02018L2001 — SL — 21.12.2018 — 000.005
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
DIREKTIVA (EU) 2018/2001 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev) (UL L 328 21.12.2018, str. 82) |
popravljena z:
DIREKTIVA (EU) 2018/2001 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 11. decembra 2018
o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov
(prenovitev)
(Besedilo velja za EGP)
Člen 1
Predmet urejanja
Ta direktiva določa skupen okvir za spodbujanje energije iz obnovljivih virov. Določa zavezujoč cilj Unije za skupni delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije v Uniji leta 2030. Določa tudi pravila o finančni podpori za električno energijo iz obnovljivih virov, samooskrbi s takšno električno energijo, uporabi energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja ter v sektorju prometa ter o regionalnem sodelovanju med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami, potrdilih o izvoru, upravnih postopkih ter informacijah in usposabljanju. Določa tudi trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej direktivi se uporabljajo ustrezne opredelitve pojmov iz Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ).
Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve pojmov:
„energija iz obnovljivih virov“ pomeni energijo iz obnovljivih nefosilnih virov, namreč vetrno, sončno (sončni toplotni in sončni fotovoltaični viri) in geotermalno energijo, energijo okolice, energijo plimovanja, valovanja in drugo energijo oceanov, vodno energijo, ter iz biomase, deponijskega plina, plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak, in bioplina;
„energija okolice“ pomeni naravno toplotno energijo in energijo, nakopičeno v omejenem prostoru, ki se lahko shranjuje v zunanjem zraku, z izjemo izpušnega zraka, ali v površinski ali odpadni vodi;
„geotermalna energija“ pomeni energijo, ki je shranjena v obliki toplote pod trdnim zemeljskim površjem;
„bruto končna poraba energije“ pomeni energente, dobavljene za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim storitvenim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, električno energijo in toploto, ki ju porabi energetska panoga za proizvodnjo električne energije, proizvodnjo toplote in goriva, namenjenega uporabi v prometu, ter izgubo električne energije in toplote pri distribuciji in prenosu;
„program podpore“ pomeni vsak instrument, program ali mehanizem, ki ga uporabi država članica ali skupina držav članic in spodbuja uporabo energije iz obnovljivih virov z zmanjševanjem stroškov te energije, povečanjem cene, po kateri se lahko prodaja, ali povečanjem količine take kupljene energije na podlagi obveznosti glede energije iz obnovljivih virov ali drugače, kamor med drugim spadajo naložbena pomoč, davčne oprostitve ali olajšave, vračilo davkov, programi podpore, ki zavezujejo k uporabi energije iz obnovljivih virov, vključno s tistimi programi, ki uporabljajo zelene certifikate, in neposredni programi zaščite cen, vključno s tarifami za dovajanje toka in spremenljivimi ali fiksnimi plačili premij;
„obveznost glede energije iz obnovljivih virov“ pomeni program podpore, ki od proizvajalcev energije zahteva, da v svojo proizvodnjo vključijo določen delež energije iz obnovljivih virov, ki od dobaviteljev energije zahteva, da v svojo dobavo vključijo določen delež energije iz obnovljivih virov, ali ki od porabnikov energije zahteva, da v svojo porabo vključijo določen delež energije iz obnovljivih virov, kamor sodijo tudi programi, pri katerih se takšne zahteve lahko izpolnijo z zelenimi certifikati;
„finančni instrument“ pomeni finančni instrument, kot je opredeljen v točki 29 člena 2 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );
„MSP“ pomeni mikro-, malo ali srednje podjetje, kot je opredeljeno v členu 2 Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES ( 3 );
„odvečna toplota in odvečni hlad“ pomeni neizogibno toploto ali hlad, ki nastaneta kot stranski proizvod v industrijskih obratih ali elektrarnah ali v terciarnem sektorju in ki bi se brez dostopa do sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja neuporabljena odvedla v zrak ali vodo, kadar je bil ali bo uporabljen proces soproizvodnje ali kadar soproizvodnja ni izvedljiva;
„nadomestitev stare zmogljivosti z novo“ pomeni obnovo elektrarn, ki proizvajajo energijo iz obnovljivih virov, vključno s popolno ali delno zamenjavo obratov ali operacijskih sistemov in naprav, da se nadomesti zmogljivost ali poveča učinkovitost ali zmogljivost obrata;
„operater distribucijskega sistema“ pomeni operaterja, kot je opredeljen v točki 6 člena 2 Direktive 2009/72/ES ter v točki 6 člena 2 Direktive 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 );
„potrdilo o izvoru“ pomeni elektronski dokument, katerega edini namen je končnemu odjemalcu dokazati, da sta bila določen delež oziroma določena količina energije proizvedena iz obnovljivih virov;
„preostala mešanica energijskih virov“ pomeni skupno letno mešanico energijskih virov države članice, ki ne vključuje deleža, ki ga krijejo preklicana potrdila o izvoru;
„samooskrbovalec z energijo iz obnovljivih virov“ pomeni končnega odjemalca, ki deluje na svoji posesti, nahajajoči se znotraj omejenih okvirov ali, kadar mu to dovoli država članica, na drugi posesti, ki proizvaja električno energijo iz obnovljivih virov za svojo lastno porabo in ki lahko shranjuje ali prodaja lastno proizvedeno električno energijo iz obnovljivih virov, če navedene dejavnosti negospodinjskim samooskrbovalcem z energijo iz obnovljivih virov ne predstavljajo osnovne poslovne ali poklicne dejavnosti;
„skupaj delujoči samooskrbovalci z energijo iz obnovljivih virov“ pomeni skupino vsaj dveh samooskrbovalcev z energijo iz obnovljivih virov v skladu s točko 14, ki delujeta skupaj in ki se nahajata v isti stavbi ali istem večstanovanjskem bloku;
„skupnost na področju energije iz obnovljivih virov“ pomeni pravni subjekt:
ki v skladu z veljavnim nacionalnim pravom temelji na odprti in prostovoljni udeležbi, je samostojen in ga dejansko nadzorujejo delničarji ali člani, ki se nahajajo v bližini projektov na področju energije iz obnovljivih virov, ki jih ima ta pravni subjekt v lasti in jih razvija;
katerega delničarji ali člani so fizične osebe, MSP ali lokalni organi, vključno z občinami;
katerega glavni cilj je zagotoviti okoljske, gospodarske ali socialne skupnostne koristi za svoje delničarje ali člane ali lokalna območja, kjer deluje, in ne toliko finančne dobičke;
„pogodba o nakupu električne energije iz obnovljivih virov“ pomeni pogodbo, v kateri se fizična ali pravna oseba zaveže k nakupu električne energije iz obnovljivih virov neposredno pri proizvajalcu električne energije;
„medsebojno trgovanje“ z energijo iz obnovljivih virov pomeni prodajo energije iz obnovljivih virov med udeleženci na trgu na podlagi pogodbe z vnaprej določenimi pogoji, ki urejajo samodejno izvedbo in poravnavo transakcije neposredno med udeleženci na trgu ali posredno prek certificiranega tretjega udeleženca na trgu, kot je združevalec. Pravica do medsebojnega trgovanja ne posega v pravice in obveznosti vpletenih strani, ki jih imajo kot končni odjemalci, proizvajalci, dobavitelji ali združevalci;
„daljinsko ogrevanje“ ali „daljinsko hlajenje“ pomeni distribucijo toplotne energije v obliki pare, vroče vode ali ohlajenih tekočin iz centralnih ali decentraliziranih proizvodnih virov prek omrežja do več zgradb ali zemljišč za namene ogrevanja ali hlajenja prostorov ali za procesno ogrevanje ali hlajenje;
„učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje“ pomeni učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje, kot je opredeljeno v točki 41 člena 2 Direktive 2012/27/EU;
„soproizvodnja z visokim izkoristkom“ pomeni soproizvodnjo z visokim izkoristkom, kot je opredeljena v točki 34 člena 2 Direktive 2012/27/EU;
„energetska izkaznica“ pomeni energetsko izkaznico, kot je opredeljena v točki 12 člena 2 Direktive 2010/31/EU;
„odpadek“ pomeni odpadek, kot je opredeljen v točki 1 člena 3 Direktive 2008/98/ES, in ne vključuje snovi, ki so bile namerno spremenjene ali onesnažene, da bi ustrezale tej opredelitvi;
„biomasa“ pomeni biološko razgradljive dele proizvodov, odpadkov in ostankov biološkega izvora iz kmetijstva, vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora, iz gozdarstva in z njima povezanih proizvodnih dejavnosti, vključno z ribištvom in akvakulturo, ter biološko razgradljive dele odpadkov, vključno z industrijskimi in komunalnimi odpadki biološkega izvora;
„kmetijska biomasa“ pomeni biomaso, proizvedeno v kmetijstvu;
„gozdna biomasa“ pomeni biomaso, proizvedeno v gozdarstvu;
„biomasna goriva“ pomeni plinasta in trdna goriva, proizvedena iz biomase;
„bioplin“ pomeni plinasta goriva, proizvedena iz biomase;
„biološki odpadki“ pomeni biološke odpadke, kot so opredeljeni v točki 4 člena 3 Direktive 2008/98/ES;
„območje izvora“ pomeni geografsko opredeljeno območje, s katerega izvirajo surovine gozdne biomase, s katerega so na voljo zanesljive in neodvisne informacije ter kjer so pogoji dovolj homogeni, da se lahko ocenijo tveganja glede trajnostnih značilnosti gozdne biomase in njenih značilnosti glede zakonitosti;
„obnovitev gozda“ pomeni ponovno vzpostavitev gozdnega sestoja z naravnimi ali umetnimi sredstvi po odstranitvi prejšnjega sestoja s posekom ali zaradi naravnih vzrokov, vključno z ognjem ali neurjem;
„druga tekoča biogoriva“ pomeni tekoča goriva za energetske namene, razen za uporabo v prometu, tudi za električno energijo ter ogrevanje in hlajenje, proizvedena iz biomase;
„pogonska biogoriva“ pomeni tekoča goriva za uporabo v prometu, proizvedena iz biomase;
„napredna pogonska biogoriva“ pomeni pogonska biogoriva, proizvedena iz surovin, navedenih v delu A Priloge IX;
„reciklirana ogljična goriva“ pomeni tekoča in plinasta goriva, ki se proizvajajo iz tokov tekočih ali trdnih odpadkov neobnovljivega izvora, ki niso primerni za snovno predelavo v skladu s členom 4 Direktive 2008/98/ES, ali iz plina iz predelave odpadkov in izpušnega plina neobnovljivega izvora, ki se proizvaja kot neizogibna in nenamerna posledica proizvodnega procesa v industrijskih obratih;
„tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu“ pomeni tekoča ali plinasta goriva za uporabo v prometnem sektorju, ki niso pogonska biogoriva ali bioplin in katerih energijska vsebnost izhaja iz obnovljivih virov, ki niso biomasa;
„pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč“ pomeni pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, katerih surovine so bile proizvedene v okviru sistemov, ki se z izboljšanimi kmetijskimi praksami pa tudi pridelavo poljščin na območjih, ki se pred tem niso uporabljala za gojenje poljščin, izogibajo izpodrivalnemu učinkov pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, in ki so bila proizvedena v skladu s trajnostnimi merili za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva iz člena 29;
„dobavitelj goriva“ pomeni subjekt, ki oskrbuje trg z gorivom in je odgovoren za prenos goriva skozi kraj, kjer je treba plačati trošarino, ali – v primeru električne energije ali če trošarine ni treba plačati ali v ustrezno utemeljenih primerih – kateri koli drug ustrezen subjekt, ki ga določi država članica;
„poljščine z visoko vsebnostjo škroba“ pomeni poljščine, večinoma žitarice (ne glede na to, ali se uporabijo le zrna ali pa se uporabi cela rastlina, kot v primeru silažne koruze), gomoljnice in korenovke (kot so krompir, topinambur, sladki krompir, maniok in jam) ter stebelne gomoljnice (kot sta kolokazija in malanga);
„poljščine, ki se uporabljajo za živila in krmo“ pomeni poljščine z visoko vsebnostjo škroba, rastline za pridelavo sladkorja ali oljnice, ki se pridelujejo na kmetijskih zemljiščih kot glavne poljščine in ne vključujejo ostankov, odpadkov ali lesne celuloze, kakor tudi ne vmesnih poljščin, kot so dosevki in pokrovne poljščine, če uporaba takih vmesnih poljščin ne sproži potrebe po dodatnih zemljiščih;
„lesna celuloza“ pomeni material, sestavljen iz lignina, celuloze in hemiceluloze, kot so biomasa, pridobljena iz gozdov, gozdne energijske poljščine ter ostanki in odpadki iz gozdarstva;
„neživilska celuloza“ pomeni surovine, ki so pretežno sestavljene iz celuloze in hemiceluloze ter imajo nižjo vsebnost lignina kot lesna celuloza, kar vključuje ostanke poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo (kot so slama, koruzna stebla, ličje in lupine), travnate energijske poljščine z nizko vsebnostjo škroba (kot so ljuljka, proso, miskant in navadna kanela), pokrovne poljščine pred in za glavnimi poljščinami, poljščine na prahi, industrijske ostanke (vključno z ostanki poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, potem ko so bili izločeni rastlinska olja, sladkorji, škrob in proteini) in materiale iz bioloških odpadkov, pri čemer se poljščine na prahi in pokrovne poljščine razume kot začasne, kratkoročne posejane travnike, ki vsebujejo mešanico trav in stročnic z nizko vsebnostjo škroba in so namenjeni pridobivanju krme za živino in izboljšanju rodovitnosti tal zaradi višjih donosov glavnih poljščin;
„ostanek“ pomeni snov, ki ni eden od končnih proizvodov, ki bi bil neposredni cilj proizvodnega postopka; ni primarni cilj proizvodnega postopka in za proizvodnjo te snovi postopek ni bil namerno spremenjen;
„ostanki iz kmetijstva, akvakulture, ribištva in gozdarstva“ pomeni ostanke, ki neposredno nastajajo v kmetijstvu, akvakulturi, ribištvu in gozdarstvu in ne zajemajo ostankov, ki nastajajo v z njimi povezanih panogah ali predelavi;
„dejanska vrednost“ pomeni prihranke emisij toplogrednih plinov med nekaterimi ali vsemi stopnjami postopka proizvodnje določenega pogonskega biogoriva, drugega tekočega biogoriva ali biomasnega goriva, izračunane v skladu z metodologijo iz dela C Priloge V ali dela B Priloge VI;
„tipična vrednost“ pomeni oceno emisij toplogrednih plinov in prihrankov emisij toplogrednih plinov med postopkom proizvodnje določenega pogonskega biogoriva, drugega tekočega biogoriva ali biomasnega goriva, ki je reprezentativna za porabo v Uniji;
„privzeta vrednost“ pomeni vrednost, izračunano na podlagi tipične vrednosti z uporabo vnaprej določenih dejavnikov, ki se lahko pod pogoji, določenimi v tej direktivi, uporablja namesto dejanske vrednosti.
Člen 3
Zavezujoč skupni cilj Unije za leto 2030
Če Komisija na podlagi ocene osnutkov celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, predloženih na podlagi člena 9 Uredbe (EU) 2018/1999, ugotovi, da so nacionalni prispevki držav članic nezadostni za skupno uresničitev zavezujočega skupnega cilja Unije, uporabi postopek iz členov 9 in 31 navedene uredbe.
Komisija podpira visoke ambicije držav članic z omogočitvenim okvirom, ki vključuje okrepljeno uporabo sredstev Unije, vključno z dodatnimi sredstvi za lažji pravičen prehod ogljično intenzivnih regij na večje deleže energije iz obnovljivih virov, predvsem finančnih instrumentov, zlasti za naslednje namene:
zmanjšanje stroškov kapitala za projekte na področju energije iz obnovljivih virov;
razvoj projektov in programov za vključitev obnovljivih virov v energetski sistem, za večjo prožnost energetskega sistema, za ohranjanje stabilnosti omrežja in za obvladovanje prezasedenosti omrežja;
razvoj omrežne infrastrukture za prenos in distribucijo, pametnih omrežij, hranilnikov in medsebojnih povezav z namenom, da bi dosegli cilj 15-odstotne ravni elektroenergetske povezanosti do leta 2030, da se v elektroenergetskem sistemu poveča tehnično izvedljiva in ekonomsko dostopna raven energije iz obnovljivih virov;
okrepitev regionalnega sodelovanja med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami s skupnimi projekti, skupnimi programi podpore in odprtjem programov podpore za električno energijo iz obnovljivih virov za proizvajalce, ki se nahajajo v drugih državah članicah.
Člen 4
Programi podpore za energijo iz obnovljivih virov
V ta namen se v zvezi z neposrednimi programi zaščite cen odobri podpora v obliki tržne premije, ki je med drugim lahko spremenljiva ali fiksna.
Države članice lahko manjše obrate in demonstracijske projekte izvzamejo iz tega odstavka, brez poseganja v veljavno pravo Unije o notranjem trgu električne energije.
Države članice lahko manjše obrate in demonstracijske projekte izvzamejo iz razpisnih postopkov.
Države članice lahko tudi preučijo možnost vzpostavitve mehanizmov za zagotavljanje regionalne diverzifikacije pri uvajanju električne energije iz obnovljivih virov, zlasti da se zagotovi stroškovno učinkovit sistem vključevanja.
Države članice lahko razpisne postopke omejijo na specifične tehnologije, kadar bi odprtje programov podpore za vse proizvajalce električne energije iz obnovljivih virov privedlo do neoptimalnih rezultatov, in sicer v zvezi z naslednjim:
dolgoročnim potencialom določene tehnologije;
potrebo po diverzifikaciji;
stroški integracije omrežij;
omrežnimi omejitvami in stabilnostjo omrežij;
potrebo po izogibanju izkrivljanjem na trgih surovin, kar zadeva biomaso.
Če se podpora za električno energijo iz obnovljivih virov dodeli z razpisnim postopkom, države članice za zagotovitev visoke stopnje izvedbe projektov:
pripravijo in objavijo nediskriminatorna in pregledna merila, na podlagi katerih je mogoče sodelovati na razpisnih postopkih, ter določijo točne datume in pravila za oddajo projektov;
objavijo informacije o preteklih razpisnih postopkih, tudi o stopnjah izvedbe projektov.
Komisija do 31. decembra leta 2021, potem pa vsaka tri leta poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju podpore za električno energijo iz obnovljivih virov, ki se dodeli z razpisnimi postopki v Uniji, in analizira zlasti, ali se lahko z razpisnimi postopki:
zmanjšajo stroški;
dosežejo tehnične izboljšave;
dosežejo visoke stopnje izvedbe;
zagotovi nediskriminatorna udeležba malih akterjev in, kadar je ustrezno, lokalnih oblasti;
omeji vpliv na okolje;
zagotovi sprejemljivost na lokalni ravni;
zagotovita zanesljivost oskrbe in integracija omrežij.
Člen 5
Odprtje programov podpore za električno energijo iz obnovljivih virov
Ko države članice za sodelovanje odprejo programe podpore za električno energijo iz obnovljivih virov, lahko določijo, da sta podpora za okvirni delež na novo podprtih zmogljivosti ali proračun, ki jim je namenjen, vsako leto odprta za proizvajalce, ki se nahajajo v drugih državah članicah.
Ti okvirni deleži so lahko vsako leto vsaj 5 % od leta 2023 do leta 2026 ter vsaj 10 % od leta 2027 do leta 2030 ali pa, če so nižji, na ravni medsebojne povezanosti v zadevni državi članici v katerem koli danem letu.
Da bi pridobile nadaljnje izkušnje z izvajanjem, lahko države članice organizirajo enega ali več pilotnih programov, kjer je podpora na voljo proizvajalcem, ki se nahajajo v drugih državah članicah.
Člen 6
Stabilnost finančne podpore
Člen 7
Izračun deleža energije iz obnovljivih virov
Bruto končna poraba energije iz obnovljivih virov v vsaki državi članici se izračuna kot vsota:
bruto končne porabe električne energije iz obnovljivih virov;
bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja ter
končne porabe energije iz obnovljivih virov v prometnem sektorju.
Plin, električna energija in vodik iz obnovljivih virov energije se za namene izračuna deleža bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov, kar zadeva točko (a), (b) ali (c) prvega pododstavka, upoštevajo samo enkrat.
Ob upoštevanju drugega pododstavka člena 29(1) se pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, ki ne izpolnjujejo trajnostnih meril in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov iz člena 29(2) do (7) in (10), ne upoštevajo.
V obratih na več goriv, ki uporabljajo obnovljive in neobnovljive vire, se upošteva samo del električne energije, proizveden iz obnovljivih virov energije. Za namene tega izračuna se izračuna prispevek vsakega vira energije na podlagi njegove energijske vsebnosti.
Električna energija, proizvedena v hidroelektrarnah in vetrnih elektrarnah, se upošteva v skladu z normalizacijskimi pravili iz Priloge II.
V obratih na več goriv, ki uporabljajo obnovljive in neobnovljive vire, se upošteva samo del energije za ogrevanje in hlajenje, proizveden iz obnovljivih virov energije. Za namene tega izračuna se izračuna prispevek vsakega vira energije na podlagi njegove energijske vsebnosti.
Energija okolice in geotermalna energija, ki se uporabljata za ogrevanje in hlajenje s pomočjo toplotnih črpalk in sistemov daljinskega hlajenja, se upoštevata za namene točke (b) prvega pododstavka odstavka 1, če končna proizvedena energija znatno presega primarni vnos energije, potreben za delovanje toplotnih črpalk. Količina toplote ali hladu, ki se za namene te direktive šteje kot energija iz obnovljivih virov, se izračuna v skladu z metodologijo iz Priloge VII, pri čemer se upošteva raba energije v vseh sektorjih končne uporabe.
Toplotna energija, ki jo proizvedejo pasivni energetski sistemi, pri katerih se nižja poraba energije doseže pasivno z izkoriščanjem konstrukcije zgradbe ali toplote, proizvedene z energijo iz neobnovljivih virov, se za namene točke (b) prvega pododstavka odstavka 1 ne upošteva.
Komisija do 31. decembra 2021 sprejme delegirane akte v skladu s členom 35 za dopolnitev te direktive z določitvijo metodologije za izračun količine energije iz obnovljivih virov, porabljene za hlajenje in daljinsko hlajenje, ter za spremembo Priloge VII.
Ta metodologija vključuje minimalne sezonske faktorje učinkovitosti za toplotne črpalke, ki delujejo v obratni smeri.
Za namene točke (c) prvega pododstavka odstavka 1 se uporabljajo naslednje zahteve:
končna poraba energije iz obnovljivih virov v prometnem sektorju se izračuna kot vsota vseh pogonskih biogoriv, biomasnih goriv ter tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, porabljenih v prometnem sektorju. Vendar se tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, ki so proizvedena iz električne energije iz obnovljivih virov, v izračun iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 1 vključijo samo pri izračunu količine električne energije, proizvedene v določeni državi članici iz obnovljivih virov;
pri izračunu končne porabe energije v prometnem sektorju se uporabljajo vrednosti energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, kot so določene v Prilogi III. Za določitev energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, ki niso vključena v Prilogi III, države članice uporabijo ustrezne standarde Evropske organizacije za standarde (ESO) za določanje kurilnih vrednosti goriv. Če v ta namen ni bil sprejet noben standard ESO, države članice uporabijo ustrezne standarde Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO).
Za namene prvega pododstavka tega odstavka se vsota iz prvega pododstavka odstavka 1 tega člena prilagodi v skladu s členi 8, 10, 12 in 13.
Pri izračunu bruto končne porabe energije države članice za namene ocene njenega izpolnjevanja ciljev in okvirnega začrtanega poteka iz te direktive se šteje, da količina energije, porabljene v letalstvu, kot delež bruto končne porabe energije navedene države članice, znaša največ 6,18 %. Za Ciper in Malto se šteje, da količina energije, porabljene v letalstvu, kot delež bruto končne porabe energije navedenih držav članic, znaša največ 4,12 %.
Države članice zagotovijo skladnost statističnih informacij, uporabljenih pri izračunu navedenih sektorskih in skupnih deležev, ter statističnih informacij, ki jih posredujejo Komisiji na podlagi navedene uredbe.
Člen 8
Platforma Unije za razvoj energije iz obnovljivih virov in statistični prenosi med državami članicami
Države članice se lahko dogovorijo o statističnih prenosih določene količine energije iz obnovljivih virov iz ene države članice v drugo. Prenesena količina se:
odšteje od količine energije iz obnovljivih virov, ki se za namene te direktive upošteva pri izračunu deleža energije iz obnovljivih virov države članice, ki izvaja prenos, ter
doda količini energije iz obnovljivih virov, ki se za namene te direktive upošteva pri izračunu deleža energije iz obnovljivih virov države članice, ki sprejema prenos.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 35 za dopolnitev te direktive z vzpostavitvijo ERDP in določitvijo pogojev za dokončanje prenosov iz odstavka 5 tega člena.
Člen 9
Skupni projekti držav članic
Uradno obvestilo iz odstavka 2 vsebuje:
opis predlaganega obrata ali podatke o obnovljenem obratu;
podatke o deležu ali količini električne energije ali energije za ogrevanje ali hlajenje, ki jo proizvede obrat in ki se šteje kot del deleža energije iz obnovljivih virov druge države članice;
podatke o državi članici, za katero se poda uradno obvestilo, in
podatke o obdobju, izraženem v celih koledarskih letih, v katerem se električna energija ali energija za ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virov, ki jo proizvede obrat, šteje kot del deleža energije iz obnovljivih virov druge države članice.
Člen 10
Učinki skupnih projektov držav članic
Država članica, ki je podala obvestilo v skladu s členom 9, v treh mesecih po koncu vsakega leta iz obdobja, določenega v točki (d) člena 9(3), izda pismo o uradnem obvestilu, v katerem navede:
skupno količino električne energije ali energije za ogrevanje ali hlajenje, ki jo je obrat, na katerega se je nanašalo uradno obvestilo iz člena 9, v zadevnem letu proizvedel iz obnovljivih virov, in
količino električne energije ali energije za ogrevanje ali hlajenje, ki jo je ta obrat v zadevnem letu proizvedel iz obnovljivih virov in se v skladu s pogoji iz uradnega obvestila šteje kot del deleža energije iz obnovljivih virov druge države članice.
Za namene te direktive se količina električne energije ali energije za ogrevanje ali hlajenje, ki je bila pridobljena iz obnovljivih virov ter v zvezi s katero so bili sporočeni podatki v skladu s točko (b) odstavka 1:
odšteje od količine električne energije ali energije za ogrevanje ali hlajenje, pridobljene iz obnovljivih virov, ki se upošteva pri izračunu deleža energije iz obnovljivih virov države članice, ki je izdala pismo o uradnem obvestilu na podlagi odstavka 1, in
doda količini električne energije ali energije za ogrevanje ali hlajenje, pridobljene iz obnovljivih virov, ki se upošteva pri izračunu deleža energije iz obnovljivih virov države članice, ki je prejela pismo o uradnem obvestilu na podlagi odstavka 2.
Člen 11
Skupni projekti držav članic in tretjih držav
Električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov v tretjih državah, se za namene izračuna deležev energije iz obnovljivih virov držav članic upošteva le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
električna energija je porabljena v Unij, kar se šteje za izpolnjeno, kadar:
so vsi pristojni operaterji prenosnih sistemov v državi izvora, namembni državi oziroma po potrebi v vsaki tranzitni tretji državi dodeljeni zmogljivosti povezovalnega daljnovoda dokončno dodelili količino električne energije, ki je enakovredna upoštevani električni energiji;
je pristojni operater prenosnega sistema, ki upravlja povezovalni daljnovod na strani Unije, v bilanco dokončno vnesel količino električne energije, ki je enakovredna upoštevani električni energiji, ter
se dodeljena zmogljivost in proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov v obratu iz točke (b) nanašata na isto obdobje;
električno energijo v okviru skupnega projekta iz odstavka 1 proizvaja obrat, ki je začel delovati po 25. juniju 2009, ali obrat s povečano zmogljivostjo, ki je bil obnovljen po navedenem datumu;
za količino proizvedene in izvožene električne energije je bila iz programa podpore tretje države dodeljena samo investicijska pomoč temu obratu ter
električna energija je proizvedena v skladu z mednarodnim pravom v tretji državi, ki je podpisnica Konvencije Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter drugih mednarodnih konvencij ali pogodb o človekovih pravicah.
Države članice lahko za namene odstavka 4 Komisijo zaprosijo, da se upošteva električna energija iz obnovljivih virov, ki je bila proizvedena in porabljena v tretji državi za izgradnjo povezovalnih daljnovodov z zelo velikim časovnim zamikom med državo članico in tretjo državo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
gradnja povezovalnega daljnovoda se je začela pred 31. decembrom 2026;
povezovalni daljnovod ne more začeti obratovati pred 31. decembrom 2030;
povezovalni daljnovod lahko začne obratovati pred 31. decembrom 2032;
povezovalni daljnovod se bo po začetku obratovanja v skladu z odstavkom 2 uporabljal za izvoz električne energije iz obnovljivih virov v Unijo;
uporaba se nanaša na skupni projekt, ki izpolnjuje merila iz točk (b) in (c) odstavka 2 in za katerega se bo uporabljal povezovalni daljnovod, ko začne obratovati, ter na količino električne energije, ki ne presega količine, ki se bo v Unijo izvažala po začetku obratovanja povezovalnega daljnovoda.
Uradno obvestilo iz odstavka 4 vsebuje:
opis predlaganega obrata ali podatke o obnovljenem obratu;
podatke o deležu ali količini električne energije, ki jo proizvede obrat in ki se šteje kot del deleža energije iz obnovljivih virov države članice, ob upoštevanju zahtev po zaupnosti podatkov pa tudi ustrezno finančno ureditev;
podatke o obdobju, izraženem v celih koledarskih letih, v katerem se električna energija šteje kot del deleža energije iz obnovljivih virov države članice, ter
pisno potrditev glede točk (b) in (c) s strani tretje države, na katere ozemlju naj bi obrat začel delovati, in navedbo deleža ali količine električne energije, proizvedene v obratu, ki bo v domači rabi navedene tretje države.
Člen 12
Učinki skupnih projektov držav članic in tretjih držav
Država članica, ki je podala uradno obvestilo, v 12 mesecih po koncu vsakega leta iz obdobja, določenega v točki (c) člena 11(5), izda pismo o uradnem obvestilu, v katerem navede:
skupno količino električne energije, ki je bila v navedenem letu proizvedena iz obnovljivih virov v obratu, na katerega se je nanašalo uradno obvestilo iz člena 11;
količino električne energije, ki je bila v navedenem letu proizvedena iz obnovljivih virov v obratu in se šteje kot del njenega deleža energije iz obnovljivih virov v skladu s pogoji iz uradnega obvestila iz člena 11, ter
dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz člena 11(2).
Člen 13
Skupni programi podpore
Brez poseganja v obveznosti držav članic iz člena 5 se lahko dve ali več držav članic prostovoljno odloči, da bodo združile svoje nacionalne programe podpore oziroma jih deloma uskladile. V takšnih primerih se lahko določena količina energije iz obnovljivih virov, ki je bila proizvedena na ozemlju ene od sodelujočih držav članic, šteje kot del deleža energije iz obnovljivih virov druge sodelujoče države članice, če zadevna država članica:
izvede statistični prenos določene količine energije iz obnovljivih virov iz ene države članice v drugo v skladu s členom 8 ali
določi delitveni ključ, o katerem se dogovorijo sodelujoče države članice in po katerem se energija, proizvedena iz obnovljivih virov, razdeli med sodelujoče države članice.
Komisijo se o delitvenem ključu iz točke (b) prvega pododstavka obvesti najpozneje v treh mesecih po koncu prvega leta, v katerem začne učinkovati.
Člen 14
Povečanje zmogljivosti
Za namene člena 9(2) in točke (b) člena 11(2) se enote energije iz obnovljivih virov, ki se lahko obračunajo kot povečanje zmogljivosti obrata, obravnavajo, kot da bi jih proizvedel samostojen obrat, ki je začel obratovati v trenutku, ko je prišlo do povečane zmogljivosti.
Člen 15
Upravni postopki ter zakonski in podzakonski predpisi
Države članice zlasti sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da:
se upravni postopki poenostavijo in pospešijo na ustrezni upravni ravni in se določijo predvidljivi časovni okviri za postopke iz prvega pododstavka;
so pravila, ki urejajo izdajo dovoljenj, certificiranje in licenciranje, objektivna, pregledna in sorazmerna, da ne diskriminirajo med vložniki ter da v celoti upoštevajo posebnosti posameznih tehnologij energije iz obnovljivih virov;
so upravni stroški, ki jih plačajo porabniki, načrtovalci, arhitekti, gradbeniki ter inštalaterji in dobavitelji naprav in sistemov, pregledni in odvisni od stroškov in
se za decentralizirane naprave ter za proizvodnjo in shranjevanje energije iz obnovljivih virov uvedejo poenostavljeni in manj obremenjujoči postopki za izdajo dovoljenj, vključno s postopkom enostavnega obveščanja.
Države članice lahko pri sprejemanju takšnih ukrepov oziroma v okviru svojih programov podpore, kadar je to primerno, upoštevajo nacionalne ukrepe v zvezi z znatnim povečanjem samooskrbe z energijo iz obnovljivih virov, lokalnega skladiščenja energije ter energetske učinkovitosti, povezane s soproizvodnjo ter s pasivnimi stavbami in stavbami z majhno ali nično porabo energije.
Države članice v svojih gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih ali na kakršen koli način z enakovrednim učinkom zahtevajo, da se v novih stavbah in obstoječih stavbah, na katerih potekajo večja obnovitvena dela, uporablja vsaj minimalna količina energije iz obnovljivih virov, kolikor je to tehnično, funkcionalno in ekonomsko izvedljivo in pri čemer se upoštevajo rezultati stroškovno optimalnih izračunov, opravljenih v skladu s členom 5(2) Direktive 2010/31/EU ter to ne vpliva negativno na kakovost zraka v zaprtih prostorih. Države članice dovolijo, da se navedene minimalne stopnje dosežejo tudi z učinkovitim daljinskim ogrevanjem in hlajenjem z uporabo znatnega deleža obnovljivih virov energije ter odvečne toplote in odvečnega hladu.
Zahteve iz prvega pododstavka veljajo tudi za oborožene sile, vendar le do te mere, ko to ni v nasprotju z naravo in poglavitnim ciljem dejavnosti oboroženih sil ter z izjemo materialov, ki se uporabljajo izključno v vojaške namene.
Države članice opišejo politike in ukrepe, s katerimi se zagotovijo lažji pogoji za sklenitev pogodb o nakupu električne energije iz obnovljivih virov, v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih ter poročilih o napredku v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999.
Člen 16
Organizacija in trajanje postopka izdaje dovoljenj
Države članice zagotovijo, da vložniki zlahka dostopajo do enostavnih postopkov za reševanje sporov v zvezi s postopkom izdaje dovoljenj in izdajo dovoljenj za gradnjo in delovanje obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, med drugim tudi do mehanizmov za alternativno reševanje sporov, kjer je to ustrezno.
