To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

UREDBA (EU) 2018/1806 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 14. novembra 2018

o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so izvzeti iz te obveznosti

(kodificirano besedilo)

Člen 1

Ta uredba določa tretje države, katerih državljani morajo imeti vizum, in tiste, katerih državljani so izvzeti iz vizumske obveznosti, na podlagi ocene več meril za vsak posamezni primer, med drugim povezanih z nezakonitim priseljevanjem, javnim redom in varnostjo, gospodarskimi koristmi, zlasti glede turizma in zunanje trgovine, in zunanjimi odnosi Unije z ustreznimi tretjimi državami, predvsem glede človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pa tudi s posledicami za regionalno povezanost in vzajemnost.

Člen 2

V tej uredbi „vizum“ pomeni vizum, kot je opredeljen v točki (a) člena 2(2) Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ).

Člen 3

Državljani tretjih držav, navedenih na seznamu v Prilogi I, morajo imeti ob prehodu zunanjih meja držav članic vizum.

Brez poseganja v zahteve iz Evropskega sporazuma Sveta Evrope o odpravi vizumov za begunce, podpisanega 20. aprila 1959 v Strasbourgu, morajo imeti begunci s priznanim statusom in osebe brez državljanstva ob prehodu zunanjih meja držav članic vizum, če je tretja država, v kateri prebivajo in ki jim je izdala njihove potne listine, na seznamu tretjih držav, navedenih v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 4

Državljani tretjih držav, navedenih na seznamu v Prilogi II, so izvzeti iz obveznosti, določene v členu 3(1), za bivanja, ki ne presegajo 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.

Prav tako so iz vizumske obveznosti izvzete naslednje osebe:

(a)

državljani tretjih držav, navedenih na seznamu v Prilogi I k tej uredbi, ki so imetniki dovoljenja za lokalni obmejni promet, ki so ga izdale države članice v skladu z Uredbo (ES) št. 1931/2006, če ti imetniki izvršujejo svojo pravico v okviru režima lokalnega obmejnega prometa;

(b)

učenci, ki so državljani tretje države, navedene na seznamu v Prilogi I k tej uredbi, ki prebivajo v državi članici, ki uporablja Sklep Sveta 94/795/PNZ ( 2 ), in potujejo v okviru šolske ekskurzije kot člani skupine učencev, ki jih spremlja učitelj te šole;

(c)

begunci s priznanim statusom in osebe brez državljanstva ter druge osebe, ki nimajo državljanstva nobene države, ki prebivajo v državi članici in so imetniki potnih listin, ki jih je izdala ta država članica.

Člen 5

Za državljane novih tretjih držav, ki so bile nekdaj sestavni del tretjih držav, navedenih na seznamu v Prilogah I in II, velja člen 3 oziroma 4, razen in dokler Svet ne sprejme drugačne odločitve po postopku, določenem v ustrezni določbi PDEU.

Člen 6

Država članica lahko določi izjeme, za katere ne velja vizumska obveznost, določena v členu 3, ali izjeme, za katere ne velja izvzetje iz te obveznosti, določeno v členu 4, za:

(a)

imetnike diplomatskih, službenih/uradnih ali posebnih potnih listov;

(b)

člane civilnega letalskega in ladijskega osebja pri opravljanju svojih dolžnosti;

(c)

člane civilnega ladijskega osebja, ko gredo na kopno, ki imajo pomorski osebni dokument, izdan v skladu s Konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 108 z dne 13. maja 1958 oziroma št. 185 z dne 19. junija 2003 ali s Konvencijo Mednarodne pomorske organizacije o olajšavah v mednarodnem pomorskem prometu z dne 9. aprila 1965;

(d)

osebje in člane misij pomoči ali reševalnih misij ob nesreči ali nezgodi;

(e)

civilno osebje ladij, ki plujejo v mednarodnih celinskih vodah;

(f)

imetnike potnih listin, ki so jih medvladne mednarodne organizacije, v katere je včlanjena najmanj ena država članica, ali drugi subjekti, ki jih zadevna država članica priznava kot subjekte mednarodnega prava, izdali uradnikom teh organizacij ali subjektov.

Država članica lahko iz vizumske obveznosti, določene v členu 3, izvzame:

(a)

učenca z državljanstvom tretje države, navedene na seznamu v Prilogi I, ki prebiva v tretji državi, navedeni na seznamu v Prilogi II, ali v Švici oziroma Lihtenštajnu in potuje v okviru šolske ekskurzije kot član skupine učencev, ki jih spremlja učitelj te šole;

(b)

begunce s priznanim statusom in osebe brez državljanstva, če je tretja država, v kateri prebivajo in ki jim je izdala njihove potne listine, ena od tretjih držav, navedenih na seznamu v Prilogi II;

(c)

pripadnike oboroženih sil, ki potujejo v okviru NATO ali Partnerstva za mir in imajo osebne listine in ukaze za premik, določene v Sporazumu med pogodbenicami Severnoatlantske pogodbe o statusu njihovih sil z dne 19. junija 1951;

▼M1

(d)

brez poseganja v zahteve iz Evropskega sporazuma Sveta Evrope o odpravi vizumov za begunce, podpisanega 20. aprila 1959 v Strasbourgu, begunce s priznanim statusom ter osebe brez državljanstva in druge osebe, ki nimajo državljanstva nobene države, ki prebivajo na Irskem in so imetniki potne listine, ki jo je izdala Irska in jo priznava zadevna država članica.

▼B

Država članica lahko predvidi izjeme od izvzetja iz vizumske obveznosti, določenega v členu 4, za osebe, ki med svojim bivanjem v tej državi opravljajo plačano delo.

Člen 7

Če tretja država, navedena na seznamu v Prilogi II, izvaja vizumsko obveznost za državljane najmanj ene države članice, se uporabijo naslednje določbe:

(a)

v 30 dneh po tem, ko tretja država začne izvajati vizumsko obveznost, zadevna država članica o tem pisno uradno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo.

V tem uradnem obvestilu se:

(i)

navede datum začetka izvajanja vizumske obveznosti in vrste zadevnih potnih listin in vizumov;

(ii)

vključijo natančna obrazložitev predhodnih ukrepov, ki jih je zadevna država članica sprejela za zagotovitev potovanj brez vizumov z zadevno tretjo državo, in vse potrebne informacije.

