

Vsa vozila vlaka so povezana z neprekinjenim samodejnim zavornim sistemom, kot je opredeljen v TSI LOC&PAS in TSI tovorni vagoni.

Čelno in sklepno vozilo (vključno z vsemi vlečnimi enotami) vseh vlakov imata delujočo samodejno zavoro.

Če se vlak nenamerno pretrga na dva dela, se ta zavora samodejno sproži, tako da se oba dela odklopljenih vozil ob kar največji zavorni moči ustavita.

4.2.2.6.2    Zavorna zmogljivost in najvišja dovoljena hitrost

▼M3

▼B

▼M3

▼B

4.2.2.7    Zagotavljanje, da je vlak v dobrem voznem stanju

4.2.2.7.1    Splošna zahteva

Prevoznik v železniškem prometu določi postopek, s katerim zagotovi, da vsa varnostna oprema na vlaku v celoti deluje in da vlak lahko varno vozi.

Prevoznik v železniškem prometu upravljavca infrastrukture obvesti o vseh spremembah značilnosti vlaka, ki vplivajo na zmogljivost, ali morebitnih spremembah, zaradi katerih vlak ne bi mogel voziti po dodeljeni poti.

Upravljavec infrastrukture in prevoznik v železniškem prometu opredelita in posodabljata pogoje in postopke za začasno vožnjo vlakov v poslabšanih razmerah.

4.2.2.7.2    Podatki pred odhodom

Prevoznik v železniškem prometu zagotovi, da se upravljavcem infrastrukture pred odhodom vlaka dajo na voljo naslednji podatki, potrebni za varno in učinkovito obratovanje:

Če vlak ni na dodeljeni vlakovni poti ali če je bil odpovedan, prevoznik v železniškem prometu o tem obvesti upravljavce infrastrukture.

▼M3

4.2.2.8    Zahteve glede opazovanja signalov in progovnih znamenj

Brez poseganja v obratovanje ERTMS, opredeljeno v Dodatku A, je strojevodja sposoben opaziti signale in progovne oznake. Signali in progovne oznake ter vse druge vrste oznak ob progi, ki so povezane z varnostjo, so strojevodji vidni, kadar koli se uporabljajo.

Zato so signali, progovne oznake, znaki in signalne oznake oblikovani in nameščeni tako usklajeno, da jih lahko strojevodja vidi. Pri tem se upošteva naslednje (za sklice na TSI CCS glej točko 4.3.2 te uredbe):

Vozniške kabine so zasnovane tako usklajeno, da strojevodja zlahka vidi prikazano informacijo (za sklice na TSI lokomotive in potniška tirna vozila glej točko 4.3.3.1 te uredbe).

4.2.2.9    Budnost strojevodje

Dejavnost strojevodje na vlaku se spremlja, tako da se vlak samodejno ustavi, ko se zazna odsotnost dejavnosti strojevodje. Zahteve v zvezi s sredstvi za nadzor dejavnosti strojevodje na vozilu so določene v oddelku 4.2.9.3.1 TSI lokomotive in potniška tirna vozila.

4.2.3    Specifikacije, ki se nanašajo na obratovanje vlaka, vključno z obratovanjem na podlagi ERTMS

Za obratovanje vlakov v železniškem sistemu Unije se poleg tega poglavja uporabljajo temeljna operativna načela in skupni operativni predpisi iz Dodatka B.

Operativna načela in predpisi za ERTMS, določeni v Dodatku A k tej TSI, se uporabljajo, kjer je uveden ERTMS.

4.2.3.1    Načrtovanje vlaka in vozni red

Upravljavec infrastrukture v skladu z Direktivo 2012/34/EU sporoči, kateri podatki so potrebni za rezervacijo vlakovne poti.

Vsak vlak mora upoštevati vozni red, o katerem se dogovorita upravljavec infrastrukture in prevoznik v železniškem prometu v okviru postopka dodeljevanja poti; upravljavec infrastrukture pri načrtovanju voznega reda zagotavlja točnost vožnje vlakov in večjo učinkovitost storitev.

▼B

4.2.3.2    Identifikacija vlakov

Vsakemu vlaku se dodeli številka vlaka. To številko dodeli upravljavec infrastrukture, ko dodeljuje vlakovno pot, poznati pa jo morajo prevoznik v železniškem prometu in vsi upravljavci infrastrukture, ki vodijo vlak. Številka vlaka je v vsakem omrežju edinstvena. Spremembam številke vlaka med potovanjem vlaka se je treba izogibati.

4.2.3.2.1    Oblika številke vlaka

Oblika številke vlaka je določena v TSI vodenje-upravljanje in signalizacija (v nadaljnjem besedilu: TSI CCS; Uredba Komisije (EU) 2016/919 ( 11 )).

4.2.3.3    Odhod vlaka

▼M3

4.2.3.3.1    Pregledi in preskusi pred odhodom

Prevoznik v železniškem prometu opredeli preglede in preskuse, da zagotovi, da vsak odhod vlaka poteka varno.

▼B

4.2.3.3.2    Obveščanje upravljavca infrastrukture o obratovalnem stanju vlaka

Prevoznik v železniškem prometu upravljavca infrastrukture obvesti, ko je vlak pripravljen za vstop v omrežje.

Prevoznik v železniškem prometu upravljavca infrastrukture pred odhodom in med potovanjem obvesti o vseh nepravilnostih, ki vplivajo na vlak ali njegovo obratovanje in bi lahko imele negativne posledice za vožnjo vlaka.

4.2.3.4    Upravljanje prometa

4.2.3.4.1    Splošne zahteve

▼C1

Upravljanje prometa zagotavlja varno, učinkovito in točno obratovanje železniškega sistema, vključno z učinkovitim odpravljanjem motenj v prometu.

▼B

Upravljavec infrastrukture določi postopke in sredstva za:

Po dogovoru z upravljavcem infrastrukture se lahko uvedejo morebitni dodatni postopki, ki jih zahteva prevoznik v železniškem prometu in vplivajo na vmesnik z upravljavcem infrastrukture.

4.2.3.4.2    Javljanje lokacije vlaka

4.2.3.4.2.1   Podatki, potrebni za javljanje lokacije vlaka, in predvideni čas predaje

Upravljavec infrastrukture:

4.2.3.4.3    Nevarno blago

Prevoznik v železniškem prometu opredeli postopke za izvajanje prevoza nevarnega blaga.

Ti postopki vključujejo:

▼M3

▼B

4.2.3.4.4    Kakovost obratovanja

Upravljavec infrastrukture in prevoznik v železniškem prometu imata vzpostavljene postopke za spremljanje učinkovitega delovanja vseh zadevnih storitev.

Postopki spremljanja so zasnovani za analizo podatkov in ugotavljanje temeljnih trendov v zvezi s človeškimi in sistemskimi napakami. Rezultati te analize se uporabljajo za uvajanje izboljšav, namenjenih odpravi ali ublažitvi dogodkov, ki bi lahko ogrozili učinkovito delovanje omrežja.

Kadar bi lahko bile te izboljšave koristne za celotno omrežje, vključno z drugimi upravljavci infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu, je te treba ob varovanju poslovne tajnosti ustrezno obvestiti.

Upravljavec infrastrukture čim prej analizira dogodke, ki bistveno ovirajo obratovanje. Upravljavec infrastrukture k sodelovanju pri analizi povabi prevoznike v železniškem prometu, udeležene v zadevnem dogodku, če je to primerno in zlasti če je v dogodek vključeno tudi osebje prevoznikov. Kadar se na podlagi izsledkov analize oblikujejo priporočila za izboljšave delovanja omrežja, namenjene odpravi ali ublažitvi vzrokov za nesreče/incidente, se ta priporočila sporočijo vsem ustreznim upravljavcem infrastrukture in zadevnim prevoznikom v železniškem prometu.

Ti postopki se dokumentirajo in opravi se notranja presoja.

4.2.3.5    Evidentiranje podatkov

Podatki, ki zadevajo vožnjo vlaka, se evidentirajo in hranijo za naslednje namene:

Iz evidentiranih podatkov je mogoče razbrati:

Podatki, ki se evidentirajo za ETCS/GSM-R, so določeni v TSI CCS in ustrezni glede na zahteve iz te točke 4.2.3.5.

Ti podatki so varno zapečateni in shranjeni ter dostopni pooblaščenim organom, vključno s preiskovalnimi organi, pri izvajanju njihovih nalog v skladu s členom 22 Direktive (EU) 2016/798.

4.2.3.5.1    Evidentiranje ►M3  podatkov o spremljanju ◄ na progi

Upravljavec infrastrukture evidentira vsaj naslednje podatke:

4.2.3.5.2    Evidentiranje ►M3  podatkov o spremljanju ◄ na vlaku

Prevoznik v železniškem prometu evidentira vsaj naslednje podatke:

Podrobnejše tehnične specifikacije v zvezi z napravo za evidentiranje so navedene v TSI LOC&PAS.

4.2.3.6    Delovanje v poslabšanih razmerah

4.2.3.6.1    Obveščanje drugih uporabnikov

Upravljavec infrastrukture skupaj s prevozniki v železniškem prometu opredeli postopek za takojšnje medsebojno obveščanje o morebitnih razmerah, ki ogrožajo varnost, ovirajo delovanje in/ali razpoložljivost železniškega omrežja ali tirnih vozil.

4.2.3.6.2    Obveščanje strojevodij

Upravljavec infrastrukture ob vsakem obratovanju v poslabšanih razmerah, ki je povezano z njegovo pristojnostjo, da strojevodjem uradna navodila o ukrepih za varno premagovanje poslabšanih razmer.

4.2.3.6.3    Predpisani postopek ob nepredvidenih dogodkih

Upravljavec infrastrukture skupaj z vsemi prevozniki v železniškem prometu, ki obratujejo na njegovi infrastrukturi, in po potrebi s sosednjimi upravljavci infrastrukture opredeli, objavi in omogoči ustrezne ukrepe za nepredvidene dogodke ter dodeli naloge na podlagi zahteve po zmanjšanju morebitnih negativnih posledic zaradi delovanja v poslabšanih razmerah.

Zahteve glede načrtovanja in odziv na take dogodke so sorazmerni z naravo in morebitno resnostjo poslabšanja razmer.

Ti ukrepi, ki vključujejo vsaj načrte za vzpostavitev „normalnega“ stanja omrežja, lahko obravnavajo tudi:

Upravljavec infrastrukture določi in posodablja kontaktne podatke o ključnem osebju upravljavca infrastrukture in prevoznika v železniškem prometu, s katerim se lahko vzpostavi stik, kadar pride do motenj v prevozu, zaradi katerih nastopi delovanje v poslabšanih razmerah. Ti podatki vključujejo podrobnosti o tem, kako stopiti v stik s tem osebjem med delovnim časom in zunaj njega.

Prevoznik v železniškem prometu te podatke predloži upravljavcu infrastrukture in ga obvesti o vseh njihovih spremembah.

Upravljavec infrastrukture prevoznike v železniškem prometu obvesti o vseh spremembah svojih podatkov.

4.2.3.7    Obvladovanje izrednih razmer

Upravljavec infrastrukture ob posvetovanju z:

opredeli, objavi in zagotovi ustrezne ukrepe za obvladovanje izrednih razmer in ponovno vzpostavitev normalnega stanja proge.

Taki ukrepi se praviloma nanašajo na:

Prevoznik v železniškem prometu upravljavcu infrastrukture predloži vse posebne informacije v zvezi s temi okoliščinami, zlasti glede popravil ali ponovnega utirjenja svojih vlakov.

Poleg tega ima prevoznik v železniškem prometu vzpostavljene postopke za obveščanje potnikov o izrednih razmerah na vozilu in o varnostnih ukrepih.

4.2.3.8    Pomoč vlakovnemu osebju ob incidentu ali večji okvari tirnega vozila

Prevoznik v železniškem prometu opredeli ustrezne postopke za pomoč vlakovnemu osebju v poslabšanih razmerah, da bi preprečili ali zmanjšali zamude zaradi tehničnih ali drugih okvar tirnih vozil (npr. načine komuniciranja, ukrepe ob evakuaciji vlaka).

