02019D0004 — SL — 26.09.2021 — 001.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2019/322 z dne 31. januarja 2019 (UL L 055 25.2.2019, str. 7) |
spremenjen z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2021/1441 z dne 3. avgusta 2021 |
L 314 |
17 |
6.9.2021 |
|
SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2019/322
z dne 31. januarja 2019
o prenosu pooblastila za sprejetje odločitev v zvezi z nadzorniškimi pooblastili, podeljenimi po nacionalnem pravu (ECB/2019/4)
Člen 1
Opredelitev pojmov
V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„odločitve na podlagi nacionalnih pooblastil“ pomeni odločitve, ki jih ECB sprejme pri izvajanju nadzorniških pooblastil, podeljenih po nacionalnem pravu, ki niso izrecno določena v pravu Unije;
„pridobitev deleža“ pomeni: (a) pridobitev neposrednega ali posrednega deleža kapitala ali glasovalnih pravic v drugem subjektu, tudi zaradi ustanovitve novega subjekta, razen pridobitve kvalificiranega deleža v smislu člena 22 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) ter (b) kateri koli postopek, ki je po zadevnem nacionalnem pravu enakovreden taki pridobitvi;
„združitev“ pomeni (a) postopek, pri katerem ena ali več družb v postopku prenehanja z likvidacijo ali brez likvidacije prenese vsa svoja sredstva in obveznosti na obstoječo družbo ali novo družbo v zameno za to, da se njihovim družbenikom izdajo vrednostni papirji ali deleži, ki predstavljajo kapital te obstoječe družbe ali nove družbe, ali (b) kateri koli postopek, ki pomeni združitev po zadevnem nacionalnem pravu;
„delitev“ pomeni (a) postopek, pri katerem ena ali več družb loči del svojih sredstev in obveznosti in ustanovi novo družbo, ki je imetnik teh sredstev in obveznosti, ali (b) kateri koli postopek, ki pomeni delitev po zadevnem nacionalnem pravu;
„tretja država ali ozemlje“ pomeni državo ali ozemlje zunaj Evropskega gospodarskega prostora;
„povezana oseba“ pomeni fizično osebo, ki je povezana s kreditno institucijo, njenega ožjega družinskega člana ali pravno osebo, ki je povezana s kreditno institucijo, v skladu z zadevnim nacionalnim pravom;
„odločitev SREP“ pomeni odločitev, ki jo ECB sprejme na podlagi člena 16 Uredbe (EU) št. 1024/2013 po izvedenem letnem procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v smislu člena 97 Direktive 2013/36/EU;
„količnik likvidnostnega kritja“ pomeni količnik, kakor je opredeljen v členu 4 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61 ( 2 );
„enakovredni nadzorniški in regulativni standardi“ pomeni nadzorniške in regulativne zahteve ali ureditev tretje države ali ozemlja, za katere je Evropska komisija priznala, da so enakovredni standardom, ki se uporabljajo v Uniji, v skladu s členoma 107(4) in 114(7) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ). Te tretje države in ozemlja so navedeni v prilogah I in IV Izvedbenega sklepa Komisije 2014/908/EU ( 4 );
„sklep o prenosu pooblastil“ in „delegirani sklep“ imata enak pomen kot v točki 2 oziroma točki 4 člena 3 Sklepa (EU) 2017/933 (ECB/2016/40);
„vodje delovnih enot“ pomeni vodje delovnih enot v ECB, na katere se prenese pooblastilo za sprejetje odločitev na podlagi nacionalnih pooblastil;
„postopek z neugovarjanjem“ pomeni postopek, ki je določen v členu 26(8) Uredbe (EU) št. 1024/2013 in podrobneje v členu 13g Sklepa ECB/2004/2;