Informacije o navedenem uradnem obvestilu, vključno z informacijami o datumu začetka izvajanja vizumske obveznosti ter vrstah zadevnih potnih listin in vizumov, Komisija nemudoma objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Če se tretja država odloči odpraviti vizumsko obveznost pred iztekom roka iz prvega pododstavka te točke, se uradno obvestilo ne pošlje oziroma se umakne, informacije pa se ne objavijo;

(b)

Komisija takoj po objavi iz tretjega pododstavka točke (a) in ob posvetovanju z zadevno državo članico sprejme ukrepe pri organih zadevne tretje države, zlasti na političnem, gospodarskem in trgovinskem področju, z namenom ponovne vzpostavitve oziroma uvedbe potovanj brez vizumov, o teh ukrepih pa nemudoma obvesti Evropski parlament in Svet;

(c)

če tretja država v 90 dneh po objavi iz tretjega pododstavka točke (a) in kljub ukrepih, sprejetih v skladu s točko (b), ne odpravi vizumske obveznosti, lahko zadevna država članica zahteva, da Komisija za določene kategorije državljanov te tretje države zadrži izvzetje iz vizumske obveznosti. Če država članica vloži takšno zahtevo, o tem obvesti Evropski parlament in Svet;

(d)

Komisija pri preučitvi možnosti nadaljnjega ukrepanja v skladu s točko (e), (f) ali (h) upošteva rezultate ukrepov, ki jih je sprejela zadevna država članica z namenom zagotavljanja potovanj brez vizumov z zadevno tretjo državo, kakor tudi ukrepe, sprejete v skladu s točko (b), in posledice zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti za zunanje odnose Unije in njenih držav članic s to tretjo državo;

(e)

če zadevna tretja država ne odpravi vizumske obveznosti, Komisija najpozneje šest mesecev po objavi iz tretjega pododstavka točke (a), potem pa v presledkih, ki ne presegajo šestih mesecev, in sicer v skupnem obdobju, ki ne presega dneva, ko delegirani akt iz točke (f) začne veljati oziroma ko je temu delegiranemu aktu izraženo nasprotovanje:

(i)

sprejme na zahtevo zadevne države članice ali na lastno pobudo izvedbeni akt, s katerim se izvzetje iz vizumske obveznosti za določene kategorije državljanov te tretje države začasno zadrži za obdobje do šestih mesecev. V tem izvedbenem aktu določi, kdaj v roku 90 dni od začetka veljavnosti tega akta začne učinkovati zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti, pri čemer upošteva razpoložljive vire na konzulatih držav članic. Komisija lahko ob sprejetju nadaljnjih izvedbenih aktov obdobje tega zadržanja podaljšuje za nadaljnja obdobja do šestih mesecev, spreminja pa lahko tudi kategorije državljanov zadevne tretje države, za katere je bilo zadržano izvzetje iz vizumske obveznosti.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2). Brez poseganja v uporabo člena 6 morajo vse kategorije državljanov zadevne tretje države, na katere se nanaša izvedbeni akt, med trajanjem tega zadržanja imeti vizum za prehod zunanjih meja držav članic; ali

(ii)

odboru iz člena 11(1) predloži poročilo o oceni razmer, v katerem navede, zakaj se je odločila, da ne zadrži izvzetja iz vizumske obveznosti, ter o tem obvesti Evropski parlament in Svet.

V tem poročilu se upoštevajo vsi pomembni dejavniki, kot so tisti iz točke (d). Evropski parlament in Svet lahko na podlagi tega poročila opravita politično razpravo;

(f)

če zadevna tretja država v 24 mesecih po objavi iz tretjega pododstavka točke (a) ne odpravi vizumske obveznosti, Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 10, s katerim za 12 mesecev začasno zadrži izvzetje iz vizumske obveznosti za državljane te tretje države. V delegiranem aktu določi, kdaj v roku 90 dni od začetku veljavnosti tega akta začne učinkovati zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti, pri čemer upošteva razpoložljive vire na konzulatih držav članic, in ustrezno spremeni Prilogo II. Navedeno spremembo opravi tako, da pri imenu te tretje države vstavi opombo, v kateri navede, da je izvzetje iz vizumske obveznosti za to tretjo državo zadržano, in opredeli trajanje tega zadržanja.

Izvedbeni akt, sprejet na podlagi točke (e) tega člena, v zvezi z zadevno tretjo državo preneha veljati z dnem, ko začne učinkovati zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti za državljane te tretje države, ali z dnem, ko je izraženo nasprotovanje delegiranemu aktu v skladu s členom 10(7). Kadar Komisija predloži zakonodajni predlog iz točke (h), se obdobje zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti prvega pododstavka te točke podaljša za šest mesecev. Opomba iz navedenega pododstavka se ustrezno spremeni.

Brez poseganja v uporabo člena 6 morajo državljani zadevne tretje države, na katere se nanaša delegirani akt, med trajanjem tega zadržanja imeti vizum za prehod zunanjih meja držav članic;

(g)

vsa naknadna obvestila drugih držav članic v skladu s točko (a), ki zadevajo isto tretjo državo, med trajanjem uporabe ukrepov, sprejetih v skladu s točko (e) ali (f) glede te tretje države, se vključijo v postopke v teku brez podaljšanja rokov ali obdobij iz navedenih točk;

(h)

če zadevna tretja država v šestih mesecih po začetku veljavnosti delegiranega akta iz točke (f) ne odpravi vizumske obveznosti, lahko Komisija predloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe, da bi navedbo te tretje države prenesla iz Priloge II v Prilogo I;

(i)

postopki iz točk (e), (f) in (h) ne vplivajo na pravico Komisije, da kadar koli predloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe, da bi navedbo zadevne tretje države prenesla iz Priloge II v Prilogo I;

(j)

če zadevna tretja država odpravi vizumsko obveznost, zadevna država članica o tem nemudoma uradno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo. Komisija to uradno obvestilo nemudoma objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Izvedbeni oziroma delegirani akt, sprejet v skladu s točko (e) ali (f), v zvezi z zadevno tretjo državo preneha veljati sedem dni po objavi iz prvega pododstavka te točke. Če je zadevna tretja država uvedla vizumsko obveznost za državljane dveh ali več držav članic, izvedbeni ali delegirani akt v zvezi s to tretjo državo preneha veljati sedem dni po objavi uradnega obvestila v zvezi z zadnjo državo članico, za državljane katere je ta tretja država izvajala vizumsko obveznost. Opomba iz prvega pododstavka točke (f) se ob prenehanju veljavnosti zadevnega delegiranega akta črta. Informacijo o tem prenehanju Komisija nemudoma objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Če zadevna tretja država odpravi vizumsko obveznost in zadevna država članica ne pošlje uradnega obvestila v skladu s prvim pododstavkom te točke, Komisija na lastno pobudo nemudoma poskrbi za objavo iz navedenega pododstavka, uporabi pa se drugi pododstavek te točke.

