To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže, ki se lovijo v zahodnih vodah in sosednjih vodah, ter ribištvo, ki izkorišča te staleže, spremembi uredb (EU) 2016/1139 in (EU) 2018/973 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 811/2004, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007 in (ES) št. 1300/2008

1. Ta uredba vzpostavlja večletni načrt (v nadaljnjem besedilu: načrt) za pridnene staleže, navedene v nadaljevanju, vključno z globokomorskimi staleži, in ribištvo, ki izkorišča te staleže, v zahodnih vodah in v sosednjih vodah, kjer ti staleži segajo prek zahodnih voda:

(1) črni morski meč (Aphanopus carbo) na podobmočjih ICES 1, 2, 4, 6–8, 10 in 14 ter v razdelkih 3a, 5a, 5b, 9a in 12b;

— v vzhodnih atlantskih iberskih vodah, zahodni Galiciji in na severu Portugalske (funkcionalna enota 26–27),

Kadar je v znanstvenem mnenju, zlasti mnenju ICES ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni, navedeno, da se je spremenila geografska porazdelitev staležev iz prvega pododstavka tega odstavka, lahko Komisija v skladu s členom 18 sprejme delegirane akte o spremembi te uredbe s prilagoditvijo območij, določenih v prvem pododstavku tega odstavka, da se upošteva ta sprememba. Takšne prilagoditve področij staležev ne razširijo preko voda Unije v podobmočjih ICES 4 do 10 in območjih CECAF 34.1.1, 34.1.2 in 34.2.0.

2. Kadar Komisija na podlagi znanstvenega mnenja meni, da je treba spremeniti seznam staležev iz prvega pododstavka odstavka 1, lahko predloži predlog za spremembo tega seznama.

3. V zvezi s sosednjimi vodami iz odstavka 1 tega člena se uporabljajo le člena 4 in 7 ter ukrepi v zvezi z ribolovnimi možnostmi iz člena 8 te uredbe.

4. Ta uredba se uporablja tudi za prilov, ulovljen v zahodnih vodah pri ribolovu staležev iz odstavka 1. Kadar pa se razponi FMSY in zaščitni ukrepi v zvezi z biomaso za navedene staleže določijo na podlagi drugih pravnih aktov Unije, ki vzpostavljajo večletne načrte, se uporabljajo navedeni razponi in zaščitni ukrepi.

5. Ta uredba določa tudi podrobnosti o izvajanju obveznosti iztovarjanja v vodah Unije v zahodnih vodah za vse staleže vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

6. Ta uredba določa tehnične ukrepe v skladu s členom 9, ki se uporabljajo v zahodnih vodah za kateri koli stalež.

V tej uredbi se poleg opredelitev pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013, člena 4 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 ( 1 ) in člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 850/98 ( 2 ) uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „zahodne vode“ pomeni severozahodne vode (na podobmočjih ICES 5 (razen razdelka 5a in le vode Unije razdelka 5b), 6 in 7) in jugozahodne vode (na podobmočjih ICES 8, 9 in 10 (vode okoli Azorov) ter na območjih CECAF 34.1.1, 34.1.2 in 34.2.0 (vode okoli Madeire in Kanarskih otokov));

(2) „razpon FMSY“ pomeni razpon vrednosti, določenih v najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju, zlasti mnenju ICES ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni, pri katerih vse ravni ribolovne umrljivosti znotraj tega razpona dolgoročno dosegajo največji trajnostni donos (maximum sustainable yield, MSY) pri določenem ribolovnem vzorcu in v trenutnih povprečnih okoljskih razmerah, brez pomembnega vpliva na razmnoževanje zadevnega staleža. Izračunan je tako, da omogoča zmanjšanje dolgoročnega donosa za največ 5 % v primerjavi z največjim trajnostnim donosom. Je omejen, tako da možnost, da stalež pade pod mejno referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža (Blim), ni višja od 5 %;

(5) „vrednost FMSY point“ pomeni vrednost ocenjene ribolovne umrljivosti, ki z določenim ribolovnim vzorcem in v trenutnih povprečnih okoljskih razmerah daje dolgoročno največji donos;