4.3    Funkcionalne in tehnične specifikacije za vmesnike

V skladu z bistvenimi zahtevami iz poglavja 3 te uredbe so funkcionalne in tehnične specifikacije za vmesnike naslednje:

4.3.1    Vmesniki s TSI infrastruktura (TSI INF)

4.3.2    Vmesniki s TSI vodenje-upravljanje in signalizacija (TSI CCS)

4.3.3    Vmesniki s TSI tirna vozila

4.3.3.1    Vmesniki s TSI lokomotive in potniška tirna vozila TSI (TSI LOC&PAS)

4.3.3.2    Vmesniki s TSI tovorni vagoni TSI (WAG TSI)

4.3.4    Vmesniki s TSI energija (TSI ENE)

▼M3

▼B

4.3.5    Vmesniki s TSI varnost v železniških predorih (SRT TSI)

4.3.6    Vmesniki s TSI hrup (TSI NOI)

4.3.7    Vmesniki z Uredbo (EU) št. 1300/2014 ( 16 ), TSI funckionalno ovirane osebe (TSI PRM)

4.4    Operativni predpisi

4.4.1    Operativna načela in predpisi železniškega sistema Evropske unije

Operativna načela in predpisi, ki jih je treba uporabljati v celotnem železniškem sistemu Evropske unije, so določeni v dodatkih A (operativna načela in predpisi ERTMS) in B (skupna operativna načela in predpisi).

4.4.2    Nacionalni predpisi

Nacionalni predpisi niso združljivi s to TSI, razen Dodatka I, v katerem so navedena področja, za katera ni skupnih operativnih načel in predpisov ter za katera lahko še naprej veljajo nacionalni predpisi. V skladu s Sklepom (EU) 2017/1474 Agencija v sodelovanju z zadevnimi državami članicami sodeluje pri ocenjevanju seznama odprtih točk z namenom:

4.4.3    Sprejemljivi načini usklajevanja

Agencija lahko s tehničnim mnenjem opredeli sprejemljive načine usklajevanja, za katere se domneva, da zagotavljajo skladnost s posebnimi zahtevami te uredbe, in zagotovi varnost v skladu z Direktivo (EU) 2016/798.

Komisija, države članice ali prizadeti deležniki lahko od Agencije zahtevajo, da opredeli sprejemljive načine usklajevanja v skladu s členom 10 Uredbe (EU) 2016/796 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016  ( 17 ). Agencija se posvetuje z državami članicami in prizadetimi deležniki ter tehnično mnenje predloži odboru iz člena 51 Direktive (EU) 2016/797 pred njegovim sprejetjem.

▼M3 —————

▼B

4.4.4    Prehod z uporabe nacionalnih predpisov na izvajanje te uredbe

V času prehoda z uporabe nacionalnih predpisov na izvajanje te uredbe prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture pregledajo svoje sisteme upravljanja varnosti, da zagotovijo nadaljnje varno obratovanje. Po potrebi svoje sisteme upravljanja varnosti prilagodijo.

V primeru pomanjkljivosti se uporabi postopek iz člena 6 Direktive (EU) 2016/797.

4.5    Predpisi glede vzdrževanja

Ni relevantno

4.6    Strokovna usposobljenost

4.6.1    Strokovna usposobljenost

Osebje prevoznika v železniškem prometu in upravljavca infrastrukture pridobi ustrezno strokovno usposobljenost za opravljanje vseh potrebnih nalog v zvezi z varnostjo v normalnih, poslabšanih in izrednih razmerah. Taka usposobljenost zajema strokovno znanje in sposobnost uporabe takega znanja v praksi.

▼M3

Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture v okviru svojih postopkov sistemov upravljanja varnosti opredelijo svoj sistem upravljanja usposobljenosti na podlagi tveganja v skladu s prilogama I in II k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2018/762.

Dodatka F in G opredeljujeta poklicne kvalifikacije, pomembne za sistem upravljanja usposobljenosti.

▼B

4.6.2    Znanje jezikov

4.6.2.1    Načela

Upravljavec infrastrukture in prevoznik v železniškem prometu morata zagotoviti, da je njuno ustrezno osebje usposobljeno za uporabo komunikacijskih protokolov in načel iz Dodatka C.

Kadar upravljavec infrastrukture uporablja drug delovni jezik, kot ga navadno uporablja osebje prevoznika v železniškem prometu, je tako jezikovno in komunikacijsko usposabljanje pomemben del celotnega sistema upravljanja usposobljenosti prevoznika v železniškem prometu.

Osebje prevoznika v železniškem prometu, ki mora v normalnih, poslabšanih ali izrednih razmerah zaradi svojih nalog komunicirati z osebjem upravljavca infrastrukture v zvezi z za varnost pomembnimi zadevami, ima ustrezno raven znanja delovnega jezika upravljavca infrastrukture.

4.6.2.2    Raven znanja

Raven znanja delovnega jezika upravljavca infrastrukture je zadostna iz varnostnih razlogov.

Raven znanja za osebje, ki spremlja vlak, z izjemo strojevodij je vsaj raven 2, kot je opisana v Dodatku E.

4.6.3    Začetno in stalno ocenjevanje osebja

4.6.3.1    Osnovne zahteve

Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture morajo opredeliti postopek ocenjevanja svojega osebja za izpolnitev zahtev iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/762 ( 18 ) ►M3   ali uredb Komisije (EU) št. 1158/2010 in (EU) št. 1169/2010  ◄ .

4.6.3.2    Analiza in posodabljanje potreb po usposabljanju

Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture za izpolnitev zahtev iz Delegirane uredbe (EU) 2018/762 ►M3   ali uredb (EU) št. 1158/2010 in (EU) št. 1169/2010 ◄ opravijo analizo potreb po usposabljanju svojega zadevnega osebja ter opredelijo postopek za pregled in posodabljanje posameznih potreb po usposabljanju tega osebja.

Ta analiza določi obseg in kompleksnost ter upošteva tveganja, povezana z upravljanjem vlakov, vleko in tirnimi vozili. Prevoznik v železniškem prometu opredeli postopek pridobivanja in ohranjanja znanja vlakovnega osebja o poteh, po katerih vozi. Ta postopek:

Za naloge, povezane s „spremljanjem vlakov“ in „pripravo vlakov“, so elementi, ki se upoštevajo, navedeni v dodatkih F in G. Ti elementi se po potrebi uvedejo kot del usposabljanja osebja.

Nekateri elementi iz dodatkov F in G morda niso primerni zaradi vrste obratovanja, ki ga predvideva prevoznik v železniškem prometu, ali zaradi narave omrežja, ki ga upravlja upravljavec infrastrukture. V analizi potreb po usposabljanju se navedejo elementi, ki se štejejo za neprimerne, in razlogi za to.

4.6.4    Pomožno osebje

Prevoznik v železniškem prometu zagotovi, da je pomožno osebje (npr. za strežbo in čiščenje), ki ni del vlakovnega osebja, poleg svojih osnovnih nalog usposobljeno tudi za izvajanje navodil v celoti usposobljenega vlakovnega osebja.

4.7    Zdravstveni in varnostni pogoji

▼M3

4.7.1    Uvod

Osebje iz točke 4.2.1.1, ki izvaja za varnost pomembne naloge, kot so določene v sistemu upravljanja varnosti prevoznika v železniškem prometu ali upravljavca infrastrukture, je ustrezno telesno pripravljeno, da lahko izpolnjuje vse operativne in varnostne standarde.

Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture določijo in dokumentirajo postopek, ki ga v okviru svojega sistema upravljanja varnosti izvajajo za izpolnjevanje medicinskih, psiholoških in zdravstvenih zahtev za svoje osebje v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/762 o skupnih varnostnih metodah za sistem upravljanja varnosti.

Zdravstvene preglede iz točke 4.7.2 in 4.7.3 o telesni pripravljenosti osebja izvaja zdravnik ali psiholog, usposobljen za opravljanje takih pregledov. Rezultate vsi upravljavci infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu sprejmejo kot dokaz telesne pripravljenosti osebja ali potencialnih članov osebja

Taki pregledi članu osebja, ki izvaja za varnost pomembne naloge, omogočajo, da opravlja podobne naloge za drugega prevoznika v železniškem prometu ali upravljavca infrastrukture, pri čemer se upoštevajo dodatne medicinske, psihološke in zdravstvene zahteve, opredeljene v sistemu upravljanja varnosti prevoznika v železniškem prometu ali upravljavca infrastrukture, ter ustrezna telesna pripravljenost osebja ali potencialnih članov osebja.

Zahteve glede telesne pripravljenosti iz točk 4.7.2 in 4.7.3 se uporabljajo za:

4.7.1.1    Omejitve alkohola, drog in psihotropnih zdravil

Osebje ne sme opravljati za varnost pomembnih nalog, če je njegova zbranost zmanjšana zaradi substanc, kot so alkohol, droge ali psihotropna zdravila. Zato imata prevoznik v železniškem prometu in upravljavec infrastrukture vzpostavljene postopke za nadzor tveganja, da pride osebje na delo pod vplivom teh substanc ali jih uživa na delovnem mestu.

Glede opredeljenih omejitev uporabe zgoraj omenjenih substanc veljajo evropski ali nacionalni predpisi države članice, v kateri poteka železniški promet.

▼B

4.7.2    Zdravstveni pregledi in psihološka preverjanja

4.7.2.1    Pred nastopom službe

▼M3

4.7.2.1.1    Vsebina zdravstvenega pregleda

▼B

Zdravstveni pregledi zajemajo:

4.7.2.1.2    Psihološko preverjanje

Cilj psihološkega preverjanja je podpora prevozniku v železniškem prometu pri imenovanju in upravljanju osebja, ki ima ustrezne kognitivne, psihomotorične, vedenjske in osebnostne sposobnosti za varno opravljanje svojih nalog.

Pri določanju vsebine psihološkega preverjanja se v zvezi z zahtevami vsake varnostne funkcije upoštevajo ►M3   vsaj ◄ naslednja merila:

Psiholog dokumentira in utemelji odločitev, če se kateri koli od zgornjih elementov ne preveri.

Kandidati svojo psihično sposobnost dokažejo z opravljenim psihološkim preverjanjem, ki ga opravi psiholog ali zdravnik oziroma ki se, če se tako odloči država članica, opravi pod nadzorom psihologa ali zdravnika.

4.7.2.2    Po nastopu službe

4.7.2.2.1    Pogostost rednih zdravstvenih pregledov

Opravi se najmanj en sistematski zdravstveni pregled:

Zdravnik predpiše pogostejše preglede, če to zahteva zdravstveno stanje zaposlenega.

▼M3

4.7.2.2.2    Vsebina rednega zdravstvenega pregleda

▼B

Če delavec izpolnjuje merila, zahtevana pri pregledu, opravljenem pred nastopom službe, redni specializirani pregledi obsegajo ►M3   vsaj ◄ :

4.7.2.2.3    Dodatni zdravstveni pregledi in/ali psihološka preverjanja

Poleg rednih zdravstvenih pregledov se opravita poseben dodatni zdravstveni pregled in/ali psihološko preverjanje, kadar obstaja utemeljen dvom o zdravstvenem ali psihičnem stanju delavca ali utemeljen sum uživanja prepovedanih drog ali uživanja alkohola preko dovoljenih meja. To je potrebno zlasti po incidentu ali nesreči, ki se je zgodila zaradi človeške napake posameznika.

Prevoznik v železniškem prometu in upravljavec infrastrukture vzpostavita sisteme za zagotavljanje, da se taki dodatni pregledi in preverjanja ustrezno opravljajo.

4.7.3    Zdravstvene zahteve

4.7.3.1    Splošne zahteve

Osebje ne boleha za zdravstvenimi stanji ali jemlje zdravil, ki bi lahko povzročila:

Izpolnijo se naslednje zahteve glede vida in sluha:

4.7.3.2    Zahteve glede vida

4.7.3.3    Zahteve glede sluha

Zadosten sluh, potrjen s tonskim avdiogramom:

4.8    Dodatne informacije o infrastrukturi in vozilih

▼M3

4.8.1    Infrastruktura

Zahteve glede podatkov v zvezi z železniško infrastrukturo, ki zadevajo podsistem vodenje in upravljanje prometa ter se dajo preko registra RINF na voljo prevoznikom v železniškem prometu, so določene v Dodatku D.

Upravljavec infrastrukture prevoznika v železniškem prometu preko registra RINF obvesti o podatkih v zvezi z železniško infrastrukturo, ko so take informacije na voljo in vplivajo na obratovanje vlakov. Upravljavec infrastrukture je odgovoren za točnost podatkov.

Do 15. decembra 2026, če je Agencija izvedla potrebne prilagoditve aplikacije RINF, upravljavec infrastrukture prevoznikom v železniškem prometu, prosilcem, ki so vložili prošnjo za vlakovno pot in jim je bila ta odobrena, ter po potrebi prosilcem iz člena 2(22) Direktive (EU) 2016/797 te informacije čim prej in brezplačno zagotavlja v elektronski obliki prek drugih sredstev.