▼M7

Člen 8

Z odstopanjem od člena 4 se izvzetje iz vizumske obveznosti za državljane tretje države, navedene na seznamu v Prilogi II, v skladu s pogoji in postopki iz členov 8a do 8f lahko začasno zadrži na podlagi ustreznih in objektivnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: mehanizem zadržanja).

Mehanizem zadržanja se lahko sproži z uradnim obvestilom države članice Komisiji v skladu s členom 8b ali na podlagi lastne analize Komisije v skladu s členom 8c.

Kadar je bil med Unijo in tretjo državo, navedeno na seznamu v Prilogi II, sklenjen sporazum o odpravi vizumov za kratkoročno bivanje, se uporabljajo členi 8a, 8e in 8f te uredbe brez poseganja v ustrezne določbe o razlogih za zadržanje in postopkih iz tega sporazuma.

▼M7

Člen 8a

Mehanizem zadržanja se lahko sproži na podlagi katerega koli od naslednjih razlogov:

(a)

znatno povečanje števila državljanov tretje države, navedene na seznamu v Prilogi II, ki jim je bil vstop na ozemlje države članice zavrnjen ali za katere se ugotovi, da neupravičeno prebivajo na ozemlju države članice;

(b)

znatno povečanje števila prošenj za azil državljanov tretje države, navedene na seznamu v Prilogi II, za katere je stopnja ugodno rešenih prošenj za azil nizka;

(c)

zmanjšanje sodelovanja na področju ponovnega sprejema s tretjo državo, navedeno na seznamu v Prilogi II, ali drugi primeri nesodelovanja na področju ponovnega sprejema;

(d)

znatno tveganje ali neposredna grožnja za javni red ali notranjo varnost držav članic, ki je povezana s tretjo državo, navedeno na seznamu v Prilogi II, zlasti kadar izhaja iz česar koli od naslednjega:

(i)

znatnega povečanja števila hudih kaznivih dejanj, povezanih z državljani zadevne tretje države, kar je podprto z objektivnimi, konkretnimi in relevantnimi informacijami ter podatki, ki jih predložijo pristojni organi;

(ii)

hibridnih groženj;

(iii)

sistemskih pomanjkljivosti v pravu ali postopkih s področja varnosti dokumentov;

(e)

izvajanje sheme državljanstva za vlagatelje s strani tretje države, navedene na seznamu v Prilogi II, na podlagi katere se državljanstvo podeli osebi v zameno za vnaprej določena plačila ali naložbe, ne da bi ta oseba imela dejansko povezavo s to tretjo državo;

(f)

neusklajenost vizumske politike tretje države, navedene na seznamu v Prilogi II z vizumsko politiko Unije, zaradi katere bi se lahko zlasti zaradi geografske bližine te tretje države Uniji znatno povečalo število državljanov ostalih tretjih držav, ki nezakonito vstopajo na ozemlje držav članic, potem ko so se zadrževali na ozemlju te tretje države ali ga prečkali;

(g)

v zvezi s tretjimi državami, navedenimi na seznamu v Prilogi II zaradi uspešnega zaključka dialoga o liberalizaciji vizumskega režima z Unijo, če taka tretja članica ne izpolnjuje posebnih zahtev iz člena 1, ki so bile uporabljene za oceno ustreznosti odobritve izvzetja njenih državljanov iz vizumske obveznosti;

(h)

poslabšanje zunanjih odnosov Unije s tretjo državo, navedeno na seznamu v Prilogi II, ker:

(i)

ta tretja država resno krši načela iz Ustanovne listine Združenih narodov;

(ii)

ta tretja država hudo krši temeljne svoboščine ali obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnega prava človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava;

(iii)

ta tretja država resno krši mednarodno pravo in mednarodne pravne standarde;

(iv)

ta tretja država ne upošteva odločb ali sodb mednarodnega sodišča ali

(v)

ta tretja država izvaja sovražna dejanja zoper Unijo ali države članice z namenom destabilizacije ali spodkopavanja družbe ali institucij, ki so bistvene za javni red in notranjo varnost Unije ali držav članic;

(i)

kateri koli drug razlog za zadržanje, določen v sporazumu o odpravi vizumov za kratkoročno bivanje med Unijo in tretjo državo, navedeno na seznamu v Prilogi II, omejen na področje uporabe zadevnega sporazuma.

Za namene odstavka 1, točke (a), (b) in (d)(i), ter odstavka 4 tega člena se znatno povečanje razume kot povečanje, ki presega prag 30 %, razen če Komisija na podlagi svojega pregleda na podlagi člena 8b(5) ali svoje analize iz člena 8c(2) ugotovi, da se v posameznem primeru uporabi drugačni prag. Komisija vsako tako ugotovitev ustrezno utemelji.

Komisija do 31. decembra 2028 oceni, kako se izvaja prag iz prvega pododstavka, ter rezultate te ocene predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu. V oceni se zlasti osredotoči na to, ali je prag relevanten za namene mehanizma zadržanja.

Za namene odstavka 1, točka (b), tega člena se kot nizka stopnja ugodno rešenih prošenj za azil razume manj kot 20-odstotna stopnja ugodno rešenih prošenj za azil, razen če Komisija na podlagi pregleda na podlagi člena 8b(5) ali analize iz člena 8c(2) ugotovi, da se v posameznem primeru uporabi drugačna stopnja ugodno rešenih prošenj za azil. Komisija vsako tako ugotovitev ustrezno utemelji.