„negativna odločitev“ pomeni odločitev, da se dovoljenje, ki ga zahteva pomembni nadzorovani subjekt, ne izda ali se ne izda v celoti. Odločitev z dodatnimi določbami, kot so pogoji ali obveznosti, se šteje za negativno odločitev, razen če te dodatne določbe (a) zagotavljajo, da nadzorovani subjekt izpolnjuje zahteve zadevnega nacionalnega prava, in so bile pisno dogovorjene ali (b) zgolj ponavljajo obstoječo zahtevo ali več obstoječih zahtev, ki jih mora institucija izpolniti v skladu z ustrezno določbo nacionalnega prava, ali zahtevajo predložitev informacij o izpolnjevanju take zahteve ali več takih zahtev;
„pomemben nadzorovani subjekt“ pomeni pomemben nadzorovani subjekt, kakor je opredeljen v točki 16 člena 2 Uredbe (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke (ECB/2014/17) ( 5 );
„podružnica“ pomeni podružnico, kakor je opredeljena v členu 4(1)(17) Uredbe (EU) št. 575/2013;
„predstavništvo“ pomeni enoto, ki spodbuja dejavnosti nadzorovanega subjekta ali pomaga pri njih, ne opravlja pa dejavnosti kreditne institucije;
„nebistvene podporne storitve“ pomeni pomožne storitve, ki podpirajo glavno dejavnost kreditne institucije, vključno z upravnimi storitvami, storitvami za stranke, izterjavo dolgov, elektronskim podpisovanjem ali drugimi podobnimi storitvami;
„vodnik ECB“ pomeni kateri koli dokument, ki ga sprejme Svet ECB na predlog Nadzornega odbora in se objavi na spletni strani ECB ter ki vsebuje smernice o tem, kako ECB razlaga pravne zahteve;
„regulirana oseba“ pomeni regulirano osebo, kakor je opredeljena v točki 4 člena 2 Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 );
„vodnik ECB po nadzornem pristopu h konsolidaciji v bančnem sektorju“ pomeni dokument z naslovom ECB Guide on the supervisory approach to consolidation in the banking sector (vodnik ECB po nadzornem pristopu h konsolidaciji v bančnem sektorju), ki vsebuje načela, na katerih temelji pristop bonitetnega nadzora ECB pri ugotavljanju, ali ureditve, ki jih kreditna institucija izvaja in so posledica konsolidacije, zagotavljajo preudarno upravljanje in kritje njenih tveganj, ter ki se sprejme in po potrebi spremeni v skladu s postopkom z neugovarjanjem in objavi na spletni strani ECB;
„občutljivost“ pomeni značilnost ali dejavnik, ki bi lahko negativno vplival na ugled ECB in/ali učinkovito in dosledno delovanje enotnega mehanizma nadzora, kar med drugim vključuje naslednje: (a) za zadevni nadzorovani subjekt so v preteklosti veljali ali trenutno veljajo strogi ukrepi nadzora, na primer ukrepi za zgodnje posredovanje; (b) osnutek odločitve bo po sprejetju postal nov precedenčni primer, ki bi lahko ECB v prihodnosti zavezoval; (c) osnutek odločitve bi po sprejetju lahko pritegnil negativno pozornost medijev ali javnosti ali (d) pristojni nacionalni organ, ki je vzpostavil tesno sodelovanje z ECB, sporoči ECB, da se ne strinja s predlaganim osnutkom sklepa.
Člen 2
Vsebina in področje uporabe
Člen 3
Prenos pooblastila za sprejetje odločitev na podlagi nacionalnih pooblastil
Prenos pooblastil za sprejetje odločitev v skladu z odstavkom 1 se uporablja:
kadar ECB sprejema nadzorniške odločitve;
kadar ECB odobri pozitivne ocene, če nadzorniška odločitev po nacionalnem pravu ni potrebna;
kadar ECB odobri odgovore ali poročila, ki jih izda na zahtevo organov sodelujočih držav članic v zvezi z nacionalnimi pooblastili;
kadar ECB sprejema navodila, ki jih v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 1024/2013 pošlje pristojnim nacionalnim organom, s katerimi je vzpostavila tesno sodelovanje.