▼B

4.8.2    Tirna vozila

Upravljavcem infrastrukture so na voljo naslednji podatki v zvezi s tirnimi vozili:

5.   KOMPONENTE INTEROPERABILNOSTI

5.1    Opredelitev

„Komponente interoperabilnosti“ so opredeljene v členu 2(7) Direktive (EU) 2016/797.

5.2    Seznam komponent

Za podsistem vodenje in upravljanje prometa ni komponent interoperabilnosti.

6.   OCENA SKLADNOSTI IN/ALI PRIMERNOSTI ZA UPORABO KOMPONENT IN VERIFIKACIJA PODSISTEMA

6.1    Komponente interoperabilnosti

Ker ta uredba še ne določa nobene komponente interoperabilnosti, ne obravnava ureditev ocenjevanja.

6.2    Podsistem vodenje in upravljanje prometa

6.2.1    Načela

Podsistem vodenje in upravljanje prometa je v skladu s Prilogo II k Direktivi (EU) 2016/797 funkcionalni podsistem.

▼M3

V skladu s členoma 9 in 10 Direktive (EU) 2016/798 prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture pri vložitvi vloge za vsako novo ali spremenjeno varnostno dovoljenje ali spričevalo v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/763 ( 19 ) dokažejo, da v okviru svojega sistema upravljanja varnosti izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.

Skupne varnostne metode za zahteve sistema upravljanja varnosti, kot so določene v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2018/762, zahtevajo, da nacionalni varnostni organi vzpostavijo inšpekcijski sistem za nadzor in spremljanje izpolnjevanja zahtev sistema upravljanja varnosti v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/761 ( 20 ), vključno z vsemi TSI. Nobena zahteva iz te uredbe ne zahteva ločenega ocenjevanja s strani priglašenega organa.

▼B

Zahteve iz te uredbe glede strukturnih podsistemov, ki so navedene v vmesnikih (točka 4.3), se ocenjujejo v okviru ustreznih strukturnih TSI.

7.   IZVAJANJE

▼M3

7.1    Splošni predpisi za izvajanje

V skladu s členom 9 Direktive (EU) 2016/798 in členom 5b te uredbe prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture zagotovijo skladnost s to uredbo v okviru svojih sistemov upravljanja varnosti, vzpostavljenih na podlagi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/762.

7.1.1    Posebni prehodni predpisi za dodatka A in C

Upravljavci infrastrukture lahko ob usklajevanju s prevozniki v železniškem prometu, ki obratujejo v njihovih omrežjih, in v skladu s točko 5.1.1 Priloge II k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2018/762 odložijo izvajanje dodatkov A in C do 16. decembra 2025. To velja pod pogojem, da Agencija in zadevni nacionalni varnostni organ najpozneje do 16. junija 2024 prejmeta:

Prevozniki v železniškem prometu strojevodjem in zadevnemu osebju najpozneje do 16. decembra 2025 ali do katerega koli zgodnejšega datuma, ki ga določi upravljavec infrastrukture, zagotovijo usposabljanje za upravljanje vlakov v skladu z dodatkoma A in C.

▼B

7.2    Posebni primeri

7.2.1    Uvod

V posebnih primerih, navedenih v nadaljevanju, so dovoljene naslednje posebne določbe.

Ti posebni primeri spadajo v dve kategoriji:

7.2.2    Seznam posebnih primerov

▼M3

7.2.2.1    Stalni posebni primer (P) za Estonijo, Latvijo, Litvo, Poljsko, Madžarsko in Slovaško

Za izvajanje točke 4.2.2.1.3.2 lahko tovorni vlaki, ki obratujejo izključno v omrežju s tirno širino 1 520  mm v Estoniji, Latviji, Litvi, na Poljskem, Madžarskem in Slovaškem, uporabljajo naslednji sklepni signal vlaka.

Odsevni disk ima premer 185 mm, premer rdečega kroga pa je 140 mm. Če to upravičujejo operativne prakse, se lahko odsevni disk nadomesti z eno odsevno ploščo v skladu z Dodatkom E k TSI tovorni vagoni.

Za izvajanje točke 4.2.2.1.3.1 lahko potniški vlaki, ki obratujejo izključno v omrežju s tirno širino 1 520 mm v Estoniji, Latviji, Litvi, na Poljskem, Madžarskem in Slovaškem, kot sklepni signal vlaka uporabljajo tri stalne rdeče luči v skladu z naslednjo shemo:

Ta posebni primer tirnim vozilom, ki so v skladu s TSI, ne preprečuje dostopa do njihovega omrežja.

▼B

7.2.2.2    Stalni posebni primer za Irsko in Združeno kraljestvo za Severno Irsko

Za izvajanje točke 4.2.2.1.3.2 lahko vlaki, ki obratujejo izključno v omrežju s tirno širino 1 600 mm na Irskem in Severnem Irskem, kot sklepni signal vlaka uporabljajo dve stalni rdeči luči.

7.2.2.3    Začasni posebni primer (T1) za Irsko in Združeno kraljestvo

Za izvajanje točke 4.2.3.2.1 Irska in Združeno kraljestvo v obstoječih sistemih uporabljata alfanumerično številko. Državi članici določita zahteve in časovni načrt za prehod z alfanumeričnih številk vlaka na numerične številke vlaka v ciljnem sistemu.

7.2.2.4    Stalni posebni primer (P) za Finsko

Za izvajanje točke 4.2.2.1.3.2 in skupnega operativnega predpisa 5 iz Dodatka B Finska na tovornih vlakih ne uporablja nobenega sklepnega signala. Na Finskem so dovoljena tudi sredstva za označitev sklepnih signalov na tovornih vlakih, kot je navedeno v točki 4.2.2.1.3.2.

▼M3

---

Dodatek A

Operativna načela in predpisi za ERTMS – različica 6

1.   NAMENOMA PRAZNO

2.   NAMENOMA PRAZNO

3.   UVOD

3.1    Namen in struktura dokumenta

V tem dodatku so določena načela in usklajeni predpisi za obratovanje ERTMS.

Struktura vsakega predpisa je naslednja:

Kadar se ta dodatek nanaša na ETCS stopnje 1, velja za obe vrsti uporabe, tj. s signali ob progi ali brez njih, razen če je navedeno drugače.

Kadar se ta dodatek nanaša na ETCS stopnje 2, velja za obe vrsti uporabe, tj. s signali ob progi ali brez njih, razen če je navedeno drugače.

Evropska navodila, na katera se sklicuje ta dodatek, so navedena v Dodatku C2 k tej TSI.

Vsi sklici na osebe veljajo enako za moške in ženske.

Del A je namenoma prazen.

Del B vsebuje različne operativne kategorije vlakov ETCS.

Del C vsebuje seznam sklicev na neusklajene predpise. V nekaterih primerih postopek ni povezan z ERTMS, zato je odvisen od neusklajenih predpisov.

Tehnične funkcije za ETCS in GSM-R so opisane v ustrezni specifikaciji v zvezi s sistemskimi zahtevami.

Če informacije, prikazane na DMI, od strojevodje ne zahtevajo ukrepanja, niso zajete v predpisih.

OBSEG IN PODROČJE UPORABE

Ta dodatek se v celoti uporablja za vlake, opremljene z enotami ETCS v vozilu, ki so v skladu z enotnim seznamom specifikacij iz Izvedbene uredbe Komisije 2023/1695 z različico upravljanega sistema X.Y do vključno 2.2. Uporablja se tudi za enote na vozilu, ki so v skladu s seznamom specifikacij 2 ali seznamom specifikacij 3, poleg tega pa se večinoma uporablja za enote ETCS na vozilu, ki so v skladu s seznamom specifikacij 1 iz Uredbe (EU) 2016/919, če uporabljeni DMI izpolnjuje specifikacijo ERA_ERTMS_015560.

Obseg je naslednji:

Sistemi razreda B (tudi če delujejo preko ETCS DMI) ne spadajo na področje uporabe.

Predpisi so bili oblikovani neodvisno od morebitnih drugih sistemov za vodenje-upravljanje, tudi če so proge opremljene z ETCS stopnje 1/2.

Če se ETCS stopnje 1 ali ETCS stopnje 2 uvaja na progah, opremljenih z drugimi sistemi za vodenje-upravljanje, je treba oceniti uporabnost teh predpisov in jih po potrebi dopolniti z neusklajenimi predpisi. To vključuje proge, opremljene z ETCS stopnje 1 in ETCS stopnje 2.

Operativni predpisi za glasovno radijsko komunikacijo GSM-R se uporabljajo na progah, opremljenih s sistemom GSM-R ne glede na sistem za vodenje-upravljanje, ki se uporablja. Nasprotno pa se operativni predpisi za ETCS uporabljajo na progah, opremljenih z ETCS, ne glede na glasovni radijski sistem, ki se uporablja.

Uporaba predpisov je odvisna tudi od projektantskih rešitev, sprejetih v podsistemu ERTMS ob progi. V tem okviru nekaterih predpisov morda ni treba uporabljati, če se zadevne funkcije ne izvajajo ob progi (npr. če se pogoji na progi ne prenašajo ali se postopek za nivojski prehod ne izvaja); kadar pa je treba pravilo uporabljati, ga je treba vedno uporabljati na način, opisan v tem dodatku.

Pri vseh dejanjih, ki vključujejo strojevodjo, se predpostavlja, da je strojevodja fizično prisoten v vozniški kabini, razen če mora pregledati tehnično okvaro vlaka v mirovanju, dobiti navodila prometnika po stacionarnem telefonu ob progi ali zapustiti kabino, ker to zahteva prometnik ali neusklajeni predpisi.

V tem dodatku se predpostavlja, da je enota ETCS na vozilu vklopljena, če ni navedeno drugače. Predpostavlja se, da je vozniški pult aktivne vozniške kabine odprt, razen če je navedeno drugače.

Konec dovoljenja za vožnjo (EOA) je lahko fizično določen s signalom za zaustavitev ETCS ali prostornim signalom ETCS. Točka EOA je lahko določena tudi s signalom ob progi ali drugim signalom za prepoved vožnje. Pod določenimi pogoji je lahko EOA tudi na čelu vlaka.

4.   SKLICI, IZRAZI IN OKRAJŠAVE

4.1    (se ne uporablja)

4.2    izrazi in okrajšave

5.   NAČELA

5.1    Načela za etcs

5.1.1    Kabinska signalizacija

Strojevodja upošteva informacije, prikazane na DMI, in se odzove v skladu z zahtevami iz tega dodatka.

Od strojevodje se lahko glede na naprave ob progi zahteva, da upošteva usklajene signale, opredeljene v standardu EN 16494/2015 – Železniške naprave – Zahteve za signalne/opozorilne table ERTMS vzdolž proge, ter druge neusklajene informacije iz naprav ob progi.

5.1.2    Poznavanje stopnje obratovanja

Strojevodja in prometnik vlak vedno upravljata v skladu s posebnimi predpisi ETCS za določeno stopnjo obratovanja ETCS.

Če hkrati obstaja več kot ena stopnja ETCS, se prometnik prepriča, na kateri stopnji ETCS obratuje zadevni vlak, preden izda navodila za strojevodjo.

5.1.3    (se ne uporablja)

5.1.4    (se ne uporablja)

5.1.5    (se ne uporablja)

5.1.6    Dovoljenje za začetek vožnje v načinu SR

Prometnik da strojevodji dovoljenje za začetek vožnje v načinu SR z evropskim navodilom 7, razen v primeru začetka vožnje v ETCS stopnje 1/2 s signali ob progi.

5.1.7    Omejitve hitrosti v načinu SR

Prometnik vse omejitve hitrosti, ki so nižje od najvišje dovoljene hitrosti, za SR sporoči strojevodji vlaka, ki vozi v načinu SR, z evropskim navodilom 1, 2, 5, 6, 7 ali 8, razen če je strojevodja o teh omejitvah hitrosti obveščen z za to namenjenim dokumentom/računalniško datoteko.

5.1.8.    Dovoljenje za prečkanje točke EOA

Prometnik lahko strojevodji dovoli prečkanje točke EOA samo z evropskim navodilom 1 ali 7.

5.1.9.    Vlaki/premikalne kompozicije, ki so bili prisilno zavrti

Po prisilnem zaviranju strojevodja znova začne vožnjo v isti ali nasprotni smeri samo, če mu prometnik to dovoli z evropskim navodilom 2.

5.1.10.    Signal za zaustavitev ETCS

Strojevodja ustavi vlak, ko se približuje signalu za zaustavitev ETCS:

5.1.11    Prostorni signal ETCS

Strojevodja ustavi vlak, ko se približuje prostornemu signalu ETCS:

5.2    (se ne uporablja)

6.   OPERATIVNI PREDPISI ZA ETCS

6.1    Začetek obratovanja ETCS na vozilu

Strojevodja vklopi ETCS na vozilu.