Za namene odstavka 1, točka (c), se zmanjšanje sodelovanja na področju ponovnega sprejema s tretjo državo, navedeno na seznamu v Prilogi II, razume kot znatno povečanje, podprto z zadostnimi podatki, števila zavrnjenih prošenj za ponovni sprejem, ki jih je država članica posredovala tej tretji državi za njene državljane ali, kadar sporazum o ponovnem sprejemu, sklenjen med Unijo ali to državo članico in to tretjo državo tako določa, za državljane tretjih držav, ki so potovali čez ozemlje navedene tretje države.

Za namene odstavka 1, točka (c), se lahko kot drugi primeri nesodelovanja na področju ponovnega sprejema štejejo:

(a)

zavračanje ali nepravočasna obdelava prošenj za ponovni sprejem, tudi z zavračanjem pomoči pri identifikaciji državljanov tretjih držav, za katere je država članica predložila prošnje za ponovni sprejem, ali ustvarjanje kakšnih drugih trajnih praktičnih ovir pri izvrševanju vračanj;

(b)

nepravočasno izdajanje potnih listin za namen vrnitve državljanov tretjih držav v rokih, določenih v sporazumu o ponovnem sprejemu s tretjo državo, navedeno na seznamu v Prilogi II, ali nesprejemanje evropskih potnih listin, izdanih po izteku rokov, določenih v takem sporazumu o ponovnem sprejemu;

(c)

trajno ali začasno prenehanje sporazuma o ponovnem sprejemu, sklenjenega med Unijo in tretjo državo, navedeno na seznamu v Prilogi II.

Člen 8b

Država članica lahko uradno obvesti Komisijo, kadar v obdobju od 2 do 12 mesecev, v primerjavi z enakim obdobjem v predhodnem letu ali v primerjavi z zadnjima dvema mesecema pred datumom začetka uporabe izvzetja iz vizumske obveznosti za državljane tretje države, navedene na seznamu v Prilogi II, v zvezi s to državo članico obstaja ena ali več okoliščin, ki predstavljajo razlog za zadržanje iz člena 8a(1), točke (a), (b), (c) in (d)(i).

Država članica lahko uradno obvesti Komisijo o obstoju ene ali več okoliščin, ki predstavljajo razlog za zadržanje iz člena 8a(1), točke (d)(ii) in (iii), (e), (f) ter (i).

V uradnih obvestilih iz odstavkov 1 in 2 tega člena se navedejo razlogi, na katerih ta temeljijo. Po potrebi taka uradna obvestila vključujejo relevantne podatke in statistiko ter natančno obrazložitev predhodnih ukrepov, ki jih je zadevna država članica sprejela za odpravo okoliščin, ki so privedle do uradnega obvestila. Država članica lahko v svojem uradnem obvestilu opredeli kategorije državljanov zadevne tretje države, ki jih je treba zajeti v izvedbenem aktu, sprejetem na podlagi člena 8e(1), pri čemer navede podrobne razloge za to.

Komisija nemudoma obvesti Evropski parlament in Svet o vsakem uradnem obvestilu, prejetem na podlagi odstavka 1 ali 2.

Komisija nemudoma pregleda vsako uradno obvestilo, predloženo na podlagi odstavka 1 ali 2 tega člena, pri čemer upošteva:

(a)

ali obstaja katera koli od okoliščin, ki predstavljajo razlog za zadržanje iz člena 8a(1), točka (a), (b), (c), (d), (e), (f) ali (i);

(b)

število držav članic, na katere vplivajo katere koli od navedenih okoliščin;

(c)

splošni vpliv navedenih okoliščin na stanje migracij v Uniji, kakor je razvidno iz podatkov, ki so jih predložile države članice ali so na voljo Komisiji;

(d)

poročila evropske mejne in obalne straže, vzpostavljene z Uredbo (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ), Agencije Evropske unije za azil, ustanovljene z Uredbo (EU) 2021/2303 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ), Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), ustanovljene z Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ), ali katere koli druge ustrezne institucije, organa, urada ali agencije Unije ali mednarodne organizacije, če to zahtevajo okoliščine posameznega primera;

(e)

vse informacije, ki jih je država članica predložila v svojem uradnem obvestilu v zvezi z morebitnimi ukrepi iz člena 8e(1);

(f)

celostno vprašanje javnega reda in notranje varnosti ob posvetovanju z zadevno državo članico.

Komisija v okviru pregleda na podlagi odstavka 5 oceni nujnost, sorazmernost in posledice zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti.

Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o rezultatih svojega pregleda na podlagi odstavka 5.

Člen 8c

Komisija redno spremlja, ali obstajajo okoliščine, ki predstavljajo razlog za zadržanje iz člena 8a(1).

Komisija zlasti spremlja tudi, ali tretje države, navedene na seznamu v Prilogi II zaradi uspešnega zaključka dialoga o liberalizaciji vizumskega režima z Unijo, še naprej izpolnjujejo posebne zahteve na podlagi člena 1, ki so bile uporabljene za oceno ustreznosti odobritve izvzetja njihovih državljanov iz vizumske obveznosti.

Komisija obvesti Evropski parlament in Svet, kadar ima po analizi ustreznih podatkov, poročil in statistike, vključno s podatki, poročili in statistiko katere koli ustrezne institucije, organa, urada ali agencije Unije, konkretne in zanesljive informacije o obstoju katerih koli okoliščin, ki predstavljajo razlog za zadržanje iz člena 8a(1). Komisija nato sprejme potrebne ukrepe v skladu s členoma 8e in 8f.

Člen 8d

Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o spremljanju, ki ga izvaja na podlagi člena 8c(1) v zvezi s tretjimi državami, navedenimi na seznamu v Prilogi II zaradi uspešnega zaključka dialoga o liberalizaciji vizumskega režima z Unijo. To poročanje se opravi vsaj enkrat letno in v obdobju sedmih let od datuma začetka veljavnosti pravnega akta, ki državljane zadevne tretje države izvzema iz vizumske obveznosti. Po tem obdobju Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o spremljanju, kadar meni, da je to potrebno, ali na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta. Ta poročila se osredotočajo na tretje države, za katere Komisija na podlagi konkretnih in zanesljivih informacij meni, da ne izpolnjujejo več nekaterih posebnih zahtev na podlagi člena 1, ki so bile uporabljene za oceno ustreznosti odobritve izvzetja njihovih državljanov iz vizumske obveznosti.