Kadar je ustrezno utemeljeno na podlagi izrednih okoliščin, na primer zaradi nujnih varnostnih razlogov v primeru, ko projekt v zvezi z nadomestitvijo stare zmogljivosti z novo bistveno vpliva na omrežje ali osnovno zmogljivost, velikost ali delovanje obrata, se to enoletno obdobje lahko podaljša za obdobje do enega leta.
Če ustrezni organ odloči, da obvestilo zadostuje, samodejno izda dovoljenje. Če ta organ odloči, da obvestilo ne zadostuje, je treba predložiti vlogo za izdajo novega dovoljenja, pri čemer veljajo roki iz odstavka 6.
Člen 17
Postopek enostavnega obveščanja za priključitev na omrežje
Operater distribucijskega sistema lahko v določenem roku po prejemu obvestila zaradi utemeljenih varnostnih pomislekov ali tehnične nezdružljivosti komponent sistema zavrne zaprošeno priključitev na omrežje ali predlaga drugo točko za priključitev na omrežje. Če operater distribucijskega sistema sprejme pozitivno odločitev ali če odločitve ne sprejme v enem mesecu po prejemu obvestila, se lahko obrat ali skupna proizvodna enota priključi.
Člen 18
Obveščanje in usposabljanje
Člen 19
Potrdila o izvoru za energijo iz obnovljivih virov
Države članice zagotovijo, da se ista enota energije iz obnovljivih virov upošteva le enkrat.
Države članice zagotovijo, da se, ko proizvajalec prejme finančno podporo iz programa podpore, v zadevnem programu podpore ustrezno upošteva tržna vrednost potrdila o izvoru za isto proizvodnjo.
Domneva se, da je tržna vrednost potrdila o izvoru ustrezno upoštevana v katerem koli od naslednjih primerov:
kadar se finančna podpora odobri prek razpisnega postopka ali sistema zelenih certifikatov, s katerimi se lahko trguje;
kadar se tržna vrednost potrdila o izvoru upravno upošteva pri ravni finančne podpore ali
kadar se potrdila o izvoru ne izdajo neposredno proizvajalcu, temveč dobavitelju ali porabniku, ki kupi energijo iz obnovljivih virov v konkurenčnem okolju ali prek dolgoročne pogodbe o nakupu električne energije iz obnovljivih virov.
Za upoštevanje tržne vrednosti potrdila o izvoru se lahko države članice med drugim odločijo, da proizvajalcu izdajo potrdilo o izvoru in ga nato takoj prekličejo.
Potrdilo o izvoru ne vpliva na skladnost držav članic s členom 3. Prenosi potrdil o izvoru, ločeno ali skupaj s fizičnim prenosom energije, ne vplivajo na odločitev držav članic, da uporabijo statistične prenose, skupne projekte ali skupne programe podpore za skladnost s členom 3, ali na izračun bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov v skladu s členom 7.
V potrdilu o izvoru se navedejo najmanj:
vir energije, iz katerega je bila energija proizvedena, ter datum začetka in konca njene proizvodnje;
ali se potrdilo o izvoru nanaša na
električno energijo,
plin, vključno z vodikom, ali
ogrevanje ali hlajenje;
identiteta, lokacija, vrsta in zmogljivost obrata, v katerem je bila energija proizvedena;
ali je obrat prejemal podporo za naložbe in ali je imela enota energije kakršne koli druge koristi od nacionalnega programa podpore ter vrsta programa podpore;
datum, ko je obrat začel obratovati, in
datum in država izdaje ter enotna identifikacijska številka.
V potrdilih o izvoru, ki jih izdajo obrati z manj kot 50 kW, se lahko navedejo poenostavljene informacije.
Če mora dobavitelj električne energije za namene točke (a) člena 3(9) Direktive 2009/72/ES dokazati delež ali količino energije iz obnovljivih virov v svoji mešanici energijskih virov, to stori z uporabo potrdil o izvoru, razen:
za delež svoje mešanice energijskih virov, ki ustreza morebitnim nedokumentiranim komercialnim ponudbam in za katerega lahko dobavitelj uporabi preostalo mešanico energijskih virov, ali
v primerih, ko se države članice odločijo, da proizvajalcu, ki prejema finančno podporo iz programa podpore, ne bodo izdale potrdil o izvoru.
Če so države članice določile, da imajo potrdila o izvoru za druge vrste energije, dobavitelji za razkritje uporabijo isto vrsto potrdil o izvoru za dobavljeno energijo. Prav tako se potrdila o izvoru, pripravljena v skladu s členom 14(10) Direktive 2012/27/EU, lahko uporabljajo za izpolnjevanje morebitnih zahtev po dokazovanju količine električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom. Za namene odstavka 2 tega člena se v primeru, ko se električna energija pridobiva iz soproizvodnje z visokim izkoristkom z uporabo obnovljivih virov, sme izdati samo eno potrdilo o izvoru, na katerem so navedene značilnosti obojega.
Člen 20
Dostop do omrežij in njihovo delovanje
Člen 21
Samooskrbovalci z energijo iz obnovljivih virov
Države članice zagotovijo, da imajo samooskrbovalci z energijo iz obnovljivih virov sami ali prek združevalcev pravico, da:
proizvajajo energijo iz obnovljivih virov, tudi za lastno porabo, shranjujejo in prodajajo svoje presežke električne energije, tudi na podlagi pogodb o nakupu električne energije iz obnovljivih virov, prek dobaviteljev električne energije in ureditev za medsebojno trgovanje, ne da bi se zanje uporabljali:
v zvezi z električno energijo, ki jo porabijo iz omrežja ali jo vanj dovajajo, diskriminatorni ali nesorazmerni postopki in pristojbine ter omrežnine, ki ne odražajo stroškov;
v zvezi z njihovo lastno proizvedeno električno energijo iz obnovljivih virov, ki ostane v njihovem objektu, diskriminatorni ali nesorazmerni postopki in kakršne koli pristojbine ali takse;
namestijo in upravljajo sisteme za shranjevanje električne energije v kombinaciji z obrati, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov za samooskrbo, brez odgovornosti za morebitno podvajanje taks, vključno z omrežninami za shranjeno električno energijo, ki ostane v njihovem objektu;
ohranijo svoje pravice in obveznosti kot končni porabniki;
prejmejo plačilo, po potrebi tudi prek programov podpore, za lastno proizvedeno električno energijo iz obnovljivih virov, ki jo dovajajo v omrežje, pri čemer to plačilo odraža tržno vrednost te električne energije, upošteva pa se lahko tudi njena dolgoročna vrednost za omrežje, okolje in družbo.
Države članice lahko za samooskrbovalce z energijo iz obnovljivih virov uporabijo nediskriminatorne in sorazmerne pristojbine in takse v zvezi z njihovo lastno proizvedeno električno energijo iz obnovljivih virov, ki ostane v njihovem objektu, v enem ali več od naslednjih primerov:
če je lastno proizvedena električna energija iz obnovljivih virov učinkovito podprta prek programov podpore, le kolikor s tem nista ogrožena gospodarska uspešnost projekta in spodbujevalni učinek takšne podpore, ali
če od 1. decembra 2026 skupni delež obratov, ki proizvajajo električno energijo za samooskrbo, presega 8 % celotne inštalirane zmogljivosti države članice za proizvodnjo električne energije, in če je na podlagi analize stroškov in koristi, ki jo nacionalni regulatorni organ izvede v okviru odprtega, preglednega in participativnega postopka, dokazano, da določba iz točke (a)(ii) odstavka 2 bodisi povzroča znatno nesorazmerno breme za dolgoročno finančno vzdržnost elektroenergetskega sistema bodisi ustvarja spodbudo, ki presega tisto, kar je objektivno potrebno za doseganje stroškovno učinkovitega uvajanja energije iz obnovljivih virov, pri čemer takšnega bremena ali spodbude ni mogoče zmanjšati s sprejetjem drugih razumnih ukrepov, ali
če je lastno proizvedena električna energija iz obnovljivih virov proizvedena v obratih, katerih inštalirana skupna zmogljivost za proizvodnjo električne energije presega 30 kW.
Države članice vzpostavijo omogočitveni okvir za spodbujanje in lajšanje razvoja samooskrbe z energijo iz obnovljivih virov na podlagi ocene obstoječih neupravičenih ovir za samooskrbo z energijo iz obnovljivih virov in njenega potenciala na svojem ozemlju in v energetskih omrežjih. Ta omogočitveni okvir med drugim:
obravnava dostopnost samooskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov za vse končne odjemalce, tudi tiste v gospodinjstvih z nizkimi dohodki ali v ranljivih gospodinjstvih;
odpravlja neupravičene ovire za financiranje projektov na trgu in obravnava ukrepe za lažji dostop do finančnih sredstev;
odpravlja druge neupravičene regulativne ovire za samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov, tudi za najemnike;
obravnava spodbude za lastnike stavb, da ustvarijo možnosti za samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov, tudi za najemnike;
samooskrbovalcem z energijo iz obnovljivih virov za njihovo lastno proizvedeno električno energijo iz obnovljivih virov, ki jo dovajajo v omrežje, odobri nediskriminatorni dostop do ustreznih obstoječih programov podpore in vseh delov trga z električno energijo;
zagotovi, da samooskrbovalci z energijo iz obnovljivih virov ustrezno in uravnoteženo prispevajo k delitvi skupnih stroškov v sistemu, kadar se električna energija dovaja v omrežje.
Države članice v svoje celovite nacionalne energetske in podnebne načrte ter poročila o napredku vključijo povzetek politik in ukrepov iz omogočitvenega okvira ter oceno njihovega izvajanja v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999.
Člen 22
Skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov
Države članice zagotovijo, da imajo skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov pravico:
do proizvodnje, porabe, shranjevanja in prodaje energije iz obnovljivih virov, tudi na podlagi pogodb o nakupu električne energije iz obnovljivih virov;
da si v okviru skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov delijo energijo iz obnovljivih virov, ki jo proizvedejo proizvodne enote v lasti te skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, ob upoštevanju drugih zahtev iz tega člena ter ohranjanja pravic in obveznosti članov skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov kot odjemalcev;
da imajo nediskriminatoren dostop do vseh ustreznih energetskih trgov tako neposredno kot prek združevanja.
Države članice zagotovijo omogočitveni okvir za spodbujanje in lajšanje razvoja skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov. S tem okvirom se med drugim zagotovi, da:
se odpravijo neupravičene regulativne in upravne ovire za skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov;
za skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, ki dobavljajo energijo oziroma zagotavljajo združevanje ali druge komercialne energetske storitve, veljajo določbe, ki so relevantne za takšne dejavnosti;
ustrezni operater distribucijskega sistema sodeluje s skupnostmi na področju energije iz obnovljivih virov, da bi olajšal prenose energije znotraj teh skupnosti;
se za skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov uporabljajo pravični, sorazmerni in pregledni postopki, vključno s postopki registracije in licenciranja, ter omrežnine, ki odražajo stroške, pa tudi ustrezne pristojbine, dajatve in davki, s čimer se zagotovi, da ustrezno, pošteno in uravnoteženo prispevajo k delitvi skupnih stroškov v sistemu v skladu s pregledno analizo stroškov in koristi distribuiranih virov energije, ki jo pripravijo pristojni nacionalni organi;
se skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov ne obravnavajo diskriminatorno, kar zadeva njihove dejavnosti, pravice in obveznosti, ki jih imajo kot končni odjemalci, proizvajalci, dobavitelji, operaterji distribucijskih sistemov ali drugi udeleženci na trgu;
je sodelovanje v skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov na voljo vsem porabnikom, tudi tistim v gospodinjstvih z nizkimi dohodki ali ranljivih gospodinjstvih;
so na voljo orodja za lažji dostop do financiranja in informacij;
sta javnim organom pri omogočanju in vzpostavljanju skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov ter pri njihovi neposredni udeleženosti pri tem zagotovljeni regulativna podpora in podpora za razvoj zmogljivosti;
so določena pravila za zagotovitev enake in nediskriminatorne obravnave porabnikov, ki sodelujejo v skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov.
Člen 23
Vključevanje energije iz obnovljivih virov v ogrevanje in hlajenje
Za namene odstavka 1 lahko vsaka država članica pri izračunu svojega deleža energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja ter svojega povprečnega letnega povečanja v skladu z navedenim odstavkom:
upošteva odvečno toploto in odvečni hlad, pri čemer je to omejeno na 40 % povprečnega letnega povečanja;
kadar njen delež energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja presega 60 %, šteje, da s takšnim deležem izpolnjuje povprečno letno povečanje, in
kadar njen delež energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja presega 50 %, vendar ne 60 %, šteje, da s takšnim deležem izpolnjuje polovico povprečnega letnega povečanja.
Ko se odločajo o ukrepih za uvajanje energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja, lahko države članice upoštevajo stroškovno učinkovitost, pri katerih bodo upoštevane strukturne ovire, ki nastanejo zaradi visokega deleža zemeljskega plina ali hlajenja ali zaradi razpršene strukture poselitve z nizko gostoto prebivalstva.
Kadar bi ti ukrepi povzročili nižjo stopnjo povprečnega letnega povečanja kot tisto iz odstavka 1 tega člena, države članice to objavijo, na primer v svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih poročilih o napredku v skladu s členom 20 Uredbe (EU) 2018/1999, ter Komisiji predložijo utemeljitev, vključno z izbiro ukrepov iz drugega pododstavka tega odstavka.
Države članice lahko izvedejo povprečno letno povečanje iz odstavka 1 med drugim z eno ali več od naslednjih možnosti:
fizično vključitvijo energije iz obnovljivih virov ali odvečne toplote in odvečnega hladu v energijo in energetska goriva za ogrevanje in hlajenje;
neposrednimi blažilnimi ukrepi, kot je namestitev visokoučinkovitih sistemov ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov v stavbah ali uporaba energije iz obnovljivih virov ali odvečne toplote in odvečnega hladu za postopke industrijskega ogrevanja in hlajenja;
posrednimi blažilnimi ukrepi na podlagi certifikatov, s katerimi se lahko trguje in ki s podporo posrednim blažilnim ukrepom dokazujejo skladnost z obveznostjo iz odstavka 1, ki jih izvaja drug gospodarski subjekt, kot je neodvisni inštalater tehnologije za energijo iz obnovljivih virov ali podjetje za energetske storitve, ki izvaja inštalacijske storitve na področju energije iz obnovljivih virov;
drugimi ukrepi politike z enakovrednim učinkom, da se doseže povprečno letno povečanje, določeno v odstavku 1, vključno z davčnimi ukrepi ali drugimi finančnimi spodbudami.
Države članice si pri sprejemanju in izvajanju ukrepov iz prvega pododstavka prizadevajo, da bi bili ukrepi dostopni za vse porabnike, zlasti tiste v gospodinjstvih z nizkimi dohodki ali v ranljivih gospodinjstvih, ki sicer ne bi imeli ustreznega začetnega kapitala, da bi jih lahko koristili.
Kadar so subjekti imenovani v skladu z odstavkom 3, države članice zagotovijo merljivost in preverljivost prispevka teh imenovanih subjektov ter da imenovani subjekti letno poročajo o:
skupni količini energije, dobavljene za ogrevanje in hlajenje;
skupni količini energije iz obnovljivih virov, dobavljene za ogrevanje in hlajenje;
količini odvečne toplote in odvečnega hladu, dobavljenega za ogrevanje in hlajenje;
deležu energije iz obnovljivih virov in odvečne toplote in odvečnega hladu v skupni količini energije, dobavljene za ogrevanje in hlajenje, in
vrsti obnovljivega vira energije.
Člen 24
Daljinsko ogrevanje in hlajenje
Kadar je odpoved pogodbe povezana s fizičnim odklopom, se lahko za takšno odpoved pogodbe določi pogoj, da se plača nadomestilo za stroške, ki jih neposredno povzroči takšen fizični odklop, in za neamortizirani del sredstev, potrebnih za zagotavljanje toplote in hladu temu odjemalcu.
Države članice določijo potrebne ukrepe za zagotovitev, da sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja prispevajo k povečanju iz člena 23(1) te direktive z uresničitvijo vsaj ene od naslednjih dveh možnosti:
Prizadevanje za povečanje deleža energije iz obnovljivih virov ter odvečne toplote in odvečnega hladu pri daljinskem ogrevanju in hlajenju za vsaj eno odstotno točko kot letno povprečje, izračunano za obdobje 2021 do 2025 in za obdobje 2026 do 2030, z začetkom pri deležu energije iz obnovljivih virov ter odvečne toplote in odvečnega hladu pri daljinskem ogrevanju in hlajenju leta 2020, izraženo kot delež končne porabe energije pri daljinskem ogrevanju in hlajenju, z izvajanjem ukrepov, ki naj bi po pričakovanjih sprožili to povprečno letno povečanje v letih z običajnimi podnebnimi pogoji.
Države članice, katerih delež energije iz obnovljivih virov ter odvečne toplote in odvečnega hladu pri daljinskem ogrevanju in hlajenju presega 60 %, lahko štejejo, da s takšnim deležem izpolnjujejo povprečno letno povečanje iz prvega pododstavka te točke.
Države članice v svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih v skladu s Prilogo I k Uredbi (EU) 2018/1999 določijo potrebne ukrepe za uresničitev povprečnega letnega povečanja iz prvega pododstavka te točke;
Zagotavljanje, da se za operaterje sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja določi obveznost, da priključijo dobavitelje energije iz obnovljivih virov ter odvečne toplote in odvečnega hladu ali da takšno priključitev ponudijo ter kupijo toploto ali hlad iz obnovljivih virov ter odvečne toplote in odvečnega hladu od dobaviteljev, ki so tretje strani, na podlagi nediskriminatornih meril, ki jih določi pristojni organ zadevne države članice, kadar morajo storiti eno ali več od naslednjega:
izpolniti povpraševanje novih odjemalcev;
nadomestiti obstoječe zmogljivosti za proizvodnjo toplote ali hladu ter
razširiti obstoječe zmogljivosti za proizvodnjo toplote ali hladu.
Kadar država članica uporabi možnost iz točke (b) odstavka 4, lahko operater sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja dobavitelju, ki je tretja stran, zavrne priključitev in nakup toplote ali hladu od njih, če:
sistem zaradi drugih dobaviteljev odvečne toplote in odvečnega hladu, toplote ali hladu iz obnovljivih virov ali toplote ali hladu iz soproizvodnje z visokim izkoristkom nima zadostne zmogljivosti;
toplota ali hlad, ki ga dobavi dobavitelj, ki je tretja stran, ne izpolnjuje tehničnih parametrov, potrebnih za priključitev sistema daljinskega ogrevanja in hlajenja ter zagotovitev njegovega zanesljivega in varnega delovanja, ali
lahko operater dokaže, da bi zagotavljanje dostopa povzročilo čezmerno povišanje stroškov toplote ali hladu za končne odjemalce v primerjavi s stroški za uporabo glavnega lokalnega vira oskrbe s toploto ali hladom, s katerim je obnovljivi vir ali odvečna toplota in odvečni hlad v konkurenčnem odnosu.
Države članice zagotovijo, da v primeru, ko operater sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja zavrne priključitev dobavitelja ogrevanja ali hlajenja v skladu s prvim pododstavkom, ta operater pristojnemu organu v skladu z odstavkom 9 predloži informacije o razlogih za zavrnitev ter pogojih in ukrepih, ki bi jih bilo treba sprejeti v sistemu, da bi omogočili priključitev.
Kadar država članica uporabi možnost iz točke (b) odstavka 4, lahko iz uporabe navedene točke izvzame operaterje naslednjih sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja:
učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje;
učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje, ki izkorišča soproizvodnjo z visokim izkoristkom;
daljinsko ogrevanje in hlajenje, ki je na podlagi načrta, ki ga odobri pristojni organ, učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje do 31. decembra 2025;
daljinsko ogrevanje in hlajenje s skupno nazivno vhodno toplotno močjo, manjšo od 20 MW.
Državi članici ni treba uporabiti odstavkov 2 do 9 tega člena, če:
je njen delež daljinskega ogrevanja in hlajenja 24. decembra 2018 manjši ali enak 2 % skupne porabe energije pri ogrevanju in hlajenju;
je njen delež daljinskega ogrevanja in hlajenja povečan nad 2 % z razvijanjem novih učinkovitih sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja, na podlagi njenih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu s Prilogo I k Uredbi (EU) 2018/1999 ali ocene iz člena 15(7) te direktive ali
njen delež sistemov iz odstavka 6 tega člena predstavlja več kot 90 % celotne prodaje njenega daljinskega ogrevanja in hlajenja.
Člen 25
Vključevanje energije iz obnovljivih virov v prometnem sektorju
Države članice lahko pri določitvi obveznosti za dobavitelje goriva izvzamejo različne dobavitelje goriva in različne nosilce energije ali med njimi razlikujejo, pri čemer zagotovijo, da se upoštevajo različne stopnje razvitosti in strošek različnih tehnologij.
Za izračun minimalnega deleža iz prvega pododstavka države članice:
upoštevajo tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, kadar se uporabljajo kot vmesni proizvod pri proizvodnji konvencionalnih goriv, in
lahko upoštevajo reciklirana ogljična goriva.
V okviru minimalnega deleža iz prvega pododstavka prispevek naprednih pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v delu A Priloge IX kot deleža končne porabe energije v prometnem sektorju, leta 2022 znaša vsaj 0,2 %, leta 2025 vsaj 1 % in leta 2030 vsaj 3,5 %.
Države članice lahko dobavitelje goriva, ki dobavljajo gorivo v obliki električne energije ali tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, v zvezi s temi gorivi izvzamejo iz izpolnjevanja obveznosti minimalnega deleža naprednih pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v delu A Prilogi IX.
Pri določanju obveznosti iz prvega in četrtega pododstavka za zagotovitev doseganja v njiju določenega deleža, lahko države članice to med drugim storijo z ukrepi, ki so usmerjeni v obseg, energijsko vsebnost ali emisije toplogrednih plinov, če se dokaže, da sta dosežena minimalna deleža iz prvega in četrtega pododstavka.
Komisija do 1. januarja 2021 sprejme delegirani akt v skladu s členom 35 za dopolnitev te direktive z vzpostavitvijo ustreznih minimalnih pragov za prihranke emisij toplogrednih plinov za reciklirana ogljična goriva na podlagi ocene življenjskega cikla, pri kateri se upoštevajo posebne značilnosti vsakega goriva.
Člen 26
Posebna pravila za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo
Kadar je ta delež v državi članici nižji od 1 %, se lahko poveča na največ 2 % končne porabe energije v sektorjih cestnega in železniškega prometa.
Države članice lahko določijo nižjo omejitev in za namene člena 29(1) lahko razlikujejo med različnimi vrstami pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, pri čemer upoštevajo najboljše razpoložljive informacije o vplivu posredne spremembe rabe zemljišč. Države članice lahko na primer določijo nižjo omejitev za delež pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, proizvedenih iz oljnic.
Če je delež pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, porabljenih v prometu, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, v državi članici omejen na delež, nižji od 7 %, ali se država članica odloči, da bo delež dodatno omejila, lahko ta država članica minimalni delež iz prvega pododstavka člena 25(1) ustrezno zmanjša za največ 7 odstotnih točk.
Od 31. decembra 2023 se ta zgornja meja postopno znižuje in najpozneje do 31. decembra 2030 doseže 0 %.
Komisija do 1. februarja 2019 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o stanju svetovne širitve proizvodnje zadevnih poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo.
Komisija do 1. februarja 2019 sprejme delegirani akt v skladu s členom 35 za dopolnitev te direktive z določitvijo meril za certificiranje pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč ter določitvijo surovin z visokim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč, v zvezi s katerimi se ugotavlja znatna širitev proizvodnega območja na zemljišča z visoko zalogo ogljika. Poročilo in spremni delegirani akt temeljita na najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkih.
Komisija do 1. septembra 2023 na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkov pregleda merila, določena v delegiranem aktu iz četrtega pododstavka, in sprejme delegirane akte v skladu s členom 35 za spremembo teh meril in po potrebi vključitev začrtanega poteka za postopno zmanjšanje prispevka k cilju Unije iz člena 3(1) in k minimalnemu deležu iz prvega pododstavka člena 25(1), ki ga zagotavljajo pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, pri katerih obstaja visoko tveganje za posredno spremembo rabe zemljišč in ki so proizvedena iz surovin, v zvezi s katerimi se ugotavlja znatna širitev proizvodnje na zemljišča z visoko zalogo ogljika.
Člen 27
Pravila za izračun glede minimalnih deležev energije iz obnovljivih virov v prometnem sektorju
Za izračun minimalnih deležev iz prvega in četrtega pododstavka odstavka člena 25(1) se uporabljajo naslednje določbe:
pri izračunu imenovalca, namreč energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v cestnem in železniškem prometu, ki se dobavljajo na trg za porabo ali uporabo, se upoštevajo motorni bencin, dizelsko gorivo, zemeljski plin, pogonska biogoriva, bioplin, obnovljiva tekoča in plinasta goriva nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, reciklirana ogljična goriva in električna energija, ki se dobavlja za sektorja cestnega in železniškega prometa;
pri izračunu števca, namreč količine energije iz obnovljivih virov, porabljene v prometnem sektorju za namene prvega pododstavka člena 25(1), se upošteva energijska vsebnost vseh vrst energije iz obnovljivih virov, ki se dobavlja za vse prometne sektorje, vključno z električno energijo iz obnovljivih virov, ki se dobavlja za sektorja cestnega in železniškega prometa. Države članice lahko upoštevajo tudi reciklirana ogljična goriva.
Pri izračunu števca je delež pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin iz dela B Priloge IX, razen za Ciper in Malto, največ 1,7 % energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, ki se dobavljajo na trg za porabo ali uporabo. Države članice lahko spremenijo to omejitev glede na razpoložljivost surovine, kadar je to upravičeno. Vse spremembe mora odobriti Komisija;
pri izračunu števca in imenovalca se uporabijo vrednosti energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, kot so določene v Prilogi III. Za določitev energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, ki niso vključena v Prilogi III, države članice uporabijo ustrezne standarde ESO za določanje kurilnih vrednosti goriv. Če v ta namen ni bil sprejet noben standard ESO, se uporabijo ustrezni standardi ISO. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 35 za spremembo te direktive, tako da se prilagodi energijska vsebnost goriv, namenjenih uporabi v prometu, iz Priloge III v skladu z znanstvenim in tehničnim napredkom.
Za namene dokazovanja izpolnjevanja obveznosti glede minimalnih deležev iz člena 25(1)
se lahko šteje, da je delež pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v Prilogi IX, dvakratnik njihove energijske vsebnosti;
se šteje, da je delež električne energije iz obnovljivih virov 4-kratnik njene energijske vsebnosti, kadar se dobavlja za cestna vozila ter se lahko šteje, da je 1,5-kratnik njene energijske vsebnosti, kadar se dobavlja za železniški promet;
z izjemo goriv, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, se za prispevek goriv, ki se dobavljajo v letalskem in pomorskem sektorju, šteje, da je 1,2-kratnik njihove energijske vsebnosti.
Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka se pri določitvi deleža električne energije za namene odstavka 1 tega člena, če gre za električno energijo, pridobljeno z neposredno povezavo z obratom, ki proizvaja električno energijo iz obnovljivih virov in jo dobavlja cestnim vozilom, v celoti šteje, da gre za električno energijo iz obnovljivih virov.
Za zagotovitev, da se pričakovano povečanje povpraševanja po električni energiji v prometnem sektorju nad trenutnim osnovnim scenarijem izpolnjuje z dodatno zmogljivostjo za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, Komisija oblikuje okvir o dodatnosti v prometnem sektorju in predstavi različne možnosti, da bi določila osnovne scenarije držav članic in izmerila dodatnost.
Za namene tega odstavka, kadar se električna energija, neposredno ali prek proizvodnje vmesnih proizvodov, uporablja za proizvodnjo tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, se za določitev deleža energije iz obnovljivih virov uporabi povprečni delež električne energije iz obnovljivih virov v državi proizvodnje, kot je bil izračunan dve leti pred zadevnim letom.
Vendar se lahko električna energija, pridobljena z neposredno povezavo z obratom za proizvodnjo električne energije, v celoti šteje kot električna energija iz obnovljivih virov, kadar se uporabi za proizvodnjo tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, če obrat:
začne obratovati hkrati z obratom za proizvodnjo tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, ali pozneje, in
ni priključen na omrežje ali pa je priključen na omrežje, vendar se lahko zagotovi dokaz, da se je zadevna električna energija dobavila brez odvzema električne energije iz omrežja.
Za električno energije, ki je bila vzeta iz omrežja, se lahko šteje, da je v celoti iz obnovljivih virov, če je proizvedena izključno iz obnovljivih virov in so bili zagotovljeni dokazi o obnovljivih lastnostih in morebitnih drugih ustreznih merilih, s čimer se zagotovi, da se obnovljive lastnosti te električne energije navedejo samo enkrat in samo v enem sektorju končne uporabe.
Komisija do 31. decembra 2021 sprejme delegirani akt v skladu s členom 35 za dopolnitev te direktive z vzpostavitvijo metodologije Unije, s katero se določijo podrobna pravila, na podlagi katerih morajo gospodarski subjekti izpolnjevati zahteve iz petega in šestega pododstavka tega odstavka.
Člen 28
Druge določbe o energiji iz obnovljivih virov v prometnem sektorju
Dobavitelji goriva vnesejo informacije, potrebne za preverjanje izpolnjevanja zahtev iz prvega in četrtega pododstavka člena 25(1), v ustrezno podatkovno zbirko.
Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 35 sprejme delegirane akte za spremembo seznama surovin iz delov A in B Priloge IX, tako da se na seznam dodajo, ne pa črtajo, surovine. Surovine, ki se lahko obdelajo le z naprednimi tehnologijami, se dodajo v del A Priloge IX. Surovine, ki se lahko predelajo v pogonska biogoriva ali bioplin za uporabo v prometu z najbolj razvitimi tehnologijami, se dodajo v del B Priloge IX.
Taki delegirani akti temeljijo na analizi potenciala surovine za proizvodnjo pogonskih biogoriv ali bioplina za uporabo v prometu, pri čemer upoštevajo vse od naslednjega:
načela krožnega gospodarstva in hierarhije ravnanja z odpadki, določena v Direktivi 2008/98/ES;
trajnostna merila Unije iz člena 29(2) do (7);
potrebo po preprečevanju znatnih izkrivljanj na trgih za (stranske) proizvode, odpadke ali ostanke;
potencial za doseganje znatnih prihrankov emisij toplogrednih plinov v primerjavi s fosilnimi gorivi na podlagi ocene življenjskega cikla emisij;
potrebo po preprečevanju negativnih posledic za okolje in biotsko raznovrstnost;
potrebo po preprečevanju ustvarjanja dodatnega povpraševanja po zemljiščih.
Komisija po potrebi predloži predlog za spremembo obveznosti glede naprednih pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenega iz surovin s seznama iz dela A Priloge IX, ki je določena v četrtem pododstavku člena 25(1).
Člen 29
Trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva
Energija iz pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv se za namene iz točk (a), (b) in (c) tega pododstavka upošteva samo, če izpolnjuje trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov, določena v odstavkih 2 do 7 in 10:
prispevanje k doseganju cilja Unije iz člena 3(1) in deležev energije iz obnovljivih virov držav članic;
ocenjevanje izpolnjevanja obveznosti glede energije iz obnovljivih virov, vključno z obveznostjo iz člena 25;
upravičenost do finančne podpore za porabo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv.
Vendar morajo pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, pridobljena iz odpadkov in ostankov, razen ostankov iz kmetijstva, akvakulture, ribištva in gozdarstva, da bi se upoštevala za namene iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka, izpolnjevati le merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz odstavka 10. Ta pododstavek se uporablja tudi za odpadke in ostanke, ki so pred nadaljnjo predelavo v pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva najprej predelana v proizvod.
Za električno energijo ter energijo za ogrevanje in hlajenje, ki je proizvedena iz trdnih komunalnih odpadkov, ne veljajo merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz odstavka 10.
Biomasna goriva morajo izpolnjevati trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz odstavkov 2 do 7 in 10, če se uporabljajo v obratih za proizvodnjo električne energije, energije za ogrevanje in hlajenje ali goriv s skupno nazivno vhodno toplotno močjo 20 MW ali več v primeru trdnih biomasnih goriv in s skupno nazivno vhodno toplotno močjo 2 MW ali več v primeru plinastih biomasnih goriv. Države članice lahko trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov uporabljajo tudi za obrate z manjšo skupno nazivno vhodno toplotno močjo.
Trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz odstavkov 2 do 7 in 10 se uporabljajo ne glede na geografski izvor biomase.
Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, pridobljena iz kmetijske biomase, ki se upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka odstavka 1, se ne proizvedejo iz surovin, pridobljenih na zemljišču velikega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti, tj. zemljišču, ki je imelo januarja 2008 ali po tem mesecu enega od naslednjih statusov, ne glede na to, ali ima zemljišče še vedno ta status:
pragozd in druga gozdna zemljišča, tj. gozd in druga gozdna zemljišča z avtohtonimi vrstami, kjer ni jasno vidnih znakov človekovega delovanja in znatnih posegov v ekološke procese;
gozd in druga gozdna zemljišča z veliko biotsko raznovrstnostjo in velikim številom vrst, ki niso degradirana ali pri katerih je ustrezni pristojni organ ugotovil veliko biotsko raznovrstnost, razen če so na voljo dokazi, da proizvodnja navedene surovine ni posegala v navedene naravovarstvene namene;
območja, ki:
so z zakonom določena kot naravovarstvena območja ali jih kot taka določi ustrezni pristojni organ, ali ki
so namenjena zaščiti redkih, ranljivih ali ogroženih ekosistemov ali vrst, priznanih z mednarodnimi sporazumi ali vključenih na sezname medvladnih organizacij ali Mednarodne zveze za ohranjanje narave, če so priznani v skladu s prvim pododstavkom člena 30(4),
razen če so na voljo dokazi, da proizvodnja navedene surovine ni posegala v navedene naravovarstvene namene;
travinje z veliko biotsko raznovrstnostjo, ki zajema več kot en hektar in je:
naravno, tj. ki bi ostalo travinje brez človekovega posega in ki ohranja naravno sestavo vrst ter ekološke značilnosti in procese, ali
nenaravno, tj. travinje, ki brez človekovega posega ne bi bilo več travinje in ki ima veliko število vrst in ni degradirano ter pri katerem je ustrezni pristojni organ ugotovil veliko biotsko raznovrstnost, razen če je dokazano, da je pridelovanje surovin nujno za ohranitev statusa travinja z veliko biotsko raznovrstnostjo.
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi nadalje določi merila za opredelitev travinj, ki jih zajema točka (d) prvega pododstavka tega odstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(3).
Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, pridobljena iz kmetijske biomase, ki se upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka odstavka 1, se ne proizvedejo iz surovin, pridobljenih na zemljišču z visoko zalogo ogljika, tj. zemljišču, ki je imelo januarja 2008 ali pred tem enega od naslednjih statusov in tega statusa nima več:
mokrišče, tj. zemljišče, ki je stalno ali večji del leta pokrito ali nasičeno z vodo;
nepretrgano gozdnato območje, tj. zemljišče, ki zajema več kot en hektar, poraslo z drevesi, višjimi od petih metrov, katerih krošnje pokrivajo več kot 30 % površine, ali drevesi, ki lahko navedene mejne vrednosti dosežejo in situ;
zemljišče, ki zajema več kot en hektar, poraslo z drevesi, višjimi od petih metrov, katerih krošnje pokrivajo med 10 % in 30 % površine, ali drevesi, ki lahko navedene mejne vrednosti dosežejo in situ, razen če so podani zanesljivi dokazi, da so zaloge ogljika na tem območju pred spremembo namembnosti in po njej takšne, da bi bili ob uporabi metodologije iz dela C Priloge V izpolnjeni pogoji iz odstavka 10 tega člena.
Ta odstavek se ne uporablja, če je imelo zemljišče ob času, ko je bila surovina pridobljena, enak status, kot ga je imelo januarja 2008.
Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva iz gozdne biomase, ki se upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka odstavka 1, izpolnjujejo naslednja merila, da se čim bolj zmanjša tveganje uporabe gozdne biomase, pridobljene iz netrajnostne proizvodnje:
v državi, v kateri je bila pridobljena gozdna biomasa, veljajo nacionalni ali podnacionalni zakoni, ki se uporabljajo na območju sečnje, ter sistemi spremljanja in izvrševanja za zagotovitev, da:
so dejavnosti sečnje zakonite;
na pospravljenih površinah poteka obnovitev gozda;
so območja, ki so z mednarodnim ali nacionalnim pravom določena kot naravovarstvena območja ali jih kot taka določi ustrezni pristojni organ, vključno z mokrišči in šotišči, zaščitena;
se sečnja izvaja ob upoštevanju ohranjanja kakovosti tal in biotske raznovrstnosti, da bi se čim bolj zmanjšali negativni vplivi, ter
se s sečnjo ohranja ali izboljšuje dolgoročna proizvodna zmogljivost gozda;
kadar dokazi iz točke (a) tega odstavka niso na voljo, se pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva iz gozdne biomase upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka odstavka 1, če so na ravni gozdarskega območja izvora vzpostavljeni sistemi upravljanja za zagotovitev, da:
so dejavnosti sečnje zakonite;
na pospravljenih površinah poteka obnovitev gozda;
so območja, ki so z mednarodnim ali nacionalnim pravom določena kot naravovarstvena območja ali jih kot taka določi ustrezni pristojni organ, vključno z mokrišči in šotišči, zaščitena, razen če so na voljo dokazi, da pridelovanje te surovine ni posegalo v navedene naravovarstvene namene;
se sečnja izvaja ob upoštevanju ohranjanja kakovosti tal in biotske raznovrstnosti, da bi se čim bolj zmanjšali negativni vplivi, ter
se s sečnjo ohranja ali izboljšuje dolgoročna proizvodna zmogljivost gozda.
Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva iz gozdne biomase, ki se upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka odstavka 1, izpolnjujejo naslednja merila glede rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF):
država izvora gozdne biomase ali organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje izvora gozdne biomase je pogodbenica Pariškega sporazuma in:
je predložila nacionalno določeni prispevek (NDC) k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki zajema emisije in odvzeme zaradi kmetijstva, gozdarstva in rabe zemljišč ter zagotavlja, da se spremembe v zalogah ogljika, povezane s pridobivanjem biomase, upoštevajo pri zavezi države k zmanjšanju ali omejitvi emisij toplogrednih plinov, kot je določeno v NDC, ali
ima v skladu s členom 5 Pariškega sporazuma veljavne nacionalne ali podnacionalne zakone, ki se uporabljajo na območju sečnje, da se ohranijo ali povečajo zaloge in ponori ogljika, ter zagotovi dokaze, da sporočene emisije iz sektorja LULUCF ne presegajo odvzemov;
kadar dokazi iz točke (a) tega odstavka niso na voljo, se pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva iz gozdne biomase upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka odstavka 1, če so na ravni gozdarskih območij izvora vzpostavljeni sistemi upravljanja za zagotovitev ohranitve ali dolgoročnega povečanja ravni zalog in ponorov ogljika v gozdu.
Komisija po potrebi za obdobje po letu 2030 predloži zakonodajni predlog za spremembo meril iz odstavkov 6 in 7.
Prihranki emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, ki se upoštevajo za namene iz odstavka 1, so:
najmanj 50 % pri pogonskih biogorivih, bioplinu, porabljenem v prometnem sektorju, in drugih tekočih biogorivih, proizvedenih v obratih, ki so obratovali 5. oktobra 2015 ali pred tem;
najmanj 60 % pri pogonskih biogorivih, bioplinu, porabljenem v prometnem sektorju, in drugih tekočih biogorivih, proizvedenih v obratih z začetkom obratovanja po vključno 6. oktobru 2015 do 31. decembra 2020;
najmanj 65 % pri pogonskih biogorivih, bioplinu, porabljenem v prometnem sektorju, in drugih tekočih biogorivih, proizvedenih v obratih z začetkom obratovanja po vključno 1. januarju 2021;
najmanj 70 % pri proizvodnji električne energije ter energije za ogrevanje in hlajenje iz biomasnih goriv, ki se uporabljajo v obratih z začetkom obratovanja po vključno 1. januarju 2021 do 31. decembra 2025, ter 80 % pri obratih, ki začnejo obratovati po vključno 1. januarju 2026.
Za obrat se šteje, da obratuje, ko se je začela fizična proizvodnja pogonskih biogoriv, bioplina, porabljenega v prometnem sektorju, in drugih tekočih biogoriv ter fizična proizvodnja ogrevanja in hlajenja ter električne energije iz biomasnih goriv.
Prihranki emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe pogonskih biogoriv, bioplina, porabljenega v prometnem sektorju, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, ki se uporabljajo v obratih za proizvodnjo energije za ogrevanje in hlajenje ter električne energije, se izračunajo v skladu s členom 31(1).
Električna energija iz biomasnih goriv se upošteva za namene iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka odstavka 1 samo, če izpolnjuje eno ali več od naslednjih zahtev:
proizvaja se v obratih s skupno nazivno vhodno toplotno močjo, manjšo od 50 MW;
za obrate s skupno nazivno vhodno toplotno močjo med 50 in 100 MW se proizvaja z uporabo tehnologije soproizvodnje z visokim izkoristkom, ali za obrate, ki so namenjeni samo proizvodnji električne energije in dosegajo raven energetske učinkovitosti, povezano z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami (BAT-AEEL), kot je opredeljeno v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2017/1442 ( 5 );
za obrate s skupno nazivno vhodno toplotno močjo nad 100 MW se proizvaja bodisi z uporabo tehnologije soproizvodnje z visokim izkoristkom, ali za obrate, ki so namenjeni samo proizvodnji električne energije in dosegajo neto električni izkoristek v višini najmanj 36 %;
proizvaja se z zajemanjem in shranjevanjem CO2 iz biomase.
Za namene iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena se obrati, ki so namenjeni samo proizvodnji električne energije, upoštevajo samo, če fosilna goriva niso uporabljena kot glavno gorivo in če ni stroškovno učinkovite možnosti za uporabo tehnologije za soproizvodnjo z visokim izkoristkom glede na oceno, opravljeno v skladu s členom 14 Direktive 2012/27/EU.
Za namene točk (a) in (b) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena se ta odstavek uporablja le za obrate, ki začnejo obratovati ali ki začnejo uporabljati biomasna goriva po 25. decembru 2021. Za namene točke (c) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena ta odstavek ne posega v podporo v okviru programov podpore v skladu s členom 4, odobrenih do 25. decembra 2021.
Države članice lahko za obrate z nižjo nazivno vhodno toplotno močjo določijo strožje zahteve glede energetske učinkovitosti, kot so navedene v prvem pododstavku.
Prvi pododstavek se ne uporablja za električno energijo iz obratov, ki so predmet posebnega obvestila države članice Komisiji na podlagi ustrezno utemeljenega obstoja tveganj za zanesljivost oskrbe z električno energijo. Komisija po preučitvi obvestila sprejme odločitev ob upoštevanju elementov iz obvestila.
Države članice lahko za namene iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena za določeno obdobje odstopajo od meril iz odstavkov 2 do 7 ter 10 in 11 tega člena, tako da sprejmejo drugačna merila za:
obrate, ki se nahajajo v najbolj oddaljeni regiji v skladu s členom 349 PDEU, kolikor takšni obrati proizvajajo električno energijo oziroma energijo za ogrevanje ali hlajenje iz biomasnih goriv, ter
biomasna goriva, ki se uporabljajo v obratih iz točke (a) tega pododstavka, ne glede na kraj izvora te biomase, če so takšna merila objektivno upravičena za to, da bi v tej najbolj oddaljeni regiji zagotovili nemoteno uvajanje meril iz odstavkov 2 do 7 ter 10 in 11 tega člena in s tem spodbudili prehod s fosilnih goriv na trajnostna biomasna goriva.
Drugačna merila iz tega odstavka so predmet posebnega obvestila zadevne države članice Komisiji.
Komisija do 31. decembra 2026 oceni morebiten vpliv takšnih dodatnih meril na notranji trg in po potrebi priloži predlog za zagotavljanje harmonizacije le-teh.
Člen 30
Preverjanje izpolnjevanja trajnostnih meril in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov
Če se pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva ali druga goriva, ki se lahko upoštevajo pri izračunu števca iz točke (b) člena 27(1), upoštevajo za namene iz členov 23 in 25 ter iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka člena 29(1), države članice od gospodarskih subjektov zahtevajo, da dokažejo, da so izpolnjena trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov, določena v členu 29(2) do (7) in (10). Za te namene od gospodarskih subjektov zahtevajo, da uporabijo sistem masne bilance, ki:
omogoča, da se pošiljke surovin ali goriv z različnimi trajnostnimi značilnostmi in značilnostmi glede prihranka emisij toplogrednih plinov lahko mešajo, na primer v zabojniku, predelovalnem ali logističnem obratu, infrastrukturi ali mestu za prenos in distribucijo;
omogoča, da se pošiljke surovin z različno energijsko vsebnostjo lahko mešajo za namene nadaljnje predelave, če je velikost pošiljk prilagojena njihovi energijski vsebnosti;
zahteva, da informacije o trajnostnih značilnostih in značilnostih glede prihranka emisij toplogrednih plinov ter velikosti pošiljk iz točke (a) veljajo tudi za mešanico, ter
določa, da mora biti vsota vseh pošiljk, odstranjenih iz mešanice, opisana, kot da ima enake trajnostne značilnosti, v enakih količinah, kot vsota vseh pošiljk, dodanih mešanici, ter da se mora to ravnotežje pa doseči v ustreznem časovnem obdobju.
S sistemom masne bilance se zagotovi, da se vsaka pošiljka v točki (a), (b) ali (c) prvega pododstavka člena 7(1) za namene izračuna bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov upošteva samo enkrat ter se zagotovijo informacije o tem, ali je bila dodeljena podpora za proizvodnjo te pošiljke, in če je bila, informacije o vrsti programa podpore.
V primeru predelave pošiljke se informacije o značilnostih pošiljke glede trajnostnosti in prihranka emisij toplogrednih plinov prilagodijo in veljajo za produkt v skladu z naslednjimi pravili:
kadar se s predelavo pošiljke surovin ustvari samo en produkt, ki je namenjen za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv, ali biomasnih goriv, tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, ali recikliranih ogljičnih goriv, se velikost pošiljke in pripadajoče vrednosti značilnosti glede trajnostnosti in prihranka emisij toplogrednih plinov prilagodijo z uporabo pretvorbenega faktorja, ki izraža razmerje med maso produkta, namenjenega za tako proizvodnjo, ter maso surovin na začetku postopka;
kadar se s predelavo pošiljke surovin ustvari več produktov, ki so namenjeni za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv, ali biomasnih goriv, tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, ali recikliranih ogljičnih goriv, se uporabita pretvorbeni faktor in masna bilanca za vsak produkt posebej.
Obveznosti iz tega odstavka veljajo, ne glede na to, ali so pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva, biomasna goriva, tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, ali reciklirana ogljična goriva proizvedena v Uniji ali uvožena. Informacije o geografskem izvoru in vrsti uporabljene surovine za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva po dobaviteljih goriva se porabnikom zagotovijo na spletnih mestih operaterjev, dobaviteljev ali zadevnih pristojnih organov ter se letno posodabljajo.
Države članice Komisiji v zbirni obliki predložijo informacije iz prvega pododstavka tega odstavka. Komisija jih v povzeti obliki objavi na platformi za elektronsko poročanje iz člena 28 Uredbe (EU) 2018/1999 in pri tem varuje zaupnost poslovno občutljivih informacij.
Komisija se lahko odloči, da navedeni sistemi vsebujejo točne informacije o ukrepih, sprejetih za zaščito tal, vode in zraka, sanacijo degradiranih zemljišč, izogibanje prekomerni porabi vode na območjih, kjer vode primanjkuje, ter za certificiranje pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč.
Komisija zahteva, da ji vsak prostovoljni sistem, glede katerega sprejme odločitev na podlagi odstavka 4, do 30. aprila vsako leto predloži poročilo, ►C1 ki obravnava vse točke iz Priloge XI k Uredbi (EU) 2018/1999. ◄ Poročilo se nanaša na predhodno koledarsko leto. Obveznost predložitve poročila velja le za prostovoljne sisteme, ki delujejo najmanj 12 mesecev.
Komisija poročila, ki jih pripravijo prostovoljni sistemi, v zbirni obliki ali po potrebi v celoti objavi na platformi za elektronsko poročanje iz člena 28 Uredbe (EU) 2018/1999.
Država članica lahko tak nacionalni sistem priglasi Komisiji. Komisija tak sistem prednostno oceni, da bi olajšala vzajemno dvostransko ali večstransko priznavanje sistemov za preverjanje izpolnjevanja trajnostnih meril in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva ali biomasna goriva ter upoštevanja pragov prihrankov emisij toplogrednih plinov za druga goriva, ki se lahko upoštevajo pri izračunu števca iz točke (b) člena 27(1). Komisija lahko z izvedbenimi akti odloči, ali tak priglašeni nacionalni sistem izpolnjuje pogoje iz te direktive. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(3).
Kadar je odločitev pozitivna, sistemi, vzpostavljeni v skladu s tem členom, ne zavrnejo medsebojnega priznavanja s sistemom zadevne države članice glede preverjanja izpolnjevanja trajnostnih meril in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov, določenih v členu 29(2) do (7) in (10), ter upoštevanja pragov prihranka toplogrednih plinov, določenih v členu 25(2) in sprejetih v skladu z navedenim členom.
Prostovoljni sistemi iz odstavka 4 redno in vsaj enkrat letno objavijo seznam svojih organov za certificiranje, ki opravljajo neodvisne revizije, pri čemer za vsak tak organ navedejo, kateri subjekt ali nacionalni javni organ ga je priznal in kateri subjekt ali nacionalni javni organ ga spremlja.
V teh izvedbenih aktih Komisija posebno pozornost nameni potrebi po čim večjem zmanjšanju upravnega bremena. V izvedbenih aktih se določi časovni okvir, v katerem morajo prostovoljni sistemi uveljaviti te standarde. Komisija lahko razveljavi odločitve o priznanju prostovoljnih sistemov na podlagi odstavka 4, če ti sistemi ne izvajajo teh standardov v določenem časovnem okviru. Če država članica izrazi pomisleke, da prostovoljni sistem ne deluje v skladu s standardi zanesljivosti, preglednosti in neodvisne revizije, ki so podlaga za odločitve iz odstavka 4, Komisija zadevo razišče in ustrezno ukrepa.
Pristojni organi držav članic nadzorujejo delovanje organov za certificiranje, ki opravljajo neodvisne revizije v okviru prostovoljnega sistema. Organi za certificiranje na zahtevo pristojnih organov predložijo vse ustrezne informacije, potrebne za nadzor dejavnosti, vključno s točnim datumom, časom in krajem revizije. Če država članica odkrije primere neskladnosti, o tem brez odlašanja obvesti prostovoljni sistem.
Komisija v šestih mesecih po prejemu takšne zahteve in v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(3) z izvedbenimi akti odloči, ali sme zadevna država članica:
upoštevati pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva, biomasna goriva in druga goriva, ki se lahko upoštevajo pri izračunu števca iz točke (b) člena 27(1) iz tega vira za namene iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka člena 29(1), ali
lahko z odstopanjem od odstavka 9 tega člena od dobaviteljev vira pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv, biomasnih goriv in drugih goriv, ki se lahko upoštevajo pri izračunu števca iz točke (b) člena 27(1), zahteva, da zagotovijo dodatne dokaze o izpolnjevanju teh trajnostnih meril in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov ter upoštevanju teh pragov prihrankov emisij toplogrednih plinov.
Člen 31
Izračun vpliva pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv na toplogredne pline
Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv za namene člena 29(10) se izračuna na enega od naslednjih načinov:
če je privzeta vrednost za prihranek emisij toplogrednih plinov za proizvodne postopke določena v delu A ali B Priloge V za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva ter delu A Priloge VI za biomasna goriva, pri čemer je vrednost el za ta pogonska biogoriva ali druga tekoča biogoriva, izračunana v skladu s točko 7 dela C Priloge V, ter za ta biomasna goriva, izračunana v skladu s točko 7 dela B Priloge VI, enaka ali manjša od nič, z uporabo navedene privzete vrednosti;
z uporabo dejanske vrednosti, izračunane v skladu z metodologijo, določeno v delu C Priloge V za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva ter delu B Priloge VI za biomasna goriva;
z uporabo vrednosti, izračunane kot vsota elementov formul iz točke 1 dela C Priloge V, pri čemer se lahko za nekatere elemente uporabijo razčlenjene privzete vrednosti iz dela D ali E Priloge V, in dejanskih vrednosti, izračunanih v skladu z metodologijo, določeno v delu C Priloge V, za vse druge elemente, ali
z uporabo vrednosti, izračunane kot vsota elementov formul iz točke 1 dela B Priloge VI, pri čemer se lahko za nekatere elemente uporabijo razčlenjene privzete vrednosti iz dela C Priloge VI, in dejanskih vrednosti, izračunanih v skladu z metodologijo, določeno v delu B Priloge VI, za vse druge elemente.
Ti podatki se na podlagi teh odločitev lahko uporabljajo namesto razčlenjenih privzetih vrednosti za pridelavo, določenih v delu D ali E Priloge V za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva ter v delu C Priloge VI za biomasna goriva.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 35, da, kadar je primerno, spremeni prilogi V in VI, tako da doda ali revidira privzete vrednosti ali spremeni metodologijo.
V primeru kakršne koli prilagoditve ali dodajanja privzetih vrednosti na seznamu v prilogah V in VI:
kadar je prispevek dejavnika k skupnim emisijam majhen, obstajajo omejene spremembe ali so stroški ali težavnost določitve dejanskih vrednosti visoki, so privzete vrednosti tipične vrednosti običajnih proizvodnih procesov;
v vseh drugih primerih so privzete vrednosti konzervativne v primerjavi z običajnimi proizvodnimi procesi.
Člen 32
Izvedbeni akti
Izvedbeni akti iz drugega pododstavka člena 29(3), člena 29(8), prvega pododstavka člena 30(5), drugega pododstavka člena 30(6), prvega pododstavka člena 30(8), prvega pododstavka člena 31(4) in člena 31(6) te direktive v celoti upoštevajo določbe v zvezi z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov v skladu s členom 7a Direktive 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ).
Člen 33
Spremljanje s strani Komisije
Ta predlog upošteva izkušnje izvajanja te direktive, vključno s trajnostnimi merili in merili za prihranek emisij toplogrednih plinov, ter tehnološki razvoj na področju energije iz obnovljivih virov.
Člen 34
Postopek v odboru
Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.
Člen 35
Izvajanje prenosa pooblastila
Člen 36
Prenos
Države članice se v sprejetih navedenih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se v obstoječih zakonih in drugih predpisih sklicevanja na direktivo, razveljavljeno s to direktivo, štejejo kot sklicevanja na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.
Člen 37
Razveljavitev
Direktiva 2009/28/ES, kot je bila spremenjena z direktivami, navedenimi v delu A Priloge X, se razveljavi z učinkom od 1. julija 2021, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno pravo, ki so navedeni v delu B Priloge X, in brez poseganja v obveznosti držav članic za leto 2020 iz člena 3(1) in dela A Priloge I k Direktivi 2009/28/ES.
Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge XI.
Člen 38
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 39
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
NACIONALNI SPLOŠNI CILJI ZA DELEŽ ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV V BRUTO KONČNI PORABI ENERGIJE V LETU 2020 ( 8 )
A. Nacionalni splošni cilji
|
Delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije za leto 2005 (S2005) |
Cilj za delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije za leto 2020 (S2020) |
Belgija |
2,2 % |
13 % |
Bolgarija |
9,4 % |
16 % |
Češka |
6,1 % |
13 % |
Danska |
17,0 % |
30 % |
Nemčija |
5,8 % |
18 % |
Estonija |
18,0 % |
25 % |
Irska |
3,1 % |
16 % |
Grčija |
6,9 % |
18 % |
Španija |
8,7 % |
20 % |
Francija |
10,3 % |
23 % |
Hrvaška |
12,6 % |
20 % |
Italija |
5,2 % |
17 % |
Ciper |
2,9 % |
13 % |
Latvija |
32,6 % |
40 % |
Litva |
15,0 % |
23 % |
Luksemburg |
0,9 % |
11 % |
Madžarska |
4,3 % |
13 % |
Malta |
0,0 % |
10 % |
Nizozemska |
2,4 % |
14 % |
Avstrija |
23,3 % |
34 % |
Poljska |
7,2 % |
15 % |
Portugalska |
20,5 % |
31 % |
Romunija |
17,8 % |
24 % |
Slovenija |
16,0 % |
25 % |
Slovaška |
6,7 % |
14 % |
Finska |
28,5 % |
38 % |
Švedska |
39,8 % |
49 % |
Združeno kraljestvo |
1,3 % |
15 % |
PRILOGA II
NORMALIZACIJSKO PRAVILO ZA UPOŠTEVANJE ELEKTRIČNE ENERGIJE, PRIDOBLJENE IZ VODNE ENERGIJE IN VETRNE ENERGIJE
Pri upoštevanju električne energije, ki se v posamezni državi članici pridobi iz vodne energije, se uporabi naslednje pravilo:
►C1 ◄ , pri čemer je:
N |
= |
referenčno leto; |
QN(norm) |
= |
normalizirana električna energija, pridobljena v vseh hidroelektrarnah države članice v letu N, za namene upoštevanja; |
Qi |
= |
količina električne energije, dejansko pridobljena v letu i v vseh hidroelektrarnah države članice, merjena v GWh, pri čemer ni vključena proizvodnja električne energije z akumulacijskimi prečrpovalnimi napravami, ki uporabljajo vodo, ki je bila najprej prečrpana navzgor; |
Ci |
= |
inštalirana skupna zmogljivost, brez črpalnih hidroelektrarn, vseh elektrarn države članice na koncu leta i, merjena v MW. |
Pri upoštevanju električne energije, ki se v posamezni državi članici pridobi iz kopenske vetrne energije, se uporabi naslednje pravilo:
►C1 ◄ , pri čemer je:
N |
= |
referenčno leto; |
QN(norm) |
= |
normalizirana električna energija, pridobljena v vseh kopenskih vetrnih elektrarnah države članice v letu N, za namene upoštevanja; |
Qi |
= |
količina električne energije, dejansko pridobljena v letu i v vseh kopenskih vetrnih elektrarnah države članice, merjena v GWh; |
Cj |
= |
inštalirana skupna zmogljivost vseh kopenskih vetrnih elektrarn države članice na koncu leta j, merjena v MW; |
n |
= |
4 ali število let pred letom N, za katera so na voljo podatki o zmogljivosti in proizvodnji za zadevno državo članico, glede na to, kar je nižje. |
Za namene upoštevanja električne energije, ki se v posamezni državi članici pridobi iz morske vetrne energije, se uporabi naslednje pravilo:
►C1 ◄ , pri čemer je:
N |
= |
referenčno leto; |
QN(norm) |
= |
normalizirana električna energija, pridobljena v vseh morskih vetrnih elektrarnah države članice v letu N, za namene upoštevanja; |
Qi |
= |
količina električne energije, dejansko pridobljena v letu i v vseh morskih vetrnih elektrarnah države članice, merjena v GWh; |
Cj |
= |
inštalirana skupna zmogljivost vseh morskih vetrnih elektrarn države članice na koncu leta j, merjena v MW; |
n |
= |
4 ali število let pred letom N, za katera so na voljo podatki o zmogljivosti in proizvodnji za zadevno državo članico, glede na to, kar je nižje. |
PRILOGA III
ENERGIJSKA VSEBNOST GORIV
Gorivo |
Energijska vsebnost v utežnih odstotkih (kurilnost, MJ/kg) |
Energijska vsebnost v prostorninskih odstotkih (kurilnost, MJ/l) |
GORIVA IZ BIOMASE IN/ALI POSTOPKOV PREDELAVE BIOMASE |
||
Biopropan |
46 |
24 |
Čisto rastlinsko olje (olje, proizvedeno iz oljnic s stiskanjem, ekstrakcijo ali primerljivimi postopki, surovo ali rafinirano, toda kemično nespremenjeno) |
37 |
34 |
Biodizel – metilni ester maščobne kisline (metilni ester, proizveden iz olja iz biomase) |
37 |
33 |
Biodizel – etilni ester maščobne kisline (etilni ester, proizveden iz olja iz biomase) |
38 |
34 |
Bioplin, ki ga je mogoče prečistiti do kakovosti zemeljskega plina |
50 |
— |
Z vodikom termokemično obdelano olje, ki izvira iz biomase, za uporabo kot nadomestilo za dizelsko gorivo |
44 |
34 |
Z vodikom termokemično obdelano olje, ki izvira iz biomase, za uporabo kot nadomestilo za bencin |
45 |
30 |
Z vodikom termokemično obdelano olje, ki izvira iz biomase, za uporabo kot nadomestilo za gorivo za reakcijske motorje |
44 |
34 |
Z vodikom termokemično obdelano olje, ki izvira iz biomase, za uporabo kot nadomestilo za utekočinjeni naftni plin |
46 |
24 |
Sopredelano olje (obdelano v rafineriji hkrati s fosilnim gorivom), ki izvira iz biomase ali pirolizirane biomase, za uporabo kot nadomestilo za dizelsko gorivo |
43 |
36 |
Sopredelano olje (obdelano v rafineriji hkrati s fosilnim gorivom), ki izvira iz biomase ali pirolizirane biomase, za uporabo kot nadomestilo za bencin |
44 |
32 |
Sopredelano olje (obdelano v rafineriji hkrati s fosilnim gorivom), ki izvira iz biomase ali pirolizirane biomase, za uporabo kot nadomestilo za gorivo za reakcijske motorje |
43 |
33 |
Sopredelano olje (obdelano v rafineriji hkrati s fosilnim gorivom), ki izvira iz biomase ali pirolizirane biomase, za uporabo kot nadomestilo za gorivo za utekočinjeni naftni plin |
46 |
23 |
GORIVA IZ OBNOVLJIVIH VIROV, KI JIH JE MOGOČE PROIZVESTI IZ RAZLIČNIH OBNOVLJIVIH VIROV, VKLJUČNO Z BIOMASO |
||
Metanol iz obnovljivih virov |
20 |
16 |
Etanol iz obnovljivih virov |
27 |
21 |
Propanol iz obnovljivih virov |
31 |
25 |
Butanol iz obnovljivih virov |
33 |
27 |
Fischer-Tropschev dizel (sintetični ogljikovodik ali mešanica sintetičnih ogljikovodikov za uporabo kot nadomestilo za dizelsko gorivo) |
44 |
34 |
Fischer-Tropschev bencin (sintetični ogljikovodik ali mešanica sintetičnih ogljikovodikov, proizvedena iz biomase, za uporabo kot nadomestilo za bencin) |
44 |
33 |
Fischer-Tropschevo gorivo za reakcijske motorje (sintetični ogljikovodik ali mešanica sintetičnih ogljikovodikov, proizvedena iz biomase, za uporabo kot nadomestilo za gorivo za reakcijske motorje) |
44 |
33 |
Fischer-Tropschev utekočinjen naftni plin (sintetični ogljikovodik ali mešanica sintetičnih ogljikovodikov za uporabo kot nadomestilo za utekočinjen naftni plin) |
46 |
24 |
DME (dimetileter) |
28 |
19 |
Vodik iz obnovljivih virov energije |
120 |
— |
ETBE (etil-terciarni-butileter, pridobljen na osnovi etanola) |
36 (od tega 37 % iz obnovljivih virov) |
27 (od tega 37 % iz obnovljivih virov) |
MTBE (metil-terciarni-butileter, pridobljen na osnovi metanola) |
35 (od tega 22 % iz obnovljivih virov) |
26 (od tega 22 % iz obnovljivih virov) |
TAEE (terciarni-amil-etileter, pridobljen na osnovi etanola) |
38 (od tega 29 % iz obnovljivih virov) |
29 (od tega 29 % iz obnovljivih virov) |
TAME (terciarni-amil-metileter, pridobljen na osnovi metanola) |
36 (od tega 18 % iz obnovljivih virov) |
28 (od tega 18 % iz obnovljivih virov) |
THxEE (terciarni-heksil-etileter, pridobljen na osnovi etanola) |
38 (od tega 25 % iz obnovljivih virov) |
30 (od tega 25 % iz obnovljivih virov) |
THxME (terciarni-heksil-metileter, pridobljen na osnovi metanola) |
38 (od tega 14 % iz obnovljivih virov) |
30 (od tega 14 % iz obnovljivih virov) |
FOSILNA GORIVA |
||
Bencin |
43 |
32 |
Dizelsko gorivo |
43 |
36 |
PRILOGA IV
CERTIFICIRANJE INŠTALATERJEV
Sistemi certificiranja ali enakovredni sistemi kvalifikacij iz člena 18(3) temeljijo na naslednjih merilih:
Certifikacijski ali kvalifikacijski postopek je pregleden in ga države članice ali upravni organ, ki ga te imenujejo, jasno opredeli.
Certificiranje inštalaterjev naprav na biomaso, toplotnih črpalk, plitvih geotermalnih sistemov ter solarnih fotovoltaičnih in solarnih termalnih naprav poteka po akreditiranem programu usposabljanja ali ga izvaja akreditirani izvajalec usposabljanja.
Akreditiranje programa usposabljanja ali izvajalca usposabljanja izvajajo države članice ali upravni organ, ki ga te imenujejo. Akreditacijski organ zagotovi, da ima program usposabljanja, ki ga nudi izvajalec usposabljanja, kontinuiteto in da velja na regionalni ali nacionalni ravni. Izvajalec usposabljanja mora imeti ustrezne tehnične zmogljivosti za izvajanje praktičnega usposabljanja, vključno z nekatero laboratorijsko opremo ali ustreznimi zmogljivostmi za izvajanje praktičnega usposabljanja. Izvajalec usposabljanja poleg osnovnega usposabljanja nudi tudi krajše obnovitvene tematske tečaje, tudi o novih tehnologijah, da je omogočeno vseživljenjsko učenje v obratih. Izvajalci usposabljanja so lahko proizvajalci naprav ali sistemov, inštituti ali združenja.
Usposabljanje, na podlagi katerega je inštalaterju podeljen certifikat ali kvalifikacija, vključuje teoretični in praktični del. Po končanem usposabljanju mora imeti inštalater spretnosti in znanja, ki so potrebna za vgradnjo ustreznih naprav in sistemov, da se izpolnijo potrebe odjemalca glede zmogljivosti in zanesljivosti ter kakovosti izvedbe in se upoštevajo vsi veljavni predpisi in standardi, vključno z energijskimi nalepkami in znaki za okolje.
Tečaj usposabljanja se konča z izpitom, ki je podlaga za izdajo certifikata ali kvalifikacije. Izpit vključuje praktično oceno uspešnosti pri vgradnji kotlov ali peči na biomaso, toplotnih črpalk, plitvih geotermalnih sistemov, solarnih fotovoltaičnih ali solarnih termalnih naprav.
Sistemi certificiranja ali enakovredni sistemi kvalifikacij iz člena 18(3) ustrezno upoštevajo naslednje smernice:
Akreditirani programi usposabljanja bi morali biti na voljo inštalaterjem z delovnimi izkušnjami, ki so opravili ali opravljajo naslednje vrste usposabljanja:
za inštalaterja kotlov in peči na biomaso: usposabljanje kot vodovodni inštalater, inštalater cevnih instalacij, inštalater ogrevalnih naprav ali tehnik za sanitarno in ogrevalno ali hladilno opremo kot predpogoj;
za inštalaterja toplotnih črpalk: usposabljanje kot vodovodni inštalater ali monter in serviser hladilnih naprav, poleg tega mora imeti osnovno znanje o električnih in vodovodnih instalacijah (rezanje cevi, varjenje cevnih stikov, lepljenje cevnih stikov, cevne izolacije, tesnjenje fazonskih kosov, preskusi puščanja in vgradnja ogrevalnih ali hladilnih sistemov) kot predpogoj;
za inštalaterja solarnih fotovoltaičnih ali solarnih termalnih naprav: usposabljanje kot vodovodni inštalater ali električar, poleg tega mora imeti znanje o vodovodnih in električnih instalacijah ter izvajanju kritin, vključno s poznavanjem varjenja cevnih stikov, lepljenja cevnih stikov, tesnjenja fazonskih kosov in preizkusov puščanja vodovodnih instalacij, znati mora povezovati električne vode ter poznati osnovne materiale kritin, metode izdelave strešnih obrob in zatesnitev kot predpogoj; ali
program poklicnega usposabljanja, na podlagi katerega inštalater pridobi ustrezno znanje, ki ustreza trem letom šolanja v spretnostih in znanjih iz točk (a), (b) ali (c) ter vključuje učenje v razredu in na delovnem mestu.
Teoretični del usposabljanja inštalaterjev peči in kotlov na biomaso bi moral vključevati pregled tržnega položaja biomase in zajemati ekološke vidike, biomasna goriva, logistiko, požarno varnost, ustrezne subvencije, tehnologijo zgorevanja, sisteme vžiga, optimalne hidravlične rešitve, primerjavo stroškov in rentabilnosti ter projektiranje, postavitev in vzdrževanje kotlov in peči na biomaso. Usposabljanje bi moralo prav tako zagotoviti dobro poznavanje vseh evropskih standardov za tehnologijo biomase in biomasna goriva (kot so peleti) ter z biomaso povezanega nacionalnega prava in prava Unije.