(8) „Blim“ pomeni referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža, določeno v najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju, zlasti mnenju ICES ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni, pod katero se lahko zmanjša sposobnost razmnoževanja;

(9) „MSY Btrigger“ pomeni referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža, ali v primeru škampa za številčnost, določeno v najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju, zlasti mnenju ICES ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni, pod katero je treba sprejeti poseben in ustrezen ukrep upravljanja za zagotovitev, da stopnje izkoriščanja, skupaj z naravnim nihanjem omogočijo obnovitev staležev nad ravnmi, ki dolgoročno omogočajo MYS.

1. Načrt prispeva k uresničevanju ciljev skupne ribiške politike, navedenih v členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013, zlasti z uporabo previdnostnega pristopa k upravljanju ribištva, njegov namen pa je zagotoviti, da se pri izkoriščanju živih morskih bioloških virov populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo MYS.

2. Načrt s kar največjim preprečevanjem in zmanjševanjem nenamernega ulova prispeva k odpravi zavržkov in izvajanju obveznosti iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 za vrste, za katere veljajo omejitve ulova in za katere se uporablja ta uredba.

3. Načrt uporablja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva za zagotovitev, da se čim bolj zmanjšajo negativni vplivi ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem. Načrt mora biti skladen z okoljsko zakonodajo Unije, zlasti s ciljem, da se do leta 2020 doseže dobro okoljsko stanje, kot je določeno v členu 1(1) Direktive 2008/56/ES.

(b) prispevati k izpolnjevanju drugih ustreznih deskriptorjev iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES sorazmerno z vlogo, ki jo ima ribištvo pri njihovem izpolnjevanju, in

(c) prispevati k doseganju ciljev iz členov 4 in 5 Direktive 2009/147/ES ter členov 6 in 12 Direktive 92/43/EGS, zlasti da se čim bolj zmanjša negativni vpliv ribolovnih dejavnosti na ranljive habitate in zaščitene vrste.

5. Ukrepi v okviru načrta se sprejmejo v skladu z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem. Kadar ni dovolj podatkov, je treba doseči primerljivo stopnjo ohranjanja ustreznih staležev.

1. Ciljna ribolovna umrljivost v skladu z razponi FMSY, opredeljenimi v členu 2, se za staleže iz člena 1(1) doseže čim prej, a postopoma in z rastočim ritmom do leta 2020, nato pa se ohranja v razponih FMSY v skladu s tem členom.

2. Razponi FMSY na podlagi načrta se zahtevajo zlasti od ICES ali od podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni.

3. Kadar Svet v skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 dodeli ribolovne možnosti za stalež, te možnosti določi v okviru nižjega razpona FMSY, ki je takrat na voljo za ta stalež.

4. Ne glede na odstavka 1 in 3 se lahko ribolovne možnosti za stalež določijo na ravneh, ki so nižje od razponov FMSY.

5. Ne glede na odstavka 3 in 4 se lahko ribolovne možnosti za posamezni stalež določijo v skladu z višjim razponom FMSY, ki je takrat na voljo za ta stalež, pod pogojem, da je stalež iz člena 1(1) nad MSY Btrigger:

(a) če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za uresničevanje ciljev iz člena 3 v primeru mešanega ribolova;

(b) če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za preprečitev škode za stalež, ki jo povzroča dinamika znotraj staleža ali med staleži različnih vrst, ali

6. V primeru, da razponov FMSY za stalež iz člena 1(1) zaradi pomanjkanja ustreznih znanstvenih informacij ni mogoče določiti, se stalež upravlja v skladu s členom 5, dokler niso razponi FMSY na voljo v skladu z odstavkom 2 tega člena.

7. Ribolovne možnosti se v vsakem primeru določijo tako, da obstaja manj kot 5-odstotna verjetnost, da biomasa drstitvenega staleža pade pod Blim.

1. Ukrepi upravljanja staležev iz člena 1(4), vključno z ribolovnimi možnostmi, kadar je to primerno, se določijo ob upoštevanju najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja in morajo biti skladni s cilji, določenimi v členu 3.