Člen 4
Merila za sprejetje delegiranih sklepov o pridobitvi deležev
Odločitve o odobritvi tega, da pomemben nadzorovani subjekt pridobi deleže v kreditnih institucijah ali družbah, ki niso kreditne institucije, se sprejmejo v obliki delegiranega sklepa, če so izpolnjena naslednja merila:
vpliv na kapital pomembnega nadzorovanega subjekta, ki pridobiva deleže, na konsolidirani in posamični podlagi je omejen, kar pomeni, da:
po pridobitvi kapital presega in bo po ocenah še naprej presegal vsoto zahtev iz člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, kapitala, ki ga je treba imeti v skladu s členom 16(2)(a) Uredbe (EU) št. 1024/2013, zahteve po skupnem blažilniku, kakor je opredeljena v točki 6 člena 128 Direktive 2013/36/EU, in kapitalskih smernic v okviru drugega stebra, kakor so določene v zadnji razpoložljivi odločitvi SREP, in
je vpliv zmanjšanja na količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala, količnik temeljnega kapitala in količnik skupnega kapitala manjši od 100 bazičnih točk;
vpliv na likvidnost pomembnega nadzorovanega subjekta, ki pridobiva deleže, je omejen, kar pomeni, da:
količnik likvidnostnega kritja ostaja nad 110 % in nad likvidnostnimi zahtevami, določenimi v zadnji razpoložljivi odločitvi SREP, če so te višje od zahtevanega minimalnega količnika likvidnostnega kritja;
se na konsolidirani ravni količnik likvidnostnega kritja ne zmanjša za več kot 50 %;
ciljni subjekt se nahaja v državi članici Unije ali Evropskega gospodarskega prostora ali v tretji državi ali ozemlju z enakovrednimi nadzorniškimi in regulativnimi standardi.
Člen 5
Merila za sprejetje delegiranih sklepov o pridobitvi sredstev ali obveznosti
Odločitve o odobritvi tega, da pomemben nadzorovani subjekt pridobi sredstva ali obveznosti kreditnih institucij ali družb, ki niso kreditne institucije, se sprejmejo v obliki delegiranega sklepa, če so izpolnjena naslednja merila:
vpliv pridobitve sredstev ali obveznosti na kapital pomembnega nadzorovanega subjekta, ki jih pridobiva, na konsolidirani in posamični podlagi je omejen, kar pomeni, da:
po pridobitvi kapital presega in bo po ocenah še naprej presegal vsoto zahtev iz člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, kapitala, ki ga je treba imeti v skladu s členom 16(2)(a) Uredbe (EU) št. 1024/2013, zahteve po skupnem blažilniku, kakor je opredeljena v točki 6 člena 128 Direktive 2013/36/EU, in kapitalskih smernic v okviru drugega stebra, kakor so določene v zadnji razpoložljivi odločitvi SREP, in
je vpliv zmanjšanja na količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala, količnik temeljnega kapitala in količnik skupnega kapitala manjši od 100 bazičnih točk;
vpliv pridobitve sredstev ali obveznosti na likvidnost pomembnega nadzorovanega subjekta, ki jih pridobiva, je omejen, kar pomeni, da:
količnik likvidnostnega kritja ostaja nad 110 % in nad likvidnostnimi zahtevami, določenimi v zadnji razpoložljivi odločitvi SREP, če so te višje od zahtevanega minimalnega količnika likvidnostnega kritja, in
se na konsolidirani ravni količnik likvidnostnega kritja ne zmanjša za več kot 50 %;
vrednost pridobljenih sredstev in obveznosti ne presega 25 % skupnih sredstev pomembnega nadzorovanega subjekta, ki jih pridobiva, na posamični ravni.