Poleg obveznosti poročanja iz odstavka 1 tega člena Komisija, kadar meni, da je to potrebno, ali na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o spremljanju, izvedenem na podlagi člena 8c(1) v zvezi z ostalimi tretjimi državami, navedenimi na seznamu v Prilogi II.

Člen 8e

Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim za obdobje 12 mesecev zadrži izvzetje državljanov tretje države iz vizumske obveznosti, kadar:

(a)

se na podlagi svojega pregleda na podlagi člena 8b(5) ali svoje analize iz člena 8c(2) odloči, da je tak ukrep potreben, ali

(b)

jo je navadna večina držav članic uradno obvestila o obstoju okoliščin, ki predstavljajo razlog za zadržanje iz člena 8a(1), točka (a), (b), (c), (d), (e), (f) ali (i).

Komisija pri sprejemanju odločitve iz točke (a) odstavka 1:

(a)

tesno sodeluje z zadevno tretjo državo, da bi našla alternativne dolgoročne rešitve v zvezi z ustrezno okoliščino ali okoliščinami, ki predstavljajo razlog za zadržanje iz člena 8a(1);

(b)

upošteva politične razmere, zadevna gospodarska vprašanja in posledice zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti za splošne zunanje odnose Unije in držav članic z zadevno tretjo državo in

(c)

upošteva posledice zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti za civilno družbo v zadevni tretji državi, zlasti kadar se je stanje človekovih pravic v tej tretji državi poslabšalo.

Zadržanje, določeno v izvedbenem aktu, sprejetem na podlagi odstavka 1 tega člena, velja za nekatere kategorije državljanov zadevne tretje države, pri čemer se upoštevajo ustrezne vrste potnih listin in po potrebi dodatna merila. Komisija pri odločanju, za katere kategorije se uporablja zadržanje, na podlagi razpoložljivih informacij vključi kategorije, ki so dovolj široke, da se s tem učinkovito prispeva k odpravi okoliščin, ki so privedle do zadržanja, pri čemer upošteva načeli sorazmernosti in nediskriminacije v skladu s členom 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. V izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi odstavka 1 tega člena, se določi datum, na katerega začne učinkovati zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti.

Komisija predloži osnutek izvedbenega akta iz odstavka 1 tega člena odboru iz člena 11(1):

(a)

v enem mesecu od takrat, ko:

(i)

prejme uradno obvestilo države članice na podlagi člena 8b(1);

(ii)

obvesti Evropski parlament in Svet o svoji analizi iz člena 8c(2) ali

(iii)

prejme uradno obvestilo navadne večine držav članic o obstoju okoliščin, ki predstavljajo razlog iz člena 8a(1), točka (a), (b), (c), (d), (e), (f) ali (i);

(b)

v dveh mesecih po prejetju uradnega obvestila države članice na podlagi člena 8b(2).

Izvedbeni akti iz odstavka 1 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

Z odstopanjem od odstavkov 1 do 4 tega člena, člena 8b in člena 8c(2) Komisija, kadar ima konkretne in zanesljive informacije o obstoju katerih koli okoliščin, ki predstavljajo razlog za zadržanje iz člena 8a(1), in odloči, da je potrebno hitro ukrepanje, sprejme izvedbeni akt o začasnem zadržanju izvzetja iz vizumske obveznosti za vse ali za nekatere kategorije državljanov zadevne tretje države za obdobje 12 mesecev, kadar je to upravičeno zaradi nujnosti zadeve. V takih izvedbenih aktih se določi datum, na katerega začne učinkovati zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti.

Izvedbeni akti iz prvega pododstavka tega odstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2). Predsednik odbora iz člena 11(1) razmisli o skrajšanju časa za sklic seje odbora iz člena 3(3), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 182/2011 in o uporabi pisnega postopka iz člena 3(5) navedene uredbe.

Brez poseganja v člen 6 morajo vse kategorije državljanov tretje države, ki so zajete v izvedbenem aktu, sprejetem na podlagi odstavka 1 ali 5 tega člena, med trajanjem tega zadržanja imeti vizum za prehod zunanjih meja držav članic.

Kadar je Komisija sprejela izvedbeni akt na podlagi odstavka 1 ali 5 tega člena na podlagi razloga za zadržanje iz člena 8a(1), točka (g), v zvezi z neizpolnjevanjem posebnih zahtev glede zunanjih odnosov ali temeljnih pravic, ali na podlagi razloga iz člena 8a(1), točka (h), s katerim začasno zadrži izvzetje iz vizumske obveznosti za državljane tretje države, ki imajo diplomatske potne liste, službene/uradne potne liste ali posebne potne liste, države članice ne smejo določiti novih izjem, za katere ne velja vizumska obveznost, na podlagi člena 6(1), točka (a). Države članice, ki imajo dvostranske sporazume z zadevno tretjo državo, sprejmejo potrebne ukrepe, da ne uporabijo izjem, sprejetih na podlagi člena 6(1), točka (a).

Brez poseganja v odstavek 7 tega člena država članica, ki na podlagi člena 6 sprejme ukrepe, ki določajo nove izjeme, za katere ne velja vizumska obveznost, za kategorijo državljanov tretje države, ki je zajeta v izvedbenem aktu, sprejetem na podlagi odstavka 1 ali 5 tega člena, te ukrepe sporoči v skladu s členom 12.

Komisija v obdobju zadržanja vzpostavi okrepljen dialog z zadevno tretjo državo, da se odpravijo zadevne okoliščine. Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o napredku in izidu dialoga ter o učinkovitosti prekinitve.

10.

Kadar se okoliščine, ki so privedle do začasnega zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti, odpravijo pred koncem obdobja uporabe izvedbenega akta, sprejetega na podlagi odstavka 1 ali 5 tega člena, Komisija sprejme izvedbeni akt v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2), s katerim odpravi začasno zadržanje.

Člen 8f

Kadar v zvezi s tretjo državo, katere državljani so zajeti v izvedbenem aktu, sprejetem na podlagi člena 8e(1) ali (5), še vedno obstajajo okoliščine, ki predstavljajo zadevni razlog za zadržanje iz člena 8a(1), Komisija najpozneje dva meseca pred iztekom 12-mesečnega obdobja zadržanja, določenega v izvedbenem aktu, sprejme delegirani akt v skladu s členom 10 za spremembo Priloge II, da se začasno prekine uporaba navedene priloge za obdobje 24 mesecev za vse državljane te tretje države.