2. Staleži iz člena 1(4) se upravljajo v skladu s previdnostnim pristopom k upravljanju ribištva, kakor je opredeljeno v točki 8 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, kadar ni na voljo ustreznih znanstvenih podatkov, in v skladu s členom 3(5) te uredbe.

3. V skladu s členom 9(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se pri upravljanju mešanega ribolova v zvezi s staleži iz člena 1(4) te uredbe upoštevajo težave pri ribolovu vseh staležev hkrati z največjim trajnostnim donosom, zlasti v primerih, ko to vodi k prezgodnjemu zaprtju ribolova.

Ustrezni svetovalni svet lahko Komisiji priporoči pristop k upravljanju, s katerim bi se omejile spremembe vsakoletnih ribolovnih možnosti za posamezen stalež iz člena 1(1).

Svet lahko tovrstna priporočila upošteva pri določanju ribolovnih možnosti, če so te ribolovne možnosti skladne s členoma 4 in 8.

Na podlagi načrta se zlasti od ICES ali od neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni, zahtevajo naslednje referenčne točke ohranjanja za zaščito popolne sposobnosti razmnoževanja staležev iz člena 1(1):

1. Če znanstveno mnenje kaže, da sta v določenem letu biomasa drstitvenega staleža oziroma v primeru staležev škampa številčnost katerega koli staleža iz člena 1(1) nižji od MSY Btrigger, se sprejmejo vsi ustrezni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža ali funkcionalne enote na ravni, višje od ravni, ki omogoča največji trajnostni donos. Ne glede na člen 4(3) se ribolovne možnosti zlasti določijo na ravneh, skladnih z ribolovno umrljivostjo, zmanjšano na raven, ki je nižja od zgornjega razpona FMSY, ob upoštevanju zmanjšanja biomase.

2. Če znanstveno mnenje kaže, da je biomasa drstitvenega staleža katerega koli staleža iz člena 1(1) ali v primeru staležev škampa številčnost nižja od Blim, se sprejmejo dodatni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža ali funkcionalne enote na ravni, višje od ravni, ki omogoča največji trajnostni donos. Ti popravni ukrepi lahko ne glede na člen 4(3) vključujejo zlasti prekinitev ciljnega ribolova zadevnega staleža ali funkcionalne enote in ustrezno zmanjšanje ribolovnih možnosti.

4. Ukrepi iz tega člena se izberejo v skladu z naravo, resnostjo, trajanjem in ponavljanjem okoliščin, ko je biomasa drstitvenega staleža ali v primeru staležev škampa številčnost pod ravnmi iz člena 7.

1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 za dopolnitev te uredbe v zvezi z naslednjimi tehničnimi ukrepi, ki niso zajeti v Uredbi (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ):

(a) specifikacije v zvezi z lastnostmi ribolovnega orodja in predpisi o njegovi uporabi za zagotovitev ali izboljšanje selektivnosti, zmanjšanje nenamernega ulova ali zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem;

(b) specifikacije v zvezi s spremembami ribolovnega orodja ali dodatnimi napravami za zagotovitev ali izboljšanje selektivnosti, zmanjšanje nenamernega ulova ali zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem;

(c) omejitve ali prepovedi uporabe nekaterih vrst ribolovnega orodja ter ribolovnih dejavnosti na določenih območjih ali v določenih obdobjih za zaščito drstečih se rib, rib pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja ali neciljnih vrst rib ali za zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem in

(d) določitve najmanjše referenčne velikosti ohranjanja za vsak stalež, za katerega se uporablja ta uredba, da se zaščitijo nedorasli morski organizmi.

2. Ukrepi iz odstavka 1 tega člena prispevajo k uresničevanju ciljev iz člena 3 te uredbe in so skladni s členom 15(4) Uredbe (EU) 2019/1241.

1. Države članice pri dodelitvi ribolovnih možnosti, ki jih imajo na voljo v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1380/2013, upoštevajo sestavo verjetnega ulova plovil, ki izvajajo mešani ribolov.

