To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012

V tej uredbi je določen splošni okvir za listinjenje. V njej je opredeljeno listinjenje in so določene zahteve v zvezi s skrbnim pregledom, zadržanjem tveganja in preglednostjo za stranke, udeležene v listinjenjih, določena so merila za odobritev kreditov, zahteve za prodajo listinjenj neprofesionalnim strankam, prepoved relistinjenja, zahteva za SSPE ter pogoji in postopki za repozitorije listinjenj. V njej je vzpostavljen tudi poseben okvir za enostavno, pregledno in standardizirano (STS) listinjenje.

Ta uredba se uporablja za institucionalne investitorje ter za originatorje, sponzorje, prvotne kreditodajalce in subjekte s posebnim namenom pri listinjenju.

Prodajalec pozicije v listinjenju ne sme prodati te pozicije neprofesionalni stranki, kakor je opredeljena v točki 11 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, če niso izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

prodajalec pozicije v listinjenju je opravil presojo primernosti v skladu s členom 25(2) Direktive 2014/65/EU;

(b)

prodajalec pozicije v listinjenju se je na podlagi presoje iz točke (a) prepričal, da je pozicija v listinjenju primerna za to neprofesionalno stranko;

(c)

prodajalec pozicije v listinjenju nemudoma pošlje neprofesionalni stranki poročilo, v katerem ji sporoči izid presoje primernosti.

Kadar so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni in portfelj finančnih instrumentov te neprofesionalne stranke ne presega 500 000 EUR, prodajalec na podlagi informacij, ki jih je neprofesionalna stranka zagotovila v skladu z odstavkom 3, zagotovi, da neprofesionalna stranka ne vloži skupnega zneska, ki bi presegal 10 % njenega portfelja finančnih instrumentov, v pozicije v listinjenju in da je začetni minimalni znesek, vložen v eno ali več pozicij v listinjenju, 10 000 EUR.

Neprofesionalna stranka prodajalcu zagotovi natančne informacije o svojem portfelju finančnih instrumentov, vključno s kakršnimi koli naložbami v pozicije v listinjenju.

Za namene odstavkov 2 in 3 portfelj finančnih instrumentov neprofesionalne stranke vključuje gotovinske vloge in finančne instrumente, finančni instrumenti, ki služijo kot zavarovanje, pa so izključeni.

SSPE se ne ustanovijo v tretjih državah, za katere velja kar koli od naslednjega:

Za SSPE, ustanovljene po 9. aprilu 2021, v jurisdikciji, navedeni v Prilogi II ker je tam škodljiv davčni režim, investitor o naložbi v vrednostne papirje, ki jih izda ta SSPE, uradno obvesti nacionalne organe države članice, v kateri je rezident za davčne namene.

Preden pridobi pozicijo v listinjenju, institucionalni investitor, ki ni originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec, preveri, da:

(a)

kadar originator ali prvotni kreditodajalec s sedežem v Uniji ni kreditna institucija ali investicijsko podjetje, kakor sta opredeljena v točkah (1) in (2) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, originator ali prvotni kreditodajalec odobri vse kredite, iz katerih izhajajo osnovne izpostavljenosti, na podlagi zanesljivih in jasno opredeljenih meril ter jasno določenih postopkov za odobritev, spremembo, obnovitev in financiranje teh kreditov, in ima vzpostavljene učinkovite sisteme za uporabo teh meril in postopkov v skladu s členom 9(1) te uredbe;

(b)

kadar ima originator ali prvotni kreditodajalec sedež v tretji državi, originator ali prvotni kreditodajalec odobri vse kredite, iz katerih izhajajo osnovne izpostavljenosti, na podlagi zanesljivih in jasno opredeljenih meril ter jasno določenih postopkov za odobritev, spremembo, obnovitev in financiranje teh kreditov, in ima vzpostavljene učinkovite sisteme za uporabo teh meril in postopkov, da se zagotovi, da odobritev kredita temelji na natančni oceni kreditne sposobnosti dolžnika;

(c)

če ima sedež v Uniji, originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec trajno zadrži pomemben neto ekonomski delež v skladu s členom 6 in se zadržanje tveganja razkrije institucionalnemu investitorju v skladu s členom 7;

(d)

če ima sedež v tretji državi, originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec trajno zadrži pomemben neto ekonomski delež, ki v vsakem primeru znaša najmanj 5 %, ugotovljenih v skladu s členom 6, in zadržanje tveganja razkrije institucionalnim investitorjem;

(e)

so originator, sponzor ali SSPE, kadar je to ustrezno, dali na voljo informacije, ki so zahtevane na podlagi člena 7, v skladu s pogostostjo in pogoji iz navedenega člena;

▼M1

(f)

v primeru nedonosnih izpostavljenosti se pri izbiri in oblikovanju cen izpostavljenosti uporabljajo zanesljivi standardi.

▼B

Z odstopanjem od odstavka 1 v zvezi z v celoti podprtimi posli ABCP se zahteva iz točke (a) odstavka 1 uporablja za sponzorja. V takšnih primerih sponzor preveri, ali originator ali prvotni kreditodajalec, ki ni kreditna institucija ali investicijsko podjetje, odobri vse kredite, iz katerih izhajajo osnovne izpostavljenosti na podlagi zanesljivih in jasno opredeljenih meril ter jasno določenih postopkov za odobritev, spremembo, obnovitev in financiranje teh kreditov in ima vzpostavljene učinkovite sisteme za uporabo teh meril in postopkov v skladu s členom 9(1).

Preden pridobi pozicijo v listinjenju, institucionalni investitor, ki ni originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec, izvede oceno skrbnega pregleda, kar mu omogoči, da oceni povezana tveganja Ta ocena mora vključevati vsaj vse naslednje:

(a)

značilnosti tveganja posameznih pozicij v listinjenju in osnovnih izpostavljenosti;

(b)

vse strukturne lastnosti listinjenja, ki lahko pomembno vplivajo na uspešnost pozicije v listinjenju, vključno s poravnavo pogodbenih obveznosti po prednostnem vrstnem redu in s tem povezanimi sprožilci, kreditno izboljšavo, izboljšavo likvidnosti, sprožilci tržne vrednosti in za posamezen posel značilnimi opredelitvami neplačila;

(c)

v zvezi z listinjeninjem, uradno sporočenim kot STS v skladu s členom 27, skladnost tega listinjenja z zahtevami iz členov 19 do 22 ali iz členov 23 do 26 in iz člena 27. Institucionalni investitorji se lahko ustrezno zanesejo na uradno obvestilo o STS v skladu s členom 27(1) in na informacije, ki jih razkrijejo originator, sponzor in SSPE o skladnosti z zahtevami za STS, ne da bi se izključno ali sistematično zanašali na navedeno uradno obvestilo ali informacije.

Ne glede na točki (a) in (b) prvega pododstavka v primeru v celoti podprtega programa ABCP institucionalni investitorji v komercialnih zapisih, izdanih v okviru tega programa ACBP, upoštevajo značilnosti programa ABCP in polno likvidnostno podporo.

Institucionalni investitor, ki ni originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec, in ima pozicijo v listinjenju, mora vsaj:

(a)

določiti ustrezne pisne postopke, ki so sorazmerni s profilom tveganja pozicije v listinjenju, in, kadar je to ustrezno, trgovalno in netrgovalno knjigo institucionalnega investitorja, da se redno spremlja skladnost z odstavkoma 1 in 3 ter uspešnost pozicije v listinjenju in osnovnih izpostavljenosti.

Kadar je glede na listinjenje in osnovne izpostavljenosti ustrezno, ti pisni postopki vključujejo spremljanje vrste izpostavljenosti, odstotka kreditov, zapadlih pred več kot 30, 60 in 90 dnevi, stopnje neplačil, stopnje predčasnih plačil, kreditov v izvršilnem postopku, stopenj izterjave, ponovnih odkupov, sprememb kreditov, moratorijev na odplačevanje kredita, vrste zavarovanja s premoženjem in pokritosti ter frekvenčne porazdelitve kreditnih točk ali drugih meril kreditne kakovosti osnovnih izpostavljenosti, panožne in geografske razpršitve, frekvenčne porazdelitve razmerij med vrednostjo kredita in vrednostjo zavarovanja (LTV) s širino razredov, ki omogočajo ustrezno analizo občutljivosti. Kadar so osnovne izpostavljenosti same listinjenja, kakor je dovoljeno na podlagi člena 8, institucionalni investitorji spremljajo tudi osnovne izpostavljenosti teh pozicij;

(b)

v primeru drugih listinjenj, ki niso v celoti podprti programi ABCP, redno izvajati stresne teste v zvezi z denarnimi tokovi in vrednostjo zavarovanj s premoženjem, ki krijejo osnovne izpostavljenosti ali, v primeru, da ni zadostnih podatkov v zvezi z denarnimi tokovi in vrednostjo zavarovanj, stresne teste v zvezi s predpostavljenimi izgubami, ki upoštevajo naravo, obseg in zahtevnost tveganja pri poziciji v listinjenju;

(c)

v primeru v celoti podprtega programa ABCP redno izvajati stresne teste v zvezi s solventnostjo in likvidnostjo sponzorja;

(d)

zagotoviti notranje poročanje svojim upravnim organom, da bodo upravni organi seznanjeni s pomembnimi tveganji, ki izhajajo iz pozicije v listinjenju in da se ta tveganja ustrezno upravljajo;

(e)

svojim pristojnim organom na zahtevo dokazati, da podrobno in temeljito pozna pozicijo v listinjenju in njene osnovne izpostavljenosti ter da je uvedel pisna pravila in postopke za upravljanje tveganj v zvezi s pozicijami v listinjenju ter za hranjenje podatkov o preverjanjih in skrbnemu pregledu v skladu z odstavkoma 1 in 2 ter vseh drugih relevantnih informacij; ter

(f)

v primeru izpostavljenosti iz naslova v celoti podprtega programa ABCP svojim pristojnim organom na zahtevo dokazati, da podrobno in temeljito pozna kreditno kakovost sponzorja in pogoje zagotovljenega likvidnostnega kredita.

Brez poseganja v odstavke 1 do 4 tega člena lahko v primeru, kadar institucionalni investitor drugega institucionalnega investitorja pooblasti za sprejemanje odločitev o upravljanju naložb, ki ga lahko izpostavijo listinjenju, institucionalni investitor temu upravljavcu lahko naroči, da izpolni njegove obveznosti iz tega člena v zvezi z vsako izpostavljenostjo iz naslova listinjenja, ki izhaja iz teh odločitev. Države članice zagotovijo, da se lahko v primeru, ko je institucionalnemu investitorju v skladu s tem odstavkom naročeno, da izpolni obveznosti drugega institucionalnega investitorja, vendar tega ne stori, vse sankcije, ki se naložijo na podlagi členov 32 in 33, naložijo upravljavcu in ne institucionalnemu investitorju, ki je izpostavljen listinjenju.

Originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec listinjenja v listinjenju trajno zadrži pomemben neto ekonomski delež v višini najmanj 5 %. Ta delež se meri ob izdaji listinjenja in se za zunajbilančne postavke določi na podlagi nominalne vrednosti. Kadar se originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec niso sporazumeli o tem, kdo bo zadržal pomemben neto ekonomski delež, originator zadrži pomemben ekonomski delež. Za vsako posamezno listinjenje se zahteve po zadržanju ne uporabijo večkratno. Pomemben neto ekonomski delež se ne razdeli med različne vrste subjektov, ki zadržijo delež, in ni predmet kakršnega koli zmanjševanja kreditnega tveganja ali varovanja pred tveganjem.

Za namene tega člena se subjekt ne šteje za originatorja, če je bil ustanovljen ali posluje izključno z namenom listinjenja izpostavljenosti.

Pri merjenju pomembnega neto ekonomskega deleža subjekt, ki zadrži delež, upošteva vse pristojbine, ki se lahko v praksi uporabijo za zmanjšanje efektivnega pomembnega neto ekonomskega deleža.

V primeru tradicionalnih listinjenj nedonosnih izpostavljenosti lahko zahtevo iz tega odstavka izpolni tudi serviser, pod pogojem, da lahko dokaže, da ima strokovno znanje na področju servisiranja izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim, ter ima vzpostavljene dobro dokumentirane in ustrezne politike, postopke in kontrole za upravljanje tveganja v zvezi s servisiranjem izpostavljenosti.

Originatorji ne smejo izbrati sredstev, ki bodo prenesena na SSPE, z namenom, da bi povzročili izgube iz teh sredstev, prenesenih na SSPE – v času trajanja posla ali največ štiri leta, če posel traja več kot štiri leta –, ki bi bile večje od izgub iz primerljivih sredstev v bilanci stanja originatorja za isto obdobje. Kadar pristojni organ najde dokaze, na podlagi katerih bi lahko sklepali o kršitvi te prepovedi, mora raziskati učinkovitost sredstev, ki so bila prenesena na SSPE, in primerljivih sredstev v bilanci stanja originatorja. Če je uspešnost prenesenih sredstev bistveno nižja od primerljivih sredstev v bilanci stanja originatorja in je originator to naredil namerno, pristojni organ naloži sankcijo v skladu s členoma 32 in 33.

Za zadržanje pomembnega neto ekonomskega deleža v višini najmanj 5 % v smislu odstavka 1 velja samo naslednje:

(a)

zadržanje vsaj 5 % nominalne vrednosti vsake tranše, prodane investitorjem ali prenesene nanje;

(b)

v primeru obnavljajočih se listinjenj ali listinjenj obnavljajočih se izpostavljenosti zadržanje deleža originatorja v višini vsaj 5 % nominalne vrednosti vsake od listinjenih izpostavljenosti;

(c)

zadržanje naključno izbranih izpostavljenosti, ki ustrezajo vsaj 5 % nominalne vrednosti listinjenih izpostavljenosti, kadar bi bile take nelistinjene izpostavljenosti sicer listinjene v listinjenju, če je število potencialno listinjenih izpostavljenosti ob izdaji listinjenja najmanj 100;

(d)

zadržanje tranše prve izgube in, kadar tako zadržanje ne dosega 5 % nominalne vrednosti listinjenih izpostavljenosti, po potrebi drugih tranš z enakim ali strožjim profilom tveganja, kot ga imajo tiste, ki so prenesene ali prodane investitorjem, in ki ne zapadejo prej kot tiste, ki so prenesene ali prodane investitorjem, tako da je zadržanje enako vsaj 5 % nominalne vrednosti listinjenih izpostavljenosti; ali

(e)

zadržanje izpostavljenosti prve izgube v višini vsaj 5 % vsake listinjene izpostavljenosti v listinjenju.

3a.

Z odstopanjem od odstavka 3 zadržanje pomembnega neto ekonomskega deleža v primeru listinjenj nedonosnih izpostavljenosti, za katere je bil dogovorjen nevračljivi popust pri odkupni ceni, za namene navedenega odstavka ne sme biti manjše od 5 % vsote neto vrednosti listinjenih izpostavljenosti, ki ustrezajo nedonosnim izpostavljenostim, in, če je potrebno, nominalne vrednosti listinjenih donosnih izpostavljenosti.

Neto vrednost nedonosne izpostavljenosti se izračuna tako, da se nevračljivi popust pri odkupni ceni, dogovorjen na ravni posamezne listinjene izpostavljenosti ob izvedbi listinjenja, ali, kadar je potrebno, ustrezni delež nevračljivega popusta pri odkupni ceni, dogovorjen na ravni skupine osnovnih izpostavljenosti, ob izvedbi listinjenja odšteje od nominalne vrednosti izpostavljenosti ali, kadar je potrebno, njene neporavnane vrednosti ob izvedbi listinjenja. Pri določanju neto vrednosti listinjenih nedonosnih izpostavljenosti lahko nevračljivi popust pri odkupni ceni poleg tega vključuje razliko med nominalnim zneskom tranš listinjenja nedonosnih izpostavljenosti, ki jih originator prevzame za namene kasnejše prodaje, in ceno, po kateri se te tranše prvič prodajo nepovezanim tretjim osebam.

Kadar mešani finančni holding s sedežem v Uniji v smislu Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ), nadrejena institucija ali finančni holding s sedežem v Uniji, ali ena izmed njihovih podrejenih družb v smislu Uredbe (EU) št. 575/2013 v vlogi originatorja ali sponzorja listini izpostavljenosti ene ali več kreditnih institucij, investicijskih podjetij ali drugih finančnih institucij, ki so vključene v nadzor na konsolidirani podlagi, se lahko zahteve iz odstavka 1 izpolnijo na podlagi konsolidiranega položaja povezane nadrejene institucije, finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga s sedežem v Uniji.

Prvi pododstavek se uporablja samo, če kreditne institucije, investicijska podjetja ali finančne institucije, ki so ustvarile listinjene izpostavljenosti, izpolnjujejo zahteve iz člena 79 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ) ter originatorju ali sponzorju in nadrejeni kreditni instituciji Unije, finančnemu holdingu ali mešanemu finančnemu holdingu s sedežem v Uniji, pravočasno predložijo informacije, potrebne za izpolnitev zahtev iz člena 5 te uredbe.

Odstavek 1 se ne uporablja, kadar gre pri listinjenih izpostavljenostih za izpostavljenosti do naslednjih subjektov oziroma izpostavljenosti, za katere v celoti, brezpogojno in nepreklicno jamčijo naslednji subjekti:

(a)

enote centralne ravni držav ali centralne banke;

(b)

regionalne oblasti, lokalne oblasti in osebe javnega sektorja držav članic v smislu točke (8) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)

institucije, ki se jim v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 dodeli utež tveganja 50 % ali manj;

(d)

nacionalne spodbujevalne banke ali institucije v smislu točke (3) člena 2 Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ); ali

(e)

multilateralne razvojne banke, navedene v členu 117 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Odstavek 1 se ne uporablja za posle, ki temeljijo na jasnem, preglednem in dostopnem indeksu, če so osnovni referenčni subjekti popolnoma enaki tistim, ki sestavljajo indeks subjektov, s katerim se trguje v velikem obsegu, ali če so to drugi vrednostni papirji, s katerimi se trguje, ki niso pozicije v listinjenju.

EBA bo v tesnem sodelovanju z ESMA ter Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ) pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi bo podrobneje določil zahtevo po zadržanju tveganja, zlasti glede:

(a)

načinov zadržanja tveganja v skladu z odstavkom 3, vključno z izpolnitvijo prek sintetične ali pogojne oblike zadržanja;

(b)

merjenja ravni zadržanja iz odstavka 1;

(c)

prepovedi varovanja tveganja ali prodaje zadržanega deleža;

(d)

pogojev za zadržanje na konsolidirani podlagi v skladu z odstavkom 4;

(e)

pogojev za izvzetje poslov, ki temeljijo na jasnem, preglednem in dostopnem indeksu, iz odstavka 6;

▼M1

(f)

načinov zadržanja tveganja na podlagi odstavkov 3 in 3a v primeru listinjenj nedonosnih izpostavljenosti;

(g)

učinka pristojbin, plačanih subjektu, ki zadrži delež, na efektivni pomemben neto ekonomski delež v smislu odstavka 1.

EBA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. oktobra 2021.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Originator, sponzor in SSPE listinjenja v skladu z odstavkom 2 tega člena imetnikom pozicije v listinjenju, pristojnim organom iz člena 29 in, na zahtevo, potencialnim investitorjem dajo na razpolago vsaj naslednje informacije:

(a)

informacije o osnovnih izpostavljenostih vsako četrtletje ali v primeru ABCP informacije o osnovnih denarnih terjatvah ali kreditnih terjatvah enkrat mesečno;

(b)

vso osnovno dokumentacijo, nujno potrebno za razumevanje posla, med drugim, vendar ne izključno, če je primerno, tudi naslednje dokumente:

(i)

končno ponudbeno dokumentacijo ali prospekt skupaj z dokumenti o zaključku posla, razen pravnih mnenj;

(ii)

pri tradicionalnem listinjenju pogodbo o prodaji sredstva, pogodbo o odstopu, novaciji ali prenosu in vse ustrezne izjave o zaupanju;

(iii)

dogovore o izvedenih finančnih instrumentih in jamstvih ter vse ustrezne dokumente o dogovorih o zavarovanju s premoženjem, če izpostavljenosti, ki se listinijo, ostanejo izpostavljenosti originatorja;

(iv)

pogodbe o servisiranju, nadomestnem servisiranju, administrativnih storitvah in upravljanju z denarjem;

(v)

skrbniško pogodbo, pogodbe o zavarovanju, zastopstvu, bančnem računu, zajamčenih vlogah, pogodbo o vključenih pogojih ali okvirno pogodbo o centralnem skladu ali okvirno pogodbo o opredelitvah ali pravno dokumentacijo enakovredne pravne veljavnosti;

(vi)

vse zadevne dogovore med upniki, dokumentacijo o izvedenih finančnih instrumentih, pogodbe o podrejenih kreditih, pogodbe o kreditih za ustanovitev podjetja in pogodbe o okvirnih likvidnostnih kreditih.