Stopnje 0, 1, 2, NTC

6.1.1    Vnos podatkov med začetkom vožnje

Na zahtevo ETCS na vozilu strojevodja vnese, ponovno vnese ali ponovno potrdi identifikacijske podatke strojevodje, številko vlaka, stopnjo ETCS, identifikacijske podatke o radijskem omrežju in identifikacijske podatke o RBC in telefonsko številko RBC.

Če se prikaže naslednje besedilno sporočilo:

„Prijava v radijsko omrežje ni uspela“,

strojevodja vnese identifikacijske podatke o radijskem omrežju.

6.1.2    Ročna sprememba podatkov

Če je potrebna sprememba, strojevodja vnese/spremeni in potrdi:

6.2    Priprava na vožnjo

ETCS na vozilu obratuje.

Stopnje 0, 1, 2, NTC

Pri ETCS stopnje 2 strojevodja v primeru zavrnitve vlaka upošteva predpis „Odziv na nepričakovane razmere ob pripravi vlaka na vožnjo“ (oddelek 6.40.2).

6.2.1    Vlečna enota vozi kot vlak

Strojevodja:

Če se zahteva potrditev za SR, strojevodja upošteva predpis „Vlečna enota vozi kot vlak in zahteva se potrditev za SR“ (oddelek 6.2.4).

Če se v ETCS stopnje 2 zahteva potrditev za SH, strojevodja upošteva predpis „Odziv na nepričakovane razmere ob pripravi vlaka na vožnjo“ (oddelek 6.40.1).

6.2.2    Vlečna enota vozi v načinu SH

Strojevodja se pripravi na premik in upošteva predpis „Premikalna vožnja v načinu SH“ (oddelek 6.3).

6.2.3    Vlečna enota vozi v načinu NL

Strojevodja nevodilne vlečne enote se pripravi na vožnjo s priprego/doprego in upošteva predpis „Vožnja s priprego/doprego“ (oddelek 6.32).

6.2.4    Vlečna enota vozi kot vlak in zahteva se potrditev za SR

Stopnja 1 brez signalov ob progi, stopnja 2 brez signalov ob progi

Ko se prikaže naslednji simbol z utripajočim okvirjem:

strojevodja obvesti prometnika, prejme dovoljenje za začetek v načinu SR z evropskim navodilom 7 in to potrdi.

Pred izdajo dovoljenja strojevodji za zagon v načinu SR prometnik v skladu z neusklajenimi predpisi:

Če je vlak stoji pri signalu za zaustavitev ETCS

prometnik strojevodji z evropskim navodilom 7 dovoli, da prevozi ta signal za zaustavitev ETCS. To dovoljenje velja od tega signala za zaustavitev ETCS do naslednjega. Če razmere to dopuščajo, lahko prometnik strojevodji z evropskim navodilom 7 dovoli, da prečka tudi ta drugi signal za zaustavitev ECTS. Dovoljenje nato velja do signala za zaustavitev ECTS, ki sledi drugemu signalu v smeri vožnje.

Strojevodja:

Če vlak ne stoji pri signalu za zaustavitev ETCS

Prometnik strojevodji z evropskim navodilom 7 dovoli, da zažene vlak. To dovoljenje velja od trenutne lokacije vlaka do prvega signala za zaustavitev ETCS v smeri vožnje. Če razmere to dopuščajo, lahko prometnik strojevodji z evropskim navodilom 7 dovoli, da prečka ta in naslednji signal za zaustavitev ECTS. To dovoljenje nato velja do signala za zaustavitev ECTS, ki sledi zadnjemu signalu, za katerega prečkanje je bilo izdano dovoljenje z evropskim navodilom 7.

Strojevodja:

Izdati je mogoče več evropskih navodil za enako število zaporednih signalov za zaustavitev ETCS, ki se jih prevozi.

Če lahko prometnik ugotovi, da je proga do točke, kjer se konča veljavnost dovoljenja, ki se izda, prosta, lahko strojevodjo izvzame od vožnje po preglednosti proge v načinu SR.

Stopnja 1 s signali ob progi, stopnja 2 s signali ob progi

Ko se prikaže naslednji simbol z utripajočim okvirjem:

strojevodja upošteva predpis „Vožnja v načinu SR“ (oddelek 6.14).

6.2.5    Vlečna enota vozi v načinu SL

Strojevodja/oseba, ki pripravi vlak, zagotovi, da so vsi vozniški pulti katere koli nevodilne vlečne enote, ki je električno priključena na vodilno vlečno enoto in se bo daljinsko upravljala iz nje, zaprti in ostanejo zaprti, vse dokler je ta vlečna enota daljinsko upravljana iz vodilne enote.

6.3    Premikalna vožnja v načinu SH

Tirna vozila je treba premakniti v načinu SH.

Stopnji 1, 2

6.3.1    Ročni vstop v način SH

Strojevodja v skladu z neusklajenimi predpisi izbere „Premik“.

6.3.2    Samodejni vstop v način SH

Ko se prikaže naslednji simbol z utripajočim okvirjem:

strojevodja:

6.3.3    Vožnja v načinu SH

Ko se prikaže naslednji simbol:

strojevodja upošteva neusklajene predpise.

6.3.4    Ohranitev SH ob menjavi kabine

Če je treba pri premiku uporabiti različne kabine, lahko strojevodja pred zaprtjem vozniškega pulta izbere „Ohrani premik“.

6.3.5    Izhod iz načina SH

Ko se končajo vse premikalne vožnje, ki jih je treba izvesti v načinu SH, strojevodja:

6.3.6    Neodobren SH

Stopnja 2

Če se prikaže eno od naslednjih besedilnih sporočil:

„SH zavrnjen“,

„Zahteva za SH neuspešna“,

strojevodja prometnika obvesti o situaciji.

Strojevodja in prometnik upoštevata neusklajene predpise.

6.3.7.    Prečkanje opredeljene meje premikalnega območja

Kadar mora premikalna kompozicija prečkati opredeljeno mejo ranžirnega območja, strojevodja in prometnik upoštevata neusklajene predpise.

6.4    Vnos podatkov o vlaku

Podatke o vlaku je treba vnesti ali spremeniti.

Stopnje 0, 1, 2, NTC

6.4.1    Vnos podatkov o vlaku med pripravo vlaka

Strojevodja/oseba, ki pripravi vlak, vnese/spremeni in potrdi vse naslednje podatke o vlaku, če niso predhodno konfigurirani na vozilu ali prejeti iz zunanjih virov ETCS:

Pred potrjevanjem podatkov o vlaku, ki so predhodno konfigurirani na vozilu ali prejeti iz zunanjih virov ETCS in jih lahko strojevodja spremeni, se oseba, ki pripravi vlak, prepriča, da se podatki o vlaku in sestava vlaka ujemajo.

6.4.2    Ročna sprememba podatkov o vlaku

Po vsaki spremembi sestave vlaka in po vsaki tehnični težavi, zaradi katere se podatki o vlaku spremenijo, oseba, ki pripravi vlak/strojevodja:

6.4.3    Sprememba podatkov z zunanjimi viri ETCS

Ko se na DMI prikaže naslednje besedilno sporočilo:

„Podatki o vlaku spremenjeni“

(a)    Če se zaradi spremembe podatkov o vlaku uporabi zavora

Ko vlak obmiruje, strojevodja:

Če v ETCS stopnje 1 in ETCS stopnje 2 ni prejeto novo dovoljenje za vožnjo, prometnik strojevodji dovoli, da prečka točko EOA (predpis „Dovoljenje za prečkanje točke EOA“ – oddelek 6.39).

(b)    V vseh drugih primerih

Strojevodja upošteva spremenjene podatke o vlaku.

6.5    (se ne uporablja)

6.6    (se ne uporablja)

6.7    Vstop v ETCS stopnje 0 in obratovanje v njem

6.7.1    Obvestilo

Vlak se približuje območju ETCS stopnje 0.

Stopnje 1, 2, NTC

Ko se najavi prehod na ETCS stopnje 0 s prikazom naslednjega simbola:

strojevodja upošteva neusklajene predpise.

6.7.2    Potrditev

Ko se prikaže naslednji simbol z utripajočim okvirjem:

strojevodja to potrdi.

6.7.3   Vožnja

Vlak vozi na območju ETCS stopnje 0.

Ko se prikaže naslednji simbol:

strojevodja upošteva neusklajene predpise.

6.8    Vstop v ETCS stopnje 1 in obratovanje v njem

6.8.1    Obvestilo

Vlak se približuje območju ETCS stopnje 1.

Stopnje 0, 2, NTC

Ko se najavi prehod na ETCS stopnje 1 s prikazom naslednjega simbola:

se strojevodja pripravi na upoštevanje predpisov za ETCS stopnje 1.

6.8.2    (se ne uporablja)

6.8.3    Vožnja

Vlak vozi na območju ETCS stopnje 1.

Ko se prikaže naslednji simbol:

strojevodja upošteva predpise v skladu z ETCS stopnje 1.

6.9   Vstop v ETCS stopnje 2 in obratovanje v njem

6.9.1   Obvestilo

Vlak se približuje območju ETCS stopnje 2.

Stopnje 0, 1, NTC

Ko se najavi prehod na ETCS stopnje 2 s prikazom naslednjega simbola:

se strojevodja pripravi na upoštevanje predpisov za ETCS stopnje 2.

6.9.2    (se ne uporablja)

6.9.3    Vožnja

Vlak vozi na območju ETCS stopnje 2.

Ko se prikaže naslednji simbol:

strojevodja upošteva predpise v skladu z ETCS stopnje 2.

Če mora strojevodja na zahtevo prometnika ročno potrditi celovitost vlaka na DMI, to stori le ob mirovanju vlaka in v skladu s predpisi prevoznika v železniškem prometu.

6.10    (se ne uporablja)

6.11    Vstop v ETCS stopnje NTC in obratovanje v njem

6.11.1    Obvestilo

Vlak se približuje območju ETCS stopnje NTC.

Stopnje 0, 1, 2

Ko se najavi prehod na ETCS stopnje NTC s prikazom naslednjega simbola z navedbo imena ustreznega NTC, kot je na primer:

strojevodja upošteva neusklajene predpise.

Za vsak NTC obstaja poseben simbol.

6.11.2    Potrditev

Ko se prikaže simbol, ki označuje ustrezni NTC, z utripajočim okvirjem, kot je na primer:

strojevodja to potrdi.

Za vsak NTC obstaja poseben simbol.

6.11.3    Vožnja

Vlak vozi na območju ETCS stopnje NTC.

Ko se prikaže simbol, ki označuje NTC, v katerega je vstopil vlak, kot je na primer:

strojevodja upošteva neusklajene predpise.

Za vsak NTC obstaja poseben simbol.

6.12    Vožnja v načinu FS

Stopnji 1, 2

Ko se prikaže naslednji simbol:

strojevodja:

V ETCS stopnje 1 s signali ob progi lahko strojevodja nadaljuje vožnjo brez novega dovoljenja za vožnjo, če signal ob progi kaže signalni znak za dovoljeno vožnjo.

Če se poleg tega prikaže naslednje besedilno sporočilo:

„Vstop v način FS“,

strojevodja upošteva omejitve hitrosti, ki veljajo za del vlaka, ki ni zajet z dovoljenjem za vožnjo v načinu FS.

6.13    Vožnja v načinu OS

Stopnji 1, 2

Ko se prikaže naslednji simbol z utripajočim okvirjem:

strojevodja:

Ko se prikaže naslednji simbol:

strojevodja:

Če se poleg tega prikaže naslednje besedilno sporočilo:

„Vstop v način OS“,

strojevodja upošteva omejitve hitrosti, ki veljajo za del vlaka, ki ni zajet z dovoljenjem za vožnjo v načinu OS.

6.14   Vožnja v načinu SR

Stopnji 1, 2

Ko se prikaže naslednji simbol z utripajočim okvirjem:

strojevodja:

Ko se prikaže naslednji simbol:

strojevodja:

Izdati je mogoče več evropskih navodil za enako število zaporednih signalov za zaustavitev ETCS, ki se prevozijo.

6.15    Vožnja v načinu LS

Stopnji 1, 2

Ko se prikaže naslednji simbol z utripajočim okvirjem:

strojevodja to potrdi v skladu z neusklajenimi predpisi.

Ko se prikaže naslednji simbol:

strojevodja upošteva neusklajene predpise.

6.16    Vožnja v načinu UN

Stopnja 0

Ko se prikaže naslednji simbol z utripajočim okvirjem:

strojevodja to potrdi v skladu z neusklajenimi predpisi.

Ko se prikaže naslednji simbol:

strojevodja upošteva neusklajene predpise.