2. Države članice lahko, potem ko o tem uradno obvestijo Komisijo, izmenjajo vse ali del ribolovnih možnosti, ki so jim bile dodeljene v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

3. Brez poseganja v člen 8 se lahko celotni dovoljeni ulov za stalež škampa v zahodnih vodah določi za območja upravljanja, ki ustrezajo posameznim območjem, določenim v točkah 22 do 25 prvega pododstavka člena 1(1). V teh primerih je lahko celotni dovoljeni ulov za območje upravljanja vsota omejitev ulova teh funkcionalnih enot in statističnih območij zunaj funkcionalnih enot.

1. Če znanstveno mnenje kaže, da ima rekreacijski ribolov velik vpliv na ribolovno umrljivost staleža iz člena 1(1), Svet lahko določi nediskriminatorne omejitve za rekreacijske ribiče.

2. Pri določanju omejitev iz odstavka 1 Svet upošteva pregledna in objektivna merila, tudi okoljska, socialna in ekonomska. Merila, ki se uporabijo, lahko vključujejo predvsem vpliv rekreacijskega ribolova na okolje, družbeni pomen te dejavnosti in njen prispevek h gospodarstvu obalnih območij.

3. Države članice po potrebi sprejmejo potrebne in sorazmerne ukrepe za nadzor in zbiranje podatkov za zanesljivo oceno dejanskih ravni ulova rekreacijskega ribolova.

1. Celotni dovoljeni ulovi za morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu (razdelek ICES 7e) se v okviru načrta dopolnijo z omejitvami ribolovnega napora.

2. Pri določanju ribolovnih možnosti, Svet letno določi največje število dni na morju za plovila v zahodnem Rokavskem prelivu, ki uporabljajo vlečne mreže z velikostjo mrežnih očes 80 mm ali več, in za plovila v zahodnem Rokavskem prelivu, ki uporabljajo mirujoče mreže z velikostjo mrežnih očes 220 mm ali manj.

3. Največje število dni na morju iz odstavka 2 se prilagodi v enakem razmerju kot prilagoditev ribolovne smrtnosti, ki ustreza spremembam celotnega dovoljenega ulova.

1. Za vse staleže vrst v zahodnih vodah, za katere velja obveznost iztovarjanja na podlagi člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013, da dopolni to uredbo z določitvijo podrobnosti te obveznosti, kot je določeno v točkah (a) do (e) člena 15(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

2. Obveznost iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ne velja za rekreacijski ribolov, tudi v primerih, kadar Svet določi omejitve v skladu s členom 11 te uredbe.

1. Za vsako območje ICES iz člena 1(1) te uredbe vsaka država članica izda dovoljenja za ribolov v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009 za plovila, ki plujejo pod njeno zastavo in opravljajo ribolovne dejavnosti na tem območju. Države članice lahko v takih dovoljenjih za ribolov tudi omejijo celotno zmogljivost takih plovil, ki uporabljajo specifično opremo.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013, da dopolni to uredbo z določitvijo omejitev celotne zmogljivosti ladjevja zadevnih držav članic, tako da se omogoči doseganje ciljev, določenih v členu 3 te uredbe.

3. Vsaka država članica vzpostavi in vodi seznam plovil, ki imajo dovoljenje za ribolov iz odstavka 1, ter ga z njegovo objavo na svojem uradnem spletnem mestu da na voljo Komisiji in drugim državam članicam.

Načela in cilji upravljanja staležev, ki so v skupnem interesu Unije in tretjih držav

1. Kadar staleže, ki so v skupnem interesu, izkoriščajo tudi tretje države, Unija sodeluje s temi tretjimi državami z namenom zagotoviti, da se zadevni staleži upravljajo na trajen način, ki je skladen s cilji Uredbe (EU) št. 1380/2013, zlasti člena 2(2) navedene uredbe, in te uredbe. Kadar uradni dogovor ni dosežen, si Unija na vse mogoče načine prizadeva za dosego skupnih ureditev za ribolov teh staležev, da bi omogočili trajnostno upravljanje, in s tem spodbujali enake konkurenčne pogoje za gospodarske subjekte Unije.