Ta osnovna dokumentacija vključuje podroben opis vrstnega reda plačil listinjenja;

(c)

kadar prospekt ni bil pripravljen v skladu z Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ), povzetek posla ali pregled glavnih značilnosti listinjenja, po potrebi vključno z:

(i)

podrobnostmi v zvezi s strukturo posla, vključno s strukturnimi diagrami, ki vsebujejo pregled posla, denarnih tokov in lastniške strukture;

(ii)

podrobnostmi v zvezi z značilnostmi izpostavljenosti, denarnimi tokovi, izgubami po kaskadnem načelu, kreditno izboljšavo in značilnostmi likvidnostne podpore;

(iii)

podrobnostmi v zvezi z glasovalnimi pravicami imetnikov pozicije v listinjenju in njihovim razmerjem do drugih zavarovanih upnikov;

(iv)

seznamom vseh sprožilcev in dogodkov, navedenih v dokumentih, ki so predloženi v skladu s točko (b) in bi lahko pomembno vplivali na uspešnost pozicije v listinjenju;

(d)

v primeru listinjenj STS uradno obvestilo o STS iz člena 27;

(e)

četrtletna poročila investitorjem ali v primeru ABCP mesečna poročila investitorjem, ki vsebujejo:

(i)

vse potrebne pomembne podatke o kreditni kakovosti in uspešnosti osnovnih izpostavljenosti;

(ii)

informacije o dogodkih, ki sprožijo spremembe v vrstnem redu plačil ali zamenjavo kakršne koli nasprotne stranke, in v primeru listinjenja, ki ni posel ABCP, podatke o denarnih tokovih iz naslova osnovnih izpostavljenosti in iz obveznosti iz listinjenja;

(iii)

informacije o zadržanem tveganju, vključno z informacijami, za katere se uporablja ureditev iz člena 6(3), v skladu s členom 6;

(f)

vse notranje informacije v zvezi z listinjenjem, ki jih morajo originator, sponzor ali SSPE razkriti javnosti v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 ) o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji;

(g)

kadar se ne uporablja točka (f), pomembne dogodke, kot so:

(i)

pomembna kršitev obveznosti iz dokumentov, danih na voljo v skladu s točko (b), vključno s pravnim sredstvom, opustitvijo ali privoljenjem, predloženim pozneje v zvezi s tako kršitvijo;

(ii)

sprememba strukturnih lastnosti, ki lahko pomembno vpliva na uspešnost listinjenja;

(iii)

sprememba značilnosti tveganja listinjenja ali osnovnih izpostavljenosti, ki lahko pomembno vpliva na uspešnost listinjenja;

(iv)

v primeru listinjenj STS, če listinjenje ne izpolnjuje več zahtev za STS ali če so pristojni organi sprejeli popravne ali upravne ukrepe;

(v)

kakršna koli pomembna sprememba v dokumentaciji posla.

Informacije iz točk (b), (c) in (d) prvega pododstavka se dajo na razpolago pred oblikovanjem cen.

Informacije iz točk (a) in (e) prvega pododstavka se dajo na razpolago sočasno vsako četrtletje, najpozneje mesec dni po roku zapadlosti plačila obresti, v primeru poslov ABCP pa najpozneje mesec po koncu obdobja, ki ga zajema poročilo.

V primeru ABCP se informacije iz točk (a), (c)(ii) in (e)(i) prvega pododstavka v združeni obliki dajo na razpolago imetnikom pozicij v listinjenju in, na zahtevo, potencialnim investitorjem. Sponzorju in, na zahtevo, pristojnim organom se dajo na razpolago podatki na ravni posameznega kredita.

Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 596/2014 je treba informacije iz točk (f) in (g) prvega pododstavka dati na razpolago brez odlašanja.

Originator, sponzor in SSPE listinjenja pri izpolnjevanju določb tega odstavka upoštevajo nacionalno pravo in pravo Unije, ki ureja varstvo zaupnosti informacij in obdelavo osebnih podatkov, da bi se izognili morebitnim kršitvam tega prava in obveznosti glede zaupnosti v odnosu do stranke, prvotnega kreditodajalca ali zaupnosti informacij o dolžniku, razen če so takšne zaupne informacije anonimizirane ali združene.

Zlasti v zvezi z informacijami iz točke (b) prvega pododstavka lahko originator, sponzor in SSPE zagotovi povzetek zadevne dokumentacije.

Pristojni organi iz člena 29 lahko zaradi izpolnjevanja svojih obveznosti iz te uredbe zahtevajo predložitev takšnih zaupnih informacij.

Originator, sponzor in SSPE listinjenja med seboj izberejo subjekt, ki bo izpolnjeval zahteve v zvezi z informacijami na podlagi točk (a), (b), (d), (e), (f) in (g) prvega pododstavka odstavka 1.

Subjekt, določen v skladu s prvim pododstavkom, da informacije o poslu listinjenja na razpolago prek repozitorija listinjenj.

Obveznost iz drugega in četrtega pododstavka se ne uporablja za listinjenja, za katera ni treba pripraviti prospekta v skladu z Direktivo 2003/71/ES.

Kadar ni registriranega repozitorija v skladu s členom 10, subjekt, določen za izpolnjevanje zahtev iz odstavka 1 tega člena, da informacije na razpolago prek spletnega mesta, ki:

V dokumentaciji o listinjenju sta navedena subjekt, odgovoren za poročanje o informacijah, in repozitorij listinjenj, v katerem so informacije na razpolago.

ESMA v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi katere informacije morajo zagotoviti originator, sponzor in SSPE, da izpolnijo svoje obveznosti iz točk (a) in (e) prvega pododstavka odstavka 1 ob upoštevanju koristnosti informacij za imetnika pozicije v listinjenju, ali je pozicija v listinjenju kratkoročne narave, in v primeru poslov ABCP, ali jo sponzor v celoti podpira.

ESMA navedeni osnutek regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. januarja 2019.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe informacij, ki se določijo v skladu z odstavkom 3, ESMA v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov v katerih določi obliko teh informacij prek standardiziranih predlog.

ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. januarja 2019.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Osnovne izpostavljenosti, ki se uporabljajo pri listinjenju, ne vključujejo pozicij v listinjenju.

Pristojni organ, imenovan v skladu s členom 29(2), (3) ali (4), kot je ustrezno, lahko izda dovoljenje subjektu pod njegovim nadzorom, da vključi pozicije v listinjenju kot osnovne izpostavljenosti v listinjenju, kadar ta pristojni organ meni, da se relistinjenje uporablja v zakonite namene, kakor je določeno v odstavku 3 tega člena.

Kadar je takšen nadzorni organ kreditna institucija ali investicijsko podjetje, kakor sta opredeljena v točkah (1) in (2) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, se pristojni organ iz prvega pododstavka tega odstavka posvetuje z organom za reševanje ali katerim koli drugim organom, pristojnim za ta subjekt, pred izdajo dovoljenja za vključitev pozicij v listinjenju kot osnovnih izpostavljenosti v listinjenju. Takšno posvetovanje ne sme trajati dlje kot 60 dni od datuma, ko pristojni organ obvesti organ za reševanje ali kateri koli drug organ, pristojen za ta subjekt, o tem, da je potrebno posvetovanje.

Kadar se po posvetovanju sprejme odločitev, da se izda dovoljenje za uporabo pozicij v listinjenju kot osnovnih izpostavljenosti v listinjenju, pristojni organ o tem obvesti ESMA.

Za namene tega člena za zakonite namene štejejo:

(a)

poenostavitev likvidacije kreditne institucije, investicijskega podjetja ali finančne institucije;

(b)

zagotovitev vzdržnosti kreditne institucije, investicijskega podjetja ali finančne institucije v času rednega poslovanja z namenom preprečiti njihovo likvidacijo; ali

(c)

kadar so osnovne izpostavljenosti nedonosne, ohranjanje interesov investitorjev.

V celoti podprti program ABCP ne šteje kot relistinjenje za namene tega člena, če noben posel ABCP v tem programu ni relistinjenje in kreditna izboljšava ne vzpostavlja druge ravni tranširanja na ravni programa.

Da bi upoštevali razvoj trga drugih relistinjenj, ki so izvedeni v zakonite namene in ob upoštevanju splošnih ciljev finančne stabilnosti in ohranjanja najboljših interesov investitorjev, lahko ESMA v tesnem sodelovanju z EBA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za dopolnitev seznama zakonitih namenov iz odstavka 3.

ESMA predloži vse osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji. Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Originatorji, sponzorji in prvotni kreditodajalci za izpostavljenosti, ki se listinijo, uporabljajo ista zanesljiva in jasno opredeljena merila za odobritev kreditov, kot jih uporabljajo za nelistinjene izpostavljenosti. V ta namen uporabljajo enake natančno opredeljene postopke za odobritev ter, kadar je to ustrezno, za spreminjanje, obnavljanje in refinanciranje kreditov. Originatorji, sponzorji in prvotni kreditodajalci vzpostavijo učinkovite sisteme za uporabo teh meril in postopkov, da bi zagotovili, da se krediti odobrijo na podlagi temeljite ocene kreditne sposobnosti dolžnika, pri čemer se ustrezno upoštevajo dejavniki, ki so pomembni za preverjanje verjetnosti, da bo dolžnik izpolnil obveznosti, ki izhajajo iz kreditne pogodbe.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se za osnovne izpostavljenosti, ki so, ko jih originator odkupi od ustrezne tretje osebe, nedonosne, pri izbiri in oblikovanju cen izpostavljenosti uporabljajo zanesljivi standardi.

V primeru listinjenj, pri katerih so osnovne izpostavljenosti stanovanjski krediti, odobreni po začetku veljavnosti Direktive 2014/17/EU, skupina teh kreditov ne zajema kreditov, ki so se tržili in bili sklenjeni ob predpostavki, da je bil prosilec za kredit ali, kjer je to ustrezno, posrednik seznanjen s tem, da kreditodajalec morda ni preveril informacij, ki jih je zagotovil prosilec za kredit.

Kadar originator za lastni račun odkupi izpostavljenosti tretje osebe, nato pa jih olistini, pri tem preveri, da subjekt, ki je neposredno ali posredno sodeloval pri prvotni pogodbi, s katero so nastale obveznosti ali pogojne obveznosti, ki se listinijo, izpolnjuje zahteve iz odstavka 1.

Odstavek 3 se ne uporablja, če:

(a)

je bila prvotna pogodba, iz katere izvirajo obveznosti ali morebitne obveznosti dolžnika ali morebitnega dolžnika, sklenjena pred začetkom veljavnosti Direktive 2014/17/EU; in

(b)

originator, ki odkupi izpostavljenosti tretje osebe za svoj račun in jih nato olistini, izpolnjuje obveznosti, ki so se pred 1. januarjem 2019 zahtevale za institucije v vlogi originatorja na podlagi člena 21(2) Delegirane uredbe (EU) št. 625/2014.