Teoretični del usposabljanja inštalaterjev toplotnih črpalk bi moral vključevati pregled tržnega položaja toplotnih črpalk ter zajemati geotermalne vire in temperature talnega vira v različnih regijah, prepoznavanje zemljin in kamnin glede toplotne prevodnosti, predpise o uporabi geotermalnih virov, izvedljivost uporabe toplotnih črpalk v zgradbah in določanje najprimernejšega sistema toplotnih črpalk, poznavanje tehničnih zahtev, varnost, filtriranje zraka, priključevanje na vir energije in zasnovo sistema. Usposabljanje bi moralo prav tako zagotoviti dobro poznavanje vseh evropskih standardov za toplotne črpalke ter ustreznega nacionalnega prava in prava Unije. Inštalater bi moral dokazati naslednje ključne usposobljenosti:
osnovno razumevanje fizikalnih načel in načel delovanja toplotne črpalke, vključno z značilnostmi tokokroga toplotne črpalke: povezavo med nizkimi temperaturami ponora toplote, visokimi temperaturami toplotnega vira in učinkovitostjo (izkoristkom) sistema, določanjem koeficienta učinkovitosti in sezonskega faktorja učinkovitosti (SFU);
razumevanje komponent in njihovega delovanja v tokokrogu toplotne črpalke, vključno s kompresorjem, ekspanzijskim ventilom, uparjalnikom, kondenzatorjem, pritrdili in pomožnimi elementi, mazalnim oljem, hladilom, možnostmi pregrevanja, podhlajenja in hlajenja s toplotnimi črpalkami; in
sposobnost izbrati in določiti velikost komponent v tipičnih situacijah postavitve, vključno z določitvijo tipičnih vrednosti toplotne obremenitve različnih zgradb in za pripravo vroče vode na podlagi porabe energije, določitvijo zmogljivosti toplotne črpalke pri toplotni obremenitvi za pripravo vroče vode, shranjevalni masi zgradbe in neprekinjenem napajanju z električno energijo; določiti komponento hranilnika toplote in njegovo prostornino ter povezavo z drugimi sistemi ogrevanja.
Teoretični del usposabljanja inštalaterja solarnih fotovoltaičnih in solarnih termalnih naprav bi moral vključevati pregled tržnega položaja solarnih proizvodov ter primerjavo stroškov in rentabilnosti ter zajemati ekološke vidike, komponente, značilnosti in dimenzioniranje solarnih sistemov, izbiro natančnih sistemov in dimenzioniranje komponent, določitev toplotnih potreb, požarno varnost, ustrezne subvencije in projektiranje, postavitev in vzdrževanje solarnih fotovoltaičnih in solarnih termalnih naprav. Usposabljanje bi moralo prav tako zagotoviti dobro poznavanje vseh evropskih standardov za tehnologijo in certificiranje (kot je Solar Keymark) ter s tem povezane nacionalne zakonodaje in zakonodaje Unije. Inštalater bi moral dokazati naslednje ključne usposobljenosti:
sposobnost za varno delo s potrebnimi orodji in opremo ob upoštevanju varnostnih predpisov in standardov ter prepoznavanje vodovodnih, električnih in drugih nevarnosti, povezanih s solarnimi napravami;
sposobnost prepoznati sisteme in njihove komponente, značilne za aktivne in pasivne sisteme, vključno s strojnim projektiranjem, in določiti lokacije komponent ter usposobljenost za zasnovo in konfiguracije sistema;
sposobnost določiti potrebno površino za vgradnjo, usmeritev in naklon za solarne fotovoltaične in solarne vodne grelnike ob upoštevanju osenčenja, dostopa sonca, konstrukcijske celovitosti, ustreznosti naprave za zadevno stavbo ali klimatske pogoje ter prepoznati različne metode vgradnje, primerne za različne vrste streh, in ravnotežje sistemske opreme, potrebne za vgradnjo naprave; in
zlasti za fotovoltaične sisteme, sposobnost za prilagoditev projekta električnih instalacij, vključno z določitvijo računskih tokov, izborom ustreznih vrst in nazivnih vrednosti električnih vodnikov za vsak električni tokokrog, določitev ustrezne velikosti, nazivnih vrednosti in lokacij za vso pripadajočo opremo in podsisteme ter izbira primernega mesta za priključevanje.
Certificiranje inštalaterjev bi moralo biti časovno omejeno, tako da bi bil za podaljševanje veljavnosti certifikata potreben obnovitveni seminar ali tečaj.
PRILOGA V
PRAVILA ZA IZRAČUN VPLIVA POGONSKIH BIOGORIV, DRUGIH TEKOČIH BIOGORIV IN NJIHOVIH PRIMERJALNIKOV ZA FOSILNA GORIVA NA TOPLOGREDNE PLINE
A. TIPIČNE IN PRIVZETE VREDNOSTI ZA POGONSKA BIOGORIVA, ČE SO PROIZVEDENA BREZ NETO EMISIJ OGLJIKA ZARADI SPREMENJENE RABE ZEMLJIŠČ
Postopek pridobivanja pogonskega biogoriva |
Prihranek emisij toplogrednih plinov – tipična vrednost |
Prihranek emisij toplogrednih plinov – privzeta vrednost |
Etanol iz sladkorne pese (brez bioplina iz odpadnih voda, zemeljski plin kot procesno gorivo v konvencionalnem kotlu) |
67 % |
59 % |
Etanol iz sladkorne pese (z bioplinom iz odpadnih voda, zemeljski plin kot procesno gorivo v konvencionalnem kotlu) |
77 % |
73 % |
Etanol iz sladkorne pese (brez bioplina iz odpadnih voda, zemeljski plin kot procesno gorivo v obratu SPTE (*)) |
73 % |
68 % |
Etanol iz sladkorne pese (z bioplinom iz odpadnih voda, zemeljski plin kot procesno gorivo v obratu SPTE (*)) |
79 % |
76 % |
Etanol iz sladkorne pese (brez bioplina iz odpadnih voda, lignit kot procesno gorivo v obratu SPTE (*)) |
58 % |
47 % |
Etanol iz sladkorne pese (z bioplinom iz odpadnih voda, lignit kot procesno gorivo v obratu SPTE (*)) |
71 % |
64 % |
Etanol iz koruze (zemeljski plin kot procesno gorivo v konvencionalnem kotlu) |
48 % |
40 % |
Etanol iz koruze (zemeljski plin kot procesno gorivo v obratu SPTE (*)) |
55 % |
48 % |
Etanol iz koruze (lignit kot procesno gorivo v obratu SPTE (*)) |
40 % |
28 % |
Etanol iz koruze (gozdni ostanki kot procesno gorivo v obratu SPTE (*)) |
69 % |
68 % |
Druge žitarice brez etanola iz koruze (zemeljski plin kot procesno gorivo v konvencionalnem kotlu) |
47 % |
38 % |
Druge žitarice brez etanola iz koruze (zemeljski plin kot procesno gorivo v obratu SPTE (*)) |
53 % |
46 % |
Druge žitarice brez etanola iz koruze (lignit kot procesno gorivo v obratu SPTE (*)) |
37 % |
24 % |
Druge žitarice brez etanola iz koruze (gozdni ostanki kot procesno gorivo v obratu SPTE (*)) |
67 % |
67 % |
Etanol iz sladkornega trsa |
70 % |
70 % |
Del iz obnovljivih virov etil-terciarni-butiletra (ETBE) |
enak kot pri postopku pridobivanja etanola |
|
Del iz obnovljivih virov terciarni-amil-etiletra (TAEE) |
enak kot pri postopku pridobivanja etanola |
|
Biodizel iz oljne ogrščice |
52 % |
47 % |
Biodizel iz sončnic |
57 % |
52 % |
Biodizel iz soje |
55 % |
50 % |
Biodizel iz palmovega olja (odprt bazen za odpadne vode) |
33 % |
20 % |
Biodizel iz palmovega olja (proces z zajemanjem metana v oljarni) |
51 % |
45 % |
Biodizel iz odpadnega olja za kuhanje |
88 % |
84 % |
Biodizel iz topljenih živalskih maščob (**) |
84 % |
78 % |
Rastlinsko olje iz oljne ogrščice, obdelano z vodikom |
51 % |
47 % |
Rastlinsko olje iz sončnic, obdelano z vodikom |
58 % |
54 % |
Rastlinsko olje iz soje, obdelano z vodikom |
55 % |
51 % |
Rastlinsko olje iz palmovega olja, obdelano z vodikom (odprt bazen za odpadne vode) |
34 % |
22 % |
Rastlinsko olje iz palmovega olja, obdelano z vodikom (postopek z zajemanjem metana v oljarni) |
53 % |
49 % |
Olje iz odpadnega olja za kuhanje, obdelano z vodikom |
87 % |
83 % |
Olje iz topljenih živalskih maščob, obdelano z vodikom (**) |
83 % |
77 % |
Čisto rastlinsko olje iz oljne ogrščice |
59 % |
57 % |
Čisto rastlinsko olje iz sončnic |
65 % |
64 % |
Čisto rastlinsko olje iz soje |
63 % |
61 % |
Čisto rastlinsko olje iz palmovega olja (odprt bazen za odpadne vode) |
40 % |
30 % |
Čisto rastlinsko olje iz palmovega olja (postopek z zajemanjem metana v oljarni) |
59 % |
57 % |
Čisto olje iz odpadnega olja za kuhanje |
98 % |
98 % |
(*) Privzete vrednosti za procese s SPTE veljajo samo, če se vsa procesna toplota pridobiva s SPTE. (**) Nanaša se samo na biogoriva, pridobljena iz živalskih stranskih proizvodov, ki spadajo med snovi kategorije 1 in 2 iz Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (1), pri katerih niso upoštevane emisije iz higienizacije kot dela topljenja. |
||
(1)
Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1). |
B. OCENJENE TIPIČNE IN PRIVZETE VREDNOSTI ZA PRIHODNJA POGONSKA BIOGORIVA, KI LETA 2016 NISO NA VOLJO NA TRGU ALI SO NA VOLJO LE V ZANEMARLJIVIH KOLIČINAH, ČE SO PROIZVEDENA BREZ NETO EMISIJ OGLJIKA ZARADI SPREMENJENE RABE ZEMLJIŠČ
Postopek pridobivanja biogoriva |
Prihranek emisij toplogrednih plinov – tipična vrednost |
Prihranek emisij toplogrednih plinov – privzeta vrednost |
Etanol iz slame pšenice |
85 % |
83 % |
Fischer-Tropschev dizel iz odpadnega lesa v prostostoječem obratu |
83 % |
83 % |
Fischer-Tropschev dizel iz gojenega lesa v prostostoječem obratu |
82 % |
82 % |
Fischer-Tropschev bencin iz odpadnega lesa v prostostoječem obratu |
83 % |
83 % |
Fischer-Tropschev bencin iz gojenega lesa v prostostoječem obratu |
82 % |
82 % |
Dimetileter (DME) iz odpadnega lesa v prostostoječem obratu |
84 % |
84 % |
Dimetileter (DME) iz gojenega lesa v prostostoječem obratu |
83 % |
83 % |
Metanol iz odpadnega lesa v prostostoječem obratu |
84 % |
84 % |
Metanol iz gojenega lesa v prostostoječem obratu |
83 % |
83 % |
Fischer-Tropschev dizel iz uplinjevanja črne lužine, integriranega z obratom za proizvodnjo celuloze |
89 % |
89 % |
Fischer-Tropschev bencin iz uplinjevanja črne lužine, integriranega z obratom za proizvodnjo celuloze |
89 % |
89 % |
Dimetileter (DME) iz uplinjevanja črne lužine, integriranega z obratom za proizvodnjo celuloze |
89 % |
89 % |
Metanol iz uplinjevanja črne lužine, integriranega z obratom za proizvodnjo celuloze |
89 % |
89 % |
Del iz obnovljivih virov metil-terciarni-butiletra (MTBE) |
enak kot pri postopku pridobivanja metanola |
C. METODOLOGIJA
1. Emisije toplogrednih plinov iz proizvodnje in uporabe goriv, namenjenih uporabi v prometu, pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, se izračunajo kot:
emisije toplogrednih plinov iz proizvodnje in uporabe biogoriv se izračunajo:
E = eec + el + ep + etd + eu – esca – eccs – eccr,
pri čemer je:
E |
= |
skupne emisije zaradi uporabe goriva; |
eec |
= |
emisije zaradi ekstrakcije ali pridelave surovin; |
el |
= |
letne emisije zaradi sprememb zalog ogljika, ki nastanejo zaradi spremembe rabe zemljišča; |
ep |
= |
emisije zaradi predelave; |
etd |
= |
emisije zaradi prevoza in distribucije; |
eu |
= |
emisije, ki nastanejo pri uporabi goriva; |
esca |
= |
prihranki emisij zaradi akumulacije ogljika v tleh zaradi izboljšanega kmetijstva; |
eccs |
= |
prihranki emisij, ki nastanejo zaradi zajema in geološkega shranjevanja CO2, in |
eccr |
= |
prihranki emisij, ki nastanejo zaradi zajema in nadomestitve CO2. |
Emisije, ki nastanejo pri proizvodnji strojev in opreme, se ne upoštevajo.
Emisije toplogrednih plinov zaradi proizvodnje in uporabe tekočih biogoriv se računajo enako kot pri pogonskih biogorivih (E), le da je potrebna razširitev, s katero se zajame pretvorba energije v proizvedeno električno energijo in/ali energijo za ogrevanje in hlajenje, in sicer:
za obrate za proizvodnjo energije, ki zagotavljajo samo toploto:
za obrate za proizvodnjo energije, ki zagotavljajo samo električno energijo:
,
pri čemer je:
ECh,el |
= |
skupne emisije toplogrednih plinov iz končnega energenta; |
E |
= |
skupne emisije toplogrednih plinov tekočega biogoriva pred končno pretvorbo; |
ηel |
= |
električni izkoristek, opredeljen kot letno proizvedena električna energija, deljena z letnim vložkom tekočega biogoriva na podlagi njegove energijske vsebnosti; |
ηh |
= |
toplotni izkoristek, opredeljen kot letno proizvedena koristna toplota, deljena z letnim vložkom tekočega biogoriva na podlagi njegove energijske vsebnosti; |
za električno ali mehanično energijo iz obratov za proizvodnjo energije, ki zagotavljajo koristno toploto skupaj z električno in/ali mehanično energijo:
za koristno toploto iz obratov za proizvodnjo energije, ki zagotavljajo toploto skupaj z električno in/ali mehanično energijo:
,
pri čemer je:
ECh,el |
= |
skupne emisije toplogrednih plinov iz končnega energenta; |
E |
= |
skupne emisije toplogrednih plinov tekočega biogoriva pred končno pretvorbo; |
ηel |
= |
električni izkoristek, opredeljen kot letno proizvedena električna energija, deljena z letnim vložkom goriva na podlagi njegove energijske vsebnosti; |
ηh |
= |
toplotni izkoristek, opredeljen kot letno proizvedena koristna toplota, deljena z letnim vložkom goriva na podlagi njegove energijske vsebnosti; |
Cel |
= |
del eksergije v električni energiji in/ali mehanični energiji, postavljen na 100 % (Cel = 1); |
Ch |
= |
Carnotov izkoristek (del eksergije v koristni toploti). |
Carnotov izkoristek, Ch, za koristno toploto pri različnih temperaturah je opredeljen kot:
,
pri čemer je:
Th |
= |
temperatura, merjena v absolutni temperaturi (kelvin) koristne toplote na točki oddaje; |
T0 |
= |
temperatura okolice, nastavljena na 273,15 kelvina (= 0 oC). |
Če se presežna toplota izvaža za ogrevanje stavb pri temperaturi pod 150 oC (423,15 kelvina), je mogoče Ch opredeliti tudi kot:
Ch |
= |
Carnotov izkoristek za toploto pri 150 oC (423,15 kelvina), ki je: 0,3546 |
Za ta izračun se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„soproizvodnja“ pomeni hkratno proizvodnjo toplotne energije ter električne energije in/ali mehanične energije v enem procesu;
„koristna toplota“ pomeni toploto, proizvedeno za zadostitev ekonomsko upravičenemu povpraševanju po toploti za ogrevanje in hlajenje;
„ekonomsko upravičeno povpraševanje“ pomeni povpraševanje, ki ne presega potreb po ogrevanju ali hlajenju in ki bi mu bilo sicer zadoščeno po tržnih pogojih.
2. Emisije toplogrednih plinov zaradi pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv se izrazijo:
emisije toplogrednih plinov zaradi pogonskih biogoriv (E) v gramih ekvivalenta CO2 na MJ goriva, gCO2ekv/MJ;
emisije toplogrednih plinov zaradi drugih tekočih biogoriv (EC) v gramih ekvivalenta CO2 na MJ končnega energenta (toplota ali električna energija), gCO2ekv/MJ.
Če se energija za ogrevanje in hlajenje proizvaja v soproizvodnji z električno energijo, se emisije porazdelijo med toploto in električno energijo (kot v točki 1(b)) ne glede na to, ali se toplota dejansko uporablja za ogrevanje ali hlajenje ( 9 ).
Če se emisije toplogrednih plinov zaradi ekstrakcije ali pridelave surovin eec izražajo v enoti gCO2ekv/tono suhe snovi surovine, se pretvorba v grame ekvivalenta CO2 na MJ goriva, gCO2ekv/MJ, izračuna na naslednji način ( 10 ):
pri čemer je:
Emisije na tono suhe snovi surovine se izračunajo:
3. Prihranki emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv se izračunajo:
prihranki emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe pogonskih biogoriv:
PRIHRANEK = (EF(t) – EB)/EF(t),
pri čemer je:
EB |
= |
skupne emisije zaradi biogoriva in |
EF(t) |
= |
skupne emisije zaradi primerjalnika za fosilna goriva za uporabo v prometu; |
prihranki emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe drugih tekočih biogoriv za proizvodnjo energije za ogrevanje in hlajenje ter električne energije:
PRIHRANEK = (ECF(h&c,el,) – ECB(h&c,el)/ECF (h&c,el),
pri čemer je:
ECB(h&c,el) |
= |
skupne emisije zaradi proizvodnje toplote ali električne energije ter |
ECF(h&c,el) |
= |
skupne emisije zaradi primerjalnika za fosilna goriva za koristno toploto ali električno energijo. |
4. Toplogredni plini, upoštevani za namene točke 1, so CO2, N2O in CH4. Pri izračunu ekvivalence CO2 se ti plini vrednotijo, kot sledi:
CO2 |
: |
1 |
N2O |
: |
298 |
CH4 |
: |
25 |
5. Emisije, ki nastanejo pri ekstrakciji ali pridelavi surovin (eec), vključujejo emisije pri samem procesu ekstrakcije ali pridelave; pri zbiranju, sušenju in skladiščenju surovin; iz odpadkov in iztekanj (uhajanj) ter pri proizvodnji kemikalij ali proizvodov, ki se uporabljajo pri ekstrakciji ali pridelavi. Zajem CO2 pri pridelavi surovin se ne upošteva. Namesto uporabe dejanskih vrednosti se lahko za emisije iz pridelave kmetijske biomase uporabijo ocene na podlagi regionalnih povprečnih vrednosti za emisije iz pridelave, vključenih v poročilih iz člena 31(4), ali informacij o razčlenjenih privzetih vrednosti za emisije iz pridelave, zajetih v tej prilogi. Če v navedenih poročilih ni ustreznih informacij, se lahko povprečne vrednosti izračunajo na podlagi lokalnih kmetijskih praks, npr. podatkov o skupini kmetij, kot druga možnost namesto uporabe dejanskih vrednosti.
6. Za izračun iz točke 1(a) se prihranki emisij toplogrednih plinov zaradi izboljšav v kmetovanju (esca), npr. prehoda na zmanjšano obdelavo tal ali na način brez predhodne obdelave tal, boljšega kolobarjenja, uporabe pokrovnih poljščin, vključno z ravnanjem z ostanki kmetijskih pridelkov, uporabe organskih izboljševalcev tal (npr. kompost, digestat fermentacije gnoja), upoštevajo samo, če se trdno in na preverljiv način dokaže, da se je količina ogljika v tleh povečala ali da je mogoče razumno domnevati, da se je povečala v obdobju pridelave zadevnih surovin, pri čemer se upoštevajo emisije, kjer so take prakse povzročile povečanje uporabe gnojil in herbicidov ( 11 ).
7. Letne emisije, ki nastanejo zaradi sprememb zalog ogljika na podlagi spremenjene rabe zemljišča (el), se izračunajo z enakomerno porazdelitvijo skupnih emisij na dobo 20 let. Za izračun teh emisij se uporabi naslednje pravilo:
el = (CSR – CSA) × 3,664 × 1/20 × 1/P – eB, ( 12 )
pri čemer je:
el |
= |
letne emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo zaradi sprememb zalog ogljika na podlagi spremenjene rabe zemljišča (merjene kot masa (v gramih) ekvivalenta CO2 na enoto energije pogonskega biogoriva ali drugega tekočega biogoriva (v megajoulih)). „Kmetijsko zemljišče“ (1) in „kmetijsko zemljišče s trajnicami“ (2) se obravnavata kot ena raba zemljišč; |
CSR |
= |
zaloga ogljika na enoto površine, povezana z referenčno rabo zemljišča (merjena kot masa (v tonah) ogljika na enoto površine, vključno z zemljo in vegetacijo). Referenčna raba zemljišča je raba zemljišča januarja 2008 oziroma 20 let pred pridobitvijo surovine – kar koli je pozneje; |
CSA |
= |
zaloga ogljika na enoto površine, povezana s dejansko rabo zemljišča (merjena kot masa (v tonah) ogljika na enoto površine, vključno z zemljo in vegetacijo). Če se zaloga ogljika nabira več kot eno leto, vrednost CSA znaša toliko, kot je ocenjena zaloga ogljika na enoto površine po 20 letih ali ko pridelek dozori – kar koli je prej; |
P |
= |
produktivnost pridelka (merjena kot energija iz pogonskega biogoriva ali drugega tekočega biogoriva na enoto površine na leto) in |
eB |
= |
dodatna vrednost 29 gCO2ekv/MJ pogonskega biogoriva ali drugega tekočega biogoriva, če je biomasa pridobljena na saniranem degradiranem zemljišču pod pogoji iz točke 8. |
(1)
Kmetijsko zemljišče, kakor je opredeljeno v okviru IPCC.
(2)
Trajnice so opredeljene kot večletne poljščine, ki se običajno ne pospravljajo letno, kot so panjevci s kratko obhodnjo in oljna palma. |
8. Dodatna vrednost 29 gCO2ekv/MJ se pripiše, če obstajajo dokazi, da:
zadevno zemljišče januarja 2008 ni bilo rabljeno v kmetijske ali druge namene ter
gre pri zadevnem zemljišču za močno degradirano zemljišče, vključno z zemljišči, ki so bila prej rabljena v kmetijske namene.
Dodatna vrednost 29 gCO2ekv/MJ se uporablja za obdobje največ 20 let po datumu spremembe namembnosti zemljišča za kmetijsko rabo, pod pogojem, da se za zemljišča, ki spadajo pod točko (b), zagotovi stalna rast zalog ogljika in znatno zmanjšanje erozije.
9. „Močno degradirano zemljišče“ pomeni zemljišče, ki je bilo v daljšem razdobju bodisi v večji meri podvrženo zasoljevanju bodisi ima še posebej nizko vsebnost organskih snovi in je močno erodirano.
10. Komisija do 31. decembra 2020 pregleda smernice za izračun zalog ogljika v zemljišču ( 13 ) na podlagi smernic IPCC iz leta 2006 za nacionalne evidence toplogrednih plinov – zvezek 4 in v skladu z Uredbo (EU) št. 525/2013 in Uredbo (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta ( 14 ). Zaloge ogljika v zemljišču se za namene te direktive izračunajo na podlagi teh smernic.
11. Emisije, ki nastajajo pri predelavi (ep), vključujejo emisije iz same predelave; iz odpadkov in iztekanj (uhajanj) ter proizvodnje kemikalij ali proizvodov, ki se uporabljajo v predelavi, vključno z emisijami CO2, ki ustrezajo vsebnosti ogljika v fosilnih gorivih, ne glede na njihovo morebitno izgorevanje v tem procesu.
Pri upoštevanju porabe električne energije, ki se ne proizvede v okviru obrata za proizvodnjo goriva, se predpostavi, da je intenzivnost emisij toplogrednih plinov pri proizvodnji in distribuciji te električne energije enaka povprečni intenzivnosti emisij proizvodnje in distribucije električne energije v opredeljeni regiji. Kot odstopanje od tega pravila lahko proizvajalci uporabijo povprečno vrednost za posamezni obrat za proizvodnjo električne energije za električno energijo, ki jo je ta obrat proizvedel, če ni priključen na elektroenergetsko omrežje.
Emisije zaradi predelave zajemajo emisije iz sušenja vmesnih proizvodov in materialov, kjer je ustrezno.
12. Emisije zaradi prevoza in distribucije etd vključujejo emisije, ki nastanejo pri prevozu surovin in polizdelkov ter zaradi skladiščenja in distribucije končnih izdelkov. Emisije zaradi prevoza in distribucije, ki se upoštevajo pod točko 5, se ne upoštevajo pod to točko.
13. Emisije, ki nastajajo pri uporabi goriv (eu), so enake nič za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva.
Emisije toplogrednih plinov, ki niso CO2 (N2O in CH4) in ki nastajajo pri uporabi goriv, so zajete v faktorju eu za tekoča biogoriva.
14. Prihranki emisij, ki nastanejo zaradi zajema in shranjevanja CO2 eccs, ki še niso bili upoštevani v ep, so omejeni na emisije, ki se preprečijo z zajemom in shranjevanjem oddanega CO2, neposredno povezanega z ekstrakcijo, prevozom, predelavo in distribucijo goriva, če je shranjeno v skladu z Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 15 ).
15. Prihranki emisij iz zajema in nadomestitve CO2 (eccr) so neposredno povezani s proizvodnjo pogonskega biogoriva ali drugega tekočega biogoriva, h kateremu so pripisani, in se omejijo na emisije, ki se preprečijo z zajemom CO2, katerega ogljik izvira iz biomase in ki se uporabi za nadomestitev CO2, pridobljenega iz fosilnih goriv, pri proizvodnji komercialnih proizvodov in storitev.
16. Če naprava za soproizvodnjo, ki zagotavlja toploto in/ali električno energijo za proces proizvodnje goriva, za katero se izračunavajo emisije, proizvaja presežno električno energijo in/ali presežno koristno toploto, se emisije toplogrednih plinov razdelijo med električno energijo in koristno toploto v skladu s temperaturnim nivojem toplote (ki odraža koristnost (uporabnost) toplote). Koristni del toplote se ugotovi z množenjem njene energijske vsebnosti s Carnotovim izkoristkom Ch, kar se izračuna na naslednji način:
pri čemer je:
Th |
= |
temperatura, merjena v absolutni temperaturi (kelvin) koristne toplote na točki oddaje; |
T0 |
= |
temperatura okolice, nastavljena na 273,15 kelvina (= 0 oC). |
Če se presežna toplota izvaža za ogrevanje stavb pri temperaturi pod 150 oC (423,15 kelvina), je mogoče Ch opredeliti tudi kot:
Ch |
= |
Carnotov izkoristek za toploto pri 150 oC (423,15 kelvina), ki je: 0,3546 |
Za ta izračun se uporabljajo dejanski izkoristki, opredeljeni kot letna proizvodnja mehanične in električne energije ter toplote, deljena z ustreznim letnim vnosom energije.
Za ta izračun se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„soproizvodnja“ pomeni hkratno proizvodnjo toplotne energije ter električne energije in/ali mehanične energije v enem procesu;
„koristna toplota“ pomeni toploto, proizvedeno za zadostitev ekonomsko upravičenemu povpraševanju po toploti za ogrevanje ali hlajenje;
„ekonomsko upravičeno povpraševanje“ pomeni povpraševanje, ki ne presega potreb po ogrevanju ali hlajenju in ki bi mu bilo sicer zadoščeno po tržnih pogojih.
17. Če se v procesu proizvodnje goriva obenem proizvede gorivo, za katero se izračunavajo emisije, in en ali več drugih proizvodov (soproizvodov), se emisije toplogrednih plinov razdelijo med gorivo ali njegov vmesni proizvod in soproizvode sorazmerno z njihovo energijsko vsebnostjo (določeno kot kurilnost v primeru soproizvodov, ki niso električna energija in toplota). Intenzivnost toplogrednih plinov presežne koristne toplote ali električne energije je enaka kot intenzivnost toplogrednih plinov toplote ali električne energije, oddane v proces proizvodnje goriva, in se ugotovi z izračunom intenzivnosti toplogrednih plinov vseh dovodov in emisij, vključno s surovinami ter emisijami CH4 in N2O, v napravo za soproizvodnjo, kotel ali drugo napravo za zagotavljanje toplote ali električne energije v proces proizvodnje goriva, ali iz njih. V primeru soproizvodnje električne energije in toplote se izračun opravi v skladu s točko 16.
18. Za namene izračuna iz točke 17 so emisije, ki se razdelijo, eec + el + esca + tisti deli ep, etd, eccs, in eccr, ki potekajo do procesne stopnje, na kateri se proizvede soproizvod, in vključno s to stopnjo. Če je potekala kakršna koli razdelitev na soproizvode na prejšnji procesni stopnji v življenjskem ciklu, se za te namene namesto skupne količine teh emisij uporabi del emisij, dodeljenih na zadnji taki procesni stopnji vmesnemu proizvodu goriva.
Pri pogonskih biogorivih in drugih tekočih biogorivih se za namene navedenega izračuna upoštevajo vsi soproizvodi. Za odpadke in ostanke se emisije ne dodelijo. Soproizvodi, ki imajo negativno energijsko vsebnost, se za namene izračuna upoštevajo, kot da imajo energijsko vsebnost nič.
Za odpadke in ostanke, vključno s krošnjami in vejami, slamo, lupinami, storži in orehovimi lupinami, ter ostanke iz predelave, vključno s surovim glicerinom (nerafiniranim glicerinom) in odpadki sladkornega trsa, se šteje, da imajo v življenjskem ciklu do procesa zbiranja teh materialov emisije toplogrednih plinov enake nič, ne glede na to, ali se pred pretvorbo v končni proizvod predelajo v vmesne proizvode.
Pri gorivih, ki se proizvajajo v rafinerijah, razen kombinacije obratov za predelavo s kotli ali napravami za soproizvodnjo, ki obratu za predelavo zagotavljajo toploto in/ali električno energijo, je za namene izračuna iz točke 17 enota za analizo rafinerija.
19. Za pogonska biogoriva se za namene izračuna iz točke 3 kot primerjalnik za fosilna goriva E F(t) šteje 94 gCO2ekv/MJ.
Za tekoča biogoriva, ki se uporabljajo v proizvodnji električne energije, je za namene izračuna iz točke 3 primerjalnik za fosilna goriva ECF(e) 183 gCO2ekv/MJ.
Za tekoča biogoriva, ki se uporabljajo v proizvodnji koristne toplote ter energije za ogrevanje in/ali hlajenje, je za namene izračuna iz točke 3 primerjalnik za fosilna goriva ECF (h&c) 80 gCO2ekv/MJ.