2. V okviru skupnega upravljanja staležev s tretjimi državami lahko Unija s tretjimi državami izmenja ribolovne možnosti v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

1. Člen 18(1) do (6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se uporablja za ukrepe iz členov 9, 13 in 14(2) te uredbe.

2. Za namen odstavka 1 tega člena lahko države članice z neposrednim upravljalnim interesom v severozahodnih vodah predložijo skupna priporočila za severozahodne vode in države članice z neposrednim upravljalnim interesom v jugozahodnih vodah skupna priporočila za jugozahodne vode. Te države članice lahko skupaj predložijo tudi skupna priporočila za vse navedene vode. Ta priporočila se v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 prvič predložijo najpozneje 27. marca 2020 in nato 12 mesecev po vsaki predložitvi ocene načrta v skladu s členom 17 te uredbe. Zadevne države članice lahko taka priporočila predložijo tudi po potrebi, zlasti če se stanje katerega od staležev, za katere se uporablja ta uredba, spremeni, ali za reševanje nujnih razmer, ugotovljenih v najnovejšem znanstvenem mnenju. Skupna priporočila za ukrepe v zvezi z določenim koledarskim letom se predložijo najpozneje 1. julija prejšnjega leta.

3. Pooblastila, dodeljena na podlagi členov 9, 13 in 14(2) te uredbe, ne posegajo v pooblastila, prenesena na Komisijo na podlagi drugih določb prava Unije, vključno na podlagi Uredbe (EU) št. 1380/2013.

Komisija do 27. marca 2024 in nato vsakih pet let poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o rezultatih in učinku načrta na staleže, za katere se uporablja ta uredba, in ribištvo, ki te staleže izkorišča, zlasti glede uresničevanja ciljev, določenih v členu 3.

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 1(1), členov 9 in 13 ter člena 14(2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 26. marca 2019. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz členov 1(1), členov 9 in 13 ter člena 14(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 1(1), členov 9 in 13 ter člena 14(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Ukrepi za začasno prenehanje, sprejeti za uresničitev ciljev načrta, se štejejo za začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti za namene točk (a) in (c) člena 33(1) Uredbe (EU) št. 508/2014.

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013, člena 4 Uredbe (ES) št. 1224/2009 in člena 2 Uredbe (ES) št. 2187/2005. Poleg teh se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) ‚pelagični staleži‘ pomeni staleže iz točk (c) do (h) člena 1(1) te uredbe in vse njihove kombinacije;

(2) ‚razpon FMSY‘ pomeni razpon vrednosti, določenih v najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju, zlasti mnenju ICES ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni, pri katerih vse ravni ribolovne umrljivosti znotraj navedenega razpona dolgoročno ustrezajo največjemu trajnostnemu donosu glede na ribolovni vzorec in v trenutnih povprečnih okoljskih razmerah, brez pomembnega vpliva na razmnoževanje zadevnega staleža. Izračunan je tako, da omogoča zmanjšanje dolgoročnega donosa za največ 5 % v primerjavi z največjim trajnostnim donosom. Je omejen, tako da možnost, da stalež pade pod mejno referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža (Blim), ni višja od 5 %;

(5) ‚vrednost FMSY point‘ pomeni vrednost ocenjene ribolovne umrljivosti, ki z določenim ribolovnim vzorcem in v trenutnih okoljskih razmerah daje dolgoročno največji donos;

(8) ‚Blim‘ pomeni referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža, določeno v najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju, zlasti mnenju ICES ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni, pod katero se lahko zmanjša sposobnost razmnoževanja;

(9) ‚MSY Btrigger‘ pomeni referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža, določeno v najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju, zlasti mnenju ICES ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni, pod katero je treba sprejeti poseben in ustrezen ukrep upravljanja za zagotovitev, da stopnje izkoriščanja, skupaj z naravnim nihanjem omogočijo obnovitev staležev nad ravnmi, ki dolgoročno omogočajo največji trajnostni donos;

(10) ‚zadevne države članice‘ pomeni države članice z neposrednim upravljalnim interesom, in sicer: Danska, Nemčija, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Finska in Švedska.“;

2. Razponi FMSY na podlagi načrta se zahtevajo zlasti od ICES ali od podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni.