Člen 6
Merila za sprejetje delegiranih sklepov o prodaji deležev
Odločitve o odobritvi tega, da pomemben nadzorovani subjekt proda deleže, se sprejmejo v obliki delegiranega sklepa, če so izpolnjena naslednja merila:
vpliv na kapital pomembnega nadzorovanega subjekta, ki prodaja deleže, na konsolidirani in posamični podlagi je omejen, kar pomeni, da:
po prodaji kapital presega in bo po ocenah še naprej presegal vsoto zahtev iz člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, kapitala, ki ga je treba imeti v skladu s členom 16(2)(a) Uredbe (EU) št. 1024/2013, zahteve po skupnem blažilniku, kakor je opredeljena v točki 6 člena 128 Direktive 2013/36/EU, in kapitalskih smernic v okviru drugega stebra, kakor so določene v zadnji razpoložljivi odločitvi SREP, in
je vpliv zmanjšanja na količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala, količnik temeljnega kapitala in količnik skupnega kapitala manjši od 100 bazičnih točk;
vpliv na likvidnost pomembnega nadzorovanega subjekta, ki prodaja deleže, je omejen, kar pomeni, da:
količnik likvidnostnega kritja ostaja nad 110 % in nad likvidnostnimi zahtevami, določenimi v zadnji razpoložljivi odločitvi SREP, če so te višje od zahtevanega minimalnega količnika likvidnostnega kritja, in
se na konsolidirani ravni količnik likvidnostnega kritja ne zmanjša za več kot 50 %.
Člen 7
Merila za sprejetje delegiranih sklepov o prodaji sredstev ali obveznosti
Odločitve o odobritvi tega, da pomemben nadzorovani subjekt proda sredstva ali obveznosti, se sprejmejo v obliki delegiranega sklepa, če so izpolnjena naslednja merila:
vpliv prodaje sredstev ali obveznosti na kapital pomembnega nadzorovanega subjekta, ki jih prodaja, na konsolidirani in posamični podlagi je omejen, kar pomeni, da:
po prodaji kapital presega in bo po ocenah še naprej presegal vsoto zahtev iz člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, kapitala, ki ga je treba imeti v skladu s členom 16(2)(a) Uredbe (EU) št. 1024/2013, zahteve po skupnem blažilniku, kakor je opredeljena v točki 6 člena 128 Direktive 2013/36/EU, in kapitalskih smernic v okviru drugega stebra, kakor so določene v zadnji razpoložljivi odločitvi SREP, in
je vpliv zmanjšanja na količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala, količnik temeljnega kapitala in količnik skupnega kapitala manjši od 100 bazičnih točk;
vpliv prodaje sredstev ali obveznosti na likvidnost pomembnega nadzorovanega subjekta, ki jih prodaja, je omejen, kar pomeni, da:
količnik likvidnostnega kritja ostaja nad 110 % in nad likvidnostnimi zahtevami, določenimi v zadnji razpoložljivi odločitvi SREP, če so te višje od zahtevanega minimalnega količnika likvidnostnega kritja, in
se na konsolidirani ravni količnik likvidnostnega kritja ne zmanjša za več kot 50 %;
vrednost prodanih sredstev ali obveznosti ne presega 25 % skupnih sredstev pomembnega nadzorovanega subjekta, ki jih prodaja, na posamični ravni.
Člen 8
Merila za sprejetje delegiranih sklepov o združitvah
Odločitve o odobritvi združitev, v katerih je udeležen najmanj en pomemben nadzorovani subjekt, se sprejmejo v obliki delegiranega sklepa, če so izpolnjena naslednja merila:
vpliv združitve na kapital pomembnega nadzorovanega subjekta na konsolidirani in posamični podlagi je omejen, kar pomeni, da:
po združitvi kapital presega in bo po ocenah še naprej presegal vsoto zahtev iz člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, kapitala, ki ga je treba imeti v skladu s členom 16(2)(a) Uredbe (EU) št. 1024/2013, zahteve po skupnem blažilniku, kakor je opredeljena v točki 6 člena 128 Direktive 2013/36/EU, in, kjer to pride v poštev, kapitalskih smernic v okviru drugega stebra, kakor so določene v zadnji razpoložljivi odločitvi SREP, in
je vpliv zmanjšanja na količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala, količnik temeljnega kapitala in količnik skupnega kapitala manjši od 100 bazičnih točk;
vpliv združitve na likvidnost pomembnega nadzorovanega subjekta je omejen, kar pomeni, da:
količnik likvidnostnega kritja ostaja nad 110 % in nad likvidnostnimi zahtevami, določenimi v zadnji razpoložljivi odločitvi SREP, če so te višje od zahtevanega minimalnega količnika likvidnostnega kritja, in
se na konsolidirani ravni količnik likvidnostnega kritja ne zmanjša za več kot 50 %;
struktura upravljanja pomembnega nadzorovanega subjekta, ki je posledica združitve, ne zbuja pomislekov z vidika nadzora.