D. RAZČLENJENE PRIVZETE VREDNOSTI ZA POGONSKA BIOGORIVA IN DRUGA TEKOČA BIOGORIVA
Razčlenjene privzete vrednosti za pridelavo: „eec“, kot je opredeljeno v delu C te priloge, vključno z emisijami N2O iz tal
Postopek pridobivanja pogonskega biogoriva in drugega tekočega biogoriva |
Emisije toplogrednih plinov – tipična vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Emisije toplogrednih plinov – privzeta vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Etanol iz sladkorne pese |
9,6 |
9,6 |
Etanol iz koruze |
25,5 |
25,5 |
Druge žitarice, razen etanola iz koruze |
27,0 |
27,0 |
Etanol iz sladkornega trsa |
17,1 |
17,1 |
Del iz obnovljivih virov ETBE |
enak kot pri postopku pridobivanja etanola |
|
Del iz obnovljivih virov TAEE |
enak kot pri postopku pridobivanja etanola |
|
Biodizel iz oljne ogrščice |
32,0 |
32,0 |
Biodizel iz sončnic |
26,1 |
26,1 |
Biodizel iz soje |
21,2 |
21,2 |
Biodizel iz palmovega olja |
26,0 |
26,0 |
Biodizel iz odpadnega olja za kuhanje |
0 |
0 |
Biodizel iz topljenih živalskih maščob (*1) |
0 |
0 |
Rastlinsko olje iz oljne ogrščice, obdelano z vodikom |
33,4 |
33,4 |
Rastlinsko olje iz sončnic, obdelano z vodikom |
26,9 |
26,9 |
Rastlinsko olje iz soje, obdelano z vodikom |
22,1 |
22,1 |
Rastlinsko olje iz palmovega olja, obdelano z vodikom |
27,3 |
27,3 |
Olje iz odpadnega olja za kuhanje, obdelano z vodikom |
0 |
0 |
Olje iz topljenih živalskih maščob, obdelano z vodikom (*1) |
0 |
0 |
Čisto rastlinsko olje iz oljne ogrščice |
33,4 |
33,4 |
Čisto rastlinsko olje iz sončnic |
27,2 |
27,2 |
Čisto rastlinsko olje iz soje |
22,2 |
22,2 |
Čisto rastlinsko olje iz palmovega olja |
27,1 |
27,1 |
Čisto olje iz odpadnega olja za kuhanje |
0 |
0 |
(*1)
Nanaša se samo na pogonska biogoriva, pridobljena iz živalskih stranskih proizvodov, ki spadajo med snovi kategorije 1 in 2 iz Uredbe (ES) št. 1069/2009, pri katerih niso upoštevane emisije iz higienizacije kot dela topljenja. |
Razčlenjene privzete vrednosti za pridelavo: „eec“ – samo za emisije N2O iz tal (te vrednosti so že zajete v razčlenjenih vrednostih za emisije iz pridelave v razpredelnici „eec“)
Postopek pridobivanja pogonskega biogoriva in drugega tekočega biogoriva |
Emisije toplogrednih plinov – tipična vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Emisije toplogrednih plinov – privzeta vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Etanol iz sladkorne pese |
4,9 |
4,9 |
Etanol iz koruze |
13,7 |
13,7 |
Druge žitarice, razen etanola iz koruze |
14,1 |
14,1 |
Etanol iz sladkornega trsa |
2,1 |
2,1 |
Del iz obnovljivih virov ETBE |
enak kot pri postopku pridobivanja etanola |
|
Del iz obnovljivih virov TAEE |
enak kot pri postopku pridobivanja etanola |
|
Biodizel iz oljne ogrščice |
17,6 |
17,6 |
Biodizel iz sončnic |
12,2 |
12,2 |
Biodizel iz soje |
13,4 |
13,4 |
Biodizel iz palmovega olja |
16,5 |
16,5 |
Biodizel iz odpadnega olja za kuhanje |
0 |
0 |
Biodizel iz topljenih živalskih maščob (*1) |
0 |
0 |
Rastlinsko olje iz oljne ogrščice, obdelano z vodikom |
18,0 |
18,0 |
Rastlinsko olje iz sončnic, obdelano z vodikom |
12,5 |
12,5 |
Rastlinsko olje iz soje, obdelano z vodikom |
13,7 |
13,7 |
Rastlinsko olje iz palmovega olja, obdelano z vodikom |
16,9 |
16,9 |
Olje iz odpadnega olja za kuhanje, obdelano z vodikom |
0 |
0 |
Olje iz topljenih živalskih maščob, obdelano z vodikom (*1) |
0 |
0 |
Čisto rastlinsko olje iz oljne ogrščice |
17,6 |
17,6 |
Čisto rastlinsko olje iz sončnic |
12,2 |
12,2 |
Čisto rastlinsko olje iz soje |
13,4 |
13,4 |
Čisto rastlinsko olje iz palmovega olja |
16,5 |
16,5 |
Čisto olje iz odpadnega olja za kuhanje |
0 |
0 |
(*1)
Opomba: nanaša se samo na pogonska biogoriva, pridobljena iz živalskih stranskih proizvodov, ki spadajo med snovi kategorije 1 in 2 iz Uredbe (ES) št. 1069/2009, pri katerih niso upoštevane emisije iz higienizacije kot dela topljenja. |
Razčlenjene privzete vrednosti za predelavo: „ep“, kot je opredeljeno v delu C te priloge
Postopek pridobivanja pogonskega biogoriva in drugega tekočega biogoriva |
Emisije toplogrednih plinov – tipična vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Emisije toplogrednih plinov – privzeta vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Etanol iz sladkorne pese (brez bioplina iz odpadnih voda, zemeljski plin kot procesno gorivo v konvencionalnem kotlu) |
18,8 |
26,3 |
Etanol iz sladkorne pese (z bioplinom iz odpadnih voda, zemeljski plin kot procesno gorivo v konvencionalnem kotlu) |
9,7 |
13,6 |
Etanol iz sladkorne pese (brez bioplina iz odpadnih voda, zemeljski plin kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
13,2 |
18,5 |
Etanol iz sladkorne pese (z bioplinom iz odpadnih voda, zemeljski plin kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
7,6 |
10,6 |
Etanol iz sladkorne pese (brez bioplina iz odpadnih voda, lignit kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
27,4 |
38,3 |
Etanol iz sladkorne pese (z bioplinom iz odpadnih voda, lignit kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
15,7 |
22,0 |
Etanol iz koruze (zemeljski plin kot procesno gorivo v konvencionalnem kotlu) |
20,8 |
29,1 |
Etanol iz koruze (zemeljski plin kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
14,8 |
20,8 |
Etanol iz koruze (lignit kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
28,6 |
40,1 |
Etanol iz koruze (gozdni ostanki kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
1,8 |
2,6 |
Druge žitarice brez etanola iz koruze (zemeljski plin kot procesno gorivo v konvencionalnem kotlu) |
21,0 |
29,3 |
Druge žitarice brez etanola iz koruze (zemeljski plin kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
15,1 |
21,1 |
Druge žitarice brez etanola iz koruze (lignit kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
30,3 |
42,5 |
Druge žitarice brez etanola iz koruze (gozdni ostanki kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
1,5 |
2,2 |
Etanol iz sladkornega trsa |
1,3 |
1,8 |
Del iz obnovljivih virov ETBE |
enak kot pri postopku pridobivanja etanola |
|
Del iz obnovljivih virov TAEE |
enak kot pri postopku pridobivanja etanola |
|
Biodizel iz oljne ogrščice |
11,7 |
16,3 |
Biodizel iz sončnic |
11,8 |
16,5 |
Biodizel iz soje |
12,1 |
16,9 |
Biodizel iz palmovega olja (odprt bazen za odpadne vode) |
30,4 |
42,6 |
Biodizel iz palmovega olja (proces z zajemanjem metana v oljarni) |
13,2 |
18,5 |
Biodizel iz odpadnega olja za kuhanje |
9,3 |
13,0 |
Biodizel iz topljenih živalskih maščob (*2) |
13,6 |
19,1 |
Rastlinsko olje iz oljne ogrščice, obdelano z vodikom |
10,7 |
15,0 |
Rastlinsko olje iz sončnic, obdelano z vodikom |
10,5 |
14,7 |
Rastlinsko olje iz soje, obdelano z vodikom |
10,9 |
15,2 |
Rastlinsko olje iz palmovega olja, obdelano z vodikom (odprt bazen za odpadne vode) |
27,8 |
38,9 |
Rastlinsko olje iz palmovega olja, obdelano z vodikom (postopek z zajemanjem metana v oljarni) |
9,7 |
13,6 |
Olje iz odpadnega olja za kuhanje, obdelano z vodikom |
10,2 |
14,3 |
Olje iz topljenih živalskih maščob, obdelano z vodikom (*2) |
14,5 |
20,3 |
Čisto rastlinsko olje iz oljne ogrščice |
3,7 |
5,2 |
Čisto rastlinsko olje iz sončnic |
3,8 |
5,4 |
Čisto rastlinsko olje iz soje |
4,2 |
5,9 |
Čisto rastlinsko olje iz palmovega olja (odprt bazen za odpadne vode) |
22,6 |
31,7 |
Čisto rastlinsko olje iz palmovega olja (postopek z zajemanjem metana v oljarni) |
4,7 |
6,5 |
Čisto olje iz odpadnega olja za kuhanje |
0,6 |
0,8 |
(*1)
Privzete vrednosti za procese s SPTE veljajo samo, če se vsa procesna toplota pridobiva s SPTE.
(*2)
Opomba: nanaša se samo na pogonska biogoriva, pridobljena iz živalskih stranskih proizvodov, ki spadajo med snovi kategorije 1 in 2 iz Uredbe (ES) št. 1069/2009, pri katerih niso upoštevane emisije iz higienizacije kot dela topljenja. |
Razčlenjene privzete vrednosti samo za ekstrakcijo olja (te vrednosti so že zajete v razčlenjenih vrednostih za emisije iz predelave v razpredelnici „ep“)
Postopek pridobivanja pogonskega biogoriva in drugega tekočega biogoriva |
Emisije toplogrednih plinov – tipična vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Emisije toplogrednih plinov – privzeta vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Biodizel iz oljne ogrščice |
3,0 |
4,2 |
Biodizel iz sončnic |
2,9 |
4,0 |
Biodizel iz soje |
3,2 |
4,4 |
Biodizel iz palmovega olja (odprt bazen za odpadne vode) |
20,9 |
29,2 |
Biodizel iz palmovega olja (proces z zajemanjem metana v oljarni) |
3,7 |
5,1 |
Biodizel iz odpadnega olja za kuhanje |
0 |
0 |
Biodizel iz topljenih živalskih maščob (*1) |
4,3 |
6,1 |
Rastlinsko olje iz oljne ogrščice, obdelano z vodikom |
3,1 |
4,4 |
Rastlinsko olje iz sončnic, obdelano z vodikom |
3,0 |
4,1 |
Rastlinsko olje iz soje, obdelano z vodikom |
3,3 |
4,6 |
Rastlinsko olje iz palmovega olja, obdelano z vodikom (odprt bazen za odpadne vode) |
21,9 |
30,7 |
Rastlinsko olje iz palmovega olja, obdelano z vodikom (postopek z zajemanjem metana v oljarni) |
3,8 |
5,4 |
Olje iz odpadnega olja za kuhanje, obdelano z vodikom |
0 |
0 |
Olje iz topljenih živalskih maščob, obdelano z vodikom (*1) |
4,3 |
6,0 |
Čisto rastlinsko olje iz oljne ogrščice |
3,1 |
4,4 |
Čisto rastlinsko olje iz sončnic |
3,0 |
4,2 |
Čisto rastlinsko olje iz soje |
3,4 |
4,7 |
Čisto rastlinsko olje iz palmovega olja (odprt bazen za odpadne vode) |
21,8 |
30,5 |
Čisto rastlinsko olje iz palmovega olja (postopek z zajemanjem metana v oljarni) |
3,8 |
5,3 |
Čisto olje iz odpadnega olja za kuhanje |
0 |
0 |
(*1)
Opomba: nanaša se samo na pogonska biogoriva, pridobljena iz živalskih stranskih proizvodov, ki spadajo med snovi kategorije 1 in 2 iz Uredbe (ES) št. 1069/2009, pri katerih niso upoštevane emisije iz higienizacije kot dela topljenja. |
Razčlenjene privzete vrednosti za prevoz in distribucijo: „etd“, kot je opredeljeno v delu C te priloge
Postopek pridobivanja pogonskega biogoriva in drugega tekočega biogoriva |
Emisije toplogrednih plinov – tipična vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Emisije toplogrednih plinov – privzeta vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Etanol iz sladkorne pese (brez bioplina iz odpadnih voda, zemeljski plin kot procesno gorivo v konvencionalnem kotlu) |
2,3 |
2,3 |
Etanol iz sladkorne pese (z bioplinom iz odpadnih voda, zemeljski plin kot procesno gorivo v konvencionalnem kotlu) |
2,3 |
2,3 |
Etanol iz sladkorne pese (brez bioplina iz odpadnih voda, zemeljski plin kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
2,3 |
2,3 |
Etanol iz sladkorne pese (z bioplinom iz odpadnih voda, zemeljski plin kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
2,3 |
2,3 |
Etanol iz sladkorne pese (brez bioplina iz odpadnih voda, lignit kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
2,3 |
2,3 |
Etanol iz sladkorne pese (z bioplinom iz odpadnih voda, lignit kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
2,3 |
2,3 |
Etanol iz koruze (zemeljski plin kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
2,2 |
2,2 |
Etanol iz koruze (zemeljski plin kot procesno gorivo v konvencionalnem kotlu) |
2,2 |
2,2 |
Etanol iz koruze (lignit kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
2,2 |
2,2 |
Etanol iz koruze (gozdni ostanki kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
2,2 |
2,2 |
Druge žitarice brez etanola iz koruze (zemeljski plin kot procesno gorivo v konvencionalnem kotlu) |
2,2 |
2,2 |
Druge žitarice brez etanola iz koruze (zemeljski plin kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
2,2 |
2,2 |
Druge žitarice brez etanola iz koruze (lignit kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
2,2 |
2,2 |
Druge žitarice brez etanola iz koruze (gozdni ostanki kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
2,2 |
2,2 |
Etanol iz sladkornega trsa |
9,7 |
9,7 |
Del iz obnovljivih virov ETBE |
enak kot pri postopku pridobivanja etanola |
|
Del iz obnovljivih virov TAEE |
enak kot pri postopku pridobivanja etanola |
|
Biodizel iz oljne ogrščice |
1,8 |
1,8 |
Biodizel iz sončnic |
2,1 |
2,1 |
Biodizel iz soje |
8,9 |
8,9 |
Biodizel iz palmovega olja (odprt bazen za odpadne vode) |
6,9 |
6,9 |
Biodizel iz palmovega olja (proces z zajemanjem metana v oljarni) |
6,9 |
6,9 |
Biodizel iz odpadnega olja za kuhanje |
1,9 |
1,9 |
Biodizel iz topljenih živalskih maščob (*1) |
1,6 |
1,6 |
Rastlinsko olje iz oljne ogrščice, obdelano z vodikom |
1,7 |
1,7 |
Rastlinsko olje iz sončnic, obdelano z vodikom |
2,0 |
2,0 |
Rastlinsko olje iz soje, obdelano z vodikom |
9,2 |
9,2 |
Rastlinsko olje iz palmovega olja, obdelano z vodikom (odprt bazen za odpadne vode) |
7,0 |
7,0 |
Rastlinsko olje iz palmovega olja, obdelano z vodikom (postopek z zajemanjem metana v oljarni) |
7,0 |
7,0 |
Olje iz odpadnega olja za kuhanje, obdelano z vodikom |
1,7 |
1,7 |
Olje iz topljenih živalskih maščob, obdelano z vodikom (*2) |
1,5 |
1,5 |
Čisto rastlinsko olje iz oljne ogrščice |
1,4 |
1,4 |
Čisto rastlinsko olje iz sončnic |
1,7 |
1,7 |
Čisto rastlinsko olje iz soje |
8,8 |
8,8 |
Čisto rastlinsko olje iz palmovega olja (odprt bazen za odpadne vode) |
6,7 |
6,7 |
Čisto rastlinsko olje iz palmovega olja (postopek z zajemanjem metana v oljarni) |
6,7 |
6,7 |
Čisto olje iz odpadnega olja za kuhanje |
1,4 |
1,4 |
(*1)
Privzete vrednosti za procese s SPTE veljajo samo, če se vsa procesna toplota pridobiva s SPTE.
(*2)
Opomba: nanaša se samo na pogonska biogoriva, pridobljena iz živalskih stranskih proizvodov, ki spadajo med snovi kategorije 1 in 2 iz Uredbe (ES) št. 1069/2009, pri katerih niso upoštevane emisije iz higienizacije kot dela topljenja. |
Razčlenjene privzete vrednosti za prevoz in distribucijo samo za končno gorivo. Te vrednosti so sicer že zajete v razpredelnici „emisij zaradi prevoza in distribucije etd“, kot je opredeljeno v delu C te priloge, vendar so tukaj navedene vrednosti koristne, če gospodarski subjekt želi prijaviti samo dejanske emisije zaradi prevoza za prevoz poljščin ali olja).
Postopek pridobivanja pogonskega biogoriva in drugega tekočega biogoriva |
Emisije toplogrednih plinov – tipična vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Emisije toplogrednih plinov – privzeta vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Etanol iz sladkorne pese (brez bioplina iz odpadnih voda, zemeljski plin kot procesno gorivo v konvencionalnem kotlu) |
1,6 |
1,6 |
Etanol iz sladkorne pese (z bioplinom iz odpadnih voda, zemeljski plin kot procesno gorivo v konvencionalnem kotlu) |
1,6 |
1,6 |
Etanol iz sladkorne pese (brez bioplina iz odpadnih voda, zemeljski plin kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
1,6 |
1,6 |
Etanol iz sladkorne pese (z bioplinom iz odpadnih voda, zemeljski plin kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
1,6 |
1,6 |
Etanol iz sladkorne pese (brez bioplina iz odpadnih voda, lignit kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
1,6 |
1,6 |
Etanol iz sladkorne pese (z bioplinom iz odpadnih voda, lignit kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
1,6 |
1,6 |
Etanol iz koruze (zemeljski plin kot procesno gorivo v konvencionalnem kotlu) |
1,6 |
1,6 |
Etanol iz koruze (zemeljski plin kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
1,6 |
1,6 |
Etanol iz koruze (lignit kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
1,6 |
1,6 |
Etanol iz koruze (gozdni ostanki kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
1,6 |
1,6 |
Druge žitarice brez etanola iz koruze (zemeljski plin kot procesno gorivo v konvencionalnem kotlu) |
1,6 |
1,6 |
Druge žitarice brez etanola iz koruze (zemeljski plin kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
1,6 |
1,6 |
Druge žitarice brez etanola iz koruze (lignit kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
1,6 |
1,6 |
Druge žitarice brez etanola iz koruze (gozdni ostanki kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
1,6 |
1,6 |
Etanol iz sladkornega trsa |
6,0 |
6,0 |
Del etil-terciarnega-butiletra (ETBE) iz etanola iz obnovljivih virov |
Šteje se, da je enak kot pri postopku pridobivanja etanola |
|
Del terciarnega-amil-etiletra (TAEE) iz etanola iz obnovljivih virov |
Šteje se, da je enak kot pri postopku pridobivanja etanola |
|
Biodizel iz oljne ogrščice |
1,3 |
1,3 |
Biodizel iz sončnic |
1,3 |
1,3 |
Biodizel iz soje |
1,3 |
1,3 |
Biodizel iz palmovega olja (odprt bazen za odpadne vode) |
1,3 |
1,3 |
Biodizel iz palmovega olja (proces z zajemanjem metana v oljarni) |
1,3 |
1,3 |
Biodizel iz odpadnega olja za kuhanje |
1,3 |
1,3 |
Biodizel iz topljenih živalskih maščob (*2) |
1,3 |
1,3 |
Rastlinsko olje iz oljne ogrščice, obdelano z vodikom |
1,2 |
1,2 |
Rastlinsko olje iz sončnic, obdelano z vodikom |
1,2 |
1,2 |
Rastlinsko olje iz soje, obdelano z vodikom |
1,2 |
1,2 |
Rastlinsko olje iz palmovega olja, obdelano z vodikom (odprt bazen za odpadne vode) |
1,2 |
1,2 |
Rastlinsko olje iz palmovega olja, obdelano z vodikom (postopek z zajemanjem metana v oljarni) |
1,2 |
1,2 |
Olje iz odpadnega olja za kuhanje, obdelano z vodikom |
1,2 |
1,2 |
Olje iz topljenih živalskih maščob, obdelano z vodikom (*2) |
1,2 |
1,2 |
Čisto rastlinsko olje iz oljne ogrščice |
0,8 |
0,8 |
Čisto rastlinsko olje iz sončnic |
0,8 |
0,8 |
Čisto rastlinsko olje iz soje |
0,8 |
0,8 |
Čisto rastlinsko olje iz palmovega olja (odprt bazen za odpadne vode) |
0,8 |
0,8 |
Čisto rastlinsko olje iz palmovega olja (postopek z zajemanjem metana v oljarni) |
0,8 |
0,8 |
Čisto olje iz odpadnega olja za kuhanje |
0,8 |
0,8 |
(*1)
Privzete vrednosti za procese s SPTE veljajo samo, če se vsa procesna toplota pridobiva s SPTE.
(*2)
Opomba: nanaša se samo na pogonska biogoriva, pridobljena iz živalskih stranskih proizvodov, ki spadajo med snovi kategorije 1 in 2 iz Uredbe (ES) št. 1069/2009, pri katerih niso upoštevane emisije iz higienizacije kot dela topljenja. |
Skupne vrednosti za pridelavo, predelavo, prevoz in distribucijo
Postopek pridobivanja pogonskega biogoriva in drugega tekočega biogoriva |
Emisije toplogrednih plinov – tipična vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Emisije toplogrednih plinov – privzeta vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Etanol iz sladkorne pese (brez bioplina iz odpadnih voda, zemeljski plin kot procesno gorivo v konvencionalnem kotlu) |
30,7 |
38,2 |
Etanol iz sladkorne pese (z bioplinom iz odpadnih voda, zemeljski plin kot procesno gorivo v konvencionalnem kotlu) |
21,6 |
25,5 |
Etanol iz sladkorne pese (brez bioplina iz odpadnih voda, zemeljski plin kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
25,1 |
30,4 |
Etanol iz sladkorne pese (z bioplinom iz odpadnih voda, zemeljski plin kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
19,5 |
22,5 |
Etanol iz sladkorne pese (brez bioplina iz odpadnih voda, lignit kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
39,3 |
50,2 |
Etanol iz sladkorne pese (z bioplinom iz odpadnih voda, lignit kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
27,6 |
33,9 |
Etanol iz koruze (zemeljski plin kot procesno gorivo v konvencionalnem kotlu) |
48,5 |
56,8 |
Etanol iz koruze (zemeljski plin kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
42,5 |
48,5 |
Etanol iz koruze (lignit kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
56,3 |
67,8 |
Etanol iz koruze (gozdni ostanki kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
29,5 |
30,3 |
Druge žitarice brez etanola iz koruze (zemeljski plin kot procesno gorivo v konvencionalnem kotlu) |
50,2 |
58,5 |
Druge žitarice brez etanola iz koruze (zemeljski plin kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
44,3 |
50,3 |
Druge žitarice brez etanola iz koruze (lignit kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
59,5 |
71,7 |
Druge žitarice brez etanola iz koruze (gozdni ostanki kot procesno gorivo v obratu SPTE (*1)) |
30,7 |
31,4 |
Etanol iz sladkornega trsa |
28,1 |
28,6 |
Del iz obnovljivih virov ETBE |
enak kot pri postopku pridobivanja etanola |
|
Del iz obnovljivih virov TAEE |
enak kot pri postopku pridobivanja etanola |
|
Biodizel iz oljne ogrščice |
45,5 |
50,1 |
Biodizel iz sončnic |
40,0 |
44,7 |
Biodizel iz soje |
42,2 |
47,0 |
Biodizel iz palmovega olja (odprt bazen za odpadne vode) |
63,3 |
75,5 |
Biodizel iz palmovega olja (proces z zajemanjem metana v oljarni) |
46,1 |
51,4 |
Biodizel iz odpadnega olja za kuhanje |
11,2 |
14,9 |
Biodizel iz topljenih živalskih maščob (*2) |
15,2 |
20,7 |
Rastlinsko olje iz oljne ogrščice, obdelano z vodikom |
45,8 |
50,1 |
Rastlinsko olje iz sončnic, obdelano z vodikom |
39,4 |
43,6 |
Rastlinsko olje iz soje, obdelano z vodikom |
42,2 |
46,5 |
Rastlinsko olje iz palmovega olja, obdelano z vodikom (odprt bazen za odpadne vode) |
62,1 |
73,2 |
Rastlinsko olje iz palmovega olja, obdelano z vodikom (postopek z zajemanjem metana v oljarni) |
44,0 |
47,9 |
Olje iz odpadnega olja za kuhanje, obdelano z vodikom |
11,9 |
16,0 |
Olje iz topljenih živalskih maščob, obdelano z vodikom (*2) |
16,0 |
21,8 |
Čisto rastlinsko olje iz oljne ogrščice |
38,5 |
40,0 |
Čisto rastlinsko olje iz sončnic |
32,7 |
34,3 |
Čisto rastlinsko olje iz soje |
35,2 |
36,9 |
Čisto rastlinsko olje iz palmovega olja (odprt bazen za odpadne vode) |
56,4 |
65,5 |
Čisto rastlinsko olje iz palmovega olja (postopek z zajemanjem metana v oljarni) |
38,5 |
40,3 |
Čisto olje iz odpadnega olja za kuhanje |
2,0 |
2,2 |
(*1)
Privzete vrednosti za procese s SPTE veljajo samo, če se vsa procesna toplota pridobiva s SPTE.
(*2)
Opomba: nanaša se samo na pogonska biogoriva, pridobljena iz živalskih stranskih proizvodov, ki spadajo med snovi kategorije 1 in 2 iz Uredbe (ES) št. 1069/2009, pri katerih niso upoštevane emisije iz higienizacije kot dela topljenja. |
E. OCENJENE RAZČLENJENE PRIVZETE VREDNOSTI ZA PRIHODNJA POGONSKA BIOGORIVA IN TEKOČA BIOGORIVA, KI LETA 2016 NISO BILA NA VOLJO NA TRGU ALI SO BILA NA VOLJO V ZANEMARLJIVIH KOLIČINAH
Razčlenjene privzete vrednosti za pridelavo: „eec“, kot je opredeljeno v delu C te priloge, vključno z emisijami N2O (tudi sekanci iz odpadnega ali gojenega lesa)
Postopek pridobivanja pogonskega biogoriva in drugega tekočega biogoriva |
Emisije toplogrednih plinov – tipična vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Emisije toplogrednih plinov – privzeta prednost (gCO2ekv/MJ) |
Etanol iz slame pšenice |
1,8 |
1,8 |
Fischer-Tropschev dizel iz odpadnega lesa v prostostoječem obratu |
3,3 |
3,3 |
Fischer-Tropschev dizel iz gojenega lesa v prostostoječem obratu |
8,2 |
8,2 |
Fischer-Tropschev bencin iz odpadnega lesa v prostostoječem obratu |
3,3 |
3,3 |
Fischer-Tropschev bencin iz gojenega lesa v prostostoječem obratu |
8,2 |
8,2 |
Dimetileter (DME) iz odpadnega lesa v prostostoječem obratu |
3,1 |
3,1 |
Dimetileter (DME) iz gojenega lesa v prostostoječem obratu |
7,6 |
7,6 |
Metanol iz odpadnega lesa v prostostoječem obratu |
3,1 |
3,1 |
Metanol iz gojenega lesa v prostostoječem obratu |
7,6 |
7,6 |
Fischer-Tropschev dizel iz uplinjevanja črne lužine, integriranega z obratom za proizvodnjo celuloze |
2,5 |
2,5 |
Fischer-Tropschev bencin iz uplinjevanja črne lužine, integriranega z obratom za proizvodnjo celuloze |
2,5 |
2,5 |
Dimetileter (DME) iz uplinjevanja črne lužine, integriranega z obratom za proizvodnjo celuloze |
2,5 |
2,5 |
Metanol iz uplinjevanja črne lužine, integriranega z obratom za proizvodnjo celuloze |
2,5 |
2,5 |
Del iz obnovljivih virov MTBE |
enak kot pri postopku pridobivanja metanola |
Razčlenjene privzete vrednosti za emisije N2O iz tal (zajete v razčlenjenih privzetih vrednostih za emisije iz pridelave v razpredelnici „eec“)
Postopek pridobivanja pogonskega biogoriva in drugega tekočega biogoriva |
Emisije toplogrednih plinov – tipična vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Emisije toplogrednih plinov – privzeta vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Etanol iz slame pšenice |
0 |
0 |
Fischer-Tropschev dizel iz odpadnega lesa v prostostoječem obratu |
0 |
0 |
Fischer-Tropschev dizel iz gojenega lesa v prostostoječem obratu |
4,4 |
4,4 |
Fischer-Tropschev bencin iz odpadnega lesa v prostostoječem obratu |
0 |
0 |
Fischer-Tropschev bencin iz gojenega lesa v prostostoječem obratu |
4,4 |
4,4 |
Dimetileter (DME) iz odpadnega lesa v prostostoječem obratu |
0 |
0 |
Dimetileter (DME) iz gojenega lesa v prostostoječem obratu |
4,1 |
4,1 |
Metanol iz odpadnega lesa v prostostoječem obratu |
0 |
0 |
Metanol iz gojenega lesa v prostostoječem obratu |
4,1 |
4,1 |
Fischer-Tropschev dizel iz uplinjevanja črne lužine, integriranega z obratom za proizvodnjo celuloze |
0 |
0 |
Fischer-Tropschev bencin iz uplinjevanja črne lužine, integriranega z obratom za proizvodnjo celuloze |
0 |
0 |
Dimetileter (DME) iz uplinjevanja črne lužine, integriranega z obratom za proizvodnjo celuloze |
0 |
0 |
Metanol iz uplinjevanja črne lužine, integriranega z obratom za proizvodnjo celuloze |
0 |
0 |
Del iz obnovljivih virov MTBE |
enak kot pri postopku pridobivanja metanola |
Razčlenjene privzete vrednosti za predelavo: „ep“, kot je opredeljeno v delu C te priloge
Postopek pridobivanja pogonskega biogoriva in drugega tekočega biogoriva |
Emisije toplogrednih plinov – tipična vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Emisije toplogrednih plinov – privzeta vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Etanol iz slame pšenice |
4,8 |
6,8 |
Fischer-Tropschev dizel iz odpadnega lesa v prostostoječem obratu |
0,1 |
0,1 |
Fischer-Tropschev dizel iz gojenega lesa v prostostoječem obratu |
0,1 |
0,1 |
Fischer-Tropschev bencin iz odpadnega lesa v prostostoječem obratu |
0,1 |
0,1 |
Fischer-Tropschev bencin iz gojenega lesa v prostostoječem obratu |
0,1 |
0,1 |
Dimetileter (DME) iz odpadnega lesa v prostostoječem obratu |
0 |
0 |
Dimetileter (DME) iz gojenega lesa v prostostoječem obratu |
0 |
0 |
Metanol iz odpadnega lesa v prostostoječem obratu |
0 |
0 |
Metanol iz gojenega lesa v prostostoječem obratu |
0 |
0 |
Fischer-Tropschev dizel iz uplinjevanja črne lužine, integriranega z obratom za proizvodnjo celuloze |
0 |
0 |
Fischer-Tropschev bencin iz uplinjevanja črne lužine, integriranega z obratom za proizvodnjo celuloze |
0 |
0 |
Dimetileter (DME) iz uplinjevanja črne lužine, integriranega z obratom za proizvodnjo celuloze |
0 |
0 |
Metanol iz uplinjevanja črne lužine, integriranega z obratom za proizvodnjo celuloze |
0 |
0 |
Del iz obnovljivih virov MTBE |
enak kot pri postopku pridobivanja metanola |
Razčlenjene privzete vrednosti za prevoz in distribucijo: „etd“, kot je opredeljeno v delu C te priloge
Postopek pridobivanja pogonskega biogoriva in drugega tekočega biogoriva |
Emisije toplogrednih plinov – tipična vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Emisije toplogrednih plinov – privzeta vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Etanol iz slame pšenice |
7,1 |
7,1 |
Fischer-Tropschev dizel iz odpadnega lesa v prostostoječem obratu |
12,2 |
12,2 |
Fischer-Tropschev dizel iz gojenega lesa v prostostoječem obratu |
8,4 |
8,4 |
Fischer-Tropschev bencin iz odpadnega lesa v prostostoječem obratu |
12,2 |
12,2 |
Fischer-Tropschev bencin iz gojenega lesa v prostostoječem obratu |
8,4 |
8,4 |
Dimetileter (DME) iz odpadnega lesa v prostostoječem obratu |
12,1 |
12,1 |
Dimetileter (DME) iz gojenega lesa v prostostoječem obratu |
8,6 |
8,6 |
Metanol iz odpadnega lesa v prostostoječem obratu |
12,1 |
12,1 |
Metanol iz gojenega lesa v prostostoječem obratu |
8,6 |
8,6 |
Fischer-Tropschev dizel iz uplinjevanja črne lužine, integriranega z obratom za proizvodnjo celuloze |
7,7 |
7,7 |
Fischer-Tropschev bencin iz uplinjevanja črne lužine, integriranega z obratom za proizvodnjo celuloze |
7,9 |
7,9 |
Dimetileter (DME) iz uplinjevanja črne lužine, integriranega z obratom za proizvodnjo celuloze |
7,7 |
7,7 |
Metanol iz uplinjevanja črne lužine, integriranega z obratom za proizvodnjo celuloze |
7,9 |
7,9 |
Del iz obnovljivih virov MTBE |
enak kot pri postopku pridobivanja metanola |
Razčlenjene privzete vrednosti za prevoz in distribucijo samo za končno gorivo. Te vrednosti so sicer že zajete v razpredelnici „emisij zaradi prevoza in distribucije etd“, kot je opredeljeno v delu C te priloge, vendar so tukaj navedene vrednosti koristne, če gospodarski subjekt želi prijaviti samo dejanske emisije zaradi prevoza za prevoz surovin.