3. Kadar Svet v skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 dodeli ribolovne možnosti za stalež, te možnosti določi v okviru nižjega razpona FMSY, ki je takrat na voljo za ta stalež.

4. Ne glede na odstavka 1 in 3 se lahko ribolovne možnosti določijo na ravneh, ki so nižje od razponov FMSY.

(a) če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za uresničevanje ciljev, določenih v členu 3 v primeru mešanega ribolova;

(b) če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za preprečitev škode za stalež, ki jo povzroča dinamika znotraj staleža ali med staleži različnih vrst, ali

6. Ribolovne možnosti se v vsakem primeru določijo tako, da obstaja manj kot 5-odstotna verjetnost, da biomasa drstitvenega staleža pade pod Blim.“;

Na podlagi načrta se zlasti od ICES ali od neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni zahtevajo naslednje referenčne točke ohranjanja za zaščito popolne sposobnosti razmnoževanja staležev iz člena 1(1):

1. Če znanstveno mnenje kaže, da je v določenem letu drstitvena biomasa katerega koli staleža iz člena 1(1) nižja od MSY Btrigger, se sprejmejo vsi ustrezni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža na ravni, višje od ravni, ki omogoča največji trajnostni donos. Ne glede na člen 4(3) se ribolovne možnosti zlasti določijo na ravneh, skladnih z ribolovno umrljivostjo, zmanjšano na raven, ki je nižja od zgornjega razpona FMSY, ob upoštevanju zmanjšanja biomase.

2. Če znanstveno mnenje kaže, da je biomasa drstitvenega staleža katerega koli staleža iz člena 1(1) nižja od Blim, se sprejmejo dodatni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža na ravni, višje od ravni, ki omogoča največji trajnostni donos. Ti popravni ukrepi lahko ne glede na člen 4(3) vključujejo zlasti prekinitev ciljnega ribolova zadevnega staleža in ustrezno zmanjšanje ribolovnih možnosti.

4. Ukrepi iz tega člena se izberejo v skladu z naravo, resnostjo, trajanjem in ponavljanjem okoliščin, ko je biomasa drstitvenega staleža pod ravnmi iz člena 4a.“;

„3. Obveznost iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ne velja za rekreacijski ribolov, tudi v primerih, kadar Svet določi omejitve za rekreacijske ribiče.“;

„3. Z odstopanjem od Priloge XII k Uredbi (ES) št. 850/98 je najmanjša referenčna velikost ohranjanja za škampa (Nephrops norvegicus) v razdelku ICES 3a določena na 105 mm.

Ta odstavek se uporablja do datuma, ko se preneha uporabljati Priloga XII k Uredbi (ES) št. 850/98.“;

1. Za vse staleže vrst v Severnem morju, za katere velja obveznost iztovarjanja na podlagi člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013, da dopolni to uredbo z določitvijo podrobnosti te obveznosti, kot je določeno v točkah (a) do (e) člena 15(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

2. Obveznost iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ne velja za rekreacijski ribolov, tudi v primerih, kadar Svet določi omejitve za rekreacijski ribolov v skladu s členom 4 te uredbe.“.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Evropski parlament in Svet nameravata razveljaviti pooblastila za sprejemanje tehničnih ukrepov z delegiranimi akti iz člena 8 te uredbe, ko bosta sprejela novo uredbo o tehničnih ukrepih, ki vključuje pooblastilo za sprejetje enakih ukrepov.

( 1 ) Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

( 2 ) Uredba Sveta (ES) št. 850/98 z dne 30. marca 1998 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov (UL L 125, 27.4.1998, str. 1).

( 3 ) Uredba (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1380/2013, (EU) 2016/1139, (EU) 2018/973, (EU) 2019/472 in (EU) 2019/1022. Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 (UL L 198, 25.7.2019, str. 105).

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA (EU) 2019/1241 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. junija 2019	L 198	105	25.7.2019