6.17    Vožnja v načinu SN

Stopnja NTC

Ko se prikaže naslednji simbol z utripajočim okvirjem:

strojevodja to potrdi v skladu z neusklajenimi predpisi.

Ko se prikaže naslednji simbol:

strojevodja upošteva neusklajene predpise.

6.18    Približevanje točki EOA z navedeno sprostitveno hitrostjo

Stopnji 1, 2

Ko se vlak približuje točki EOA in je na DMI prikazana sprostitvena hitrost, se lahko strojevodja:

6.19    Ukrepanje ob zahtevi za prosto progo spredaj

Vlak je v mirovanju ali se približuje signalu ob progi, signalu za zaustavitev ETCS / prostornemu signalu ETCS.

Stopnja 2

Ko se prikaže naslednji simbol:

lahko strojevodja potrdi, da je proga spredaj prosta, če se lahko prepriča, da je odsek proge med prednjim delom vlaka in naslednjim signalom ob progi, signalom za zaustavitev ETCS ali prostornim signalom ETCS prost.

6.20    Prevoz odseka s spuščenimi odjemniki toka

Vlak se približuje odseku proge, ki ga je treba prevoziti s spuščenimi odjemniki toka.

Stopnji 1, 2

Ko se prikaže naslednji simbol:

ali če vlak vozi brez dovoljenja za vožnjo ali če oprema ob progi ne podpira te funkcionalnosti in je ob progi naslednji signal:

*

strojevodja spusti odjemnike toka, pri čemer upošteva njihov položaj.

Ko se prikaže naslednji simbol:

ali če vlak vozi brez dovoljenja za vožnjo ali če oprema ob progi ne podpira te funkcionalnosti in je ob progi naslednji signal:

(*)

strojevodja pusti odjemnike toka spuščene.

Ko se prikaže naslednji simbol:

ali če vlak vozi brez dovoljenja za vožnjo ali če oprema ob progi ne podpira te funkcionalnosti in je ob progi naslednji signal:

(*)

lahko strojevodja odjemnike toka dvigne, pri čemer upošteva njihov položaj.

6.21    Sprememba oskrbe z električno energijo

Vlak se približuje odseku proge, na katerem je treba spremeniti oskrbo z električno energijo.

Stopnji 1, 2

Ko se prikaže eden od naslednjih simbolov:

ali če vlak vozi brez dovoljenja za vožnjo ali če oprema ob progi ne podpira te funkcionalnosti in je ob progi eden od naslednjih signalov:

strojevodja ustrezno spremeni oskrbo z električno energijo.

Ko se prikaže eden od naslednjih simbolov:

ali če vlak vozi brez dovoljenja za vožnjo ali če oprema ob progi ne podpira te funkcionalnosti in je ob progi eden od naslednjih signalov:

strojevodja zagotovi, da se je oskrba z električno energijo ustrezno spremenila.

Ko se prikaže naslednji simbol:

ali če vlak vozi brez dovoljenja za vožnjo ali če oprema ob progi ne podpira te funkcionalnosti in je ob progi naslednji signal:

je strojevodja obveščen, da se približuje progi brez vlečnega sistema.

Ko se prikaže naslednji simbol:

ali če vlak vozi brez dovoljenja za vožnjo ali če oprema ob progi ne podpira te funkcionalnosti in je ob progi naslednji signal:

je strojevodja obveščen, da je vlak prispel do proge brez vlečnega sistema.

6.22    Prevoz odseka z izklopljenim glavnim stikalom

Vlak se približuje odseku proge, na katerem je treba izklopiti glavno stikalo.

Stopnji 1, 2

Ko se prikaže naslednji simbol:

ali če vlak vozi brez dovoljenja za vožnjo ali če oprema ob progi ne podpira te funkcionalnosti in je ob progi naslednji signal:

(*)

strojevodja izklopi glavno stikalo, pri čemer upošteva položaj odjemnikov toka, ali, če to dovoli upravljavec infrastrukture, glavno stikalo pusti vklopljeno in ne uporabi vlečne sile.

Ko se prikaže naslednji simbol:

ali če vlak vozi brez dovoljenja za vožnjo ali če oprema ob progi ne podpira te funkcionalnosti in je ob progi naslednji signal:

(*)

strojevodja glavno stikalo pusti izklopljeno ali, če to dovoli upravljavec infrastrukture, še naprej ne uporablja vlečne sile.

Ko se prikaže naslednji simbol:

ali če vlak vozi brez dovoljenja za vožnjo ali če oprema ob progi ne podpira te funkcionalnosti in je ob progi naslednji signal:

(*)

lahko strojevodja vklopi glavno stikalo, pri čemer upošteva položaj odjemnikov toka, in lahko spet uporabi vlečno silo.

6.23    Prevoz območja prepovedi ustavljanja

Vlak se približuje območju, na katerem je prepovedano ustavljanje.

Stopnji 1, 2

Ko se prikaže naslednji simbol:

je strojevodja obveščen o prihajajočem območju, na katerem se mora izogibati ustavljanju.

Ko se prikaže naslednji simbol:

se strojevodja izogne ustavljanju.

6.24    Prevoz odseka z onemogočeno magnetno čeljustno zavoro

Vlak se približuje odseku proge, na katerem se ne uporablja magnetna čeljustna zavora.

Stopnji 1, 2

Ko se prikaže naslednji simbol:

strojevodja sprosti magnetno čeljustno zavoro, če je uporabljena, razen ob izrednih razmerah.

Ko se prikaže naslednji simbol:

strojevodja ne uporabi magnetne čeljustne zavore, razen ob izrednih razmerah.

6.25    Prevoz odseka z onemogočeno zavoro na vrtinčne tokove

Vlak se približuje odseku proge, na katerem se ne uporablja zavora na vrtinčne tokove.

Stopnji 1, 2

Ko se prikaže naslednji simbol:

strojevodja sprosti zavoro na vrtinčne tokove, če je uporabljena, razen ob izrednih razmerah.

Ko se prikaže naslednji simbol:

strojevodja ne uporabi zavore na vrtinčne tokove, razen ob izrednih razmerah.

6.26    Prevoz odseka z onemogočeno regenerativno zavoro

Vlak se približuje odseku proge, na katerem se ne uporablja regenerativna zavora.

Stopnji 1, 2

Ko se prikaže naslednji simbol:

strojevodja sprosti regenerativno zavoro, če je uporabljena, razen ob izrednih razmerah.

Ko se prikaže naslednji simbol:

strojevodja ne uporabi regenerativne zavore, razen ob izrednih razmerah.

6.27    Prevoz odseka s tlačnim tesnilom

Vlak se približuje odseku proge, na katerem je treba zapreti dovode zraka klimatskih naprav.

Stopnji 1, 2

Ko se prikaže naslednji simbol:

strojevodja zapre dovode zraka klimatskih naprav.

Ko se prikaže naslednji simbol:

strojevodja pusti dovode zraka klimatskih naprav zaprte.

Ko se prikaže naslednji simbol:

lahko strojevodja odpre dovode zraka klimatskih naprav.

6.28    Sprožitev zvočne opozorilne naprave

Stopnji 1, 2

Ko se prikaže naslednji simbol:

ali če vlak vozi brez dovoljenja za vožnjo ali če oprema ob progi ne podpira te funkcionalnosti in je ob progi naslednji signal:

strojevodja uporabi zvočno opozorilno napravo, razen če to onemogočajo neusklajeni predpisi.

6.29    Sprememba faktorja adhezije

Vlak je na odseku proge, na katerem je mogoče spremeniti faktor adhezije.

Stopnji 1, 2

Če nacionalna vrednost strojevodji omogoča, da izbere možnost „Spolzka tirnica“, lahko to stori, kadar so pogoji glede adhezije slabi ali ko ga o tem obvesti prometnik. Če strojevodja ne dobi obvestila prometnika, preden izbere možnost „Spolzka tirnica“, sam obvesti prometnika.

Če je prometnik obveščen o slabih pogojih adhezije, aktivira funkcijo ETCS za zmanjšano adhezijo, če je to mogoče; če pa to ni mogoče, sprejme ukrepe, ki jih je predpisal upravljavec infrastrukture, dokler ni znova vzpostavljeno normalno obratovanje.

Ko se prikaže naslednji simbol:

strojevodja upošteva notranje predpise prevoznika v železniškem prometu.

6.30    Prevoz območja brez radijske pokritosti

Vlak je na odseku proge, kjer ni radijske pokritosti.

Stopnja 2

Ko se prikaže naslednji simbol:

lahko strojevodja nadaljuje vožnjo na podlagi katerega koli veljavnega dovoljenja za vožnjo.

Če strojevodja doseže točko, do katere velja dovoljenje, in je simbol še vedno prikazan, o tem obvesti prometnika. Prometnik in strojevodja upoštevata predpis „Dovoljenje za prečkanje točke EOA“ (oddelek 6.39).

6.31    (se ne uporablja)

6.32    Vožnja s priprego/doprego

Nevodilna vlečna enota se pripne na vodilno vlečno enoto (ali vlak, ki vključuje vodilno vlečno enoto).

Stopnje 0, 1, 2, NTC

6.32.1    Vstop v način NL

Strojevodja nevodilne vlečne enote izbere način „Nevodilen“.

Ko se na DMI prikaže naslednji simbol:

strojevodja nevodilne vlečne enote potrdi strojevodji vodilne vlečne enote, da je nevodilna vlečna enota v načinu NL.

6.32.2    Vožnja s priprego/doprego

Obe strojevodji upoštevata notranje predpise prevoznika v železniškem prometu.

6.32.3    Izhod iz načina NL

Ko je vlak v mirovanju, strojevodja nevodilne vlečne enote:

6.33    Preklic dovoljenja za vožnjo vlaka ERTMS

Prometnik se odloči za spremembo obstoječe prometne ureditve.

Stopnji 1, 2

6.33.1    Ukrepi pred določitvijo prometne ureditve

6.33.2    Za ponovni zagon vlakov

Za ponovni zagon vlakov prometnik:

6.34    Ukrepanje ob izrednih razmerah

Nastopile so izredne razmere.

Stopnji 1, 2

6.34.1    Za zaščito vlakov

Ko član osebja odkrije, da so nastale izredne razmere, upošteva predpis 14 iz Dodatka B2.

Za ustavitev vlakov v ETCS stopnje 2 lahko prometnik uporabi nalog za zaustavitev v sili; nalog za zaustavitev v sili se lahko prekliče šele, ko je mogoče te vlake ponovno varno zagnati.

Prometnik lahko po potrebi uporabi evropsko navodilo 3, da ustavljeni vlaki ostanejo v mirovanju.

Ko se prikaže naslednje besedilno sporočilo:

„Zaustavitev v sili“

in vlak prisilno zavre, strojevodja upošteva predpis „Odziv na prisilno zaviranje“ (oddelek 6.41).

6.34.2    Za ponovni zagon vlakov

Prometnik:

Za ponovni zagon vlakov, ki niso bili prisilno zavrti, in če je treba izdati navodila in/ali omejitve, prometnik izda evropska navodila. V ETCS stopnje 1 s signali ob progi strojevodja vozi po preglednosti do naslednjega signala ob progi.

Za ponovni zagon prisilno zavrtih vlakov prometnik in strojevodja upoštevata predpis „Odziv na prisilno zaviranje – za ponovni zagon“ (oddelek 6.41.2).

6.34.3    Zaščita in ponovni zagon premikalnih voženj

Prometnik in strojevodja upoštevata neusklajene predpise.

6.35    Ustavljanje na varnem območju

Strojevodja mora ustaviti vlak na varnem območju.

Stopnji 1, 2

Strojevodja na prikazovalniku preklopi na prikaz varnih območij, na katerih se lahko vlak ustavi.

Ko se prikaže naslednji simbol:

ali če vlak vozi brez dovoljenja za vožnjo ali če oprema ob progi ne podpira te funkcionalnosti in je ob progi naslednji signal:

ter se strojevodja odloči ustaviti na navedenem varnem območju, upošteva preostalo razdaljo, prikazano na DMI, ali razdaljo do signala, ki označuje začetek varnega območja.

Ko se prikaže naslednji simbol:

ali če vlak vozi brez dovoljenja za vožnjo ali če oprema ob progi ne podpira te funkcionalnosti in je ob progi naslednji signal:

ter se strojevodja odloči ustaviti na navedenem varnem območju, ustavi vlak, pri čemer upošteva njegovo dolžino.

Ko je ob progi naslednji signal:

je strojevodja obveščen, da je prispel do konca varnega območja.

6.36    Vleka s pomožno lokomotivo v načinu RV

Vlak je treba premakniti vzvratno znotraj območja za umik vlaka z odprte proge.