Postopek pridobivanja pogonskega biogoriva in drugega tekočega biogoriva |
Emisije toplogrednih plinov – tipična vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Emisije toplogrednih plinov – privzeta vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Etanol iz slame pšenice |
1,6 |
1,6 |
Fischer-Tropschev dizel iz odpadnega lesa v prostostoječem obratu |
1,2 |
1,2 |
Fischer-Tropschev dizel iz gojenega lesa v prostostoječem obratu |
1,2 |
1,2 |
Fischer-Tropschev bencin iz odpadnega lesa v prostostoječem obratu |
1,2 |
1,2 |
Fischer-Tropschev bencin iz gojenega lesa v prostostoječem obratu |
1,2 |
1,2 |
Dimetileter (DME) iz odpadnega lesa v prostostoječem obratu |
2,0 |
2,0 |
Dimetileter (DME) iz gojenega lesa v prostostoječem obratu |
2,0 |
2,0 |
Metanol iz odpadnega lesa v prostostoječem obratu |
2,0 |
2,0 |
Metanol iz gojenega lesa v prostostoječem obratu |
2,0 |
2,0 |
Fischer-Tropschev dizel iz uplinjevanja črne lužine, integriranega z obratom za proizvodnjo celuloze |
2,0 |
2,0 |
Fischer-Tropschev bencin iz uplinjevanja črne lužine, integriranega z obratom za proizvodnjo celuloze |
2,0 |
2,0 |
Dimetileter (DME) iz uplinjevanja črne lužine, integriranega z obratom za proizvodnjo celuloze |
2,0 |
2,0 |
Metanol iz uplinjevanja črne lužine, integriranega z obratom za proizvodnjo celuloze |
2,0 |
2,0 |
Del iz obnovljivih virov MTBE |
enak kot pri postopku pridobivanja metanola |
Skupne vrednosti za pridelavo, predelavo, prevoz in distribucijo
Postopek pridobivanja pogonskega biogoriva in drugega tekočega biogoriva |
Emisije toplogrednih plinov – tipična vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Emisije toplogrednih plinov – privzeta vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Etanol iz slame pšenice |
13,7 |
15,7 |
Fischer-Tropschev dizel iz odpadnega lesa v prostostoječem obratu |
15,6 |
15,6 |
Fischer-Tropschev dizel iz gojenega lesa v prostostoječem obratu |
16,7 |
16,7 |
Fischer-Tropschev bencin iz odpadnega lesa v prostostoječem obratu |
15,6 |
15,6 |
Fischer-Tropschev bencin iz gojenega lesa v prostostoječem obratu |
16,7 |
16,7 |
Dimetileter (DME) iz odpadnega lesa v prostostoječem obratu |
15,2 |
15,2 |
Dimetileter (DME) iz gojenega lesa v prostostoječem obratu |
16,2 |
16,2 |
Metanol iz odpadnega lesa v prostostoječem obratu |
15,2 |
15,2 |
Metanol iz gojenega lesa v prostostoječem obratu |
16,2 |
16,2 |
Fischer-Tropschev dizel iz uplinjevanja črne lužine, integriranega z obratom za proizvodnjo celuloze |
10,2 |
10,2 |
Fischer-Tropschev bencin iz uplinjevanja črne lužine, integriranega z obratom za proizvodnjo celuloze |
10,4 |
10,4 |
Dimetileter (DME) iz uplinjevanja črne lužine, integriranega z obratom za proizvodnjo celuloze |
10,2 |
10,2 |
Metanol iz uplinjevanja črne lužine, integriranega z obratom za proizvodnjo celuloze |
10,4 |
10,4 |
Del iz obnovljivih virov MTBE |
enak kot pri postopku pridobivanja metanola |
PRILOGA VI
PRAVILA ZA IZRAČUN VPLIVA BIOMASNIH GORIV IN NJIHOVIH PRIMERJALNIKOV ZA FOSILNA GORIVA NA TOPLOGREDNE PLINE
A. Tipične in privzete vrednosti prihrankov emisij toplogrednih plinov za biomasna goriva, če so proizvedena brez neto emisij ogljika zaradi spremenjene rabe zemljišč
LESNI SEKANCI |
|||||
Sistem proizvodnje biomasnega goriva |
Razdalja prevoza |
Prihranki emisij toplogrednih plinov – tipična vrednost |
Prihranki emisij toplogrednih plinov – privzeta vrednost |
||
toplota |
električna energija |
toplota |
električna energija |
||
Lesni sekanci iz gozdnih ostankov |
1–500 km |
93 % |
89 % |
91 % |
87 % |
500–2 500 km |
89 % |
84 % |
87 % |
81 % |
|
2 500 –10 000 km |
82 % |
73 % |
78 % |
67 % |
|
nad 10 000 km |
67 % |
51 % |
60 % |
41 % |
|
Lesni sekanci iz panjevcev s kratko obhodnjo (evkaliptus) |
2 500 –10 000 km |
77 % |
65 % |
73 % |
60 % |
Lesni sekanci iz panjevcev s kratko obhodnjo (topol – z gnojenjem) |
1–500 km |
89 % |
83 % |
87 % |
81 % |
500–2 500 km |
85 % |
78 % |
84 % |
76 % |
|
2 500 –10 000 km |
78 % |
67 % |
74 % |
62 % |
|
nad 10 000 km |
63 % |
45 % |
57 % |
35 % |
|
Lesni sekanci iz panjevcev s kratko obhodnjo (topol – brez gnojenja) |
1–500 km |
91 % |
87 % |
90 % |
85 % |
500–2 500 km |
88 % |
82 % |
86 % |
79 % |
|
2 500 –10 000 km |
80 % |
70 % |
77 % |
65 % |
|
nad 10 000 km |
65 % |
48 % |
59 % |
39 % |
|
Lesni sekanci iz hlodovine |
1–500 km |
93 % |
89 % |
92 % |
88 % |
500–2 500 km |
90 % |
85 % |
88 % |
82 % |
|
2 500 –10 000 km |
82 % |
73 % |
79 % |
68 % |
|
nad 10 000 km |
67 % |
51 % |
61 % |
42 % |
|
Lesni sekanci iz industrijskih ostankov |
1–500 km |
94 % |
92 % |
93 % |
90 % |
500–2 500 km |
91 % |
87 % |
90 % |
85 % |
|
2 500 –10 000 km |
83 % |
75 % |
80 % |
71 % |
|
nad 10 000 km |
69 % |
54 % |
63 % |
44 % |
LESNI PELETI (*1) |
||||||
Sistem proizvodnje biomasnega goriva |
Razdalja prevoza |
Prihranki emisij toplogrednih plinov – tipična vrednost |
Prihranki emisij toplogrednih plinov – privzeta vrednost |
|||
toplota |
električna energija |
toplota |
električna energija |
|||
Lesni briketi ali peleti iz gozdnih ostankov |
primer 1 |
1–500 km |
58 % |
37 % |
49 % |
24 % |
500–2 500 km |
58 % |
37 % |
49 % |
25 % |
||
2 500 –10 000 km |
55 % |
34 % |
47 % |
21 % |
||
nad 10 000 km |
50 % |
26 % |
40 % |
11 % |
||
primer 2a |
1–500 km |
77 % |
66 % |
72 % |
59 % |
|
500–2 500 km |
77 % |
66 % |
72 % |
59 % |
||
2 500 –10 000 km |
75 % |
62 % |
70 % |
55 % |
||
nad 10 000 km |
69 % |
54 % |
63 % |
45 % |
||
primer 3a |
1–500 km |
92 % |
88 % |
90 % |
85 % |
|
500–2 500 km |
92 % |
88 % |
90 % |
86 % |
||
2 500 –10 000 km |
90 % |
85 % |
88 % |
81 % |
||
nad 10 000 km |
84 % |
76 % |
81 % |
72 % |
||
Lesni briketi ali peleti iz panjevcev s kratko obhodnjo (evkaliptus) |
primer 1 |
2 500 –10 000 km |
52 % |
28 % |
43 % |
15 % |
primer 2a |
2 500 –10 000 km |
70 % |
56 % |
66 % |
49 % |
|
primer 3a |
2 500 –10 000 km |
85 % |
78 % |
83 % |
75 % |
|
Lesni briketi ali peleti iz panjevcev s kratko obhodnjo (topol – z gnojenjem) |
primer 1 |
1–500 km |
54 % |
32 % |
46 % |
20 % |
500–10 000 km |
52 % |
29 % |
44 % |
16 % |
||
nad 10 000 km |
47 % |
21 % |
37 % |
7 % |
||
primer 2a |
1–500 km |
73 % |
60 % |
69 % |
54 % |
|
500–10 000 km |
71 % |
57 % |
67 % |
50 % |
||
nad 10 000 km |
66 % |
49 % |
60 % |
41 % |
||
primer 3a |
1–500 km |
88 % |
82 % |
87 % |
81 % |
|
500–10 000 km |
86 % |
79 % |
84 % |
77 % |
||
nad 10 000 km |
80 % |
71 % |
78 % |
67 % |
||
Lesni briketi ali peleti iz panjevcev s kratko obhodnjo (topol – brez gnojenja) |
primer 1 |
1–500 km |
56 % |
35 % |
48 % |
23 % |
500–10 000 km |
54 % |
32 % |
46 % |
20 % |
||
nad 10 000 km |
49 % |
24 % |
40 % |
10 % |
||
primer 2a |
1–500 km |
76 % |
64 % |
72 % |
58 % |
|
500–10 000 km |
74 % |
61 % |
69 % |
54 % |
||
nad 10 000 km |
68 % |
53 % |
63 % |
45 % |
||
primer 3a |
1–500 km |
91 % |
86 % |
90 % |
85 % |
|
500–10 000 km |
89 % |
83 % |
87 % |
81 % |
||
nad 10 000 km |
83 % |
75 % |
81 % |
71 % |
||
Hlodovina |
primer 1 |
1–500 km |
57 % |
37 % |
49 % |
24 % |
500–2 500 km |
58 % |
37 % |
49 % |
25 % |
||
2 500 –10 000 km |
55 % |
34 % |
47 % |
21 % |
||
nad 10 000 km |
50 % |
26 % |
40 % |
11 % |
||
primer 2a |
1–500 km |
77 % |
66 % |
73 % |
60 % |
|
500–2 500 km |
77 % |
66 % |
73 % |
60 % |
||
2 500 –10 000 km |
75 % |
63 % |
70 % |
56 % |
||
nad 10 000 km |
70 % |
55 % |
64 % |
46 % |
||
primer 3a |
1–500 km |
92 % |
88 % |
91 % |
86 % |
|
500–2 500 km |
92 % |
88 % |
91 % |
87 % |
||
2 500 –10 000 km |
90 % |
85 % |
88 % |
83 % |
||
nad 10 000 km |
84 % |
77 % |
82 % |
73 % |
||
Lesni briketi ali peleti iz ostankov iz lesne industrije |
primer 1 |
1–500 km |
75 % |
62 % |
69 % |
55 % |
500–2 500 km |
75 % |
62 % |
70 % |
55 % |
||
2 500 –10 000 km |
72 % |
59 % |
67 % |
51 % |
||
nad 10 000 km |
67 % |
51 % |
61 % |
42 % |
||
primer 2a |
1–500 km |
87 % |
80 % |
84 % |
76 % |
|
500–2 500 km |
87 % |
80 % |
84 % |
77 % |
||
2 500 –10 000 km |
85 % |
77 % |
82 % |
73 % |
||
nad 10 000 km |
79 % |
69 % |
75 % |
63 % |
||
primer 3a |
1–500 km |
95 % |
93 % |
94 % |
91 % |
|
500–2 500 km |
95 % |
93 % |
94 % |
92 % |
||
2 500 –10 000 km |
93 % |
90 % |
92 % |
88 % |
||
nad 10 000 km |
88 % |
82 % |
85 % |
78 % |
||
(*1)
Primer 1 se nanaša na procese, v katerih procesno toploto v peletirnici zagotavlja kotel na zemeljski plin. Peletirnica se napaja z električno energijo iz omrežja. Primer 2a se nanaša na procese, v katerih procesno toploto zagotavlja kotel na lesne sekance, v katerem se kurijo predhodno sušeni sekanci. Peletirnica se napaja z električno energijo iz omrežja. Primer 3a se nanaša na procese, v katerih električno energijo in toploto v peletirnici zagotavlja SPTE na predhodno sušene lesne sekance. |
KMETIJSKI POSTOPKI PRIDOBIVANJA |
|||||
Sistem proizvodnje biomasnega goriva |
Razdalja prevoza |
Prihranki emisij toplogrednih plinov – tipična vrednost |
Prihranki emisij toplogrednih plinov – privzeta vrednost |
||
toplota |
električna energija |
toplota |
električna energija |
||
Kmetijski odpadki z gostoto < 0,2 t/m3 (*1) |
1–500 km |
95 % |
92 % |
93 % |
90 % |
500–2 500 km |
89 % |
83 % |
86 % |
80 % |
|
2 500 –10 000 km |
77 % |
66 % |
73 % |
60 % |
|
nad 10 000 km |
57 % |
36 % |
48 % |
23 % |
|
Kmetijski odpadki z gostoto > 0,2 t/m3 (*2) |
1–500 km |
95 % |
92 % |
93 % |
90 % |
500–2 500 km |
93 % |
89 % |
92 % |
87 % |
|
2 500 –10 000 km |
88 % |
82 % |
85 % |
78 % |
|
nad 10 000 km |
78 % |
68 % |
74 % |
61 % |
|
Slamnati peleti |
1–500 km |
88 % |
82 % |
85 % |
78 % |
500–10 000 km |
86 % |
79 % |
83 % |
74 % |
|
nad 10 000 km |
80 % |
70 % |
76 % |
64 % |
|
Briketi iz odpadkov sladkornega trsa |
500–10 000 km |
93 % |
89 % |
91 % |
87 % |
nad 10 000 km |
87 % |
81 % |
85 % |
77 % |
|
Moka iz palmovih jedrc |
nad 10 000 km |
20 % |
– 18 % |
11 % |
– 33 % |
Moka iz palmovih jedrc (brez emisij CH4 iz oljarne) |
nad 10 000 km |
46 % |
20 % |
42 % |
14 % |
(*1)
Ta skupina materialov vključuje kmetijske odpadke z nizko nasipno gostoto, med drugim materiale, kot so slamnate bale, ovsene luščine, riževe luščine in bale odpadkov sladkornega trsa (neizčrpen seznam).
(*2)
Skupina kmetijskih odpadkov z visoko nasipno gostoto zajema materiale, kot so koruzni storži, orehove lupine, luščine soje, lupine palmovih jedrc (neizčrpen seznam). |
BIOPLIN ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO (*1) |
||||
Sistem proizvodnje bioplina |
Tehnološka možnost |
Prihranki emisij toplogrednih plinov – tipična vrednost |
Prihranki emisij toplogrednih plinov – privzeta vrednost |
|
Mokri gnoj (1) |
primer 1 |
odprti digestat (2) |
146 % |
94 % |
zaprti digestat (3) |
246 % |
240 % |
||
primer 2 |
odprti digestat |
136 % |
85 % |
|
zaprti digestat |
227 % |
219 % |
||
primer 3 |
odprti digestat |
142 % |
86 % |
|
zaprti digestat |
243 % |
235 % |
||
Koruza, cela rastlina (4) |
primer 1 |
odprti digestat |
36 % |
21 % |
zaprti digestat |
59 % |
53 % |
||
primer 2 |
odprti digestat |
34 % |
18 % |
|
zaprti digestat |
55 % |
47 % |
||
primer 3 |
odprti digestat |
28 % |
10 % |
|
zaprti digestat |
52 % |
43 % |
||
Biološki odpadki |
primer 1 |
odprti digestat |
47 % |
26 % |
zaprti digestat |
84 % |
78 % |
||
primer 2 |
odprti digestat |
43 % |
21 % |
|
zaprti digestat |
77 % |
68 % |
||
primer 3 |
odprti digestat |
38 % |
14 % |
|
zaprti digestat |
76 % |
66 % |
||
(*1)
Primer 1 se nanaša na postopke, v katerih potrebno električno energijo in toploto zagotavlja motor za SPTE sam. Primer 2 se nanaša na postopke, v katerih se potrebna električna energija jemlje iz omrežja, procesno toploto pa zagotavlja motor za SPTE sam. V nekaterih državah članicah operaterji ne smejo uveljavljati bruto proizvodnje za subvencije, zato je verjetnejša konfiguracija kot v primeru 1. Primer 3 se nanaša na postopke, v katerih se potrebna električna energija jemlje iz omrežja, procesno toploto pa zagotavlja kotel na bioplin. Ta primer velja za nekatere obrate, v katerih motor za SPTE ni na kraju samem, bioplin pa se prodaja (vendar se ne izboljša do stopnje biometana).
(1)
Vrednosti za proizvodnjo bioplina iz gnoja vključujejo negativne emisije za prihranke emisij zaradi ravnanja s surovim gnojem. Šteje se, da je vrednost esca enaka – 45 gCO2ekv/MJ gnoja, uporabljenega pri anaerobni presnovi.
(2)
Shranjevanje digestata na prostem pomeni dodatne emisije CH4 in N2O. Količina teh emisij se spreminja glede na razmere v okolici, vrste substrata in učinkovitost presnove.
(3)
Shranjevanje v zaprtem prostoru pomeni, da se digestat, ki nastane v procesu presnove, shranjuje v rezervoarju, neprepustnem za plin, za dodatni bioplin, ki se sprosti med shranjevanjem, pa se šteje, da je predelan za proizvodnjo dodatne električne energije ali biometana. V tem procesu niso zajete emisije toplogrednih plinov.
(4)
„Koruza, cela rastlina“ pomeni koruzo, ki je bila pridelana za krmo in silirana za shranjevanje. |
BIOPLIN ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO – MEŠANICE GNOJA IN KORUZE |
||||
Sistem proizvodnje bioplina |
Tehnološka možnost |
Prihranki emisij toplogrednih plinov – tipična vrednost |
Prihranki emisij toplogrednih plinov – privzeta vrednost |
|
Gnoj – koruza 80 % – 20 % |
primer 1 |
odprti digestat |
72 % |
45 % |
zaprti digestat |
120 % |
114 % |
||
primer 2 |
odprti digestat |
67 % |
40 % |
|
zaprti digestat |
111 % |
103 % |
||
primer 3 |
odprti digestat |
65 % |
35 % |
|
zaprti digestat |
114 % |
106 % |
||
Gnoj – koruza 70 % – 30 % |
primer 1 |
odprti digestat |
60 % |
37 % |
zaprti digestat |
100 % |
94 % |
||
primer 2 |
odprti digestat |
57 % |
32 % |
|
zaprti digestat |
93 % |
85 % |
||
primer 3 |
odprti digestat |
53 % |
27 % |
|
zaprti digestat |
94 % |
85 % |
||
Gnoj – koruza 60 % – 40 % |
primer 1 |
odprti digestat |
53 % |
32 % |
zaprti digestat |
88 % |
82 % |
||
primer 2 |
odprti digestat |
50 % |
28 % |
|
zaprti digestat |
82 % |
73 % |
||
primer 3 |
odprti digestat |
46 % |
22 % |
|
zaprti digestat |
81 % |
72 % |
BIOMETAN ZA PROMET (*1) |
|||
Sistem proizvodnje biometana |
Tehnološke možnosti |
Prihranki emisij toplogrednih plinov – tipična vrednost |
Prihranki emisij toplogrednih plinov– privzeta vrednost |
Mokri gnoj |
odprti digestat, brez zgorevanja odpadnega plina |
117 % |
72 % |
odprti digestat, zgorevanje odpadnega plina |
133 % |
94 % |
|
zaprti digestat, brez zgorevanja odpadnega plina |
190 % |
179 % |
|
zaprti digestat, zgorevanje odpadnega plina |
206 % |
202 % |
|
Koruza, cela rastlina |
odprti digestat, brez zgorevanja odpadnega plina |
35 % |
17 % |
odprti digestat, zgorevanje odpadnega plina |
51 % |
39 % |
|
zaprti digestat, brez zgorevanja odpadnega plina |
52 % |
41 % |
|
zaprti digestat, zgorevanje odpadnega plina |
68 % |
63 % |
|
Biološki odpadki |
odprti digestat, brez zgorevanja odpadnega plina |
43 % |
20 % |
odprti digestat, zgorevanje odpadnega plina |
59 % |
42 % |
|
zaprti digestat, brez zgorevanja odpadnega plina |
70 % |
58 % |
|
zaprti digestat, zgorevanje odpadnega plina |
86 % |
80 % |
|
(*1)
Prihranki emisij toplogrednih plinov za biometan se nanašajo samo na stisnjeni biometan glede na primerjalnik za fosilna goriva za promet v višini 94 gCO2ekv/MJ. |
BIOMETAN – MEŠANICE GNOJA IN KORUZE (*1) |
|||
Sistem proizvodnje biometana |
Tehnološke možnosti |
Prihranki emisij toplogrednih plinov – tipična vrednost |
Prihranki emisij toplogrednih plinov – privzeta vrednost |
Gnoj – koruza 80 % – 20 % |
odprti digestat, brez zgorevanja odpadnega plina (1) |
62 % |
35 % |
odprti digestat, zgorevanje odpadnega plina (2) |
78 % |
57 % |
|
zaprti digestat, brez zgorevanja odpadnega plina |
97 % |
86 % |
|
zaprti digestat, zgorevanje odpadnega plina |
113 % |
108 % |
|
Gnoj – koruza 70 % – 30 % |
odprti digestat, brez zgorevanja odpadnega plina |
53 % |
29 % |
odprti digestat, zgorevanje odpadnega plina |
69 % |
51 % |
|
zaprti digestat, brez zgorevanja odpadnega plina |
83 % |
71 % |
|
zaprti digestat, zgorevanje odpadnega plina |
99 % |
94 % |
|
Gnoj – koruza 60 % – 40 % |
odprti digestat, brez zgorevanja odpadnega plina |
48 % |
25 % |
odprti digestat, zgorevanje odpadnega plina |
64 % |
48 % |
|
zaprti digestat, brez zgorevanja odpadnega plina |
74 % |
62 % |
|
zaprti digestat, zgorevanje odpadnega plina |
90 % |
84 % |
|
(*1)
Prihranki emisij toplogrednih plinov za biometan se nanašajo samo na stisnjeni biometan glede na primerjalnik za fosilna goriva za promet v višini 94 gCO2ekv/MJ.
(1)
Ta kategorija zajema naslednje kategorije tehnologij za izboljšavo bioplina v biometan: adsorpcija pod povišanim tlakom (PSA), vodno čiščenje pod tlakom (PWS), membranska tehnologija, kriogenska tehnologija, organsko fizikalno čiščenje (OPS). Vključuje emisijo v višini 0,03 MJ CH4/MJ biometana za emisijo metana v odpadnih plinih.
(2)
Ta kategorija zajema naslednje kategorije tehnologij za izboljšavo bioplina v biometan: vodno čiščenje pod tlakom (PWS), če se voda reciklira, adsorpcija pod povišanim tlakom (PSA), kemično čiščenje, organsko fizikalno čiščenje (OPS), izboljšava z membranami in kriogenska izboljšava. V tej kategoriji se ne upoštevajo emisije metana (metan, če je prisoten v odpadnem plinu, zgori). |
B. METODOLOGIJA
1. Emisije toplogrednih plinov zaradi proizvodnje in uporabe biomasnih goriv se izračunajo:
Emisije toplogrednih plinov zaradi proizvodnje in uporabe biomasnih goriv pred pretvorbo v električno energijo ter energijo za ogrevanje in hlajenje se izračunajo:
E = eec + el + ep + etd + eu - esca– eccs - eccr,
pri čemer je:
E |
= |
skupne emisije zaradi proizvodnje goriva pred pretvorbo energije; |
eec |
= |
emisije zaradi ekstrakcije ali pridelave surovin; |
el |
= |
letne emisije zaradi sprememb zalog ogljika, ki nastanejo zaradi spremembe rabe zemljišča; |
ep |
= |
emisije zaradi predelave; |
etd |
= |
emisije zaradi prevoza in distribucije; |
eu |
= |
emisije, ki nastanejo pri uporabi goriva; |
esca |
= |
prihranki emisij zaradi akumulacije ogljika v tleh zaradi izboljšanega kmetijstva; |
eccs |
= |
prihranki emisij, ki nastanejo zaradi zajema in shranjevanja CO2, ter |
eccr |
= |
prihranki emisij, ki nastanejo zaradi zajema in nadomestitve CO2. |
Emisije, ki nastanejo pri proizvodnji strojev in opreme, se ne upoštevajo.
V primeru sopresnove različnih substratov v bioplinarni za proizvodnjo bioplina ali biometana se tipične in privzete vrednosti emisij toplogrednih plinov izračunajo:
pri čemer je:
E |
= |
emisije toplogrednih plinov na MJ bioplina ali biometana, proizvedenega v sopresnovi opredeljene mešanice substratov; |
Sn |
= |
delež surovine n v energijski vsebnosti; |
En |
= |
emisije v gCO2/MJ za postopek n v skladu z delom D te priloge (*); |
pri čemer je:
Pn |
= |
donos energije [MJ] na kilogram dodane mokre surovine n (**) |
Wn |
= |
utežni faktor substrata n, opredeljen kot: |
,
pri čemer je:
In |
= |
letni vnos substrata n [tona sveže snovi] v digestor; |
AMn |
= |
povprečna letna vlažnost substrata n [kg vode / kg sveže snovi] |
SMn |
= |
standardna vlažnost substrata n (***). |
(*) Če se kot substrat uporablja živalski gnoj, se upošteva dodatna vrednost 45 gCO2ekv/MJ gnoja (–54 kgCO2ekv/t sveže snovi) za izboljšano kmetijstvo in ravnanje z gnojem.
(**) Za izračun tipičnih in privzetih vrednosti se uporabljajo naslednje vrednosti Pn:
(***) Za substrat SMn se uporabljajo naslednje vrednosti standardne vlage:
V primeru sopresnove substratov n v bioplinarni za proizvodnjo električne energije ali biometana se dejanske emisije toplogrednih plinov iz bioplina in biometana izračunajo:
,
pri čemer je:
E |
= |
skupne emisije zaradi proizvodnje bioplina ali biometana pred pretvorbo energije; |
Sn |
= |
delež surovine n, v deležu vnosa v digestor; |
eec,n |
= |
emisije zaradi ekstrakcije ali pridelave surovine n; |
etd,surovina,n |
= |
emisije iz prevoza surovine n v digestor; |
el,n |
= |
letne emisije zaradi sprememb zalog ogljika, ki nastanejo zaradi spremembe rabe zemljišča, za surovino n; |
esca |
= |
prihranki emisij zaradi izboljšanega kmetijskega upravljanja s surovino n (*); |
ep |
= |
emisije zaradi predelave; |
etd,proizvod |
= |
emisije zaradi prevoza in distribucije bioplina in/ali biometana; |
eu |
= |
emisije pri uporabi goriv, tj. toplogredni plini, oddani med zgorevanjem; |
eccs |
= |
prihranki emisij, ki nastanejo zaradi zajema in shranjevanja CO2; ter |
eccr |
= |
prihranki emisij, ki nastanejo zaradi zajema in nadomestitve CO2. |
(*) Za esca se pripiše dodatna vrednost 45 gCO2ekv/ MJ gnoja za izboljšano kmetijstvo in ravnanje z gnojem, če se kot substrat za proizvodnjo bioplina in biometana uporablja živalski gnoj.
Emisije toplogrednih plinov zaradi uporabe biomasnih goriv za proizvodnjo električne energije ter energije za ogrevanje in hlajenje, vključno s pretvorbo energije v proizvedeno električno energijo in/ali energijo za ogrevanje ali hlajenje, se izračunajo:
za obrate za proizvodnjo energije, ki zagotavljajo samo toploto:
za obrate za proizvodnjo energije, ki zagotavljajo samo električno energijo:
pri čemer je:
ECh,el |
= |
skupne emisije toplogrednih plinov iz končnega energenta; |
E |
= |
skupne emisije toplogrednih plinov goriva pred končno pretvorbo; |
ηel |
= |
električni izkoristek, opredeljen kot letno proizvedena električna energija, deljena z letnim vložkom goriva na podlagi njegove energijske vsebnosti; |
ηh |
= |
toplotni izkoristek, opredeljen kot letno proizvedena koristna toplota, deljena z letnim vložkom goriva na podlagi njegove energijske vsebnosti; |
za električno ali mehanično energijo iz obratov za proizvodnjo energije, ki zagotavljajo koristno toploto skupaj z električno in/ali mehanično energijo:
za koristno toploto iz obratov za proizvodnjo energije, ki zagotavljajo toploto skupaj z električno in/ali mehanično energijo:
,
pri čemer je:
ECh,el |
= |
skupne emisije toplogrednih plinov iz končnega energenta; |
E |
= |
skupne emisije toplogrednih plinov goriva pred končno pretvorbo; |
ηel |
= |
električni izkoristek, opredeljen kot letno proizvedena električna energija, deljena z letnim vnosom energije na podlagi njegove energijske vsebnosti; |
ηh |
= |
toplotni izkoristek, opredeljen kot letno proizvedena koristna toplota, deljena z letnim vnosom energije na podlagi njegove energijske vsebnosti; |
Cel |
= |
del eksergije v električni energiji in/ali mehanični energiji, postavljen na 100 % (Cel = 1); |
Ch |
= |
Carnotov izkoristek (del eksergije v koristni toploti). |
Carnotov izkoristek, Ch, za koristno toploto pri različnih temperaturah je opredeljen kot:
,
pri čemer je:
Th |
= |
temperatura, merjena v absolutni temperaturi (kelvin) koristne toplote na točki oddaje; |
T0 |
= |
temperatura okolice, nastavljena na 273,15 kelvina (= 0 °C). |
Če se presežna toplota izvaža za ogrevanje stavb pri temperaturi pod 150 °C (423,15 kelvina), je mogoče Ch opredeliti tudi kot:
Ch |
= |
Carnotov izkoristek za toploto pri 150 °C (423,15 kelvina), ki je: 0,3546 |
Za ta izračun se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„soproizvodnja“ pomeni hkratno proizvodnjo toplotne energije ter električne energije in/ali mehanične energije v enem procesu;
„koristna toplota“ pomeni toploto, proizvedeno za zadostitev ekonomsko upravičenemu povpraševanju po toploti za ogrevanje ali hlajenje;
„ekonomsko upravičeno povpraševanje“ pomeni povpraševanje, ki ne presega potreb po ogrevanju ali hlajenju in ki bi mu bilo sicer zadoščeno po tržnih pogojih.
2. Emisije toplogrednih plinov iz biomasnih goriv se izrazijo:
emisije toplogrednih plinov zaradi biomasnih goriv (E) v gramih ekvivalenta CO2 na MJ biomasnega goriva, gCO2ekv/MJ;
emisije toplogrednih plinov zaradi biomasnih goriv za proizvodnjo energije za ogrevanje ali električne energije (EC) v gramih ekvivalenta CO2 na MJ končnega energenta (toplota ali električna energija), gCO2ekv/MJ.
Če se energija za ogrevanje in hlajenje proizvaja v soproizvodnji z električno energijo, se emisije porazdelijo med toploto in električno energijo (kot v točki 1(d)) ne glede na to, ali se toplota dejansko uporablja za ogrevanje ali hlajenje. ( 16 )
Če se emisije toplogrednih plinov zaradi ekstrakcije ali pridelave surovin eec izražajo v enoti gCO2ekv/tono suhe snovi surovine, se pretvorba v grame ekvivalenta CO2 na MJ goriva, gCO2ekv/MJ, izračuna na naslednji način ( 17 ):
pri čemer je:
Emisije na tono suhe snovi surovine se izračunajo:
3. Prihranki emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe biomasnih goriv se izračunajo:
prihranki emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe biomasnih goriv, ki se uporabljajo kot goriva, namenjena uporabi v prometu:
PRIHRANEK = (EF(t) – EB)/EF(t)
pri čemer je:
EB |
= |
skupne emisije zaradi biomasnih goriv, ki se uporabijo kot goriva, namenjena uporabi v prometu, ter |
EF(t) |
= |
skupne emisije zaradi primerjalnika za fosilna goriva za uporabo v prometu; |
prihranki emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe biomasnih goriv za proizvodnjo energije za ogrevanje in hlajenje ter električne energije:
PRIHRANEK = (ECF(h&c,el) – ECB(h&c,el))/ECF (h&c,el),
pri čemer je:
ECB(h&c,el) |
= |
skupne emisije zaradi proizvodnje toplote ali električne energije; |
ECF(h&c,el) |
= |
skupne emisije zaradi primerjalnika za fosilna goriva za koristno toploto ali električno energijo. |
4. Toplogredni plini, upoštevani za namene točke 1, so CO2, N2O in CH4. Pri izračunu ekvivalence CO2 se ti plini vrednotijo, kot sledi:
5. Emisije, ki nastanejo pri ekstrakciji, pridobivanju ali pridelavi surovin (eec), vključujejo emisije pri samem procesu ekstrakcije, pridobivanja ali pridelave; pri zbiranju, sušenju in skladiščenju surovin; iz odpadkov in iztekanj (uhajanj) ter pri proizvodnji kemikalij ali proizvodov, ki se uporabljajo pri ekstrakciji ali pridelavi. Zajem CO2 pri pridelavi surovin se ne upošteva. Namesto uporabe dejanskih vrednosti se lahko za ocenjene emisije iz pridelave kmetijske biomase uporabijo ocene na podlagi regionalnih povprečnih vrednosti za emisije iz pridelave, vključenih v poročilih iz člena 31(4) te direktive, ali informacij o emisijah iz razčlenjenih privzetih vrednosti za emisije iz pridelave, zajetih v tej prilogi. Če v navedenih poročilih ni ustreznih informacij, se lahko povprečne vrednosti izračunajo na podlagi lokalnih kmetijskih praks, npr. podatkov o skupini kmetij, kot druga možnost namesto uporabe dejanskih vrednosti.
Kot druga možnost namesto uporabe dejanskih vrednosti se lahko uporabijo ocene emisij iz pridelave in pridobivanja gozdne biomase na podlagi povprečnih emisij iz pridelave in pridobivanja, izračunanih za geografska območja na nacionalni ravni.
6. Za izračun iz točke 1(a) se prihranki emisij zaradi izboljšav v kmetijstvu (esca), npr. prehoda na zmanjšano obdelavo tal ali na način brez predhodne obdelave tal, boljšega kolobarjenja, uporabe pokrovnih poljščin, vključno z ravnanjem z ostanki kmetijskih pridelkov, uporabe organskih izboljševalcev tal (npr. kompost, digestat fermentacije gnoja) upoštevajo samo, če se trdno in na preverljiv način dokaže, da se je količina ogljika v tleh povečala ali da je mogoče razumno domnevati, da se je povečala v obdobju pridelave zadevnih surovin, pri čemer se upoštevajo emisije, kjer so take prakse povzročile povečanje uporabe gnojil in herbicidov ( 18 ).
7. Letne emisije, ki nastanejo zaradi sprememb zalog ogljika na podlagi spremenjene rabe zemljišča (el), se izračunajo z enakomerno porazdelitvijo skupnih emisij na dobo 20 let. Za izračun teh emisij se uporabi naslednje pravilo:
el = (CSR – CSA) × 3,664 × 1/20 × 1/P – eB, ( 19 )
pri čemer je:
el |
= |
letne emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo zaradi sprememb zalog ogljika na podlagi spremenjene rabe zemljišča (merjene kot masa ekvivalenta CO2 na enoto energije biomasnega goriva). „Kmetijsko zemljišče“ ( 20 ) in „kmetijsko zemljišče s trajnicami“ ( 21 ) se obravnavata kot ena raba zemljišč; |
CSR |
= |
zaloga ogljika na enoto površine, povezana z referenčno rabo zemljišča (merjena kot masa (v tonah) ogljika na enoto površine, vključno z zemljo in vegetacijo). Referenčna raba zemljišča je raba zemljišča januarja 2008 oziroma 20 let pred pridobitvijo surovine, kar koli je pozneje; |
CSA |
= |
zaloga ogljika na enoto površine, povezana z dejansko rabo zemljišča (merjena kot masa (v tonah) ogljika na enoto površine, vključno z zemljo in vegetacijo). Če se zaloga ogljika nabira več kot eno leto, vrednost CSA znaša toliko, kot je ocenjena zaloga ogljika na enoto površine po 20 letih ali ko pridelek dozori – kar koli je prej; |
P |
= |
produktivnost pridelka (merjena kot energija iz biomasnega goriva na enoto površine na leto) in |
eB |
= |
dodatna vrednost 29 gCO2ekv/MJ biomasnega goriva, če je biomasa pridobljena na saniranem degradiranem zemljišču pod pogoji iz točke 8. |
8. Dodatna vrednost 29 gCO2ekv/MJ se pripiše, če obstajajo dokazi, da:
zadevno zemljišče januarja 2008 ni bilo rabljeno v kmetijske ali druge namene in
gre pri zadevnem zemljišču za močno degradirano zemljišče, vključno z zemljišči, ki so bila prej rabljena v kmetijske namene.
Dodatna vrednost 29 gCO2ekv/MJ se uporablja za obdobje največ 20 let po datumu spremembe namembnosti zemljišča za kmetijsko rabo, pod pogojem, da se za zemljišča, ki spadajo pod točko (b), zagotovi stalna rast zalog ogljika in znatno zmanjšanje erozije.
9. „Močno degradirano zemljišče“ pomeni zemljišče, ki je bilo v daljšem razdobju bodisi v večji meri podvrženo zasoljevanju bodisi ima še posebej nizko vsebnost organskih snovi in je močno erodirano.
10. V skladu s točko 10 dela C Priloge V te direktive se kot izhodišče za izračun zalog ogljika v zemljišču uporabljajo Sklep Komisije 2010/355/EU ( 22 ), v katerem so določene smernice za izračun zalog ogljika v zemljišču v zvezi s to direktivo, na podlagi smernic IPCC iz leta 2006 za nacionalne evidence toplogrednih plinov, zvezek 4, ter v skladu z uredbama (EU) št. 525/2013 in (EU) 2018/841.
11. Emisije, ki nastajajo pri predelavi (ep), vključujejo emisije iz same predelave; iz odpadkov in iztekanj (uhajanj) ter proizvodnje kemikalij ali proizvodov, ki se uporabljajo v predelavi, vključno z emisijami CO2, ki ustrezajo vsebnosti ogljika v fosilnih gorivih, ne glede na njihovo morebitno izgorevanje v tem procesu.
Pri upoštevanju porabe električne energije, ki se ne proizvede v okviru obrata za proizvodnjo goriva iz trdne ali plinaste biomase, se predpostavi, da je intenzivnost emisij toplogrednih plinov pri proizvodnji in distribuciji te električne energije enaka povprečni intenzivnosti emisij proizvodnje in distribucije električne energije v opredeljeni regiji. Kot odstopanje od tega pravila lahko proizvajalci uporabijo povprečno vrednost za posamezni obrat za proizvodnjo električne energije za električno energijo, ki jo je ta obrat proizvedel, če ni priključen na elektroenergetsko omrežje.
Emisije zaradi predelave zajemajo emisije iz sušenja vmesnih proizvodov in materialov, kjer je ustrezno.