Repozitorij listinjenj se za namene iz člena 5 registrira pri ESMA pod pogoji in v skladu s postopkom iz tega člena.

Da se repozitorij listinjenj lahko registrira na podlagi tega člena, mora biti pravna oseba s sedežem v Uniji, mora uporabljati postopke za preverjanje celovitosti in točnosti informacij, ki so na mu voljo na podlagi člena 7(1) te uredbe, in izpolnjevati zahteve iz členov 78, 79 in 80(1) do (3), (5) in (6) Uredbe (EU) št. 648/2012. Za namene tega člena se sklicevanja na člen 9 Uredbe (EU) št. 648/2012 v členih 78 in 80 navedene uredbe razumejo kot sklicevanja na člen 5 te uredbe.

Registracija repozitorija listinjenj velja za vse ozemlje Unije.

Registrirani repozitorij listinjenj mora ves čas izpolnjevati pogoje za registracijo. Repozitorij listinjenj brez nepotrebnega odlašanja ESMA sporoči vse pomembne spremembe pogojev za registracijo.

Repozitorij listinjenj ESMA predloži eno od naslednjega:

(a)

vlogo za registracijo;

(b)

vlogo za razširitev obsega registracije za namene člena 7 te uredbe, če gre za repozitorij sklenjenih poslov, ki je že registriran v skladu s poglavjem 1 naslova VI Uredbe (EU) št. 648/2012 ali s poglavjem III Uredbe (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ).

ESMA v 20 delovnih dneh od prejema vloge oceni, ali je ta popolna.

Kadar vloga ni popolna, ESMA določi rok, v katerem mora repozitorij listinjenj predložiti dodatne informacije.

Potem ko ESMA oceni, da je vloga popolna, o tem ustrezno uradno obvesti repozitorij listinjenj.

Za zagotovitev enotne uporabe tega člena ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti o vsem naslednjem:

(a)

postopkih iz odstavka 2 tega člena, ki jih morajo uporabljati repozitoriji listinjenj, da preverijo celovitost in točnost informacij, ki so jim na voljo na podlagi člena 7(1);

(b)

vlogi za registracijo iz točke (a) odstavka 5;

(c)

poenostavljeni vlogi za razširitev obsega registracije iz točke (b) odstavka 5.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. januarja 2019.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Za zagotovitev enakih pogojev uporabe odstavkov 1 in 2 ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, ki določajo obliko obojega:

(a)

vloge za registracijo iz točke (a) odstavka 5;

(b)

vloge za razširitev obsega registracije iz točke (b) odstavka 5.

V primeru iz točke (b) prvega pododstavka ESMA pripravi poenostavljeno obliko, da se prepreči podvajanje postopkov.

ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. januarja 2019.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Uradna obvestitev pristojnih organov in posvetovanje s pristojnimi organi pred registracijo ali pred razširitvijo obsega registracije

Kadar je repozitorij listinjenj, ki zaprosi za registracijo ali za razširitev obsega registracije kot repozitorij sklenjenih poslov, subjekt, ki mu dovoljenje izda ali ga registrira pristojni organ v državi članici, kjer ima sedež, ESMA pred registracijo ali razširitvijo obsega registracije repozitorija listinjenj brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti ta pristojni organ in se z njim posvetuje.

ESMA in zadevni pristojni organ izmenjata vse informacije, ki so potrebne za registracijo ali za razširitev obsega registracije repozitorija listinjenj ter za nadzorovanje ali subjekt izpolnjuje pogoje za registracijo ali izdajo dovoljenja v državi članici, kjer ima sedež.

ESMA v 40 delovnih dneh od uradnega obvestila iz člena 10(6) preuči vlogo za registracijo ali za razširitev obsega registracije na podlagi skladnosti repozitorija listinjenj s tem poglavjem in sprejme izčrpno obrazložen sklep, s katerim odobri ali zavrne registracijo ali razširitev obsega registracije.

Sklep, ki ga ESMA izda v skladu z odstavkom 1, začne veljati peti delovni dan po sprejetju.

Uradno obvestilo o sklepih ESMA v zvezi z registracijo ali razširitvijo obsega registracije

Kadar ESMA sprejme sklep, kakor je navedeno v členu 12, ali razveljavi registracijo, kakor je navedeno v členu 15(1), o tem v petih delovnih dneh uradno obvesti repozitorij listinjenj z izčrpno obrazložitvijo svojega sklepa.

ESMA o svojem sklepu brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti pristojni organ iz člena 11(1).

ESMA brez nepotrebnega odlašanja sporoči vse sklepe, sprejete v skladu z odstavkom 1, Komisiji.

ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam repozitorijev listinjenj, registriranih v skladu s to uredbo. Ta seznam se posodobi v petih delovnih dneh po sprejetju sklepa iz odstavka 1.

Pooblastila, ki so na ESMA prenesena v skladu s členi 61 do 68 ter členoma 73 in 74 Uredbe (EU) št. 648/2012, v povezavi s prilogama I in II k navedeni uredbi, se izvajajo tudi v zvezi s to uredbo. Sklicevanja na člen 81(1) in (2) Uredbe (EU) št. 648/2012 v Prilogi I k navedeni uredbi se razumejo kot sklicevanja na člen 17(1) te uredbe.

Pooblastila, ki so v skladu s členi 61 do 63 Uredbe (EU) št. 648/2012 prenesena na ESMA ali na katere koli uradnike ali druge osebe, ki jih pooblasti ESMA, se ne uporabljajo za zahteve po razkritju informacij ali dokumentov, za katere velja varovanje poklicne skrivnosti odvetnikov.

Brez poseganja v člen 73 Uredbe (EU) št. 648/2012 ESMA razveljavi registracijo repozitorija listinjenj, kadar:

(a)

se repozitorij listinjenj izrecno odreče registraciji ali če v zadnjih šestih mesecih ni opravil nobene storitve;

(b)

je repozitorij listinjenj pridobil registracijo z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nezakonit način; ali

(c)

repozitorij listinjenj ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bil registriran.

ESMA o sklepu o razveljavitvi registracije repozitorija listinjenj brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti zadevni pristojni organ iz člena 11(1).

Če pristojni organ v državi članici, v kateri repozitorij listinjenj izvaja storitve in dejavnosti, meni, da je izpolnjen eden od pogojev iz odstavka 1, lahko od ESMA zahteva, naj preveri, ali so pogoji za razveljavitev registracije zadevnega repozitorija listinjenj izpolnjeni. Kadar se ESMA odloči, da ne bo razveljavil registracije zadevnega repozitorija listinjenj, mora svojo odločitev podrobno utemeljiti.

Pristojni organ iz odstavka 3 tega člena je organ, imenovan na podlagi člena 29 te uredbe.

ESMA repozitorijem listinjenj zaračuna pristojbine v skladu s to uredbo in v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi odstavka 2 tega člena.

Te pristojbine so sorazmerne s prometom zadevnega repozitorija listinjenj in v celoti pokrivajo stroške ESMA v zvezi z registracijo in nadzorom repozitorijev listinjenj ter poplačilo vseh stroškov, ki jih imajo pristojni organi zaradi prenosa nalog v skladu s členom 14(1) te uredbe. V delu, v katerem se člen 14(1) te uredbe nanaša na člen 74 Uredbe (EU) št. 648/2012, se sklicevanja na člen 72(3) navedene uredbe razumejo kot sklicevanja na odstavek 2 tega člena.

Kadar je repozitorij sklenjenih poslov že registriran v skladu s poglavjem 1 naslova VI Uredbe (EU) št. 648/2012 ali poglavjem III Uredbe (EU) 2015/2365, se pristojbine iz prvega pododstavka tega odstavka prilagodijo le tako, da odražajo dodatne potrebne stroške v zvezi z registracijo in nadzorom repozitorijev listinjenj na podlagi te uredbe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 47 za dopolnitev te uredbe, da se podrobneje opredelijo vrsta pristojbin, zadeve, za katere jih je treba plačati, višina pristojbin in način njihovega plačila.

Brez poseganja v člen 7(2) repozitorij listinjenj zbira in hrani podrobne podatke o listinjenjih. Zagotavlja brezplačen neposreden in takojšen dostop vsem naslednjim subjektom, da jim omogoči izpolnjevanje njihovih odgovornosti, nalog in obveznosti:

(a)

ESMA;

(b)

EBA;

(c)

EIOPA;

(d)

ESRB;

(e)

zadevnim članicam Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), vključno z Evropsko centralno banko (ECB) pri opravljanju svojih nalog v okviru enotnega mehanizma nadzora na podlagi Uredbe (EU) št. 1024/2013;

(f)

zadevnim organom, katerih nadzorne odgovornosti in naloge zajemajo posle, trge, udeležence in sredstva, ki spadajo na področje uporabe te uredbe;

(g)

organom za reševanje, določenim v skladu s členom 3 Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 );

(h)

enotnemu odboru za reševanje, vzpostavljenem z Uredbo (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 );

(i)

organom iz člena 29;

(j)

investitorjem in potencialnim investitorjem.

ESMA v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA in ob upoštevanju potrebe subjektov iz odstavka 1 pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerem določi:

(a)

podrobne podatke o listinjenjih iz odstavka 1, ki jih morajo posredovati originator, sponzor ali SSPE, da izpolnijo svoje obveznosti iz člena 7(1);

(b)

zahtevane operativne standarde, da se omogoči pravočasno, strukturirano in celovito:

(i)

zbiranje podatkov s strani repozitorijev listinjenj; in

(ii)

združevanje in primerjanje podatkov med repozitoriji listinjenj;

(c)

podrobnosti o informacijah, do katerih imajo dostop subjekti iz odstavka 1, ob upoštevanju njihovih nalog in njihovih posebnih potreb;

(d)

pogoje, pod katerimi lahko subjekti iz odstavka 1 neposredno in takoj dostopajo do podatkov, shranjenih pri repozitorijih listinjenj.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. januarja 2019.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe odstavka 2, ESMA v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za vzpostavitev standardiziranih predlog, s katerimi originator, sponzor ali SSPE zagotovijo informacije repozitoriju listinjenj, ob upoštevanju obstoječih rešitev, ki so jih pripravili zbiratelji podatkov o listinjenjih.

ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. januarja 2019.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Originatorji, sponzorji in SSPE lahko za listinjenje uporabljajo oznako „STS“ oziroma „enostavno, pregledno in standardizirano“ ali oznako, ki se neposredno ali posredno sklicuje na te izraze, samo, če:

Originator, sponzor in SSPE, vključeni v listinjenje, ki šteje za STS, morajo imeti sedež v Uniji.