Kadar je bil izvedbeni akt iz člena 8e(1) ali (5), ki zajema državljane zadevne tretje države, sprejet na podlagi razloga iz člena 8a(1), točka (g), kar zadeva neizpolnjevanje posebnih zahtev glede zunanjih odnosov ali temeljnih pravic, ali na podlagi razloga iz člena 8a(1), točka (h), lahko Komisija z odstopanjem od odstavka 1 tega člena z delegiranim aktom iz odstavka 1 tega člena začasno prekine uporabo Priloge II za obdobje 24 mesecev za nekatere kategorije državljanov te tretje države, določene v skladu z načeli iz člena 8e(3).

Sprememba iz odstavka 1 se izvede tako, da se ob imenu zadevne tretje države vstavi opomba z navedbo, da je izvzetje te tretje države iz vizumske obveznosti zadržano, v njej pa se opredeli tudi trajanje zadržanja ter po potrebi določene kategorije državljanov te tretje države, za katere velja zadržanje. Delegirani akt začne učinkovati po izteku obdobja uporabe zadevnega izvedbenega akta iz člena 8e(1) ali (5).

Smiselno se uporablja člen 8e(7).

Brez poseganja v člen 6 in drugi pododstavek odstavka 3 tega člena morajo imeti v obdobju zadržanja državljani tretje države, ki je zajeta v delegiranem aktu, sprejetem na podlagi odstavka 1 tega člena, vizum za prehod zunanjih meja držav članic.

Brez poseganja v člen 8e(7) država članica, ki na podlagi člena 6 sprejme ukrepe, ki določajo nove izjeme od vizumske obveznosti za kategorijo državljanov tretje države, ki jo zajema delegirani akt, sprejet na podlagi odstavka 1 tega člena, sporoči te ukrepe v skladu s členom 12.

Komisija pred iztekom obdobja uporabe delegiranega akta, sprejetega na podlagi odstavka 1, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o začasni uporabi zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti, dialogu med Komisijo in zadevno tretjo državo ter ukrepih, sprejetih za odpravo okoliščin, ki so privedle do začasnega zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti.

Poročilu iz prvega pododstavka se lahko priloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe, da se navedba zadevne tretje države prenese iz Priloge II v Prilogo I. V tem primeru Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 10 za spremembo Priloge II, da se obdobje zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti, določeno z delegiranim aktom, sprejetim na podlagi odstavka 1 tega člena, podaljša do začetka veljavnosti spremembe, s katero se navedba zadevne tretje države prenese v Prilogo I. To podaljšanje ne sme presegati obdobja 24 mesecev. Opomba k navedbi se ustrezno spremeni.

Kadar se je zaradi trajne narave okoliščin, ki predstavljajo razlog za zadržanje iz člena 8a(1), točka (g), v zvezi z neizpolnjevanjem posebnih zahtev glede zunanjih odnosov ali temeljnih pravic, ali okoliščin, ki predstavljajo razlog za zadržanje iz člena 8a(1), točka (h), delegirani akt, sprejet na podlagi odstavka 1 tega člena, uporabil na podlagi odstavka 2 tega člena za državljane tretje države, ki imajo diplomatske potne liste, službene/uradne potne liste ali posebne potne liste, lahko Komisija v poročilu v zvezi s tem delegiranim aktom, sprejetim na podlagi odstavka 1 tega člena, navede, da je treba sprejeti nadaljnji delegiran akt, da se obdobje zadržanja podaljša za nadaljnjih 24 mesecev. V tem primeru se smiselno uporabljata prvi in drugi pododstavek tega odstavka.

Kadar se okoliščine, ki so privedle do začasnega zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti, odpravijo pred koncem obdobja uporabe delegiranega akta, sprejetega na podlagi odstavka 1 ali 5 tega člena, Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 10, da spremeni Prilogo II in odpravi začasno zadržanje.

▼B

Člen 9

Komisija do 10. januarja 2018 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni učinkovitost mehanizma vzajemnosti iz člena 7, ter po potrebi predloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe. Evropski parlament in Svet o takem predlogu odločata v skladu z rednim zakonodajnim postopkom.

Komisija do 29. marca 2021 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni učinkovitost mehanizma zadržanja iz člena 8, in po potrebi predloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe. Evropski parlament in Svet o takem predlogu odločata v skladu z rednim zakonodajnim postopkom.

Člen 10

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz točke (f) člena 7 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 9. januarja 2014. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

▼M7

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8f se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 28. marca 2017. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

Prenos pooblastila iz člena 7, točka (f), in člena 8f lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

▼B

Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Delegirani akt, sprejet na podlagi točke (f) člena 7, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku štirih mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

▼M7

Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 8f, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala.

▼B

Člen 11

Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne predloži mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 12

Države članice obvestijo druge države članice in Komisijo o ukrepih, ki so jih sprejele v skladu s členom 6, in sicer v petih delovnih dneh od sprejetja teh ukrepov.

Komisija objavi obvestila o ukrepih iz odstavka 1 kot informacijo v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 13

Ta uredba ne vpliva na pristojnost držav članic glede priznavanja držav in ozemeljskih enot ter potnih listov, potnih listin in osebnih dokumentov, ki jih izdajo organi teh držav.

Člen 14

Uredba (ES) št. 539/2001 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi IV.