Na vodje delovnih enot se v nobenem primeru ne prenesejo pooblastila za odločanje, ki se nanašajo na:
združitve enega pomembnega nadzorovanega subjekta in drugega subjekta, ki ni del iste skupine kot pomembni nadzorovani subjekt, ali
čezmejne združitve pomembnih nadzorovanih subjektov, ki so del iste skupine.
Člen 9
Merila za sprejetje delegiranih sklepov o delitvah
Odločitve o odobritvi delitev, v katerih je udeležen najmanj en pomemben nadzorovani subjekt, se sprejmejo v obliki delegiranega sklepa, če so izpolnjena naslednja merila:
vpliv delitve na kapital pomembnega nadzorovanega subjekta ali pomembnih nadzorovanih subjektov na konsolidirani in posamični podlagi je omejen, kar pomeni, da:
po delitvi kapital presega in bo po ocenah še naprej presegal vsoto zahtev iz člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, kapitala, ki ga je treba imeti v skladu s členom 16(2)(a) Uredbe (EU) št. 1024/2013, zahteve po skupnem blažilniku, kakor je opredeljena v točki 6 člena 128 Direktive 2013/36/EU, in, kjer to pride v poštev, kapitalskih smernic v okviru drugega stebra, kakor so določene v zadnji razpoložljivi odločitvi SREP, in
je vpliv zmanjšanja na količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala, količnik temeljnega kapitala in količnik skupnega kapitala manjši od 100 bazičnih točk;
vpliv delitve na likvidnost pomembnega nadzorovanega subjekta ali pomembnih nadzorovanih subjektov je omejen, kar pomeni, da:
količnik likvidnostnega kritja ostaja nad 110 % in nad likvidnostnimi zahtevami, določenimi v zadnji razpoložljivi odločitvi SREP, če so te višje od zahtevanega minimalnega količnika likvidnostnega kritja, in
se na konsolidirani ravni količnik likvidnostnega kritja ne zmanjša za več kot 50 %;
struktura upravljanja pomembnega nadzorovanega subjekta ali pomembnih nadzorovanih subjektov, ki je posledica delitve, ne zbuja pomislekov z vidika nadzora.
Na vodje delovnih enot se v nobenem primeru ne prenesejo pooblastila za odločanje, ki se nanašajo na:
delitve, na podlagi katerih se ustanovi nov subjekt, ki ni del iste skupine kot pomembni nadzorovani subjekt, ali
delitve, na podlagi katerih se ustanovi subjekt v državi ali na ozemlju, ki se razlikuje od države ali ozemlja, kjer je ustanovljen pomembni nadzorovani subjekt.
Člen 10
Merila za sprejetje delegiranih sklepov o poslovanju v tretjih državah ali ozemljih
Odločitve o odobritvi tega, da pomemben nadzorovani subjekt ustanovi podružnico v tretji državi ali ozemlju, se sprejmejo v obliki delegiranega sklepa, če so izpolnjena naslednja merila:
podružnica se ustanovi v tretji državi ali ozemlju z enakovrednimi nadzorniškimi in regulativnimi standardi;
skupna sredstva podružnice, predvidena v poslovnem načrtu, ne presegajo 10 % skupnih sredstev pomembnega nadzorovanega subjekta in
podružnica opravlja posle, ki se izvršujejo predvsem v tretji državi ali ozemlju, kjer je podružnica ustanovljena.
V obliki delegiranega sklepa se sprejmejo odločitve o naslednjih dejanjih pomembnega nadzorovanega subjekta:
zaprtje podružnice;
spremembe strukture podružnic;
odprtje ali zaprtje predstavništva in
opravljanje bančnih storitev v tretji državi ali ozemlju, ne da bi bila tam vzpostavljena fizična prisotnost v obliki podružnice ali podrejene družbe,
razen če se ta dejanja izvedejo v državi, ki je na seznamu v Prilogi k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2016/1675 ( 7 ).