Zahteve za enostavno, pregledno in standardizirano tradicionalno listinjenje, ki ni tradicionalno listinjenje ABCP

Enostavno, pregledno in standardizirano tradicionalno listinjenje, ki ni tradicionalno listinjenje ABCP

Za listinjenje STS se štejejo tradicionalna listinjenja, razen programov ABCP in poslov ABCP, ki izpolnjujejo zahteve, določene v členih 20, 21 in 22.

Do 18. oktobra 2018 EBA v tesnem sodelovanju z ESMA in EIOPA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 sprejme smernice in priporočila o usklajeni razlagi in uporabi zahtev iz členov 20, 21 in 22.

SSPE pridobi lastništvo osnovnih izpostavljenosti s pravo prodajo, odstopom ali prenosom, ki ima enake pravne učinke, na način, ki je izvršljiv proti prodajalcu ali kateri koli tretji osebi. Za prenos lastništva na SSPE ne veljajo stroge določbe o vračilu sredstev v primeru insolventnosti prodajalca.

Za namene odstavka 1 so stroge določbe o vračilu sredstev katere koli od naslednjih:

(a)

določbe, v skladu s katerimi lahko likvidacijski upravitelj prodajalca razveljavi prodajo osnovnih izpostavljenosti samo na podlagi tega, da je bila sklenjena v določenem obdobju pred razglasitvijo insolventnosti prodajalca;

(b)

določbe, v skladu s katerimi lahko SSPE prepreči razveljavitev iz točke (a) le, če lahko dokaže, da v času prodaje ni bil seznanjen z insolventnostjo prodajalca.

Za namene odstavka 1 določbe o vračilu sredstev v nacionalnem pravu na področju insolventnosti, ki likvidacijskemu upravitelju ali sodišču dovoljujejo razveljavitev prodaje osnovnih izpostavljenosti v primeru goljufivih prenosov, nepoštenih predsodkov do upnikov ali prenosov, katerih namen je neprimerno dajanje prednosti določenim upnikom pred drugimi, ne pomenijo strogih določb o vračilu sredstev.

Kadar prodajalec ni prvotni kreditodajalec, prava prodaja, odstop ali prenos, ki ima enake pravne učinke, osnovnih izpostavljenosti prodajalcu izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1 do 3, ne glede na to, ali je bila navedena prava prodaja, odstop ali prenos, ki ima enake pravne učinke, neposredna ali opravljena prek enega ali več vmesnih korakov.

Kadar se prenos osnovnih izpostavljenosti izvede z odstopom in se dokonča po zaključku posla, sprožilci za tako dokončanje vključujejo vsaj naslednje dogodke:

(a)

resno poslabšanje kreditne kakovosti prodajalca;

(b)

insolventnost prodajalca in

(c)

kršitve pogodbenih obveznosti s strani prodajalca, za katere niso bili sprejeti popravni ukrepi, vključno z neplačilom prodajalca.

Prodajalec predloži zagotovila in jamstva, da osnovne izpostavljenosti, zajete v listinjenju, po njegovi najboljši vednosti niso obremenjene ali v kakšnem drugačnem stanju, ki bi lahko škodovalo izvršljivosti prave prodaje, odstopa ali prenosa, ki ima enake pravne učinke.

Osnovne izpostavljenosti, ki se prenesejo s prodajalca na SSPE ali jih prodajalec odstopi SSPE, izpolnjujejo vnaprej določena, jasna in dokumentirana merila primernosti, ki ne omogočajo aktivnega upravljanja portfeljev teh izpostavljenosti po lastni presoji. Za namene tega odstavka zamenjava izpostavljenosti, pri katerih so kršena zagotovila in jamstva, ne šteje za aktivno upravljanje portfeljev. Prenos izpostavljenosti na SSPE po zaključku posla mora izpolnjevati merila primernosti, ki se uporabljajo za začetne osnovne izpostavljenosti.

Listinjenje ima podlago v skupini osnovnih izpostavljenosti, ki so homogene v smislu vrste sredstev, pri čemer je treba upoštevati posebne značilnosti, povezane z denarnimi tokovi vrste sredstev, vključno z njihovimi pogodbenimi značilnostmi, značilnostmi kreditnega tveganja in značilnostmi predplačila. Skupina osnovnih izpostavljenosti zajema le eno vrsto sredstev. Osnovne izpostavljenosti vključujejo obveznosti, ki so pogodbeno zavezujoče in izvršljive, s pravico do popolnega regresa do dolžnikov in po potrebi izdajateljev jamstev.

Osnovne izpostavljenosti imajo opredeljene redne tokove plačil, katerih obroki se lahko razlikujejo po svojih zneskih, v zvezi s plačili najemnine, glavnice ali obresti oziroma s katero koli drugo pravico do prejemanja prihodkov iz sredstev, ki podpirajo taka plačila. Osnovne izpostavljenosti lahko ustvarjajo tudi prihodke od prodaje katerih koli financiranih ali zakupljenih sredstev.

Osnovne izpostavljenosti ne zajemajo prenosljivih vrednostnih papirjev, kakor so opredeljeni v točki (44) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, razen podjetniških obveznic, če ne kotirajo na mestu trgovanja.

Osnovne izpostavljenosti ne zajemajo nobenih pozicij v listinjenju.

10.

Osnovne izpostavljenosti se odobrijo med običajnim poslovanjem originatorja ali prvotnega kreditodajalca v skladu s standardi za izdajo komercialnih zapisov, ki so najmanj enako strogi kot tisti, ki jih je originator ali prvotni kreditodajalec uporabil ob odobritvi podobnih izpostavljenosti, ki niso listinjene. Potencialnim investitorjem se brez nepotrebnega odlašanja v celoti razkrijejo standardi za izdajo komercialnih zapisov, na podlagi katerih se odobrijo osnovne izpostavljenosti, in vse pomembne spremembe predhodnih standardov za izdajo komercialnih zapisov.

V primeru listinjenj, pri katerih so osnovne izpostavljenosti stanovanjski krediti, skupina kreditov ne zajema kreditov, ki so se tržili in bili sklenjeni ob predpostavki, da je bil prosilec za kredit ali po potrebi posrednik seznanjen s tem, da kreditodajalec morda ni preveril predloženih informacij.

Ocena kreditojemalčeve kreditne sposobnosti izpolnjuje zahteve iz člena 8 Direktive 2008/48/ES ali odstavkov 1 do 4, točke (a) odstavka 5 in odstavka 6 člena 18 Direktive 2014/17/EU ali, kadar je to ustrezno, enakovredne zahteve v tretjih državah.

Originator ali prvotni kreditodajalec razpolaga s strokovnim znanjem na področju odobritve izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim.

11.

Osnovne izpostavljenosti se takoj po izbiri brez nepotrebnega odlašanja prenesejo na SSPE in v času izbire ne zajemajo neplačanih izpostavljenosti v smislu člena 178(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali izpostavljenosti do dolžnika oziroma izdajatelja jamstva s slabo kreditno kakovostjo, ki je po najboljši vednosti originatorja ali prvotnega kreditodajalca:

(a)

bil razglašen za insolventnega ali je sodišče njegovim upnikom dodelilo pravnomočno pravico, zoper katero se ni mogoče pritožiti, do izvršbe ali odškodnine za premoženjsko škodo zaradi zamujenega plačila v treh letih pred datumom izdaje listinjenja ali pa je v treh letih pred datumom prenosa ali odstopa osnovnih izpostavljenosti na SSPE opravil postopek prestrukturiranja dolga v zvezi z njegovimi nedonosnimi izpostavljenostmi, razen če:

(i)

prestrukturirana osnovna izpostavljenost ni predstavljala novih zaostalih plačil od datuma prestrukturiranja, ki je moralo biti opravljeno najpozneje eno leto pred datumom prenosa ali odstopa osnovnih izpostavljenosti na SSPE;

(ii)

so v informacijah, ki so jih zagotovili originator, sponzor in SSPE v skladu s točkama (a) in (e)(i) prvega pododstavka člena 7(1), izrecno določeni delež prestrukturiranih osnovnih izpostavljenosti, časovni okvir in podrobnosti prestrukturiranja ter njihova uspešnost po datumu prestrukturiranja;

(b)

je bil ob izdaji listinjenja, kadar je to ustrezno, v javnem registru kreditov oseb z negativno zgodovino preteklega plačevanja kreditov ali, kadar ni takšnega javnega registra kreditov, drugem registru kreditov, ki je dostopen originatorju ali prvotnemu kreditodajalcu; ali

(c)

njegova bonitetna ocena ali kreditna ocena kaže, da je tveganje, da pogodbeno dogovorjena plačila ne bodo izvedena, občutno višje kot za primerljive izpostavljenosti v lasti originatorja, ki niso listinjene.

12.

V času prenosa izpostavljenosti so dolžniki izvedli najmanj eno plačilo, razen v primeru obnavljajočih se listinjenj na podlagi izpostavljenosti, plačljivih v enem obroku ali z zapadlostjo, ki je krajša od enega leta, vključno z neomejenimi mesečnimi plačili za obnavljajoče se kredite.

13.

Poravnava obveznosti do imetnikov pozicij v listinjenju ne sme biti strukturirana tako, da bi bila pretežno odvisna od prodaje sredstev, s katerimi so zavarovane osnovne izpostavljenosti. Ta določba ne preprečuje, da bi se taka sredstva pozneje obnovila ali refinancirala.

Za poravnavo obveznosti do imetnikov pozicij v listinjenju, katerih osnovne izpostavljenosti so zavarovane s sredstvi, katerih vrednost je zajamčena ali v celoti varovana z obveznostjo povratnega odkupa s strani prodajalca sredstev, s katerimi so zavarovane osnovne izpostavljenosti, ali s strani tretje osebe, se ne šteje, da je odvisna od prodaje sredstev, s katerimi so zavarovane navedene osnovne izpostavljenosti.

14.

EBA v tesnem sodelovanju z ESMA in EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki podrobneje opredeljujejo, katere osnovne izpostavljenosti iz odstavka 8 štejejo za homogene.

EBA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. julija 2018.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec izpolni zahteve po zadržanju tveganja v skladu s členom 6.

Obrestno in valutno tveganje iz listinjenja se ustrezno zmanjšata, kakršni koli ukrepi, sprejeti v ta namen, pa se razkrijejo. SSPE ne sklepa pogodb o izvedenih finančnih instrumentih in zagotovi, da skupina osnovnih izpostavljenosti ne vključuje izvedenih finančnih instrumentov, razen za varovanje pred obrestnim ali valutnim tveganjem. Navedeni izvedeni finančni instrumenti se sklenejo in dokumentirajo v skladu s splošno sprejetimi standardi v mednarodnih financah.

Pri kakršnih koli plačilih obresti z referenčno obrestno mero na podlagi sredstev in obveznosti iz listinjenja se upoštevajo splošno uporabljene tržne obrestne mere ali splošno uporabljene sektorske obrestne mere, ki odražajo stroške financiranja, vendar brez sklicevanja na kompleksne formule ali izvedene finančne instrumente.