Stopnji 1, 2

6.36.1    Priprava na premik v načinu RV

Ko je vlak v mirovanju in se prikaže naslednji simbol:

strojevodja aktivira prehod v način RV, pri čemer po možnosti obvesti prometnika in upošteva vsa dodatna navodila.

6.36.2    Vožnja v načinu RV

Ko se prikaže naslednji simbol z utripajočim okvirjem:

strojevodja:

6.36.3    Neupoštevanje dovoljene razdalje v načinu RV

Ko se prikaže naslednje besedilno sporočilo z utripajočim okvirjem:

„Razdalja v načinu RV ni upoštevana“,

strojevodja:

6.36.4    Izhod iz načina RV

Takoj ko je vlak umaknjen z odprte proge in obmiruje, strojevodja nemudoma obvesti prometnika. Če ni potreben dodaten premik v načinu RV, strojevodja zapre vozniški pult za izhod iz načina RV.

6.37    Odziv na nenamerne premike

Po mirovanju se vlak/premikalna kompozicija nenamerno premakne in ETCS na vozilu sproži zavoro.

Stopnji 1, 2

Ko se prikaže naslednje besedilno sporočilo:

„Nenadzorovan premik“,

strojevodja zavaruje vlak/premikalno kompozicijo v skladu z notranjimi predpisi prevoznika v železniškem prometu in potrdi uporabo zavore.

6.38    Ukrepanje v primeru neprimernosti proge, ki jo zazna sistem na vozilu

Stopnji 1, 2

Če se prikaže katero koli od naslednjih sporočil:

„Neprimerna pot – nakladalni profil“,

„Neprimerna pot – vlečni sistem“,

„Neprimerna pot – kategorija osne obremenitve“,

je bila zaznana neprimerna proga.

Strojevodja ustavi vlak z delovno zavoro.

Strojevodja obvesti prometnika in upošteva dana navodila.

6.39    Dovoljenje za prečkanje točke EOA

Strojevodja mora dobiti dovoljenje za prečkanje točke EOA.

Stopnji 1, 2

Preden prometnik strojevodji z evropskim navodilom 1 izda dovoljenje za prečkanje točke EOA, v skladu z neusklajenimi predpisi:

Če lahko prometnik ugotovi, da je proga do točke, kjer se konča veljavnost dovoljenja, ki ga je treba izdati, prosta, lahko strojevodjo izvzame od vožnje po preglednosti proge v načinu SR.

Izdati je mogoče več evropskih navodil za enako število zaporednih signalov za zaustavitev ETCS, ki jih je treba prevoziti.

Za prečkanje točke EOA strojevodja:

zažene vlak ali nadaljuje vožnjo,

upošteva hitrost z neupoštevanjem EOA, dokler je prikazan ta simbol.

6.40    Odziv na nepričakovane razmere ob pripravi vlaka na vožnjo

Stopnja 2

6.40.1    Vlečna enota vozi kot vlak, vendar se zahteva potrditev za SH

Ko se prikaže naslednji simbol z utripajočim okvirjem:

strojevodja obvesti prometnika o situaciji, nato pa to potrdi in nadaljuje v skladu z navodili, ki jih prejme od prometnika.

6.40.2    Vlak je zavrnjen

Ko se na DMI prikaže naslednje besedilno sporočilo:

„Vlak je zavrnjen“,

strojevodja prometnika obvesti o situaciji. Strojevodja in prometnik upoštevata neusklajene predpise.

6.41    Odziv na prisilno zaviranje

Vlak/premikalna kompozicija je bila prisilno zavrta.

Stopnji 1, 2

6.41.1    Takojšnji ukrepi

Ko se prikaže naslednji simbol:

strojevodja domneva, da je prišlo do potencialno nevarne situacije, in izvede vsa potrebna dejanja za preprečitev ali zmanjšanje posledic. To lahko vključuje tudi vožnjo vlaka/premikalne kompozicije nazaj.

Ko se prikaže naslednji simbol z utripajočim okvirjem:

strojevodja to potrdi in uporabi zavore.

(a)    Če je zaradi izrednih razmer potrebna takojšnja vožnja nazaj

Ko se strojevodja zaradi izrednih razmer odloči za vožnjo vlaka/premikalne kompozicije nazaj ali mu prometnik da navodila za to

in

ko se prikaže naslednji simbol:

strojevodja izvede vožnjo vlaka/premikalne kompozicije nazaj, pri čemer upošteva vsa navodila prometnika.

Strojevodja takoj ko vlak/premikalna kompozicija obmiruje, prometnika obvesti o situaciji.

(b)    V vseh drugih primerih

Ko se prikaže naslednji simbol:

strojevodja prometnika obvesti o situaciji in upošteva dana navodila.

6.41.2    Za ponovni zagon

(a)    V začetni smeri

Preden prometnik strojevodji z evropskim navodilom 2 izda dovoljenje za nadaljevanje vožnje po prisilnem zaviranju, v skladu z neusklajenimi predpisi:

Če lahko prometnik ugotovi, da je proga do točke, kjer se konča dovoljena vožnja, prosta, lahko strojevodjo izvzame od vožnje po preglednosti proge v načinu SR.

Za nadaljevanje strojevodja:

Če se v ETCS stopnje 2 v kateri koli fazi postopka prikaže naslednje besedilno sporočilo:

„Napaka v komunikaciji“,

strojevodja prometnika obvesti o situaciji. Prometnik in strojevodja upoštevata predpis „Dovoljenje za prečkanje točke EOA“ (oddelek 6.39). V tem primeru prometnik namesto evropskega navodila 2 izda evropsko navodilo 1.

(b)    V nasprotni smeri

Prometnik strojevodji naroči, da naj ostane v mirovanju in prekine vožnjo v skladu z evropskim navodilom 3, nato pa ponovno zažene vlak v nasprotni smeri v skladu z evropskim navodilom 7.

Strojevodja prekine vožnjo in nato upošteva predpis „Začetek obratovanja ETCS na vozilu“ (oddelek 6.1) in predpis „Priprava na vožnjo“ (oddelek 6.2). Če strojevodja ne upravlja iz vodilne kabine, upošteva notranje predpise prevoznika v železniškem prometu, da zagotovi varno vožnjo.

6.41.3    Po prisilnem zaviranju ni potreben premik

Če po prisilnem zaviranju ni potrebna vožnja vlaka/premikalne kompozicije, prometnik strojevodji naroči, da naj ostane v mirovanju in prekine vožnjo v skladu z evropskim navodilom 3.

6.41.4    Prisilno zaviranje v načinu SH ob prečkanju opredeljene meje premikalnega območja

Stopnji 1, 2

Kadar je treba premikalno kompozicijo prisilno zavreti ob prečkanju opredeljene meje ranžirnega območja, strojevodja in prometnik upoštevata neusklajene predpise.

6.42    Ukrepanje v primeru okvare ETCS ob progi

Oprema na vozilu prejme informacije o okvari opreme ETCS ob progi.

Stopnji 1, 2

Ko se prikaže naslednje besedilno sporočilo:

„Okvara ob progi“,

strojevodja prometnika obvesti o situaciji.

6.43    Ukrepanje ob nezdružljivosti med ETCS ob progi in ETCS na vozilu

Sistem zazna nezdružljivost med ETCS ob progi in ETCS na vozilu, zato je vlak prisilno zavrt.

Stopnji 1, 2

Ko se prikaže naslednje besedilno sporočilo:

„Oprema ob progi ni združljiva“,

vlak ne more nadaljevati vožnje na podlagi ETCS.

Strojevodja upošteva predpis „Odziv na prisilno zaviranje“ (oddelek 6.41).

6.44    Ukrepanje ob nezavarovanem nivojskem prehodu

Vlak se približuje nivojskemu prehodu, ki ni zavarovan.

Stopnji 1, 2

6.44.1    Če je v načinu FS, OS ali LS

Ko se prikaže naslednji simbol:

strojevodja upošteva predpis 7 iz Dodatka B2.

6.44.2    Če je v načinu SR

Ko se prikaže naslednje besedilno sporočilo:

„Nivojski prehod ni zavarovan“,

strojevodja upošteva predpis 7 iz Dodatka B2.

6.45    Ukrepanje ob napaki pri branju balize

Pride do napake pri branju balize in ETCS na vozilu sproži zavore (vlak ni prisilno zavrt).

Stopnji 1, 2

Ko se prikaže naslednje besedilno sporočilo:

„Napaka pri branju balize“,

in vlak ni prisilno zavrt, strojevodja prometnika obvesti o situaciji.

Če ni prejeto novo dovoljenje za vožnjo, ko vlak obmiruje, prometnik strojevodji dovoli, da prečka točko EOA, pri čemer upošteva predpis „Dovoljenje za prečkanje točke EOA“ (oddelek 6.39).

Če se situacija ponovi, strojevodja in prometnik upoštevata neusklajene predpise.

6.46    Ukrepanje ob neuspelem prehodu med stopnjami

Prehod se izvede, vendar na vozilu ni prejeto dovoljenje za vožnjo, ki velja onkraj točke prehoda, ali pa ob prečkanju točke prehoda prehod ni izveden.

Stopnji 1, 2

Točka prehoda med stopnjami ETCS je lahko označena z naslednjim signalom ob progi:

(*)

6.46.1    Če je bil vlak prisilno zavrt

Strojevodja in prometnik upoštevata predpis „Odziv na prisilno zaviranje“ (oddelek 6.41).

Strojevodja po izbiri možnosti „Zagon“:

Če stopnja ETCS, ki jo je treba izbrati, ni na voljo na vozilu, strojevodja in prometnik upoštevata predpis 15 iz Dodatka B2.

6.46.2    Če je v načinu SR

Strojevodja:

6.46.3    V vseh drugih primerih

Strojevodja:

Če stopnja ETCS, ki jo je treba izbrati, ni na voljo na vozilu, strojevodja in prometnik upoštevata predpis 15 iz Dodatka B2.

6.47    Ukrepanje, če ni informacij o RBC

Na območju, ki ni opredeljeno kot območje brez radijske pokritosti, ni prejetih informacij o RBC in ETCS na vozilu sproži zavore (vlak ni prisilno zavrt).

Stopnja 2

Ko se prikaže naslednje besedilno sporočilo:

„Napaka v komunikaciji“,

strojevodja prometnika obvesti o situaciji, ko je vlak v mirovanju.

Če ni prejeto novo dovoljenje za vožnjo, ko vlak obmiruje, prometnik strojevodji dovoli, da prečka točko EOA, pri čemer upošteva predpis „Dovoljenje za prečkanje točke EOA“ (oddelek 6.39).

6.48    Ukrepanje ob napaki v radijski komunikaciji

Pojavi se napaka v radijski komunikaciji ETCS.

Stopnje 0, 1, 2, NTC

Ko se prikaže naslednji simbol:

strojevodja preveri stopnjo ETCS, identifikacijske podatke o radijskem omrežju in identifikacijske podatke o RBC in telefonsko številko RBC ter jih po potrebi popravi (predpis „Ročna sprememba podatkov“ (oddelek 6.1.2)).

Če še vedno ni mogoče vzpostaviti radijske komunikacije z RBC, strojevodja prometnika obvesti o situaciji.

(a)    V ETCS stopnje 2 ob pripravi na vožnjo, ko vlečna enota vozi v načinu SH

Strojevodja in prometnik upoštevata neusklajene predpise.

(b)    V ETCS stopnje 2 ob pripravi na vožnjo s priprego/doprego

Strojevodja nevodilne vlečne enote strojevodjo vodilne vlečne enote obvesti o napaki v radijski komunikaciji. Obe strojevodji upoštevata notranje predpise prevoznika v železniškem prometu.

(c)    V vseh drugih primerih

Prometnik strojevodji izda dovoljenje za prečkanje točke EOA ob upoštevanju predpisa „Dovoljenje za prečkanje točke EOA“ (oddelek 6.39).

6.49   Ukrepanje ob napaki pri samopreskusu

Stopnje 0, 1, 2, NTC

Ko se strojevodji prikažejo informacije o napaki naprave ETCS, izklopi ETCS na vozilu in ga nato znova vklopi, da aktivira nov samopreskus. Če se znova prikažejo enake informacije, strojevodja poskusi odpraviti težavo na podlagi ustreznih tehničnih informacij. Če mu to ne uspe ali težave ni mogoče odpraviti, prometnika obvesti o situaciji.

Strojevodja zahteva zamenjavo vlečne enote.

Če je treba vlečno enoto premakniti, strojevodja in prometnik upoštevata predpis 15 iz Dodatka B2.