Člen 11
Merila za sprejetje delegiranih sklepov o uporabi zunanjih izvajalcev
Odločitve o odobritvi tega, da pomemben nadzorovani subjekt odda dejavnosti v izvajanje zunanjim izvajalcem, se sprejmejo v obliki delegiranega sklepa, če je izpolnjeno najmanj eno od naslednjih meril:
ponudnik storitev je del iste skupine kot pomembni nadzorovani subjekt (uporaba zunanjih izvajalcev znotraj skupine) in ima sedež v Uniji ali
ponudnik storitev je regulirana oseba, ki ima sedež v Uniji in dovoljenje za opravljanje storitev, oddanih v zunanje izvajanje, ali
uporaba zunanjih izvajalcev se nanaša na nebistvene podporne storitve in ponudnik storitev ima sedež v Uniji ali Evropskem gospodarskem prostoru.
Člen 12
Merila za sprejetje delegiranih sklepov o spremembah statuta
Odločitve o odobritvi sprememb statuta pomembnega nadzorovanega subjekta se sprejmejo v obliki delegiranega sklepa v naslednjih primerih:
spremembe, ki so zgolj formalne, vključno s spremembami imena in naslova;
spremembe, ki zgolj prenašajo zakonske ali regulativne zahteve v zvezi s statutom;
spremembe, s katerimi se izvaja sodna ali upravna odločba ali ki se uvajajo na zahtevo ECB;
spremembe v zvezi z osnovnim kapitalom pomembnega nadzorovanega subjekta, kadar:
je preneseno tudi pooblastilo za sprejetje povezane odločitve o kapitalu, npr. o razvrstitvi kapitalskih instrumentov kot instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali zmanjšanju kapitala, ali
je pomemben nadzorovani subjekt razvrstil izdajo v skladu z drugim pododstavkom člena 26(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, ECB pa oceni, da uradno obvestilo, ki ga je nadzorovani subjekt predložil v skladu s točko (b) navedenega pododstavka, izpolnjuje zahteve glede obveščanja;
spremembe statuta podrejene družbe, s katerimi se ta usklajuje s statutom nadrejene osebe, če je spremembe slednjega že odobrila ECB;
spremembe, ki izključno odražajo spremembe zaradi združitve ali delitve, ki jo je predhodno odobrila ECB.
Člen 13
Merila za sprejetje delegiranih sklepov o imenovanju ali spremembah zunanjih revizorjev
Člen 14
Merila za sprejetje delegiranih sklepov o dajanju kreditov povezanim osebam
Odločitve o odobritvi tega, da pomemben nadzorovani subjekt da kredit povezani osebi, se sprejmejo v obliki delegiranega sklepa, če so izpolnjena naslednja merila:
skupna izpostavljenost pomembnega nadzorovanega subjekta do povezane osebe ne presega 5 milijonov EUR in
pogoji, ki veljajo za ta kredit, niso ugodnejši od pogojev, po katerih se krediti dajejo strankam, ki niso povezane osebe, ali so vsaj podobni kot pri istovrstnih poslih z zaposlenimi, ki niso povezane osebe pomembnega nadzorovanega subjekta.
Člen 15
Prehodna določba
Ta sklep se ne uporablja v primerih, ko je bila vloga za odobritev katerega koli postopka iz člena 3(1) predložena ECB pred začetkom veljavnosti tega sklepa.
Člen 16
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
( 1 ) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES ter razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).
( 2 ) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/61 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevo glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije (UL L 11, 17.1.2015, str. 1).
( 3 ) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
( 4 ) Izvedbeni sklep Komisije 2014/908/EU z dne 12. decembra 2014 o enakovrednosti nadzorniških in regulativnih zahtev nekaterih tretjih držav in ozemelj za namene obravnave izpostavljenosti v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 359, 16.12.2014, str. 155).
( 5 ) Uredba (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (okvirna uredba o EMN) (ECB/2014/17) (UL L 141, 14.5.2014, str. 1).
( 6 ) Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1).
( 7 ) Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1675 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z opredelitvijo tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti (UL L 254, 20.9.2016, str. 1).