Kadar je bilo izdano obvestilo o izvršbi ali zahtevek o takojšnjem plačilu:

(a)

SSPE ne smejo zadrževati nobenih denarnih sredstev, ki presegajo sredstva, potrebna za operativno delovanje SSPE ali redna odplačila investitorjev v skladu s pogodbenimi pogoji listinjenja, razen če je treba zaradi posebnih okoliščin znesek zadržati, da se v najboljšem interesu investitorjev porabi za stroške z namenom preprečiti poslabšanje kreditne kakovosti osnovnih izpostavljenosti;

(b)

se plačane glavnice iz osnovnih izpostavljenosti prenesejo na investitorje prek zaporednega odplačevanja pozicij v listinjenju v skladu z nadrejenostjo pozicij v listinjenju;

(c)

odplačilo obveznosti iz naslova pozicij v listinjenju ne sme biti izvedena v obratnem vrstnem redu glede na njihovo nadrejenost in

(d)

ni določb, ki bi zahtevale samodejno likvidacijo osnovnih izpostavljenosti po tržni ceni.

V poslih, za katere je značilen nezaporedni vrstni red plačil, se uporabljajo sprožilci, povezani z uspešnostjo osnovnih izpostavljenosti, s katerimi se vrstni red plačil povrne v zaporedno odplačevanje glede na nadrejenost. Takšni sprožilci, povezani z uspešnostjo, vključujejo vsaj poslabšanje kreditne kakovosti osnovnih izpostavljenosti pod vnaprej določeni prag.

V dokumentaciji posla so zajete ustrezne določbe predčasnega odplačila oziroma, če je listinjenje obnavljajoče se listinjenje, sprožilci prekinitve obdobja obnovitve, med njimi vsaj:

(a)

poslabšanje kreditne kakovosti osnovnih izpostavljenosti do vnaprej določenega praga ali pod ta prag;

(b)

pojav dogodka, povezanega z insolventnostjo, v zvezi z originatorjem ali serviserjem;

(c)

vrednost osnovnih izpostavljenosti, ki jih ima SSPE, pade pod vnaprej določen prag (dogodek predčasnega odplačila); in

(d)

nesposobnost ustvarjanja zadostne količine novih osnovnih izpostavljenosti, ki dosegajo vnaprej določeno kreditno kakovost (sprožilec prekinitve obdobja obnovitve).

V dokumentaciji posla so jasno določeni:

(a)

pogodbene obveznosti, dolžnosti in odgovornosti serviserja in skrbnika, če obstaja, ter drugih ponudnikov pomožnih storitev;

(b)

postopki in odgovornosti, ki so potrebni za zagotovitev, da neizpolnjevanje obveznosti s strani serviserja ali insolventnost serviserja ne privede do prenehanja servisiranja, kot je pogodbena določba, ki omogoča nadomestitev serviserja v takšnih primerih; in

(c)

določbe, s katerimi se zagotovi nadomestitev nasprotnih strank pri izvedenih finančnih instrumentih, ponudnikov likvidnosti in banke, pri kateri je odprt račun, v primeru njihovega neizpolnjevanja obveznosti, insolventnosti in, če je to ustrezno, drugih določenih dogodkov.

Serviser mora imeti strokovno znanje na področju servisiranja izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim, ter dobro dokumentirane in ustrezne politike, postopke in kontrole za upravljanje tveganja v zvezi s servisiranjem izpostavljenosti.

V dokumentaciji posla so jasno in dosledno navedene opredelitve, pravna sredstva in ukrepi v zvezi z nerednostjo plačil in neplačili dolžnikov, prestrukturiranjem dolga, odpisom dolga, dopuščanjem neplačevanja, moratorijem na odplačevanje, izgubami, prerazvrstitvami, izterjavami in drugimi ukrepi za izboljšanje uspešnosti sredstev. V dokumentaciji posla so jasno določeni vrstni red plačil, dogodki, zaradi katerih se spremeni ta vrstni red plačil, in obveznost poročanja o takih dogodkih. Vsako spremembo vrstnega reda plačil, ki bistveno negativno vpliva na odplačilo obveznosti pozicije v listinjenju, se nemudoma sporoči investitorjem.

10.

Dokumentacija posla mora vključevati jasne določbe, ki omogočajo pravočasno reševanje sporov med različnimi razredi investitorjev, glasovalne pravice so jasno opredeljene in dodeljene imetnikom vrednostnih papirjev, jasno pa so določene tudi odgovornosti skrbnika in drugih subjektov s fiduciarnimi dolžnostmi do investitorjev.

Vzorec osnovnih izpostavljenosti je predmet zunanjega preverjanja pred izdajo vrednostnih papirjev, ki izhajajo iz listinjenja, s strani ustrezne in neodvisne osebe, vključno s preverjanjem, ali so razkriti podatki v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi točni.

Originator ali sponzor pred oblikovanjem cen v listinjenju potencialnim investitorjem da na razpolago model denarnega toka iz naslova obveznosti, ki natančno predstavlja pogodbeno razmerje med osnovnimi izpostavljenostmi in plačili, ki se izvajajo med originatorjem, sponzorjem, investitorji, drugimi tretjimi osebami in SSPE, ter po oblikovanju cen takšen model investitorjem da na razpolago redno, potencialnim investitorjem pa na zahtevo.

V primeru listinjenja, pri katerem so osnovne izpostavljenosti stanovanjski krediti ali krediti za nakup avtomobilov ali zakupi avtomobilov, originator, sponzor in SSPE objavijo razpoložljive informacije v zvezi z okoljsko učinkovitostjo sredstev, financiranih s takšnimi stanovanjskimi krediti, krediti za nakup avtomobilov ali zakup avtomobilov, kot del informacij, ki so razkrite v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 7(1).

Z odstopanjem od prvega pododstavka se originatorji lahko odločijo, da od 1. junija 2021 objavijo razpoložljive informacije v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi sredstev, financiranih z osnovnimi izpostavljenostmi, na dejavnike trajnostnosti.

Originator in sponzor sta odgovorna za skladnost s členom 7. Informacije, zahtevane na podlagi točke (a) prvega pododstavka člena 7(1), se dajo potencialnim investitorjem na zahtevo na razpolago pred oblikovanjem cen. Informacije, zahtevane na podlagi točk (b) do (d) prvega pododstavka člena 7(1), se dajo na razpolago pred oblikovanjem cen vsaj kot osnutki ali kot začetna različica. Končna dokumentacija se da na razpolago investitorjem najpozneje 15 dni po sklenitvi posla.

Evropski nadzorni organi do 10. julija 2021 prek skupnega odbora evropskih nadzornih organov pripravijo osnutek regulativnih tehničnih standardov v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 o vsebini, metodologijah in prikazu informacij iz drugega pododstavka odstavka 4 tega člena v zvezi s kazalniki trajnostnosti glede škodljivih vplivov na področju podnebja in drugih škodljivih vplivov na okolje, socialne zadeve in zadeve v zvezi z upravljanjem.

Kadar je to ustrezno, osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka odseva ali je pripravljen na podlagi regulativnih tehničnih standardov, pripravljenih v skladu s pooblastilom, podeljenim ESA z Uredbo (EU) 2019/2088, zlasti v členu 2a ter členu 4(6) in (7) navedene uredbe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010.

Posel ABCP šteje za STS, kadar izpolnjuje zahteve na ravni poslov iz člena 24.

Program ABCP šteje za STS, kadar izpolnjuje zahteve iz člena 26 in sponzor programa ABCP izpolnjuje zahteve iz člena 25.

Za namene tega oddelka „prodajalec“ pomeni „originatorja“ ali „prvotnega kreditodajalca“.

Za namene odstavka 1 so stroge določbe o vračilu sredstev katere koli od naslednjih:

(a)

(b)

določbe, v skladu s katerimi lahko SSPE prepreči razveljavitev iz točke (a) le, če lahko dokaže, da v času prodaje ni bil seznanjen z insolventnostjo prodajalca.

Kadar prodajalec ni prvotni kreditodajalec, prava prodaja, odstop ali prenos, ki ima enake pravne učinke osnovnih izpostavljenosti prodajalcu, izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1 do 3, ne glede na to, ali je bila navedena prava prodaja, odstop ali prenos, ki ima enake pravne učinke, neposredna ali opravljena prek enega ali več vmesnih korakov.

Kadar se prenos osnovnih izpostavljenosti izvede z odstopom in se dokonča po zaključku posla, sprožilci za tako dokončanje vključujejo vsaj naslednje dogodke:

(a)

resno poslabšanje kreditne kakovosti prodajalca;

(b)

insolventnost prodajalca in

(c)

kršitve pogodbenih obveznosti s strani prodajalca, vključno z neplačilom prodajalca.

Osnovne izpostavljenosti ne zajemajo kakršnih koli pozicij v listinjenju.

(a)

(i)

(ii)

so v informacijah, ki jih je zagotovil originator, sponzor in subjekt SSPE v skladu s točkama (a) in (e)(i) prvega pododstavka člena 7(1), izrecno določeni delež prestrukturiranih osnovnih izpostavljenosti, časovni okvir in podrobnosti prestrukturiranja ter njihova uspešnost po datumu prestrukturiranja;

(b)

(c)

10.

11.

Poravnava obveznosti do imetnikov pozicij v listinjenju ne sme biti strukturirana tako, da bi bila pretežno odvisna od prodaje sredstev, s katerimi so zavarovane osnovne izpostavljenosti. To ne preprečuje, da bi se taka sredstva pozneje obnovila ali refinancirala.

12.

Obrestno in valutno tveganje iz listinjenja se ustrezno zmanjšata, kakršni koli ukrepi, sprejeti v ta namen, pa se razkrijejo. SSPE ne sklepa pogodb o izvedenih finančnih instrumentih in zagotovi, da skupina osnovnih izpostavljenosti ne vključuje izvedenih finančnih instrumentov razen za varovanje pred obrestnim tveganjem ali valutnim tveganjem. Navedeni izvedeni finančni instrumenti se sklenejo in dokumentirajo v skladu s splošno sprejetimi standardi v mednarodnih financah.

13.

V dokumentaciji posla so jasno in dosledno navedene opredelitve, pravna sredstva in ukrepi v zvezi z nerednostjo plačil in neplačili dolžnikov, prestrukturiranjem dolga, odpisom dolga, dopuščanjem neplačevanja, moratorijem na odplačevanje, izgubami, prerazvrstitvami, izterjavami in drugimi ukrepi za izboljšanje uspešnosti sredstev. V dokumentaciji posla so jasno določeni vrstni red plačil, dogodki, zaradi katerih se spremeni ta vrstni red plačil, in obveznost poročanja o takih dogodkih. Vsaka sprememba vrstnega reda plačil, ki bistveno negativno vpliva na odplačilo obveznosti pozicije v listinjenju, se nemudoma sporoči investitorjem.