6.50    Ukrepanje v primeru okvare, ki vpliva na radijsko opremo na vozilu

Stopnje 0, 1, 2, NTC

Ko se zazna okvara radijske opreme na vozilu, strojevodja prometnika obvesti o situaciji.

6.50.1    Med pripravo vlečne enote

Stopnja 2

Strojevodja zahteva zamenjavo vlečne enote.

Če je treba vlečno enoto premakniti, strojevodja obvesti prometnika ter upošteva predpise prevoznika v železniškem prometu in vsa navodila prometnika.

Če vlečne enote ni treba premakniti, strojevodja izklopi ETCS na vozilu.

6.50.2    Med vožnjo

Stopnja 1 s funkcijo radijskega posredovanja, stopnja 2

Strojevodja in prometnik upoštevata predpis 15 iz Dodatka B2.

6.51    Ukrepanje ob odpovedi DMI

DMI odpove.

Stopnje 0, 1, 2, NTC

Če DMI odpove, strojevodja in prometnik upoštevata predpis 15 iz Dodatka B2, razen če je na pultu na voljo drug DMI.

6.52    Ukrepanje ob napaki v sistemu

Stopnje 0, 1, 2, NTC

Ko se prikaže naslednji simbol:

strojevodja poskuša odpraviti težavo na podlagi ustreznih tehničnih informacij.

Če mu to ne uspe ali težave ni mogoče odpraviti, strojevodja in prometnik upoštevata predpis 15 iz Dodatka B2.

6.53    Ukrepanje ob napaki NTC

Stopnje 0, 1, 2, NTC

Ko se prikaže naslednje besedilno sporočilo:

„[ime NTC] ni uspelo“,

strojevodja to potrdi in upošteva neusklajene predpise.

6.54    Ukrepanje ob VBC

Stopnje 0, 1, 2, NTC

Strojevodja in prometnik upoštevata neusklajene predpise.

6.55    Vožnja v načinu AD

Strojevodja vklopi ATO na vozilu.

Stopnji 1, 2

6.55.1    Vklop ATO

Ko se prikaže naslednji simbol, lahko strojevodja vklopi samodejno obratovanje vlaka, tako da izbere simbol:

Ko je obratovanje ATO vklopljeno, se prikaže naslednji simbol:

Vožnja v načinu ATO

Ko se prikaže naslednji simbol:

strojevodja:

6.55.2    Izklop ATO

Voznik lahko izključi ATO, tako da:

Ko se način ATO izklopi, si strojevodja ogleda ikono, ki prikazuje trenutni način ETCS, in upošteva predpis, ki se uporablja za način, na katerega je preklopil vlak.

6.56    Ukrepanje ob napaki v sistemu TIMS

Stopnja 2, ko je treba potrditi celovitost vlaka

Ko oseba, ki pripravi vlak/strojevodja vlaka, ki naj bi vozil ali vozi na območju ETCS stopnje 2, na katerem je treba potrditi celovitost vlaka, ugotovi, da je prišlo do napake v sistemu TIMS, upošteva predpis 15 iz Dodatka B2.

6.57    Ukrepanje ob okvari odometra

Stopnji 1, 2

Ko se prikaže naslednje besedilno sporočilo:

„Odometer v okvari“,

strojevodja upošteva predpis 15 iz Dodatka B2.

7.   OPERATIVNI PREDPISI ZA GLASOVNO RADIJSKO KOMUNIKACIJO GSM-R

7.1    Izbira načina GSM-R

Strojevodja mora spremeniti način GSM-R.

Če prikazani način GSM-R ne ustreza nalogi, ki jo je treba opraviti (vožnja vlaka ali premikalna vožnja), strojevodja izbere pravilni način.

7.2    Vnos funkcionalne številke

Oseba, ki pripravi vlak/strojevodja izvaja prijavo.

Oseba, ki pripravi vlak/strojevodja vnese funkcionalno številko:

7.3    Izbira omrežja GSM-R na mejnem prehodu

Vlak se približuje mejnemu prehodu.

7.3.1    Onemogočena samodejna izbira omrežja

Ko se vlak približuje odseku v bližini meje omrežja, strojevodja onemogoči funkcijo samodejne izbire omrežja (na vozilu) na kabinskem radijskem aparatu, če se aktivira in če jo mora onemogočiti v skladu z Navodilom o poti.

7.3.2    Izbira drugega omrežja GSM-R

Ko mora strojevodja v skladu z Navodilom o poti ali omrežnim signalom GSM-R

*

izbrati drugo omrežje GSM-R, na kabinskem radijskem aparatu izbere navedeno omrežje GSM-R, razen če je omrežje izbrano na podlagi ukaza ETCS ob progi. Če strojevodja izvaja klic v sili, ne nadaljuje ročne izbire, dokler je klic aktiven.

7.4    Odjava

Vlak je treba ročno odjaviti.

Strojevodja ob koncu vožnje vlaka ali na zahtevo prometnika izvede odjavo.

7.5    (se ne uporablja)

7.6    Ukrepanje ob napaki pri samopreskusu

Kadar se prikaže besedilno sporočilo, ki kaže na neuspešen samopreskus CabRadio GSM-R (npr. „Samopreskus je bil neuspešen“), strojevodja o tem obvesti prometnika.

Strojevodja in prometnik upoštevata predpis 8 iz Dodatka B2.

7.7    Ukrepanje, če po začetku vožnje vlaka ni omrežja GSM-R

Kadar se prikaže besedilno sporočilo, ki kaže, da ni omrežja GSM-R (npr. „Ni omrežja“, „Ni signala GSM-R“), strojevodja in prometnik uporabita predpis 8.2 iz Dodatka B2.

7.8    (se ne uporablja)

7.9    Ukrepanje ob napaki pri odjavi

Če odjava ni mogoča, strojevodja prometnika obvesti o situaciji ter upošteva predpise prevoznika v železniškem prometu in vsa dana navodila.

7.10    Ukrepanje, če funkcionalna številka ni na voljo

Kadar se prikaže besedilno sporočilo, ki kaže, da vnesena funkcionalna številka ni na voljo (npr. „Številka ni na voljo“), oseba, ki pripravi vlak/strojevodja preveri številko in se poskusi ponovno registrirati s pravilno številko.

Če prijava znova ne uspe, prometnika obvesti o situaciji ter upošteva predpise prevoznika v železniškem prometu in vsa dana navodila.

7.11    Ukrepanje, če se funkcionalna številka že uporablja

Kadar se prikaže besedilno sporočilo, ki kaže, da je vnesena funkcionalna številka že v uporabi (npr. „Številka se že uporablja“ ali „Številka že dodeljena“), oseba, ki pripravi vlak/strojevodja preveri številko in se poskusi ponovno registrirati z uporabo pravilne številke.

Če je bila uporabljena funkcionalna številka pravilna, mora oseba, ki pripravi vlak/strojevodja to funkcionalno številko poklicati in drugo stran prositi, naj odjavi trenutno številko, razen če to preprečujejo neusklajeni predpisi.

V vseh drugih primerih oseba, ki pripravi vlak/strojevodja obvesti prometnika o težavi in upošteva vsa dana navodila.

7.12    Ukrepanje ob napaki pri vnosu funkcionalne številke

Če ni mogoče vnesti funkcionalne številke, oseba, ki pripravi vlak/strojevodja prometnika obvesti o situaciji ter upošteva predpise prevoznika v železniškem prometu in vsa dana navodila.

7.13    Javno omrežje GSM kot primarno komunikacijsko sredstvo (če je ta možnost na voljo na vozilu)

7.13.1    Prehod z GSM-R na javno omrežje GSM

Ko strojevodja dobi ustrezna navodila na podlagi signala, ki označuje vstop v omrežje GSM, ali na podlagi Navodila o poti, izbere navedeno javno omrežje GSM, razen če je omrežje samodejno izbrano.

Strojevodja in prometnik upoštevata neusklajene predpise.

7.13.2    Prehod z javnega omrežja GSM na GSM-R

Ko strojevodja dobi ustrezna navodila na podlagi signala, ki označuje (ponovni) vstop v omrežje GSM-R, ali na podlagi Navodila o poti, izbere navedeno omrežje GSM-R, razen če je to omrežje samodejno izbrano.

Če omrežje GSM-R ni na voljo, strojevodja upošteva predpis 8.2 iz Dodatka B2.

7.14    Javno omrežje GSM kot nadomestno komunikacijsko sredstvo (če je ta možnost na voljo na vozilu)

7.14.1    Prehod z GSM-R na javno omrežje GSM

Če je povezava z omrežjem GSM-R izgubljena, strojevodja izbere nadomestno javno omrežje GSM, če ima dovoljenje za to na podlagi navodil, ki mu jih je predhodno dal prometnik ali so navedena v Priročniku in/ali Navodilu o poti, razen če je terminal GSM-R na vozilu konfiguriran za samodejno izbiro omrežja.

Strojevodja in prometnik upoštevata neusklajene predpise.

7.14.2    Prehod z javnega omrežja GSM na GSM-R

Strojevodja na zahtevo prometnika ali na podlagi navodil v priročniku in/ali Navodilu o poti ročno izbere navedeno omrežje GSM-R na kabinskem radijskem aparatu, razen če je terminal GSM-R na vozilu konfiguriran za samodejno izbiro omrežja.

8.   DEL A – NAMENOMA PRAZNO

9.   DEL B – SEZNAM OPERATIVNIH KATEGORIJ VLAKOV ETCS

Operativne kategorije vlakov ETCS so navedene v spodnji preglednici:

10.   DEL C – PREGLEDNICA SKLICEV NA NEUSKLAJENE PREDPISE

V tem delu so navedeni neharmonizirani predpisi iz Dodatka A.

V preglednici je poleg tega opredeljen subjekt (upravljavec infrastrukture ali prevoznik v železniškem prometu), ki je odgovoren za določitev vseh potrebnih dodatnih podrobnosti za vsakega od teh predpisov v svojem sistemu upravljanja varnosti.

---

Dodatek B

Temeljna operativna načela in skupni operativni predpisi

▼B

B1.    Temeljna operativna načela

1.	Z metodo za izdajo dovoljenja za vožnjo vlaka se zagotovi, da je med vlaki ohranjen varen presledek.

2.	Vlak na delu proge obratuje le, če je vlakovna kompozicija združljiva z infrastrukturo.

3.	Pred začetkom ali nadaljevanjem vožnje vlaka se zagotovi, da so potniki, osebje in blago med prevozom varni.

4.	Preden se vlaku dovoli začetek ali nadaljevanje vožnje, mora imeti dovoljenje za vožnjo in vse potrebne informacije za opredelitev pogojev tega dovoljenja.

5.	Vlaku se prepreči, da bi zapeljal na del proge, če je znano ali obstaja sum, da prehod vlaka po tem delu proge ne bi bil varen, dokler se ne sprejmejo ukrepi za varno nadaljevanje vožnje vlaka.

6.	Če se ugotovi, da je vlak v kakršnem koli smislu nevaren, ne nadaljuje vožnje, dokler se ne sprejmejo ukrepi, ki omogočajo varno nadaljevanje vožnje vlaka.

B2.    Skupni operativni predpisi

V primeru obratovanja v poslabšanih razmerah se upoštevajo tudi postopki ob nepredvidenih dogodkih iz točke 4.2.3.6.3.

1.   POSIPANJE S PESKOM

Če ima vlak opremo za posipanje s peskom, ki se vključi ročno, sme strojevodja pesek uporabiti kadar koli, vendar se temu po možnosti izogiba:

Izjeme od tega so:

2.   ODHOD VLAKA

Strojevodja lahko z začetne postaje ali po načrtovanem postanku spelje, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

3.   OB NAČRTOVANEM ČASU ODHODA NI BILO PREJETO DOVOLJENJE ZA VOŽNJO VLAKA

Če strojevodja do načrtovanega časa odhoda ni prejel dovoljenja za vožnjo vlaka in nima informacij o razlogu za to, o tem obvesti prometnika.

4.   POPOLNA OKVARA ČELNIH LUČI

Če strojevodja ne more vključiti nobene čelne luči:

4.1    Ob dobri vidljivosti

Strojevodja prometnika obvesti o okvari. Vlak z najvišjo dovoljeno hitrostjo nadaljuje vožnjo do najbližje lokacije, kjer se lahko popravi/zamenja čelna luč ali zamenja zadevno vozilo. Pri nadaljevanju vožnje strojevodja po potrebi ali v skladu z navodili prometnika uporablja zvočno opozorilno napravo vlaka.

4.2    V temi ali ob slabi vidljivosti

Strojevodja prometnika obvesti o okvari. Če je na čelu vlaka nameščena prenosna čelna luč, ki oddaja belo svetlobo, vlak z najvišjo hitrostjo, ki je dovoljena v primeru tovrstne okvare, nadaljuje vožnjo do najbližje lokacije, kjer se lahko popravi/zamenja čelna luč ali zamenja zadevno vozilo.