Člen 15

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

PRILOGA I

SEZNAM TRETJIH DRŽAV, KATERIH DRŽAVLJANI MORAJO PRI PREHODU ZUNANJIH MEJA DRŽAV ČLANIC IMETI VIZUME

1. DRŽAVE

Afganistan

Armenija

Angola

Azerbajdžan

Bangladeš

Burkina Faso

Bahrajn

Burundi

Benin

Bolivija

Butan

Bocvana

Belorusija

Belize

Demokratična republika Kongo

Srednjeafriška republika

Kongo

Slonokoščena obala

Kamerun

Kitajska

Kuba

Zelenortski otoki

Džibuti

Dominikanska republika

Alžirija

Ekvador

Egipt

Eritreja

Esvatini

Etiopija

Fidži

Gabon

Gana

Gambija

Gvineja

Ekvatorialna Gvineja

Gvineja-Bissau

Gvajana

Haiti

Indonezija

Indija

Irak

Iran

Jamajka

Jordanija

Kenija

Kirgizistan

Kambodža

Komori

Severna Koreja

Kuvajt

Kazahstan

Laos

Libanon

Šrilanka

Liberija

Lesoto

Libija

Maroko

Madagaskar

Mali

Mjanmar/Burma

Mongolija

Mavretanija

Maldivi

Malavi

Mozambik

Namibija

Niger

Nigerija

Nepal

Oman

Papua Nova Gvineja

Filipini

Pakistan

Katar

Rusija

Ruanda

Saudova Arabija

Sudan

Sierra Leone

Senegal

Somalija

Surinam

Južni Sudan

São Tomé in Príncipe

Sirija

Čad

Togo

Tajska

Tadžikistan

Turkmenistan

Tunizija

Turčija

Tanzanija

Uganda

Uzbekistan

▼M6

Vanuatu

▼B

Vietnam

Jemen

Južna Afrika

Zambija

Zimbabve

2. ENTITETE IN OZEMLJA, KI JIH NAJMANJ ENA DRŽAVA ČLANICA NE PRIZNAVA KOT DRŽAVE

▼M3 —————

▼B

—

Palestinska oblast

PRILOGA II

SEZNAM TRETJIH DRŽAV, KATERIH DRŽAVLJANI SO IZVZETI IZ OBVEZNOSTI, DA MORAJO PRI PREHODU ZUNANJIH MEJA DRŽAV ČLANIC ZA BIVANJA, KI NE PRESEGAJO 90 DNI V KATEREM KOLI 180-DNEVNEM OBDOBJU, IMETI VIZUME

1. DRŽAVE

nekdanja jugoslovanska republika Makedonija ( 6 )

Andora

Združeni arabski emirati ( 7 )

Antigva in Barbuda

Albanija (6)

Argentina

Avstralija

Bosna in Hercegovina (6)

Barbados

Brunej

Brazilija

Bahami

Kanada

Čile

Kolumbija

Kostarika

Dominika (7)

Mikronezija (7)

Grenada (7)

Gruzija ( 8 )

Gvatemala

Honduras

Izrael

Japonska

Kiribati (7)

Saint Kitts in Nevis

Južna Koreja

Sveta Lucija (7)

Monako

Moldavija ( 9 )

Črna gora ( 10 )

Marshallovi otoki ( 11 )

Mauritius

Mehika

Malezija

Nikaragva

Nauru (11)

Nova Zelandija

Panama

Peru (11)

Palau (11)

Paragvaj

▼M5

Srbija (vključno z imetniki srbskih potnih listov, ki jih izda srbski usklajevalni urad (v srbščini: Koordinaciona uprava ( 12 )

▼B

Salomonovi otoki

Sejšeli

Singapur

San Marino

Salvador

Vzhodni Timor (11)

Tonga (11)

Trinidad in Tobago

Tuvalu (11)

Ukrajina ( 13 )

▼M1

Združeno kraljestvo (razen britanskih državljanov iz dela 3)

▼B

Združene države

Urugvaj

Sveti sedež

Saint Vincent in Grenadine (11)

Venezuela

▼M6 —————

▼B

Samoa

2. POSEBNE UPRAVNE REGIJE LJUDSKE REPUBLIKE KITAJSKE

SAR Hong Kong ( 14 )

SAR Macau ( 15 )

3. ►M1 BRITANSKI DRŽAVLJANI, KI NISO DRŽAVLJANI ZDRUŽENEGA KRALJESTVA ◄

britanski državljani (čezmorski) (British nationals (Overseas))

državljani britanskih čezmorskih ozemelj (Br ►M1 itish overseas territories citizens)Ta ozemlja vključujejo Angvilo, Bermude, Britanske Deviške otoke, Britansko antarktično ozemlje, Britansko ozemlje Indijskega oceana, Falklandske otoke, Gibraltar ( 16 ), Južno Georgio in Južne Sandwicheve otoke, Kajmanske otoke, Montserrat, Otočje Turks in Caicos, Pitcairn ter Sveto Heleno, Ascension in Tristan da Cunha. ◄

britanski čezmorski državljani (British overseas citizens)

britanske zaščitene osebe (British protected persons)

britanske osebe (British subjects)

4. ENTITETE IN OZEMLJA, KI JIH NAJMANJ ENA DRŽAVA ČLANICA NE PRIZNAVA KOT DRŽAVE

Tajvan ( 17 )

▼M3

Kosovo ( 18 ) ( 19 ) ( 20 )

▼B

PRILOGA III

RAZVELJAVLJENA UREDBA S SEZNAMOM NAKNADNIH SPREMEMB

Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 (UL L 81, 21.3.2001, str. 1)
Uredba Sveta (ES) št. 2414/2001 (UL L 327, 12.12.2001, str. 1)
Uredba Sveta (ES) št. 453/2003 (UL L 69, 13.3.2003, str. 10)
Akt o pristopu iz leta 2003, Priloga II, točka 18(B)
Uredba Sveta (ES) št. 851/2005 (UL L 141, 4.6.2005, str. 3)
Uredba Sveta (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1)	Zgolj enajsta alinea člena 1(1) kar zadeva Uredbo (ES) št. 539/2001, in točka 11(B)(3) Priloge
Uredba Sveta (ES) št. 1932/2006 (UL L 405, 30.12.2006, str. 23)
Uredba Sveta (ES) št. 1244/2009 (UL L 336, 18.12.2009, str. 1)
Uredba (EU) št. 1091/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 329, 14.12.2010, str. 1)
Uredba (EU) št. 1211/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 339, 22.12.2010, str. 6)
Uredba Sveta (EU) št. 517/2013 (UL L 158, 10.6.2013, str. 1)	Zgolj četrta alinea člena 1(1)(k) in točka 13(B)(2) Priloge
Uredba (EU) št. 610/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 182, 29.6.2013, str. 1)	Zgolj člen 4
Uredba (EU) št. 1289/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 347, 20.12.2013, str. 74)
Uredba (EU) št. 259/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 105, 8.4.2014, str. 9)
Uredba (EU) št. 509/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 20.5.2014, str. 67)
Uredba (EU) 2017/371 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 61, 8.3.2017, str. 1)
Uredba (EU) 2017/372 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 61, 8.3.2017, str. 7)
Uredba (EU) 2017/850 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 133, 22.5.2017, str. 1)