14.

Originator in sponzor potencialnim investitorjem pred oblikovanjem cen dasta na voljo statične in dinamične podatke o preteklih gibanjih neplačil in izgub, kot so podatki o nerednih plačilih in neplačilih, za bistveno podobne izpostavljenosti, kot so predmet listinjenja, ter vire teh podatkov in podlago za določitev podobnosti. Če sponzor nima dostopa do takih podatkov, pridobi od prodajalca dostop do statičnih ali dinamičnih podatkov in podatkov o pretekli uspešnostih, kot so podatki o nerednih plačilih in neplačilih, za izpostavljenosti, ki so bistveno podobne tistim, ki so predmet listinjenja. Ti podatki zajemajo obdobje, ki ni krajše od petih let, razen za podatkih o denarnih terjatvah do kupcev in drugih kratkoročnih denarnih terjatvah, ko preteklo obdobje ni krajše od treh let.

15.

Posli ABCP imajo podlago v skupini osnovnih izpostavljenosti, ki so homogene v smislu vrste sredstev, pri čemer je treba upoštevati značilnosti, povezane z denarnimi tokovi različnih vrst sredstev, vključno z njihovimi pogodbenimi značilnostmi, značilnostmi kreditnega tveganja in značilnostmi predplačila.

Skupina osnovnih izpostavljenosti zajema le eno vrsto sredstev. Preostali tehtani povprečni čas trajanja skupine osnovnih izpostavljenosti ni daljši od enega leta, preostala zapadlost nobene od osnovnih izpostavljenosti pa ni daljša od treh let.

Z odstopanjem od drugega pododstavka imajo skupine kreditov za nakup avtomobila, zakup avtomobilov in posli zakupa opreme preostali tehtani povprečni čas trajanja, ki ni daljši od treh let in pol, preostala zapadlost nobene od osnovnih izpostavljenosti pa ni daljša od šestih let.

Osnovne izpostavljenosti ne vključujejo kreditov, zavarovanih s stanovanjskimi hipotekami ali hipotekami na poslovne nepremičnine, ali v celoti zajamčenih stanovanjskih kreditov iz točke (e) prvega pododstavka člena 129(1) Uredbe (EU) št. 575/2013. Osnovne izpostavljenosti vključujejo obveznosti, ki so pogodbeno zavezujoče in izvršljive, s pravico do popolnega regresa do dolžnikov z opredeljenimi tokovi plačil za najemnino, glavnico, obresti ali v zvezi s katero koli drugo pravico do prejema dohodka iz premoženja, ki upravičuje taka plačila. Osnovne izpostavljenosti lahko ustvarjajo tudi prihodke od prodaje katerih koli financiranih ali zakupljenih sredstev. Osnovne izpostavljenosti ne zajemajo prenosljivih vrednostnih papirjev, kakor so opredeljeni v točki (44) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, razen podjetniških obveznic, če ne kotirajo na mestu trgovanja.

16.

Pri kakršnih koli plačilih obresti z referenčno obrestno mero na podlagi sredstev in obveznosti iz posla ABCP se upoštevajo splošno uporabljene tržne obrestne mere ali splošno uporabljene sektorske obrestne mere, ki odražajo stroške financiranja, vendar brez sklicevanja na kompleksne formule ali izvedene finančne instrumente. Plačila obresti z referenčno obrestno mero na podlagi obveznosti iz posla ABCP lahko temeljijo na obrestnih merah, ki odražajo stroške financiranja programa ABCP.

17.

Po neplačilu prodajalca ali če mu je izdan zahtevek o takojšnjem plačilu:

(a)

SSPE ne smejo zadrževati denarnih sredstev, ki presegajo sredstva, potrebna za operativno delovanje SSPE ali redna odplačila investitorjev v skladu s pogodbenimi pogoji listinjenja, razen če je treba zaradi posebnih okoliščin znesek zadržati, da se v najboljšem interesu investitorjev porabi za stroške z namenom preprečiti poslabšanje kreditne kakovosti osnovnih izpostavljenosti;

(b)

se plačane glavnice iz osnovnih izpostavljenosti prenesejo na investitorje, ki imajo pozicije v listinjenju, prek zaporednega odplačevanja pozicij v listinjenju v skladu z nadrejenostjo posamezne pozicije v listinjenju; in

(c)

ni določb, ki bi zahtevale samodejno likvidacijo osnovnih izpostavljenosti po tržni ceni.

18.

Osnovne izpostavljenosti se odobrijo med običajnim poslovanjem prodajalca v skladu s standardi za izdajo komercialnih zapisov, ki so najmanj enako strogi kot tisti, ki jih prodajalec porabi ob odobritvi podobnih izpostavljenosti, ki niso olistinjene. Sponzorju in drugim stranem, ki so neposredno izpostavljene poslu ABCP, se brez nepotrebnega odlašanja v celoti razkrijejo standardi za izdajo komercialnih zapisov, na podlagi katerih se odobrijo osnovne izpostavljenosti, in vse pomembne spremembe predhodnih standardov za izdajo komercialnih zapisov. Prodajalec mora imeti strokovno znanje na področju odobritve izpostavljenosti, podobnih tistim, ki se listinijo.

19.

Kadar je posel ABCP obnavljajoče se listinjenje, vsebuje dokumentacija posla sprožilce za prenehanje obdobja obnovitve, med drugim vsaj naslednje:

(a)

poslabšanje kreditne kakovosti osnovnih izpostavljenosti do vnaprej določenega praga ali pod ta prag; in

(b)

pojav dogodka, povezanega z insolventnostjo, v zvezi s prodajalcem ali serviserjem;

20.

V dokumentaciji posla so jasno določeni:

(a)

pogodbene obveznosti, dolžnosti in odgovornosti sponzorja, serviserja in skrbnika, če obstaja, ter drugih ponudnikov pomožnih storitev;

(b)

postopki in odgovornosti, ki so potrebni za zagotovitev, da neplačevanje ali insolventnost serviserja ne privede do prenehanja servisiranja;

(c)

določbe, ki zagotavljajo nadomestitev nasprotnih strank pri izvedenih finančnih instrumentih in banke, ki vodi račun, v primeru njihovega neizpolnjevanja obveznosti, insolventnosti in drugih opredeljenih dogodkov, kadar je to ustrezno;

(d)

kako sponzor izpolnjuje zahteve iz člena 25(3).

21.

EBA v tesnem sodelovanju z ESMA in EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki podrobneje opredeljujejo, katere osnovne izpostavljenosti iz odstavka 15 štejejo za homogene.

EBA navedene osnutke tehničnih regulativnih standardov predloži Komisiji do 18. julija 2018.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Sponzor programa ABCP je kreditna institucija, za katero velja nadzor v skladu z Direktivo 2013/36/EU.

Sponzor programa ABCP je ponudnik okvirnih likvidnostnih kreditov in podpira vse pozicije v listinjenju na ravni programa ABCP s pokrivanjem vseh likvidnostnih in kreditnih tveganj ter vseh morebitnih pomembnih tveganj zmanjšanja vrednosti olistinjenih izpostavljenosti, pa tudi vse druge stroške na ravni posla in programa, če je to potrebno za zagotovitev investitorju celotnega plačila kakršnega koli zneska na podlagi ABCP s takšno podporo. Sponzor razkrije opis podpore, ki jo na ravni poslov zagotovi investitorjem, vključno z opisom zagotovljenih okvirnih likvidnostnih kreditov.

Preden lahko kreditna institucija sponzorira program STS ABCP, svojemu pristojnemu organu dokaže, da njena vloga v skladu z odstavkom 2 ne ogroža njene solventnosti in likvidnosti niti v izredno stresnih razmerah na trgu.

Zahteva iz prvega pododstavka tega odstavka šteje za izpolnjeno, kadar pristojni organ na podlagi pregledovanja in ovrednotenja iz člena 97(3) Direktive 2013/36/EU ugotovi, da ureditve, strategije, postopki in mehanizmi, ki jih izvaja navedena kreditna institucija, ter njen kapital in likvidnost zagotavljajo dobro upravljanje in kritje tveganj, s katerimi se sooča.

Sponzor opravi lasten skrbni pregled ter preveri skladnost z zahtevami iz člena 5(1) in (3) te uredbe, kot je ustrezno. Prepriča se tudi, da ima prodajalec vzpostavljene zmožnosti servisiranja in procese izterjave, ki izpolnjujejo zahteve iz točk (h) do (p) člena 265(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali enakovredne zahteve v tretjih državah.

Prodajalec na ravni posla ali sponzor na ravni programa ABCP izpolnjuje zahteve po zadržanju tveganja iz člena 6.

Sponzor je odgovoren za skladnost na ravni programa ABCP s členom 7 in za to, da potencialnim investitorjem pred oblikovanjem cen na njihovo zahtevo da na razpolago:

(a)

združene informacije, zahtevane v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 7(1); in

(b)

informacije, zahtevane v skladu s točkami (b) do (e) prvega pododstavka člena 7(1), vsaj v obliki osnutka ali začetne različice.

Če sponzor ne podaljša obveznosti financiranja okvirnega likvidnostnega kredita pred iztekom njegove veljavnosti, se okvirni likvidnostni kredit izčrpa, zapadli vrednostni papirji pa poplačajo.

Vsi posli ABCP v okviru programa ABCP morajo izpolnjevati zahteve iz člena 24(1) do (8) in (12) do (20).

Največ 5 % celotnega zneska osnovnih izpostavljenosti poslov ABCP, ki se financirajo iz programa ABCP, lahko začasno ni skladnih z zahtevami iz člena 24(9), (10) in (11), ne da bi to vplivalo na status STS programa ABCP.

Za namene drugega pododstavka tega odstavka je vzorec osnovnih izpostavljenosti redno predmet zunanjega preverjanja skladnosti s strani ustrezne in neodvisne osebe.

Preostali ponderirani povprečni čas trajanja osnovnih izpostavljenosti programa ABCP ne sme biti daljši od dveh let.

Sponzor v skladu s členom 25(2) v celoti podpira program ABCP.

Program ABCP ne vsebuje nikakršnega relistinjenja, kreditna izboljšava pa ne vzpostavlja druge ravni tranširanja na ravni programa.

Vrednostni papirji, izdani v okviru programa ABCP, ne vsebujejo nakupnih opcij, možnosti podaljšanja ali drugih določb, ki vplivajo na njihovo končno zapadlost, kadar take opcije ali možnosti po svoji presoji lahko uveljavi prodajalec, sponzor ali SSPE.