Če prenosna čelna luč ni na voljo, vlak ne nadaljuje z vožnjo, razen če prometnik da uradna navodila za nadaljevanje vožnje do najbližje ustrezne lokacije, od koder je mogoče sprostiti progo.

Pri nadaljevanju vožnje strojevodja po potrebi ali v skladu z navodili prometnika uporablja zvočno opozorilno napravo vlaka.

5.   POPOLNA OKVARA SKLEPNEGA SIGNALA

6.   OKVARA ZVOČNE OPOZORILNE NAPRAVE VLAKA

Če pride do okvare zvočne opozorilne naprave, strojevodja o tem obvesti prometnika. Vlak nadaljuje vožnjo do najbližje lokacije, kjer se lahko popravi zvočna opozorilna naprava ali zamenja zadevno vozilo, pri tem pa ne preseže najvišje hitrosti, ki je dovoljena v primeru okvare zvočne opozorilne naprave. Strojevodja mora biti pripravljen ustaviti vlak pred prečkanjem kakršnega koli nivojskega prehoda, kjer je treba uporabiti zvočno opozorilno napravo, in nato nadaljevati pot prek nivojskega prehoda, ko lahko to stori varno. Če je okvarjena večtonska zvočna opozorilna naprava, vendar deluje vsaj en ton, lahko vlak normalno nadaljuje vožnjo.

7.   OKVARA NIVOJSKEGA PREHODA

7.1    Preprečevanje prečkanja vlakov prek nivojskega prehoda v okvari

Če je bila odkrita tehnična okvara, ki lahko vpliva na varnost vožnje vlakov prek nivojskega prehoda, se prepreči vožnja vlakov prek zadevnega nivojskega prehoda, dokler ni ponovno vzpostavljeno varno obratovanje.

7.2    Vožnja vlakov prek okvarjenega nivojskega prehoda v okvari (če je dovoljena)

8.   ODPOVED GOVORNIH RADIJSKIH KOMUNIKACIJ

8.1    Okvara radijske opreme na vlaku, odkrita med pripravo vlaka

V primeru okvare radijske opreme na krovu vlak ne sme začeti vožnje na progah, na katerih se zahteva radijska oprema.

8.2    Okvara radijske opreme na vlaku, ko je vlak že začel vožnjo

Vse vrste okvar

Če strojevodja odkrije okvaro primarne opreme za govorno radijsko komunikacijo, o tem čim prej na kakršen koli razpoložljiv način obvesti prometnika.

Strojevodja nato upošteva navodila prometnika v zvezi z nadaljnjo vožnjo vlaka.

Okvara opreme na vlaku

Vlak z okvarjeno opremo za govorno radijsko komunikacijo lahko:

9.   VOŽNJA PO PREGLEDNOSTI PROGE

Kadar mora strojevodja voziti po preglednosti proge:

To ne velja za nepričakovano oviro, ki na območje tirov vstopi znotraj zavorne poti.

10.   POMOČ VLAKU V OKVARI

▼M3

11.   DOVOLJENJE ZA PREČKANJE TOČKE, DO KATERE VELJA DOVOLJENJE ZA VOŽNJO

Strojevodja zadevnega vlaka mora dobiti dovoljenje za prečkanje točke, do katere velja dovoljenje za vožnjo.

Ko prometnik da to dovoljenje, strojevodji da tudi vsa navodila v zvezi z vožnjo. Strojevodja upošteva ta navodila in ne prekorači morebitne omejitve hitrosti, kjer ta velja, dokler ne doseže mesta, od koder lahko normalno nadaljuje vožnjo.

▼B

12.   NEPRAVILNOSTI NA SIGNALIZACIJI OB PROGI

Če je ugotovljena katera od naslednjih nepravilnosti:

strojevodja ukrepa v skladu z najbolj omejujočim signalnim znakom, ki bi ga lahko signal prikazoval.

Vsekakor strojevodja, ki opazi nepravilno delovanje signala, to sporoči prometniku.

13.   KLIC V SILI

Ko strojevodja prejme klic v sili, mora domnevati, da obstaja nevarnost, in sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi se tej nevarnosti izognil ali zmanjšal njene posledice.

Poleg tega strojevodja:

Strojevodje, ki so dobili navodilo, naj ustavijo, ne speljejo, dokler za to ne dobijo prometnikovega dovoljenja. Drugi strojevodje še naprej vozijo po preglednosti proge, dokler jih prometnik ne obvesti, da vožnja po preglednosti proge ni več potrebna.

▼M3

Oseba, ki prejme klic v sili, posluša in ne posega v komunikacijo, ki je v teku, razen da zagotovi informacije, ki so pomembne v zvezi s tem.

▼M3

14.   TAKOJŠNJI UKREPI ZA PREPREČEVANJE NEVARNOSTI ZA VLAKE

Osebje prevoznika v železniškem prometu ali upravljavca infrastrukture, ki odkrije nevarnost za vlake, takoj sprejme ukrepe za zaustavitev vseh vlakov, ki bi lahko bili v nevarnosti, opozori prometnika in po potrebi sprejme vse druge ukrepe za preprečevanje škode ali izgub, zlasti:

▼B

15.   OKVARA OPREME NA VLAKU

Prevoznik v železniškem prometu določi primere, v katerih okvara opreme na vlaku vpliva na delovanje vlaka.

Prevoznik v železniškem prometu strojevodji in/ali vlakovnemu osebju zagotovi potrebne informacije o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primeru okvar opreme na vlaku, ki vplivajo na vožnjo vlaka.

▼M3

Če strojevodja odkrije okvaro katere koli opreme na vlaku, ki vpliva na vožnjo vlaka:

▼M3

Če prometnik dovoli začetek ali nadaljevanje vožnje vlaka, strojevodja vožnjo nadaljuje ob upoštevanju omejitev, ki veljajo za vlak.

▼B

Če prometnik ne dovoli začetka ali nadaljevanja vožnje vlaka, strojevodja upošteva njegova navodila.

16.   NEDOVOLJENO PREČKANJE TOČKE, DO KATERE VELJA DOVOLJENJE ZA VOŽNJO

Ko lahko vlak nadaljuje vožnjo, strojevodja o tem obvesti prometnika. Prometnik določi ali preveri pot, po kateri naj bi vlak nadaljeval vožnjo, in izda vsa potrebna navodila.

17.   OKVARA OPREME OB PROGI, VKLJUČNO S KONTAKTNIM VODNIKOM

▼M3

18.   VSTOP NA ZASEDEN ODSEK PROGE NA POSTAJI

▼B

---

Dodatek E

Jezikovna in komunikacijska raven

Sposobnost ustnega izražanja v določenem jeziku se lahko razdeli na pet ravni:

---

Dodatek F

▼M3

Zahteve v zvezi s poklicnimi kvalifikacijami za naloge, povezane s „spremljanjem vlakov“

▼B

1.    Splošne zahteve

2.    Strokovno znanje

Za pridobitev dovoljenja je treba uspešno opraviti začetni izpit ter izpolniti določbe za trajno ocenjevanje in usposabljanje iz točke 4.6.

2.1    Splošno strokovno znanje

2.2    Znanje o operativnih postopkih in varnostnih sistemih, ki zadevajo naloge

2.3    Znanje o tirnih vozilih

2.4    Znanje o poti

2.5    Znanje o varnosti potnikov

Usposabljanje v zvezi z varnostjo potnikov obsega vsaj:

3.    Zmožnost uporabe znanja v praksi

Da bi bilo osebje zmožno uporabljati to znanje v normalnih, poslabšanih in izrednih razmerah, mora v celoti poznati:

zlasti:

---

Dodatek G

▼M3

Zahteve v zvezi s poklicnimi kvalifikacijami za naloge priprave vlaka

▼B

1.    Splošne zahteve

▼M3

▼B

2.    Strokovno znanje

Za pridobitev dovoljenja je treba uspešno opraviti začetni izpit ter izpolniti določbe za trajno ocenjevanje in usposabljanje iz točke 4.6.

2.1    Splošno strokovno znanje

2.2    Znanje o operativnih postopkih in varnostnih sistemih, ki zadevajo nalogo

2.3    Znanje o vlakovni opremi

3.    Zmožnost uporabe znanja v praksi

Da bi bilo osebje zmožno uporabljati to znanje v normalnih, poslabšanih in izrednih razmerah, mora v celoti poznati:

zlasti:

▼M3

▼B

---

Dodatek H

Evropska številka vozila in povezane abecedne oznake na karoseriji

1.   SPLOŠNE DOLOČBE O EVROPSKI ŠTEVILKI VOZILA

Evropska številka vozila je dodeljena v skladu z Dodatkom 6 k Prilogi II k Izvedbenemu sklepu Komisije (EU) 2018/1614 ( 21 ).

Evropska številka vozila se spremeni v skladu s točko 3.2.2.8 v Prilogi II k Izvedbenemu sklepu (EU) 2018/1614.

Evropska številka vozila se lahko spremeni na zahtevo imetnika v skladu s točko 3.2.2.9 v Prilogi II k Izvedbenemu sklepu (EU) 2018/1614.

2.   SPLOŠNA UREDITEV ZA ZUNANJE OZNAČEVANJE

Velike tiskane črke in številke, ki tvorijo zapis oznake, so velike vsaj 80 mm, zapisane pa so v neserifni pisavi ustrezne kakovosti. Manjša velikost se lahko uporabi le, če ni druge možnosti, kot da se oznaka zapiše na vzdolžnih nosilcih.

Oznaka se zapiše največ dva metra nad gornjim robom tirnice.

Imetnik lahko s črkami, večjimi od evropske številke vozila, doda svojo številčno oznako (ki je na splošno sestavljena iz števk serijske številke in dodatne abecedne oznake), če je to koristno za obratovanje. Imetnik lahko sam izbere mesto za svojo oznako, vendar mora biti evropsko številko vozila vedno mogoče jasno razlikovati od imetnikove številčne oznake.

3.   VAGONI

Oznake se na karoserijo vagonov zapišejo, kot sledi:

pri čemer v zgornjih primerih

Pri vagonih, kjer na karoseriji ni dovolj prostora za tako ureditev, zlasti pri vagonih ploščnikih, se oznake zapišejo, kot sledi:

Če se na vagon zapiše ena ali več indeksnih črk z nacionalno opredelitvijo, se ta nacionalna oznaka navede za mednarodno oznako in se od nje loči z vezajem, kot sledi:

4.   POTNIŠKI VAGONI IN VLEČENA POTNIŠKA VOZILA

Številka se zapiše na vsako stranico vozila, kot sledi:

Oznaka države, v kateri je vozilo registrirano, in tehničnih značilnosti je natisnjena neposredno pred, za ali pod dvanajstmestno številko vozila.

Pri potniških vagonih, ki imajo vozniško kabino, je evropska številka vozila zapisana tudi v notranjosti kabine.

5.   LOKOMOTIVE, POGONSKI VAGONI IN POSEBNA VOZILA

Evropska številka vozila se zapiše na vsako stranico vlečnih vozil, kot sledi:

92 10 1108 062-6

Evropska številka vozila je zapisana tudi v notranjosti vsake kabine vlečnih vozil.

6.   ABECEDNO OZNAČEVANJE INTEROPERABILNE SPOSOBNOSTI

„TEN“: vozilo, ki ima dovoljenje, veljavno za področje uporabe, ki obsega vse države članice.

„PPV/PPW“: vozilo, ki je skladno s sporazumom PPV/PPW ali PGW (znotraj držav pogodbenic OSJD). (Izvirnik: PPV/PPW: ППВ (Правила пользования вагонами в международном сообщении); PGW: Правила Пользования Грузовыми Вагонами)

Vozila, za katera se izda dovoljenje, veljavno za področje uporabe, ki ne obsega vseh držav članic, morajo imeti oznako držav članic, ki jih zajema področja uporabe vozila. Ta oznaka je v skladu z eno od naslednjih skic, pri čemer D pomeni državo članico, ki je izdala prvo dovoljenje (v navedenem primeru Nemčija), F pa državo članico, ki je dovoljenje izdala druga (v navedenem primeru Francija). Države članice so označene v skladu z delom 4 Dodatka 6 k Sklepu (EU) 2018/1614.

▼M3

▼B

---

Dodatek J

Glosar

Opredelitve v tem glosarju se nanašajo na uporabo izrazov v tej uredbi.

Za namene te uredbe se uporablja opredelitev iz člena 2 Direktive (EU) 2016/797 in iz točke 2.2 TSI lokomotive in potniška tirna vozila.