12. Emisije zaradi prevoza in distribucije etd vključujejo emisije, ki nastanejo pri prevozu surovin in polizdelkov ter zaradi skladiščenja in distribucije končnih izdelkov. Emisije zaradi prevoza in distribucije, ki se upoštevajo pod točko 5, se ne upoštevajo pod to točko.
13. Emisije CO2, ki nastajajo pri uporabi goriv, eu, so enake nič za biomasna goriva. Emisije toplogrednih plinov, ki niso CO2 (CH4 in N2O) in ki nastajajo pri uporabi goriv, so zajete v faktorju eu.
14. Prihranki emisij, ki nastanejo zaradi zajema in geološkega shranjevanja CO2, eccs, ki še niso bili upoštevani v ep, so omejeni na emisije, ki se preprečijo z zajemom in shranjevanjem oddanega CO2, neposredno povezanega z ekstrakcijo, prevozom, predelavo in distribucijo biomasnega goriva, če je shranjeno v skladu z Direktivo 2009/31/ES.
15. Prihranki emisij iz zajema in nadomestitve CO2, eccr, so neposredno povezani s proizvodnjo biomasnega goriva, h kateremu so pripisani, in se omejijo na emisije, ki se preprečijo z zajemom CO2, katerega ogljik izvira iz biomase in ki se uporabi za nadomestitev CO2, pridobljenega iz fosilnih goriv pri proizvodnji komercialnih proizvodov in storitev.
16. Če naprava za soproizvodnjo, ki zagotavlja toploto in/ali električno energijo za proces proizvodnje biomasnega goriva, za katero se izračunavajo emisije, proizvaja presežno električno energijo in/ali presežno koristno toploto, se emisije toplogrednih plinov razdelijo med električno energijo in koristno toploto v skladu s temperaturnim nivojem toplote (ki odraža koristnost (uporabnost) toplote). Koristni del toplote se ugotovi z množenjem njene energijske vsebnosti s Carnotovim izkoristkom Ch, kar se izračuna na naslednji način:
pri čemer je:
Th |
= |
temperatura, merjena v absolutni temperaturi (kelvin) koristne toplote na točki oddaje; |
T0 |
= |
temperatura okolice, nastavljena na 273,15 kelvina (= 0 °C). |
Če se presežna toplota izvaža za ogrevanje stavb pri temperaturi pod 150 °C (423,15 kelvina), je mogoče Ch opredeliti tudi kot:
Ch |
= |
Carnotov izkoristek za toploto pri 150 °C (423,15 kelvina), ki je: 0,3546. |
Za ta izračun se uporabljajo dejanski izkoristki, opredeljeni kot letna proizvodnja mehanične in električne energije ter toplote, deljena z ustreznim letnim vnosom energije.
Za ta izračun se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„soproizvodnja“ pomeni hkratno proizvodnjo toplotne energije ter električne energije in/ali mehanične energije v enem procesu;
„koristna toplota“ pomeni toploto, proizvedeno za zadostitev ekonomsko upravičenemu povpraševanju po toploti za ogrevanje ali hlajenje;
„ekonomsko upravičeno povpraševanje“ pomeni povpraševanje, ki ne presega potreb po ogrevanju ali hlajenju in ki bi mu bilo sicer zadoščeno po tržnih pogojih.
17. Če se v procesu proizvodnje biomasnega goriva obenem proizvede gorivo, za katero se izračunavajo emisije, in en ali več drugih proizvodov („soproizvodov“), se emisije toplogrednih plinov razdelijo med gorivo ali njegov vmesni proizvod in soproizvode sorazmerno z njihovo energijsko vsebnostjo (določeno kot kurilnost v primeru soproizvodov, ki niso električna energija in toplota). Intenzivnost toplogrednih plinov presežne koristne toplote ali električne energije je enaka kot intenzivnost toplogrednih plinov toplote ali električne energije, oddane v proces proizvodnje biomasnega goriva, in se ugotovi z izračunom intenzivnosti toplogrednih plinov vseh dovodov in emisij, vključno s surovinami ter emisijami CH4 in N2O, v napravo za soproizvodnjo, kotel ali drugo napravo za zagotavljanje toplote ali električne energije v proces proizvodnje biomasnega goriva, ali iz njih. V primeru soproizvodnje električne energije in toplote se izračun opravi v skladu s točko 16.
18. Za namene izračuna iz točke 17 so emisije, ki se razdelijo, eec + el + esca + tisti deli ep, etd, eccs, in eccr, ki potekajo do procesne stopnje, na kateri se proizvede soproizvod, in vključno s to stopnjo. Če je potekala kakršna koli razdelitev na soproizvode na prejšnji procesni stopnji v življenjskem ciklu, se za ta namen namesto skupne količine teh emisij uporabi del emisij, dodeljenih na zadnji taki procesni stopnji vmesnemu proizvodu goriva.
►C1 Pri bioplinu in biometanu se za namene navedenega izračuna upoštevajo vsi soproizvodi. Za odpadke in ◄ ostanke se emisije ne dodelijo. Soproizvodi, ki imajo negativno energijsko vsebnost, se za namene izračuna upoštevajo, kot da imajo energijsko vsebnost nič.
Za odpadke in ostanke, vključno s krošnjami in vejami, slamo, lupinami, storži in orehovimi lupinami, ter ostanke iz predelave, vključno s surovim glicerinom (nerafiniranim glicerinom) in odpadki sladkornega trsa, se šteje, da imajo v življenjskem ciklu do procesa zbiranja teh materialov emisije toplogrednih plinov enake nič, ne glede na to, ali se pred pretvorbo v končni proizvod predelajo v vmesne proizvode.
Pri biomasnih gorivih, ki se proizvajajo v rafinerijah, razen kombinacije obratov za predelavo s kotli ali napravami za soproizvodnjo, ki obratu za predelavo zagotavljajo toploto in/ali električno energijo, je za namene izračuna iz točke 17 enota za analizo rafinerija.
19. Za biomasna goriva, ki se uporabljajo v proizvodnji električne energije, je za namene izračuna iz točke 3 primerjalnik za fosilna goriva ECF(el) 183 gCO2ekv/MJ električne energije ali 212 gCO2ekv/MJ električne energije za najbolj oddaljene regije.
Za biomasna goriva, ki se uporabljajo v proizvodnji koristne toplote ter energije za ogrevanje in/ali hlajenje, je za namene izračuna iz točke 3 primerjalnik za fosilna goriva ECF(h) 80 gCO2ekv/MJ toplote.
Za biomasna goriva, ki se uporabljajo v proizvodnji koristne toplote, pri kateri je mogoče dokazati neposredno fizično substitucijo premoga, je za namene izračuna iz točke 3 primerjalnik za fosilna goriva ECF(h) 124 gCO2ekv/MJ toplote.
Za biomasna goriva, ki se uporabljajo kot goriva, namenjena uporabi v prometu, je za namene izračuna iz točke 3 primerjalnik za fosilna goriva ECF(e) 94 gCO2ekv/MJ.
C. RAZČLENJENE PRIVZETE VREDNOSTI ZA BIOMASNA GORIVA
Lesni briketi ali peleti
Sistem proizvodnje biomasnega goriva |
Razdalja prevoza |
Emisije toplogrednih plinov – tipična vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Emisije toplogrednih plinov – privzeta vrednost (gCO2ekv/MJ) |
||||||
Pridelava |
Predelava |
Prevoz |
Emisije, ki nastanejo pri uporabi goriva in niso CO2 |
Pridelava |
Predelava |
Prevoz |
Emisije, ki nastanejo pri uporabi goriva in niso CO2 |
||
Lesni sekanci iz gozdnih ostankov |
1–500 km |
0,0 |
1,6 |
3,0 |
0,4 |
0,0 |
1,9 |
3,6 |
0,5 |
500–2 500 km |
0,0 |
1,6 |
5,2 |
0,4 |
0,0 |
1,9 |
6,2 |
0,5 |
|
2 500 –10 000 km |
0,0 |
1,6 |
10,5 |
0,4 |
0,0 |
1,9 |
12,6 |
0,5 |
|
nad 10 000 km |
0,0 |
1,6 |
20,5 |
0,4 |
0,0 |
1,9 |
24,6 |
0,5 |
|
Lesni sekanci iz SRC (evkaliptus) |
2 500 –10 000 km |
4,4 |
0,0 |
11,0 |
0,4 |
4,4 |
0,0 |
13,2 |
0,5 |
Lesni sekanci iz SRC (topol – z gnojenjem) |
1–500 km |
3,9 |
0,0 |
3,5 |
0,4 |
3,9 |
0,0 |
4,2 |
0,5 |
500–2 500 km |
3,9 |
0,0 |
5,6 |
0,4 |
3,9 |
0,0 |
6,8 |
0,5 |
|
2 500 –10 000 km |
3,9 |
0,0 |
11,0 |
0,4 |
3,9 |
0,0 |
13,2 |
0,5 |
|
nad 10 000 km |
3,9 |
0,0 |
21,0 |
0,4 |
3,9 |
0,0 |
25,2 |
0,5 |
|
Lesni sekanci iz SRC (topol – brez gnojenja) |
1–500 km |
2,2 |
0,0 |
3,5 |
0,4 |
2,2 |
0,0 |
4,2 |
0,5 |
500–2 500 km |
2,2 |
0,0 |
5,6 |
0,4 |
2,2 |
0,0 |
6,8 |
0,5 |
|
2 500 –10 000 km |
2,2 |
0,0 |
11,0 |
0,4 |
2,2 |
0,0 |
13,2 |
0,5 |
|
nad 10 000 km |
2,2 |
0,0 |
21,0 |
0,4 |
2,2 |
0,0 |
25,2 |
0,5 |
|
Lesni sekanci iz hlodovine |
1–500 km |
1,1 |
0,3 |
3,0 |
0,4 |
1,1 |
0,4 |
3,6 |
0,5 |
500–2 500 km |
1,1 |
0,3 |
5,2 |
0,4 |
1,1 |
0,4 |
6,2 |
0,5 |
|
2 500 –10 000 km |
1,1 |
0,3 |
10,5 |
0,4 |
1,1 |
0,4 |
12,6 |
0,5 |
|
nad 10 000 km |
1,1 |
0,3 |
20,5 |
0,4 |
1,1 |
0,4 |
24,6 |
0,5 |
|
Lesni sekanci iz ostankov iz lesne industrije |
1–500 km |
0,0 |
0,3 |
3,0 |
0,4 |
0,0 |
0,4 |
3,6 |
0,5 |
500–2 500 km |
0,0 |
0,3 |
5,2 |
0,4 |
0,0 |
0,4 |
6,2 |
0,5 |
|
2 500 –10 000 km |
0,0 |
0,3 |
10,5 |
0,4 |
0,0 |
0,4 |
12,6 |
0,5 |
|
nad 10 000 km |
0,0 |
0,3 |
20,5 |
0,4 |
0,0 |
0,4 |
24,6 |
0,5 |
Lesni briketi ali peleti
Sistem proizvodnje biomasnega goriva |
Razdalja prevoza |
Emisije toplogrednih plinov – tipična vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Emisije toplogrednih plinov – privzeta vrednost (gCO2ekv/MJ) |
||||||
|
|
Pridelava |
Predelava |
Prevoz in distribucija |
Emisije, ki nastanejo pri uporabi goriva in niso CO2 |
Pridelava |
Predelava |
Prevoz in distribucija |
Emisije, ki nastanejo pri uporabi goriva in niso CO2 |
Lesni briketi ali peleti iz gozdnih ostankov (primer 1) |
1–500 km |
0,0 |
25,8 |
2,9 |
0,3 |
0,0 |
30,9 |
3,5 |
0,3 |
500–2 500 km |
0,0 |
25,8 |
2,8 |
0,3 |
0,0 |
30,9 |
3,3 |
0,3 |
|
2 500 –10 000 km |
0,0 |
25,8 |
4,3 |
0,3 |
0,0 |
30,9 |
5,2 |
0,3 |
|
nad 10 000 km |
0,0 |
25,8 |
7,9 |
0,3 |
0,0 |
30,9 |
9,5 |
0,3 |
|
Lesni briketi ali peleti iz gozdnih ostankov (primer 2a) |
1–500 km |
0,0 |
12,5 |
3,0 |
0,3 |
0,0 |
15,0 |
3,6 |
0,3 |
500–2 500 km |
0,0 |
12,5 |
2,9 |
0,3 |
0,0 |
15,0 |
3,5 |
0,3 |
|
2 500 –10 000 km |
0,0 |
12,5 |
4,4 |
0,3 |
0,0 |
15,0 |
5,3 |
0,3 |
|
nad 10 000 km |
0,0 |
12,5 |
8,1 |
0,3 |
0,0 |
15,0 |
9,8 |
0,3 |
|
Lesni briketi ali peleti iz gozdnih ostankov (primer 3a) |
1–500 km |
0,0 |
2,4 |
3,0 |
0,3 |
0,0 |
2,8 |
3,6 |
0,3 |
500–2 500 km |
0,0 |
2,4 |
2,9 |
0,3 |
0,0 |
2,8 |
3,5 |
0,3 |
|
2 500 –10 000 km |
0,0 |
2,4 |
4,4 |
0,3 |
0,0 |
2,8 |
5,3 |
0,3 |
|
nad 10 000 km |
0,0 |
2,4 |
8,2 |
0,3 |
0,0 |
2,8 |
9,8 |
0,3 |
|
Lesni briketi iz panjevcev s kratko obhodnjo (evkaliptus – primer 1) |
2 500 –10 000 km |
3,9 |
24,5 |
4,3 |
0,3 |
3,9 |
29,4 |
5,2 |
0,3 |
Lesni briketi iz panjevcev s kratko obhodnjo (evkaliptus – primer 2a) |
2 500 –10 000 km |
5,0 |
10,6 |
4,4 |
0,3 |
5,0 |
12,7 |
5,3 |
0,3 |
Lesni briketi iz panjevcev s kratko obhodnjo (evkaliptus – primer 3a) |
2 500 –10 000 km |
5,3 |
0,3 |
4,4 |
0,3 |
5,3 |
0,4 |
5,3 |
0,3 |
Lesni briketi iz panjevcev s kratko obhodnjo (topol, z gnojenjem, primer 1) |
1–500 km |
3,4 |
24,5 |
2,9 |
0,3 |
3,4 |
29,4 |
3,5 |
0,3 |
500–10 000 km |
3,4 |
24,5 |
4,3 |
0,3 |
3,4 |
29,4 |
5,2 |
0,3 |
|
nad 10 000 km |
3,4 |
24,5 |
7,9 |
0,3 |
3,4 |
29,4 |
9,5 |
0,3 |
|
Lesni briketi iz panjevcev s kratko obhodnjo (topol, z gnojenjem, primer 2a) |
1–500 km |
4,4 |
10,6 |
3,0 |
0,3 |
4,4 |
12,7 |
3,6 |
0,3 |
500–10 000 km |
4,4 |
10,6 |
4,4 |
0,3 |
4,4 |
12,7 |
5,3 |
0,3 |
|
nad 10 000 km |
4,4 |
10,6 |
8,1 |
0,3 |
4,4 |
12,7 |
9,8 |
0,3 |
|
Lesni briketi iz panjevcev s kratko obhodnjo (topol, z gnojenjem, primer 3a) |
1–500 km |
4,6 |
0,3 |
3,0 |
0,3 |
4,6 |
0,4 |
3,6 |
0,3 |
500–10 000 km |
4,6 |
0,3 |
4,4 |
0,3 |
4,6 |
0,4 |
5,3 |
0,3 |
|
nad 10 000 km |
4,6 |
0,3 |
8,2 |
0,3 |
4,6 |
0,4 |
9,8 |
0,3 |
|
Lesni briketi iz panjevcev s kratko obhodnjo (topol, brez gnojenja, primer 1) |
1–500 km |
2,0 |
24,5 |
2,9 |
0,3 |
2,0 |
29,4 |
3,5 |
0,3 |
500–2 500 km |
2,0 |
24,5 |
4,3 |
0,3 |
2,0 |
29,4 |
5,2 |
0,3 |
|
2 500 –10 000 km |
2,0 |
24,5 |
7,9 |
0,3 |
2,0 |
29,4 |
9,5 |
0,3 |
|
Lesni briketi iz panjevcev s kratko obhodnjo (topol, brez gnojenja, primer 2a) |
1–500 km |
2,5 |
10,6 |
3,0 |
0,3 |
2,5 |
12,7 |
3,6 |
0,3 |
500–10 000 km |
2,5 |
10,6 |
4,4 |
0,3 |
2,5 |
12,7 |
5,3 |
0,3 |
|
nad 10 000 km |
2,5 |
10,6 |
8,1 |
0,3 |
2,5 |
12,7 |
9,8 |
0,3 |
|
Lesni briketi iz panjevcev s kratko obhodnjo (topol, brez gnojenja, primer 3a) |
1–500 km |
2,6 |
0,3 |
3,0 |
0,3 |
2,6 |
0,4 |
3,6 |
0,3 |
500–10 000 km |
2,6 |
0,3 |
4,4 |
0,3 |
2,6 |
0,4 |
5,3 |
0,3 |
|
nad 10 000 km |
2,6 |
0,3 |
8,2 |
0,3 |
2,6 |
0,4 |
9,8 |
0,3 |
|
Lesni briketi ali peleti iz hlodovine (primer 1) |
1–500 km |
1,1 |
24,8 |
2,9 |
0,3 |
1,1 |
29,8 |
3,5 |
0,3 |
500–2 500 km |
1,1 |
24,8 |
2,8 |
0,3 |
1,1 |
29,8 |
3,3 |
0,3 |
|
2 500 –10 000 km |
1,1 |
24,8 |
4,3 |
0,3 |
1,1 |
29,8 |
5,2 |
0,3 |
|
nad 10 000 km |
1,1 |
24,8 |
7,9 |
0,3 |
1,1 |
29,8 |
9,5 |
0,3 |
|
Lesni briketi ali peleti iz hlodovine (primer 2a) |
1–500 km |
1,4 |
11,0 |
3,0 |
0,3 |
1,4 |
13,2 |
3,6 |
0,3 |
500–2 500 km |
1,4 |
11,0 |
2,9 |
0,3 |
1,4 |
13,2 |
3,5 |
0,3 |
|
2 500 –10 000 km |
1,4 |
11,0 |
4,4 |
0,3 |
1,4 |
13,2 |
5,3 |
0,3 |
|
nad 10 000 km |
1,4 |
11,0 |
8,1 |
0,3 |
1,4 |
13,2 |
9,8 |
0,3 |
|
Lesni briketi ali peleti iz hlodovine (primer 3a) |
1–500 km |
1,4 |
0,8 |
3,0 |
0,3 |
1,4 |
0,9 |
3,6 |
0,3 |
500–2 500 km |
1,4 |
0,8 |
2,9 |
0,3 |
1,4 |
0,9 |
3,5 |
0,3 |
|
2 500 –10 000 km |
1,4 |
0,8 |
4,4 |
0,3 |
1,4 |
0,9 |
5,3 |
0,3 |
|
nad 10 000 km |
1,4 |
0,8 |
8,2 |
0,3 |
1,4 |
0,9 |
9,8 |
0,3 |
|
Lesni briketi ali peleti iz ostankov iz lesne industrije (primer 1) |
1–500 km |
0,0 |
14,3 |
2,8 |
0,3 |
0,0 |
17,2 |
3,3 |
0,3 |
500–2 500 km |
0,0 |
14,3 |
2,7 |
0,3 |
0,0 |
17,2 |
3,2 |
0,3 |
|
2 500 –10 000 km |
0,0 |
14,3 |
4,2 |
0,3 |
0,0 |
17,2 |
5,0 |
0,3 |
|
nad 10 000 km |
0,0 |
14,3 |
7,7 |
0,3 |
0,0 |
17,2 |
9,2 |
0,3 |
|
Lesni briketi ali peleti iz ostankov iz lesne industrije (primer 2a) |
1–500 km |
0,0 |
6,0 |
2,8 |
0,3 |
0,0 |
7,2 |
3,4 |
0,3 |
500–2 500 km |
0,0 |
6,0 |
2,7 |
0,3 |
0,0 |
7,2 |
3,3 |
0,3 |
|
2 500 –10 000 km |
0,0 |
6,0 |
4,2 |
0,3 |
0,0 |
7,2 |
5,1 |
0,3 |
|
nad 10 000 km |
0,0 |
6,0 |
7,8 |
0,3 |
0,0 |
7,2 |
9,3 |
0,3 |
|
Lesni briketi ali peleti iz ostankov iz lesne industrije (primer 3a) |
1–500 km |
0,0 |
0,2 |
2,8 |
0,3 |
0,0 |
0,3 |
3,4 |
0,3 |
500–2 500 km |
0,0 |
0,2 |
2,7 |
0,3 |
0,0 |
0,3 |
3,3 |
0,3 |
|
2 500 –10 000 km |
0,0 |
0,2 |
4,2 |
0,3 |
0,0 |
0,3 |
5,1 |
0,3 |
|
nad 10 000 km |
0,0 |
0,2 |
7,8 |
0,3 |
0,0 |
0,3 |
9,3 |
0,3 |
Kmetijski postopki pridobivanja
Sistem proizvodnje biomasnega goriva |
Razdalja prevoza |
Emisije toplogrednih plinov – tipična vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Emisije toplogrednih plinov – privzeta vrednost (gCO2ekv/MJ) |
||||||
|
|
Pridelava |
Predelava |
Prevoz in distribucija |
Emisije, ki nastanejo pri uporabi goriva in niso CO2 |
Pridelava |
Predelava |
Prevoz in distribucija |
Emisije, ki nastanejo pri uporabi goriva in niso CO2 |
Kmetijski odpadki z gostoto < 0,2 t/m3 |
1–500 km |
0,0 |
0,9 |
2,6 |
0,2 |
0,0 |
1,1 |
3,1 |
0,3 |
500–2 500 km |
0,0 |
0,9 |
6,5 |
0,2 |
0,0 |
1,1 |
7,8 |
0,3 |
|
2 500 –10 000 km |
0,0 |
0,9 |
14,2 |
0,2 |
0,0 |
1,1 |
17,0 |
0,3 |
|
nad 10 000 km |
0,0 |
0,9 |
28,3 |
0,2 |
0,0 |
1,1 |
34,0 |
0,3 |
|
Kmetijski odpadki z gostoto > 0,2 t/m3 |
1–500 km |
0,0 |
0,9 |
2,6 |
0,2 |
0,0 |
1,1 |
3,1 |
0,3 |
500–2 500 km |
0,0 |
0,9 |
3,6 |
0,2 |
0,0 |
1,1 |
4,4 |
0,3 |
|
2 500 –10 000 km |
0,0 |
0,9 |
7,1 |
0,2 |
0,0 |
1,1 |
8,5 |
0,3 |
|
nad 10 000 km |
0,0 |
0,9 |
13,6 |
0,2 |
0,0 |
1,1 |
16,3 |
0,3 |
|
Slamnati peleti |
1–500 km |
0,0 |
5,0 |
3,0 |
0,2 |
0,0 |
6,0 |
3,6 |
0,3 |
500–10 000 km |
0,0 |
5,0 |
4,6 |
0,2 |
0,0 |
6,0 |
5,5 |
0,3 |
|
nad 10 000 km |
0,0 |
5,0 |
8,3 |
0,2 |
0,0 |
6,0 |
10,0 |
0,3 |
|
Briketi iz odpadkov sladkornega trsa |
500–10 000 km |
0,0 |
0,3 |
4,3 |
0,4 |
0,0 |
0,4 |
5,2 |
0,5 |
nad 10 000 km |
0,0 |
0,3 |
8,0 |
0,4 |
0,0 |
0,4 |
9,5 |
0,5 |
|
Moka iz palmovih jedrc |
nad 10 000 km |
21,6 |
21,1 |
11,2 |
0,2 |
21,6 |
25,4 |
13,5 |
0,3 |
Moka iz palmovih jedrc (brez emisij CH4 iz oljarne) |
nad 10 000 km |
21,6 |
3,5 |
11,2 |
0,2 |
21,6 |
4,2 |
13,5 |
0,3 |
Razčlenjene privzete vrednosti za bioplin za proizvodnjo električne energije
Sistem proizvodnje biomasnega goriva |
Tehnologija |
TIPIČNA VREDNOST (gCO2ekv/MJ) |
PRIVZETA VREDNOST (gCO2ekv/MJ) |
|||||||||
Pridelava |
Predelava |
Emisije, ki nastanejo pri uporabi goriva in niso CO2 |
Prevoz |
Dobropisi za gnoj |
Pridelava |
Predelava |
Emisije, ki nastanejo pri uporabi goriva in niso CO2 |
Prevoz |
Dobropisi za gnoj |
|||
Mokri gnoj (1) |
primer 1: |
odprti digestat |
0,0 |
69,6 |
8,9 |
0,8 |
– 107,3 |
0,0 |
97,4 |
12,5 |
0,8 |
– 107,3 |
zaprti digestat |
0,0 |
0,0 |
8,9 |
0,8 |
– 97,6 |
0,0 |
0,0 |
12,5 |
0,8 |
– 97,6 |
||
primer 2: |
odprti digestat |
0,0 |
74,1 |
8,9 |
0,8 |
– 107,3 |
0,0 |
103,7 |
12,5 |
0,8 |
– 107,3 |
|
zaprti digestat |
0,0 |
4,2 |
8,9 |
0,8 |
– 97,6 |
0,0 |
5,9 |
12,5 |
0,8 |
– 97,6 |
||
primer 3: |
odprti digestat |
0,0 |
83,2 |
8,9 |
0,9 |
– 120,7 |
0,0 |
116,4 |
12,5 |
0,9 |
– 120,7 |
|
zaprti digestat |
0,0 |
4,6 |
8,9 |
0,8 |
– 108,5 |
0,0 |
6,4 |
12,5 |
0,8 |
– 108,5 |
||
Koruza, cela rastlina (2) |
primer 1: |
odprti digestat |
15,6 |
13,5 |
8,9 |
0,0 (3) |
— |
15,6 |
18,9 |
12,5 |
0,0 |
— |
zaprti digestat |
15,2 |
0,0 |
8,9 |
0,0 |
— |
15,2 |
0,0 |
12,5 |
0,0 |
— |
||
primer 2: |
odprti digestat |
15,6 |
18,8 |
8,9 |
0,0 |
— |
15,6 |
26,3 |
12,5 |
0,0 |
— |
|
zaprti digestat |
15,2 |
5,2 |
8,9 |
0,0 |
— |
15,2 |
7,2 |
12,5 |
0,0 |
— |
||
primer 3: |
odprti digestat |
17,5 |
21,0 |
8,9 |
0,0 |
— |
17,5 |
29,3 |
12,5 |
0,0 |
— |
|
zaprti digestat |
17,1 |
5,7 |
8,9 |
0,0 |
— |
17,1 |
7,9 |
12,5 |
0,0 |
— |
||
Biološki odpadki |
primer 1: |
odprti digestat |
0,0 |
21,8 |
8,9 |
0,5 |
— |
0,0 |
30,6 |
12,5 |
0,5 |
— |
zaprti digestat |
0,0 |
0,0 |
8,9 |
0,5 |
— |
0,0 |
0,0 |
12,5 |
0,5 |
— |
||
primer 2: |
odprti digestat |
0,0 |
27,9 |
8,9 |
0,5 |
— |
0,0 |
39,0 |
12,5 |
0,5 |
— |
|
zaprti digestat |
0,0 |
5,9 |
8,9 |
0,5 |
— |
0,0 |
8,3 |
12,5 |
0,5 |
— |
||
primer 3: |
odprti digestat |
0,0 |
31,2 |
8,9 |
0,5 |
— |
0,0 |
43,7 |
12,5 |
0,5 |
— |
|
zaprti digestat |
0,0 |
6,5 |
8,9 |
0,5 |
— |
0,0 |
9,1 |
12,5 |
0,5 |
— |
||
(1)
Vrednosti za proizvodnjo bioplina iz gnoja vključujejo negativne emisije za prihranke emisij zaradi ravnanja s surovim gnojem. Šteje se, da je vrednost esca enaka – 45 gCO2ekv/MJ gnoja, uporabljenega pri anaerobni presnovi.
(2)
„Koruza, cela rastlina“ pomeni koruzo, ki je bila pridelana za krmo in silirana za shranjevanje.
(3)
V skladu z metodologijo iz poročila Komisije z dne 25. februarja 2010 o trajnostnih zahtevah glede uporabe trdnih in plinastih virov biomase v elektroenergetiki, ogrevanju in hlajenju je prevoz kmetijskih surovin v obrat za predelavo vključen v vrednost za pridelavo. Vrednost za prevoz koruzne silaže se upošteva kot 0,4 gCO2ekv/MJ bioplina. |
Razčlenjene privzete vrednosti za biometan
Sistem proizvodnje biometana |
Tehnološka možnost |
TIPIČNA VREDNOST (gCO2ekv/MJ) |
PRIVZETA VREDNOST (gCO2ekv/MJ) |
|||||||||||
Pridelava |
Predelava |
Izboljšava |
Prevoz |
Komprimiranje v polnilnici |
Dobropisi za gnoj |
Pridelava |
Predelava |
Izboljšava |
Prevoz |
Komprimiranje v polnilnici |
Dobropisi za gnoj |
|||
Mokri gnoj |
odprti digestat |
brez zgorevanja odpadnega plina |
0,0 |
84,2 |
19,5 |
1,0 |
3,3 |
–124,4 |
0,0 |
117,9 |
27,3 |
1,0 |
4,6 |
–124,4 |
z zgorevanjem odpadnega plina |
0,0 |
84,2 |
4,5 |
1,0 |
3,3 |
–124,4 |
0,0 |
117,9 |
6,3 |
1,0 |
4,6 |
–124,4 |
||
zaprti digestat |
brez zgorevanja odpadnega plina |
0,0 |
3,2 |
19,5 |
0,9 |
3,3 |
–111,9 |
0,0 |
4,4 |
27,3 |
0,9 |
4,6 |
–111,9 |
|
z zgorevanjem odpadnega plina |
0,0 |
3,2 |
4,5 |
0,9 |
3,3 |
–111,9 |
0,0 |
4,4 |
6,3 |
0,9 |
4,6 |
–111,9 |
||
Koruza, cela rastlina |
odprti digestat |
brez zgorevanja odpadnega plina |
18,1 |
20,1 |
19,5 |
0,0 |
3,3 |
— |
18,1 |
28,1 |
27,3 |
0,0 |
4,6 |
— |
z zgorevanjem odpadnega plina |
18,1 |
20,1 |
4,5 |
0,0 |
3,3 |
— |
18,1 |
28,1 |
6,3 |
0,0 |
4,6 |
— |
||
zaprti digestat |
brez zgorevanja odpadnega plina |
17,6 |
4,3 |
19,5 |
0,0 |
3,3 |
— |
17,6 |
6,0 |
27,3 |
0,0 |
4,6 |
— |
|
z zgorevanjem odpadnega plina |
17,6 |
4,3 |
4,5 |
0,0 |
3,3 |
— |
17,6 |
6,0 |
6,3 |
0,0 |
4,6 |
— |
||
Biološki odpadki |
odprti digestat |
brez zgorevanja odpadnega plina |
0,0 |
30,6 |
19,5 |
0,6 |
3,3 |
— |
0,0 |
42,8 |
27,3 |
0,6 |
4,6 |
— |
z zgorevanjem odpadnega plina |
0,0 |
30,6 |
4,5 |
0,6 |
3,3 |
— |
0,0 |
42,8 |
6,3 |
0,6 |
4,6 |
— |
||
zaprti digestat |
brez zgorevanja odpadnega plina |
0,0 |
5,1 |
19,5 |
0,5 |
3,3 |
— |
0,0 |
7,2 |
27,3 |
0,5 |
4,6 |
— |
|
z zgorevanjem odpadnega plina |
0,0 |
5,1 |
4,5 |
0,5 |
3,3 |
— |
0,0 |
7,2 |
6,3 |
0,5 |
4,6 |
— |
D. SKUPNE TIPIČNE IN PRIVZETE VREDNOSTI ZA POSTOPKE PROIZVODNJE BIOMASNEGA GORIVA
Sistem proizvodnje biomasnega goriva |
Razdalja prevoza |
Emisije toplogrednih plinov – tipična vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Emisije toplogrednih plinov – privzeta vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Lesni sekanci iz gozdnih ostankov |
1–500 km |
5 |
6 |
500–2 500 km |
7 |
9 |
|
2 500 –10 000 km |
12 |
15 |
|
nad 10 000 km |
22 |
27 |
|
Lesni sekanci iz panjevcev s kratko obhodnjo (evkaliptus) |
2 500 –10 000 km |
16 |
18 |
Lesni sekanci iz panjevcev s kratko obhodnjo (topol – z gnojenjem) |
1–500 km |
8 |
9 |
500–2 500 km |
10 |
11 |
|
2 500 –10 000 km |
15 |
18 |
|
nad 10 000 km |
25 |
30 |
|
Lesni sekanci iz panjevcev s kratko obhodnjo (topol – brez gnojenja) |
1–500 km |
6 |
7 |
500–2 500 km |
8 |
10 |
|
2 500 –10 000 km |
14 |
16 |
|
nad 10 000 km |
24 |
28 |
|
Lesni sekanci iz hlodovine |
1–500 km |
5 |
6 |
500–2 500 km |
7 |
8 |
|
2 500 –10 000 km |
12 |
15 |
|
nad 10 000 km |
22 |
27 |
|
Lesni sekanci iz industrijskih ostankov |
1–500 km |
4 |
5 |
500–2 500 km |
6 |
7 |
|
2 500 –10 000 km |
11 |
13 |
|
nad 10 000 km |
21 |
25 |
|
Lesni briketi ali peleti iz gozdnih ostankov (primer 1) |
1–500 km |
29 |
35 |
500–2 500 km |
29 |
35 |
|
2 500 –10 000 km |
30 |
36 |
|
nad 10 000 km |
34 |
41 |
|
Lesni briketi ali peleti iz gozdnih ostankov (primer 2a) |
1–500 km |
16 |
19 |
500–2 500 km |
16 |
19 |
|
2 500 –10 000 km |
17 |
21 |
|
nad 10 000 km |
21 |
25 |
|
Lesni briketi ali peleti iz gozdnih ostankov (primer 3a) |
1–500 km |
6 |
7 |
500–2 500 km |
6 |
7 |
|
2 500 –10 000 km |
7 |
8 |
|
nad 10 000 km |
11 |
13 |
|
Lesni briketi ali peleti iz panjevcev s kratko obhodnjo (evkaliptus, primer 1) |
2 500 –10 000 km |
33 |
39 |
Lesni briketi ali peleti iz panjevcev s kratko obhodnjo (evkaliptus, primer 2a) |
2 500 –10 000 km |
20 |
23 |
Lesni briketi ali peleti iz panjevcev s kratko obhodnjo (evkaliptus, primer 3a) |
2 500 –10 000 km |
10 |
11 |
Lesni briketi ali peleti iz panjevcev s kratko obhodnjo (topol, z gnojenjem, primer 1) |
1–500 km |
31 |
37 |
500–10 000 km |
32 |
38 |
|
nad 10 000 km |
36 |
43 |
|
Lesni briketi ali peleti iz panjevcev s kratko obhodnjo (topol, z gnojenjem, primer 2a) |
1–500 km |
18 |
21 |
500–10 000 km |
20 |
23 |
|
nad 10 000 km |
23 |
27 |
|
Lesni briketi ali peleti iz panjevcev s kratko obhodnjo (topol, z gnojenjem, primer 3a) |
1–500 km |
8 |
9 |
500–10 000 km |
10 |
11 |
|
nad 10 000 km |
13 |
15 |
|
Lesni briketi ali peleti iz panjevcev s kratko obhodnjo (topol, brez gnojenja, primer 1) |
1–500 km |
30 |
35 |
500–10 000 km |
31 |
37 |
|
nad 10 000 km |
35 |
41 |
|
Lesni briketi ali peleti iz panjevcev s kratko obhodnjo (topol, brez gnojenja, primer 2a) |
1–500 km |
16 |
19 |
500–10 000 km |
18 |
21 |
|
nad 10 000 km |
21 |
25 |
|
Lesni briketi ali peleti iz panjevcev s kratko obhodnjo (topol, brez gnojenja, primer 3a) |
1–500 km |
6 |
7 |
500–10 000 km |
8 |
9 |
|
nad 10 000 km |
11 |
13 |
|
Lesni briketi ali peleti iz hlodovine (primer 1) |
1–500 km |
29 |
35 |
500–2 500 km |
29 |
34 |
|
2 500 –10 000 km |
30 |
36 |
|
nad 10 000 km |
34 |
41 |
|
Lesni briketi ali peleti iz hlodovine (primer 2a) |
1–500 km |
16 |
18 |
500–2 500 km |
15 |
18 |
|
2 500 –10 000 km |
17 |
20 |
|
nad 10 000 km |
21 |
25 |
|
Lesni briketi ali peleti iz hlodovine (primer 3a) |
1–500 km |
5 |
6 |
500–2 500 km |
5 |
6 |
|
2 500 –10 000 km |
7 |
8 |
|
nad 10 000 km |
11 |
12 |
|
Lesni briketi ali peleti iz ostankov iz lesne industrije (primer 1) |
1–500 km |
17 |
21 |
500–2 500 km |
17 |
21 |
|
2 500 –10 000 km |
19 |
23 |
|
nad 10 000 km |
22 |
27 |
|
Lesni briketi ali peleti iz ostankov iz lesne industrije (primer 2a) |
1–500 km |
9 |
11 |
500–2 500 km |
9 |
11 |
|
2 500 –10 000 km |
10 |
13 |
|
nad 10 000 km |
14 |
17 |
|
Lesni briketi ali peleti iz ostankov iz lesne industrije (primer 3a) |
1–500 km |
3 |
4 |
500–2 500 km |
3 |
4 |
|
2 500 do 10 000 |
5 |
6 |
|
nad 10 000 km |
8 |
10 |
Primer 1 se nanaša na procese, v katerih procesno toploto v peletirnici zagotavlja kotel na zemeljski plin. Procesna električna energija se kupi v omrežju.