PRILOGA IV

KORELACIJSKA TABELA

Uredba (ES) št. 539/2001	Ta uredba
Člen -1	Člen 1
Člen 1(1), prvi pododstavek	Člen 3(1)
Člen 1(1), drugi pododstavek	Člen 3(2)
Člen 1(2), prvi pododstavek	Člen 4(1)
Člen 1(2), drugi pododstavek, uvodno besedilo	Člen 4(2), uvodno besedilo
Člen 1(2), drugi pododstavek, prva alinea	Člen 4(2)(a)
Člen 1(2), drugi pododstavek, druga alinea	Člen 4(2)(b)
Člen 1(2), drugi pododstavek, tretja alinea	Člen 4(2)(c)
Člen 1(3)	Člen 5
Člen 1(4)	Člen 7
Člen 1a(1) in (2)	Člen 8(1) in (2)
Člen 1a(2a)	Člen 8(3)
Člen 1a(2b)	Člen 8(4)
Člen 1a(3)	Člen 8(5)
Člen 1a(4)	Člen 8(6)
Člen 1a(5)	Člen 8(7)
Člen 1a(6)	Člen 8(8)
Člen 1b	Člen 9(1)
Člen 1c	Člen 9(2)
Člen 2	Člen 2
Člen 4	Člen 6
Člen 4a	Člen 11
Člen 4b(1) in (2)	Člen 10(1) in (2)
Člen 4b(2a)	Člen 10(3)
Člen 4b(3)	Člen 10(4)
Člen 4b(3a)	Člen 10(5)
Člen 4b(4)	Člen 10(6)
Člen 4b(5)	Člen 10(7)
Člen 4b(6)	Člen 10(8)
Člen 5	Člen 12
Člen 6	Člen 13
Člen 7	Člen 14
Člen 8	Člen 15
Priloga I	Priloga I
Priloga II	Priloga II
—	Priloga III
—	Priloga IV

( *1 ) To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

( 1 ) Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1).

( 2 ) Sklep Sveta 94/795/PNZ z dne 30. novembra 1994 na podlagi člena K.3(2)(b) Pogodbe o Evropski uniji o skupnem ukrepu o olajšavah za potovanje za učence iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v državi članici (UL L 327, 19.12.1994, str. 1).

( 3 ) Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624 (UL L 295, 14.11.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/1896/oj).

( 4 ) Uredba (EU) 2021/2303 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2021 o Agenciji Evropske unije za azil in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 439/2010 (UL L 468, 30.12.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/2303/oj).

( 5 ) Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/794/oj).

( 6 ) Izvzetje iz vizumske obveznosti se uporablja le za imetnike biometričnih potnih listov.

( 7 ) Izvzetje iz vizumske obveznosti se uporablja od dne začetka veljavnosti sporazuma o izvzetju iz vizumske obveznosti, sklenjenega z Evropsko unijo.

( 8 ) Izvzetje iz vizumske obveznosti se uporablja le za imetnike biometričnih potnih listov, ki jih je izdala Gruzija v skladu s standardi Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO).

( 9 ) Izvzetje iz vizumske obveznosti se uporablja le za imetnike biometričnih potnih listov, ki jih je izdala Moldavija v skladu s standardi Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO).

( 10 ) Izvzetje iz vizumske obveznosti se uporablja le za imetnike biometričnih potnih listov.

( 11 ) Izvzetje iz vizumske obveznosti se uporablja od dne začetka veljavnosti sporazuma o izvzetju iz vizumske obveznosti, sklenjenega z Evropsko unijo.

( 12 ) Izvzetje iz vizumske obveznosti se uporablja le za imetnike biometričnih potnih listov, izdanih v skladu s standardi Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO).

( 13 ) Izvzetje iz vizumske obveznosti se uporablja le za imetnike biometričnih potnih listov, ki jih je izdala Ukrajina v skladu s standardi Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO).

( 14 ) Izvzetje iz vizumske obveznosti se uporablja le za imetnike potnih listov „Special Administrative Region Hong Kong“.

( 15 ) Izvzetje iz vizumske obveznosti se uporablja le za imetnike potnih listov „Regiao Administrativa Especial de Macau“.

►M1 ( 16 ) Gibraltar je kolonija britanske krone. Med Španijo in Združenim kraljestvom obstaja spor glede suverenosti Gibraltarja, ki je ozemlje, v zvezi s katerim je treba doseči rešitev glede na ustrezne resolucije in sklepe Generalne skupščine Združenih narodov. ◄

( 17 ) Izvzetje iz vizumske obveznosti se uporablja le za imetnike potnih listov, ki jih je izdal Tajvan in ki vsebujejo številko osebne izkaznice.

( 18 ) To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

( 19 ) Izvzetje iz vizumske obveznosti se uporablja le za imetnike biometričnih potnih listov, ki jih izda Kosovo v skladu s standardi Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO).

( 20 ) Izvzetje iz vizumske obveznosti se uporablja od datuma začetka delovanja Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018 o vzpostavitvi Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter spremembi uredb (EU) št. 1077/2011, (EU) št. 515/2014, (EU) 2016/399, (EU) 2016/1624 in (EU) 2017/2226 (UL L 236, 19.9.2018, str. 1), ali od 1. januarja 2024, kar nastopi prej.

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA (EU) 2019/592 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 10. aprila 2019	L 103I	1	12.4.2019
M2	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/222 z dne 1. decembra 2022	L 32	1	3.2.2023
►M3	UREDBA (EU) 2023/850 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 19. aprila 2023	L 110	1	25.4.2023
M4	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2024/2059 z dne 31. maja 2024	L 2059	1	2.8.2024
►M5	UREDBA (EU) 2024/2495 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 18. septembra 2024	L 2495	1	23.9.2024
►M6	UREDBA (EU) 2025/11 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 19. decembra 2024	L 11	1	14.1.2025
►M7	UREDBA (EU) 2025/2441 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 26. novembra 2025	L 2441	1	10.12.2025