Primer 2a se nanaša na procese, v katerih procesno toploto v peletirnici zagotavlja kotel na lesne sekance. Procesna električna energija se kupi v omrežju.
Primer 3a se nanaša na procese, v katerih toploto in električno energijo v peletirnici zagotavlja SPTE na lesne sekance.
Sistem proizvodnje biomasnega goriva |
Razdalja prevoza |
Emisije toplogrednih plinov – tipična vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Emisije toplogrednih plinov – privzeta vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Kmetijski odpadki z gostoto < 0,2 t/m3 (1) |
1–500 km |
4 |
4 |
500–2 500 km |
8 |
9 |
|
2 500 –10 000 km |
15 |
18 |
|
nad 10 000 km |
29 |
35 |
|
Kmetijski odpadki z gostoto > 0,2 t/m3 (2) |
1–500 km |
4 |
4 |
500–2 500 km |
5 |
6 |
|
2 500 –10 000 km |
8 |
10 |
|
nad 10 000 km |
15 |
18 |
|
Slamnati peleti |
1–500 km |
8 |
10 |
500–10 000 km |
10 |
12 |
|
nad 10 000 km |
14 |
16 |
|
Briketi iz odpadkov sladkornega trsa |
500–10 000 km |
5 |
6 |
nad 10 000 km |
9 |
10 |
|
Moka iz palmovih jedrc |
nad 10 000 km |
54 |
61 |
Moka iz palmovih jedrc (brez emisij CH4 iz oljarne) |
nad 10 000 km |
37 |
40 |
(1)
Ta skupina materialov vključuje kmetijske odpadke z nizko nasipno gostoto, med drugim materiale, kot so slamnate bale, ovsene luščine, riževe luščine in bale odpadkov sladkornega trsa (neizčrpen seznam).
(2)
Skupina kmetijskih odpadkov z visoko nasipno gostoto zajema materiale, kot so koruzni storži, orehove lupine, luščine soje, lupine palmovih jedrc (neizčrpen seznam). |
Tipične in privzete vrednosti – bioplin za električno energijo
Sistem proizvodnje bioplina |
Tehnološka možnost |
Tipična vrednost |
Privzeta vrednost |
|
Emisije toplogrednih plinov - tipična vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Emisije toplogrednih plinov - privzeta vrednost (gCO2ekv/MJ) |
|||
Bioplin za električno energijo iz mokrega gnoja |
primer 1 |
odprti digestat (1) |
– 28 |
3 |
zaprti digestat (2) |
– 88 |
– 84 |
||
primer 2 |
odprti digestat |
– 23 |
10 |
|
zaprti digestat |
– 84 |
– 78 |
||
primer 3 |
odprti digestat |
– 28 |
9 |
|
zaprti digestat |
– 94 |
– 89 |
||
Bioplin za električno energijo iz koruze, cela rastlina |
primer 1 |
odprti digestat |
38 |
47 |
zaprti digestat |
24 |
28 |
||
primer 2 |
odprti digestat |
43 |
54 |
|
zaprti digestat |
29 |
35 |
||
primer 3 |
odprti digestat |
47 |
59 |
|
zaprti digestat |
32 |
38 |
||
Bioplin za električno energijo iz bioloških odpadkov |
primer 1 |
odprti digestat |
31 |
44 |
zaprti digestat |
9 |
13 |
||
primer 2 |
odprti digestat |
37 |
52 |
|
zaprti digestat |
15 |
21 |
||
primer 3 |
odprti digestat |
41 |
57 |
|
zaprti digestat |
16 |
22 |
||
(1)
Za shranjevanje digestata na prostem se upoštevajo dodatne emisije metana, ki se spreminjajo z vremenom, substratom in učinkovitostjo presnove. V teh izračunih se šteje, da so vrednosti enake 0,05 MJ CH4 / MJ bioplina za gnoj, 0,035 MJ CH4 / MJ bioplina za koruzo in 0,01 MJ CH4 / MJ bioplina za biološke odpadke.
(2)
Shranjevanje v zaprtem prostoru pomeni, da se digestat, ki nastane v procesu presnove, shranjuje v rezervoarju, neprepustnem za plin, za dodatni bioplin, ki se sprosti med shranjevanjem, pa se šteje, da je predelan za proizvodnjo dodatne električne energije ali biometana. |
Tipične in privzete vrednosti za biometan
Sistem proizvodnje biometana |
Tehnološka možnost |
Emisije toplogrednih plinov – tipična vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Emisije toplogrednih plinov – privzeta vrednost (gCO2ekv/MJ) |
Biometan iz mokrega gnoja |
odprti digestat, brez zgorevanja odpadnega plina (1) |
– 20 |
22 |
odprti digestat, zgorevanje odpadnega plina (2) |
– 35 |
1 |
|
zaprti digestat, brez zgorevanja odpadnega plina |
– 88 |
– 79 |
|
zaprti digestat, zgorevanje odpadnega plina |
– 103 |
– 100 |
|
Biometan iz koruze, cela rastlina |
odprti digestat, brez zgorevanja odpadnega plina |
58 |
73 |
odprti digestat, zgorevanje odpadnega plina |
43 |
52 |
|
zaprti digestat, brez zgorevanja odpadnega plina |
41 |
51 |
|
zaprti digestat, zgorevanje odpadnega plina |
26 |
30 |
|
Biometan iz bioloških odpadkov |
odprti digestat, brez zgorevanja odpadnega plina |
51 |
71 |
odprti digestat, zgorevanje odpadnega plina |
36 |
50 |
|
zaprti digestat, brez zgorevanja odpadnega plina |
25 |
35 |
|
zaprti digestat, zgorevanje odpadnega plina |
10 |
14 |
|
(1)
Ta kategorija zajema naslednje kategorije tehnologij za izboljšavo bioplina v biometan: adsorpcija pod povišanim tlakom (PSA), vodno čiščenje pod tlakom (PWS), membranska tehnologija, kriogenska tehnologija, organsko fizikalno čiščenje (OPS). Vključuje emisijo v višini 0,03 MJ CH4 / MJ biometana za emisijo metana v odpadnih plinih.
(2)
Ta kategorija zajema naslednje kategorije tehnologij za izboljšavo bioplina v biometan: vodno čiščenje pod tlakom (PWS), če se voda reciklira, adsorpcija pod povišanim tlakom (PSA), kemično čiščenje, organsko fizikalno čiščenje (OPS), izboljšava z membranami in kriogenska izboljšava. V tej kategoriji se ne upoštevajo emisije metana (metan, če je prisoten v odpadnem plinu, zgori). |
Tipične in privzete vrednosti – bioplin za električno energijo – mešanice gnoja in koruze: emisije toplogrednih plinov z deleži na podlagi sveže mase
Sistem proizvodnje bioplina |
Tehnološke možnosti |
Tipične emisije toplogrednih plinov (gCO2ekv/MJ) |
Privzete emisije toplogrednih plinov (gCO2ekv/MJ) |
|
Gnoj – koruza 80 % – 20 % |
primer 1 |
odprti digestat |
17 |
33 |
zaprti digestat |
–12 |
–9 |
||
primer 2 |
odprti digestat |
22 |
40 |
|
zaprti digestat |
–7 |
–2 |
||
primer 3 |
odprti digestat |
23 |
43 |
|
zaprti digestat |
–9 |
–4 |
||
Gnoj – koruza 70 % – 30 % |
primer 1 |
odprti digestat |
24 |
37 |
zaprti digestat |
0 |
3 |
||
primer 2 |
odprti digestat |
29 |
45 |
|
zaprti digestat |
4 |
10 |
||
primer 3 |
odprti digestat |
31 |
48 |
|
zaprti digestat |
4 |
10 |
||
Gnoj – koruza 60 % – 40 % |
primer 1 |
odprti digestat |
28 |
40 |
zaprti digestat |
7 |
11 |
||
primer 2 |
odprti digestat |
33 |
47 |
|
zaprti digestat |
12 |
18 |
||
primer 3 |
odprti digestat |
36 |
52 |
|
zaprti digestat |
12 |
18 |
Opombe
Primer 1 se nanaša na postopke, v katerih potrebno električno energijo in toploto zagotavlja motor za SPTE sam.
Primer 2 se nanaša na postopke, v katerih se potrebna električna energija jemlje iz omrežja, procesno toploto pa zagotavlja motor za SPTE sam. V nekaterih državah članicah operaterji ne smejo uveljavljati bruto proizvodnje za subvencije, zato je verjetnejša konfiguracija kot v primeru 1.
Primer 3 se nanaša na postopke, v katerih se potrebna električna energija jemlje iz omrežja, procesno toploto pa zagotavlja kotel na bioplin. Ta primer velja za nekatere obrate, v katerih motor za SPTE ni na kraju samem, bioplin pa se prodaja (vendar se ne izboljša do stopnje biometana).
Tipične in privzete vrednosti – biometan – mešanice gnoja in koruze: emisije toplogrednih plinov z deleži na podlagi sveže mase
Sistem proizvodnje biometana |
Tehnološke možnosti |
Tipična vrednost |
Privzeta vrednost |
(gCO2ekv/MJ) |
(gCO2ekv/MJ) |
||
Gnoj – koruza 80 % – 20 % |
odprti digestat, brez zgorevanja odpadnega plina |
32 |
57 |
odprti digestat, zgorevanje odpadnega plina |
17 |
36 |
|
zaprti digestat, brez zgorevanja odpadnega plina |
–1 |
9 |
|
zaprti digestat, zgorevanje odpadnega plina |
–16 |
–12 |
|
Gnoj – koruza 70 % – 30 % |
odprti digestat, brez zgorevanja odpadnega plina |
41 |
62 |
odprti digestat, zgorevanje odpadnega plina |
26 |
41 |
|
zaprti digestat, brez zgorevanja odpadnega plina |
13 |
22 |
|
zaprti digestat, zgorevanje odpadnega plina |
–2 |
1 |
|
Gnoj – koruza 60 % – 40 % |
odprti digestat, brez zgorevanja odpadnega plina |
46 |
66 |
odprti digestat, zgorevanje odpadnega plina |
31 |
45 |
|
zaprti digestat, brez zgorevanja odpadnega plina |
22 |
31 |
|
zaprti digestat, zgorevanje odpadnega plina |
7 |
10 |
Če se biometan uporablja kot stisnjeni biometan za gorivo, namenjeno uporabi v prometu, je treba tipičnim vrednostim prišteti vrednost 3,3 gCO2ekv/MJ biometana, privzetim vrednostim pa vrednost 4,6 gCO2ekv/MJ biometana.
PRILOGA VII
VKLJUČITEV ENERGIJE IZ TOPLOTNIH ČRPALK
Količina aerotermalne, geotermalne ali hidrotermalne energije, ujeta s toplotnimi črpalkami, ki se šteje za energijo iz obnovljivih virov za namene te direktive, ERES, se izračuna v skladu z naslednjo formulo:
ERES = Qusable * (1 – 1/SFU)
pri čemer je:
— |
Qusable= ocenjena skupna uporabljiva toplota iz toplotnih črpalk, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 7(4), uporabljene na sledeči način: upoštevajo se samo toplotne črpalke, pri katerih je SFU > 1,15 * 1/η, |
— |
SFU= ocenjeni povprečni faktor sezonske učinkovitosti navedenih toplotnih črpalk, |
— |
η= razmerje med skupno bruto proizvodnjo električne energije in porabo primarne energije za proizvodnjo električne energije in se ga izračuna kot povprečje EU na osnovi podatkov Eurostata. |
PRILOGA VIII
DEL A. OKVIRNE OCENJENE EMISIJE IZ SUROVIN ZA POGONSKA BIOGORIVA, DRUGA TEKOČA BIOGORIVA IN BIOMASNA GORIVA ZARADI POSREDNE SPREMEMBE RABE ZEMLJIŠČ (gCO2ekv/MJ) ( 23 )
Skupina surovin |
Srednja vrednost (1) |
Razpon med odstotki, pridobljen z analizo občutljivosti (2) |
Žitarice in druge poljščine z visoko vsebnostjo škroba |
12 |
8 do 16 |
Rastline za pridelavo sladkorja |
13 |
4 do 17 |
Oljnice |
55 |
33 do 66 |
(1)
Tu navedene srednje vrednosti so tehtano povprečje posamično modeliranih vrednosti surovin.
(2)
Tu navedeni razpon predstavlja 90 % rezultatov, za katere so bile uporabljene 5- in 95-percentilne vrednosti, ki izhajajo iz analize. Vrednost 5. percentila pomeni vrednost, pod katero je 5 % opažanj (tj. 5 % vseh uporabljenih podatkov je pokazalo rezultate pod 8,4 in 33 gCO2ekv/MJ). Vrednost 95. percentila pomeni vrednost, pod katero je 95 % opažanj (tj. 5 % vseh uporabljenih podatkov je pokazalo rezultate nad 16, 17 in 66 gCO2ekv/MJ). |
DEL B. POGONSKA BIOGORIVA, DRUGA TEKOČA BIOGORIVA IN BIOMASNA GORIVA, ZA KATERA SE ŠTEJE, DA SO OCENJENE EMISIJE ZARADI POSREDNE SPREMEMBE RABE ZEMLJIŠČ ENAKE NIČ
Za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, proizvedena iz naslednjih kategorij surovin, se šteje, da so ocenjene emisije zaradi posredne spremembe rabe zemljišč enake nič:
surovine, ki niso navedene v delu A te priloge;
surovine, katerih pridelava je povzročila neposredno spremembo rabe zemljišč, tj. spremembo iz ene od naslednjih kategorij površin zemljišč, ki jih uporablja IPCC (gozdna zemljišča, travinja, mokrišča, naselja ali druga zemljišča), v kmetijsko zemljišče ali kmetijsko zemljišče s trajnicami ( 24 ). V tem primeru bi se morala vrednost emisij zaradi neposredne spremembe rabe zemljišč (el) izračunati v skladu s točko 7 dela C Priloge V.
PRILOGA IX
Del A. Surovine za proizvodnjo bioplina za uporabo v prometu in naprednih pogonskih biogoriv, katerih prispevek k minimalnih deležem iz prvega in četrtega pododstavka člena 25(1) se lahko šteje za dvakratnik njihove energijske vsebnosti
Alge, če so gojene na zemljiščih v bazenih ali fotobioreaktorjih;
biomasni del mešanih komunalnih odpadkov, vendar ne ločenih gospodinjskih odpadkov, za katere veljajo cilji recikliranja iz točke (a) člena 11(2) Direktive 2008/98/ES;
biološki odpadki, kot so opredeljeni v točki 4 člena 3 Direktive 2008/98/ES, iz gospodinjstev, za katere velja ločeno zbiranje, opredeljeno v točki 11 člena 3 navedene direktive;
biomasni del industrijskih odpadkov, ki ni primeren za uporabo v prehranski ali krmni verigi, vključno z materialom iz malo- in veleprodaje ter živilskopredelovalne, ribiške in akvakulturne industrije, razen surovin s seznama v delu B te priloge;
slama;
živalski gnoj in blato iz čistilnih naprav;
odplake iz proizvodnje palmovega olja in prazni grozdi palmovih sadežev;
smola talovega olja;
surovi glicerin;
odpadki sladkornega trsa;
grozdne tropine in vinske droži;
orehove lupine;
pleve in luske;
storži koruze brez zrnja;
biomasni del odpadkov in ostankov iz gozdarstva in z njim povezanih panog, kot so lubje, veje, predtržno redčenje, listje, iglice, krošnje, žagovina, oblanci, črna lužina, sulfitna lužina, mulji, ki vsebujejo vlakna, lignin in talovo olje;
druga neživilska celuloza;
druga lesna celuloza, razen žaganih hlodov in furnirskih hlodov.
Del B. Surovine za proizvodnjo pogonskih biogoriv in bioplina za uporabo v prometu, katerih prispevek k minimalnem deležu iz prvega pododstavka člen 25(1) je omejen in se lahko šteje kot dvakratnik njihove energijske vsebnosti
Rabljeno olje za kuhanje;
živalske maščobe, ki so po Uredbi (ES) št. 1069/2009 razvrščene kot kategoriji 1 in 2.
PRILOGA X
DEL A
Razveljavljena direktiva s seznamom njenih zaporednih sprememb (iz člena 37)
Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 140, 5.6.2009, str. 16) |
|
Direktiva Sveta 2013/18/EU (UL L 158, 10.6.2013, str. 230) |
|
Direktiva (EU) 2015/1513 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 239, 15.9.2015, str. 1) |
Zgolj člen 2 |
DEL B
Roki za prenos v nacionalno pravo
(iz člena 36)
Direktiva |
Rok za prenos |
2009/28/ES |
25. junij 2009 |
2013/18/EU |
1. julij 2013 |
(EU) 2015/1513 |
10. september 2017 |
PRILOGA XI
Korelacijska tabela
Direktiva 2009/28/ES |
Ta direktiva |
Člen 1 |
Člen 1 |
Člen 2, prvi pododstavek |
Člen 2, prvi pododstavek |
Člen 2, drugi pododstavek, uvodno besedilo |
Člen 2, drugi pododstavek, uvodno besedilo |
Člen 2, drugi pododstavek, točka (a) |
Člen 2, drugi pododstavek, točka 1 |
Člen 2, drugi pododstavek, točka (b) |
— |
— |
Člen 2, drugi pododstavek, točka 2 |
Člen 2, drugi pododstavek, točka (c) |
Člen 2, drugi pododstavek, točka 3 |
Člen 2, drugi pododstavek, točka (d) |
— |
Člen 2, drugi pododstavek, točke (e), (f), (g), (h), (i), (j), (k), (l), (m), (n), (o), (p), (q), (r), (s), (t), (u), (v) in (w) |
Člen 2, drugi pododstavek, točke 24, 4, 19, 32, 33, 12, 5, 6, 45, 46, 47, 23, 39, 41, 42, 43, 36, 44 in 37 |
— |
Člen 2, drugi pododstavek, točke 7, 8, 9, 10, 11, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 20, 21, 22, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 34, 35, 38 in 40 |
Člen 3 |
— |
— |
Člen 3 |
Člen 4 |
— |
— |
Člen 4 |
— |
Člen 5 |
— |
Člen 6 |
Člen 5(1) |
Člen 7(1) |
Člen 5(2) |
— |
Člen 5(3) |
Člen 7(2) |
Člen 5(4), prvi, drugi, tretji in četrti pododstavek |
Člen 7(3), prvi, drugi, tretji in četrti pododstavek |
— |
Člen 7(3), peti in šesti pododstavek |
— |
Člen 7(4) |
Člen 5(5) |
Člen 27(1), prvi pododstavek, točka (c) |
Člen 5(6) in (7) |
Člen 7(5) in (6) |
Člen 6(1) |
Člen 8(1) |
— |
Člen 8(2) in (3) |
Člen 6(2) in (3) |
Člen 8(4) in (5) |
Člen 7(1), (2), (3), (4) in (5) |
Člen 9(1), (2), (3), (4) in (5) |
— |
Člen 9(6) |
Člen 8 |
Člen 10 |
Člen 9(1) |
Člen 11(1) |
Člen 9(2), prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c) |
Člen 11(2), prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c) |
— |
Člen 11(2), prvi pododstavek, točka (d) |
Člen 10 |
Člen 12 |
Člen 11(1), (2) in (3) |
Člen 13(1), (2) in (3) |
— |
Člen 13(4) |
Člen 12 |
Člen 14 |
Člen 13(1), prvi pododstavek |
Člen 15(1), prvi pododstavek |
Člen 13(1), drugi pododstavek |
Člen 15(1), drugi pododstavek |
Člen 13(1), drugi pododstavek, točki (a) in (b) |
— |
Člen 13(1), drugi pododstavek, točke (c), (d), (e) in (f) |
Člen 15(1), drugi pododstavek, točke (a), (b), (c) in (d) |
Člen 13(2), (3), (4) in (5) |
Člen 15(2), (3), (4) in (5) |
Člen 13(6), prvi pododstavek |
Člen 15(6), prvi pododstavek |
Člen 13(6), drugi, tretji, četrti in peti pododstavek |
— |
— |
Člen 15(7) in (8) |
— |
Člen 16 |
— |
Člen 17 |
Člen 14 |
Člen 18 |
Člen 15(1) |
Člen 19(1) |
Člen 15(2), prvi, drugi in tretji pododstavek |
Člen 19(2) prvi, drugi in tretji pododstavek |
— |
Člen 19(2), četrti in peti pododstavek |
Člen 15(2), četrti pododstavek |
Člen 19(2), šesti pododstavek |
Člen 15(3) |
— |
— |
Člen 19(3) in (4) |
Člen 15(4) in (5) |
Člen 19(5) in (6) |
Člen 15(6), prvi pododstavek, točka (a) |
Člen 19(7), prvi pododstavek, točka (a) |
Člen 15(6), prvi pododstavek, točka (b)(i) |
Člen 19(7), prvi pododstavek, točka (b)(i) |
— |
Člen 19(7), prvi pododstavek, točka (b)(ii) |
Člen 15(6), prvi pododstavek, točka (b)(ii) |
Člen 19(7), prvi pododstavek, točka (b)(iii) |
Člen 15(6), prvi pododstavek, točke (c), (d), (e) in (f) |
Člen 19(7), prvi pododstavek, točke (c), (d), (e) in (f) |
— |
Člen 19(7), drugi pododstavek |
Člen 15(7) |
Člen 19(8) |
Člen 15(8) |
— |
Člen 15(9) in (10) |
Člen 19(9) in (10) |
— |
Člen 19(11) |
Člen 15(11) |
Člen 19(12) |
Člen 15(12) |
— |
— |
Člen 19(13) |
Člen 16(1), (2), (3), (4), (5), (6), (7) in (8) |
— |
Člen 16(9), (10) in (11) |
Člen 20(1), (2) in (3) |
— |
Člen 21 |
— |
Člen 22 |
— |
Člen 23 |
— |
Člen 24 |
— |
Člen 25 |
— |
Člen 26 |
— |
Člen 27 |
— |
Člen 28 |
Člen 17(1), prvi in drugi pododstavek |
Člen 29(1), prvi in drugi pododstavek |
— |
Člen 29(1), tretji, četrti in peti pododstavek |
— |
Člen 29(2) |
Člen 17(2), prvi in drugi pododstavek |
— |
Člen 17(2), tretji pododstavek |
Člen 29(10), tretji pododstavek |
Člen 17(3), prvi pododstavek, točka (a) |
Člen 29(3), prvi pododstavek, točka (a) |
— |
Člen 29(3), prvi pododstavek, točka (b) |
Člen 17(3), prvi pododstavek, točki (b) in (c) |
Člen 29(3), prvi pododstavek, točki (c) in (d) |
— |
Člen 29(3), drugi pododstavek |
Člen 17(4) |
Člen 29(4) |
Člen 17(5) |
Člen 29(5) |
Člen 17(6) in (7) |
— |
— |
Člen 29(6), (7), (8), (9), (10) in (11) |
Člen 17(8) |
Člen 29(12) |
Člen 17(9) |
— |
— |
Člen 29(13) in (14) |
Člen 18(1), prvi pododstavek |
Člen 30(1), prvi pododstavek |
Člen 18(1), prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c) |
Člen 30(1), prvi pododstavek, točke (a), (c) in (d) |
— |
Člen 30(1), prvi pododstavek, točka (b) |
— |
Člen 30(1), drugi pododstavek |
Člen 18(2) |
— |
— |
Člen 30(2) |
Člen 18(3), prvi pododstavek |
Člen 30(3), prvi pododstavek |
Člen 18(3), drugi in tretji pododstavek |
— |
Člen 18(3), četrti in peti pododstavek |
Člen 30(3), drugi in tretji pododstavek |
Člen 18(4), prvi pododstavek |
— |
Člen 18(4), drugi in tretji pododstavek |
Člen 30(4), prvi in drugi pododstavek |
Člen 18(4), četrti pododstavek |
— |
Člen 18(5), prvi in drugi pododstavek |
Člen 30(7), prvi in drugi pododstavek |
Člen 18(5), tretji pododstavek |
Člen 30(8), prvi in drugi pododstavek |
Člen 18(5), četrti pododstavek |
Člen 30(5), tretji pododstavek |
— |
Člen 30(6), prvi pododstavek |
Člen 18(5), peti pododstavek |
Člen 30(6), drugi pododstavek |
Člen 18(6), prvi in drugi pododstavek |
Člen 30(5), prvi in drugi pododstavek |
Člen 18(6), tretji pododstavek |
— |
Člen 18(6), četrti pododstavek |
Člen 30(6), tretji pododstavek |
— |
Člen 30(6), četrti pododstavek |
Člen 18(6), peti pododstavek |
Člen 30(6), peti pododstavek |
Člen 18(7) |
Člen 30(9), prvi pododstavek |
— |
Člen 30(9), drugi pododstavek |
Člen 18(8) in (9) |
— |
— |
Člen 30(10) |
Člen 19(1), prvi pododstavek |
Člen 31(1), prvi pododstavek |
Člen 19(1), prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c) |
Člen 31(1), prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c) |
— |
Člen 31(1), prvi pododstavek, točka (d) |
Člen 19(2), (3) in (4) |
Člen 31(2), (3) in (4) |
Člen 19(5) |
— |
Člen 19(7), prvi pododstavek |
Člen 31(5), prvi pododstavek |
Člen 19(7), prvi pododstavek, prva, druga, tretja in četrta alinea |
— |
Člen 19(7), drugi in tretji pododstavek |
Člen 31(5), drugi in tretji pododstavek |
Člen 19(8) |
Člen 31(6) |
Člen 20 |
Člen 32 |
Člen 22 |
— |
Člen 23(1) in (2) |
Člen 33(1) in (2) |
Člen 23(3), (4), (5), (6), (7) in (8) |
— |
Člen 23(9) |
Člen 33(3) |
Člen 23(10) |
Člen 33(4) |
Člen 24 |
— |
Člen 25(1) |
Člen 34(1) |
Člen 25(2) |
Člen 34(2) |
Člen 25(3) |
Člen 34(3) |
Člen 25a(1) |
Člen 35(1) |
Člen 25a(2) |
Člen 35(2) in (3) |
Člen 25a(3) |
Člen 35(4) |
— |
Člen 35(5) |
Člen 25a(4) in (5) |
Člen 35(6) in (7) |
Člen 26 |
— |
Člen 27 |
Člen 36 |
— |
Člen 37 |
Člen 28 |
Člen 38 |
Člen 29 |
Člen 39 |
Priloga I |
Priloga I |
Priloga II |
Priloga II |
Priloga III |
Priloga III |
Priloga IV |
Priloga IV |
Priloga V |
Priloga V |
Priloga VI |
— |
— |
Priloga VI |
Priloga VII |
Priloga VII |
Priloga VIII |
Priloga VIII |
Priloga IX |
Priloga IX |
— |
Priloga X |
— |
Priloga XI |
( 1 ) Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 55).
( 2 ) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
( 3 ) Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
( 4 ) Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 94).
( 5 ) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/1442 z dne 31. julija 2017 o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta za velike kurilne naprave (UL L 212, 17.8.2017, str. 1).
( 6 ) Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (nuts) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).
( 7 ) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 98/70/ES z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 93/12/EGS (UL L 350, 28.12.1998, str. 58).
( 8 ) Da bi se lahko izpolnili nacionalni cilji, določeni v tej prilogi, se poudarja, da mora biti v smernicah o državni pomoči za varovanje okolja opredeljena stalna potreba po nacionalnih mehanizmih pomoči za spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov.
( 9 ) Toplota ali odvečna toplota se uporablja za hlajenje (hlajeni zrak ali voda) z absorpcijskimi ohlajevalniki. Zato je primerno izračunati samo emisije, povezane s proizvedeno toploto, na MJ toplote ne glede na to, ali se toplota v končni fazi dejansko uporablja za ogrevanje ali hlajenje z absorpcijskimi ohlajevalniki.
( 10 ) Formula za izračun emisij toplogrednih plinov zaradi ekstrakcije ali pridelave surovin eec opisuje primere, ko se surovine pretvorijo v pogonska biogoriva v enem koraku. Za kompleksnejše dobavne verige so potrebne prilagoditve za izračun emisij toplogrednih plinov zaradi ekstrakcije ali pridelave surovin eec za vmesne proizvode.
( 11 ) Takšen dokaz je lahko merjenje ogljika v tleh, npr. prvo merjenje pred pridelavo in naknadna merjenja v rednih nekajletnih presledkih. Preden je v takšnem primeru možno drugo merjenje, bi se povečanje vsebnosti ogljika v tleh ocenjevalo na podlagi reprezentativnih poskusov ali vzorcev tal. Od drugega merjenja dalje bi se na podlagi meritev ugotavljala večja vsebnost ogljika v tleh in njen obseg.
( 12 ) Kvocient, dobljen z delitvijo molekulske mase CO2 (44,010 g/mol) z molekulsko maso ogljika (12,011 g/mol), je enak 3,664.
( 13 ) Sklep Komisije 2010/335/EU z dne 10. junija 2010 o smernicah za izračun zalog ogljika v zemljišču za namene Priloge V k Direktivi 2009/28/ES (UL L 151, 17.6.2010, str. 19).
( 14 ) Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 1).
( 15 ) Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L 140, 5.6.2009, str. 114).
( 16 ) Toplota ali odvečna toplota se uporablja za proizvodnjo hlajenja (hlajeni zrak ali voda) z absorpcijskimi ohlajevalniki. Zato je primerno izračunati samo emisije, povezane s proizvedeno toploto, na MJ toplote ne glede na to, ali se toplota v končni fazi dejansko uporablja za ogrevanje ali hlajenje z absorpcijskimi ohlajevalniki.
( 17 ) Formula za izračun emisij toplogrednih plinov zaradi ekstrakcije ali pridelave surovin eec opisuje primere, ko se surovine pretvorijo v pogonska biogoriva v enem koraku. Za kompleksnejše dobavne verige so potrebne prilagoditve za izračun emisij toplogrednih plinov zaradi ekstrakcije ali pridelave surovin eec za vmesne proizvode.
( 18 ) Takšen dokaz je lahko merjenje ogljika v tleh, npr. prvo merjenje pred pridelavo in naknadna merjenja v rednih nekajletnih presledkih. Preden je v takšnem primeru možno drugo merjenje, bi se povečanje vsebnosti ogljika v tleh ocenjevalo na podlagi reprezentativnih poskusov ali vzorcev tal. Od drugega merjenja dalje bi se na podlagi meritev ugotavljala večja vsebnost ogljika v tleh in njen obseg.
( 19 ) Kvocient, dobljen z delitvijo molekulske mase CO2 (44,010 g/mol) z molekulsko maso ogljika (12,011 g/mol), je enak 3,664.
( 20 ) Kmetijsko zemljišče, kakor je opredeljeno v okviru IPCC.
( 21 ) Trajnice so opredeljene kot večletne poljščine, ki se običajno ne pospravljajo letno, kot so panjevci s kratko obhodnjo in oljna palma.
( 22 ) Sklep Komisije 2010/335/EU z dne 10. junija 2010 o smernicah za izračun zalog ogljika v zemljišču za namene Priloge V k Direktivi 2009/28/ES (UL L 151, 17.6.2010, str. 19).
( 23 ) Tu navedene povprečne vrednosti so tehtano povprečje posamično modeliranih vrednosti surovin. Vrednosti iz Priloge so odvisne od več predpostavk (kot so obravnava stranskih proizvodov, spreminjanje donosa, zaloge ogljika, izpodrivanje drugih surovin), ki se uporabljajo v ekonomskih modelih, oblikovanih za oceno emisij. Čeprav glede na to ni mogoče docela označiti razpona negotovosti, povezanega s tovrstnimi ocenami, je bila v zvezi z rezultati opravljena analiza občutljivosti, t. i. analiza Monte Carlo, temelječa na naključni raznolikosti ključnih parametrov.
( 24 ) Trajnice so opredeljene kot večletne poljščine, ki se običajno ne pospravljajo letno, kot so panjevci s kratko obhodnjo in oljna palma.