Obrestno in valutno tveganje na ravni programa ABCP se ustrezno zmanjšata, kakršni koli ukrepi, sprejeti v ta namen, pa se razkrijejo. SSPE ne sklepa pogodb o izvedenih finančnih instrumentih in zagotovi, da skupina osnovnih izpostavljenosti ne vključuje izvedenih finančnih instrumentov, razen za varovanje pred obrestnim tveganjem ali valutnim tveganjem. Navedeni izvedeni finančni instrumenti se sklenejo in dokumentirajo v skladu s splošno sprejetimi standardi v mednarodnih financah.

Dokumentacija v zvezi s programom ABCP jasno opredeljuje:

(a)

odgovornosti skrbnika in drugih subjektov s fiduciarnimi obveznostmi, če obstajajo, do investitorjev;

(b)

pogodbene obveznosti, dolžnosti in odgovornosti sponzorja, ki ima strokovno znanje na področju postopka odobritve kredita, skrbnika, če obstaja, ter drugih ponudnikov pomožnih storitev;

(c)

postopke in odgovornosti, ki so potrebni za zagotovitev, da neizpolnjevanje obveznosti ali insolventnost serviserja ne privede do prenehanja servisiranja;

(d)

določbe za nadomestitev nasprotnih strank pri izvedenih finančnih instrumentih in banke, ki vodi račun na ravni programa ABCP, v primeru njihovega neizpolnjevanja obveznosti, insolventnosti in drugih specifičnih dogodkov, kadar okvirni likvidnostni kredit ne krije takšnih dogodkov;

(e)

da se ob določenih dogodkih, neizpolnjevanju obveznosti ali insolventnosti sponzorja zagotovijo popravni ukrepi, kot je to ustrezno, za zavarovanje obveznosti financiranja ali zamenjavo ponudnika okvirnega likvidnostnega kredita; in

(f)

da se okvirni likvidnostni kredit izčrpa in se zapadli vrednostni papirji poplačajo v primeru, če sponzor ne podaljša obveznosti financiranja okvirnega likvidnostnega kredita pred njegovim iztekom.

Serviser mora imeti strokovno znanje na področju servisiranja izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim, ter ima dobro dokumentirane politike, postopke in kontrole za upravljanje tveganja v zvezi s servisiranjem izpostavljenosti.

Za bilančna listinjenja STS se štejejo sintetična listinjenja, ki izpolnjuje zahteve iz členov 26b do 26e.

EBA lahko v tesnem sodelovanju z ESMA in EIOPA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 sprejme smernice in priporočila o usklajeni razlagi in uporabi zahtev iz členov 26b do 26e te uredbe.

Originator je subjekt, ki je ima dovoljenje ali licenco v Uniji.

Originator, ki za lastni račun odkupi izpostavljenosti tretje osebe in jih nato olistini, za odkupljene izpostavljenosti tretjih oseb v zvezi s krediti, izterjavami, reševanjem dolga in servisiranjem teh izpostavljenosti uporablja politike, ki so vsaj tako stroge kot politike, ki jih uporablja za primerljive izpostavljenosti, ki niso bile odkupljene.

Osnovne izpostavljenosti se odobrijo kot del osnovne poslovne dejavnosti originatorja.

Osnovne izpostavljenosti so ob datumu zaključka posla vključene v bilanco stanja originatorja ali subjekta, ki pripada isti skupini kot originator.

Originator svoje izpostavljenosti kreditnemu tveganju osnovnih izpostavljenosti listinjenja ne varuje nad obsegom zavarovanja, ki ga zagotavlja pogodba o kreditnem zavarovanju.

Pogodba o kreditnem zavarovanju je skladna s pravili za zmanjševanje kreditnega tveganja iz člena 249 Uredbe (EU) št. 575/2013 ali, kadar se navedeni člen ne uporablja, z zahtevami, ki so vsaj tako stroge kot zahteve iz navedenega člena.

Originator predloži zagotovila in jamstva, da so izpolnjene naslednje zahteve:

(a)

originator ali subjekt skupine, ki ji originator pripada, ima polno lastninsko in veljavno pravico do osnovnih izpostavljenosti in povezanih dodatnih pravic;

(b)

kadar je originator kreditna institucija, kot je opredeljena v točki (1) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ali zavarovalnica, kot je opredeljena v točki (1) člena 13 Direktive 2009/138/ES, originator ali subjekt, vključen v področje uporabe nadzora na konsolidirani podlagi, ohranja kreditno tveganje osnovnih izpostavljenosti v svoji bilanci stanja;

(c)

vsaka osnovna izpostavljenost je v skladu s pogodbo o kreditnem zavarovanju, vključeno v dokumentacijo o listinjenju, na datum vključitve v listinjeni portfelj skladna z merili primernosti in vsemi pogoji, ki niso nastop kreditnega dogodka, kot je navedeno v členu 26e(1), za plačilo kreditnega zavarovanja;

(d)

pogodba za vsako osnovno izpostavljenost po najboljši vednosti originatorja vsebuje zakonito, veljavno, zavezujočo in izvršljivo obveznost, po kateri mora dolžnik plačati zneske, navedene v tej pogodbi;

(e)

osnovne izpostavljenosti so skladne z merili za odobritev izpostavljenosti, ki so vsaj tako stroga kot standardna merila za odobritve izpostavljenosti, ki jih originator uporablja za podobne izpostavljenosti, ki niso listinjene;

(f)

noben od dolžnikov po najboljši vednosti originatorja na datum vključitve osnovne izpostavljenosti v listinjeni portfelj bistveno ne krši ali ne izpolnjuje svojih obveznosti glede osnovne izpostavljenosti;

(g)

dokumentacija posla po najboljši vednosti originatorja ne vsebuje neresničnih informacij o podrobnostih osnovnih izpostavljenosti;

(h)

ob zaključku posla ali ob vključitvi osnovne izpostavljenosti v listinjeni portfelj pogodba med dolžnikom in prvotnim kreditodajalcem v zvezi z navedeno osnovno izpostavljenostjo ni spremenjena tako, da to vpliva na izvršljivost oziroma unovčljivost te osnovne izpostavljenosti.

Osnovne izpostavljenosti izpolnjujejo vnaprej določena, jasna in dokumentirana merila primernosti, ki ne omogočajo aktivnega upravljanja portfeljev teh izpostavljenosti po lastni presoji.

Za namene tega odstavka zamenjava izpostavljenosti, pri katerih so kršena zagotovila ali jamstva ali, kadar listinjenje vključuje obdobje dopolnitve, dodajanje izpostavljenosti, ki izpolnjujejo določene pogoje za dopolnitev, ne šteje za aktivno upravljanje portfeljev.

Vsaka izpostavljenost, dodana po datumu zaključka posla, mora izpolnjevati merila primernosti, ki so vsaj tako stroga kot merila, ki se uporabljajo za začetni izbor osnovnih izpostavljenosti.

Listinjenje je zavarovano s skupino osnovnih izpostavljenosti, ki so homogene v smislu vrste sredstev, pri čemer je treba upoštevati posebne značilnosti, povezane z denarnimi tokovi vrste sredstev, vključno z njihovimi pogodbenimi značilnostmi, značilnostmi kreditnega tveganja in značilnostmi predplačila. Skupina osnovnih izpostavljenosti zajema le eno vrsto sredstev.

Osnovne izpostavljenosti iz prvega pododstavka vključujejo obveznosti, ki so pogodbeno zavezujoče in izvršljive, s pravico do popolnega regresa do dolžnikov in, kadar je potrebno, izdajateljev jamstev.

Osnovne izpostavljenosti iz prvega pododstavka imajo opredeljene redne tokove plačil, katerih obroki se lahko razlikujejo po svojih zneskih, v zvezi s plačili najemnine, glavnice ali obresti oziroma s katero koli drugo pravico do prejemanja prihodkov iz sredstev, ki podpirajo taka plačila. Osnovne izpostavljenosti lahko ustvarjajo tudi prihodke od prodaje katerih koli financiranih ali zakupljenih sredstev.

Osnovne izpostavljenosti iz prvega pododstavka tega odstavka ne zajemajo prenosljivih vrednostnih papirjev, kot so opredeljeni v točki (44) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, razen podjetniških obveznic, ki ne kotirajo na mestu trgovanja.

Osnovne izpostavljenosti ne zajemajo nobenih pozicij v listinjenju.

10.

Potencialnim investitorjem se brez nepotrebnega odlašanja v celoti razkrijejo predhodni standardi, na podlagi katerih se odobrijo osnovne izpostavljenosti, in vse pomembne spremembe predhodnih standardov za odobritev izpostavljenosti. Osnovne izpostavljenosti se sklenejo s pravico do popolnega regresa do dolžnika, ki ni SSPE. V odločanje o kreditih ali o sklenitvah v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi niso vključene tretje osebe.

V primeru listinjenj, pri katerih so osnovne izpostavljenosti stanovanjski krediti, skupina kreditov ne zajema kreditov, ki so se tržili in bili sklenjeni ob predpostavki, da je bil prosilec za kredit ali, kadar je potrebno, posrednik seznanjen s tem, da kreditodajalec morda ni preveril predloženih informacij.

Ocena kreditojemalčeve kreditne sposobnosti izpolnjuje zahteve iz člena 8 Direktive 2008/48/ES ali člena 18(1) do (4), točke (a) člena 18(5) in člena 18(6) Direktive 2014/17/EU ali, kadar je potrebno, enakovredne zahteve v tretjih državah.

Originator ali prvotni kreditodajalec razpolaga s strokovnim znanjem na področju odobritve izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim.

11.

Osnovne izpostavljenosti ob izbiri ne zajemajo neplačanih izpostavljenosti v smislu člena 178(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali izpostavljenosti do dolžnika oziroma izdajatelja jamstva s slabo kreditno kakovostjo, ki je po najboljši vednosti originatorja ali prvotnega kreditodajalca:

(a)

bil razglašen za insolventnega ali je sodišče njegovim upnikom dodelilo pravnomočno pravico, zoper katero se ni mogoče pritožiti, do izvršbe ali odškodnine za premoženjsko škodo zaradi zamujenega plačila v treh letih pred datumom izdaje ali pa je v treh letih pred datumom izbire osnovnih izpostavljenosti opravil proces prestrukturiranja dolga v zvezi s svojimi nedonosnimi izpostavljenostmi, razen če:

(i)

(ii)

so v informacijah, ki jih je zagotovil originator v skladu s točko (a) in točko (e)(i) prvega pododstavka člena 7(1), izrecno določeni delež prestrukturiranih osnovnih izpostavljenosti, časovni okvir in podrobnosti prestrukturiranja ter njihova uspešnost po datumu prestrukturiranja;

(b)

je bil ob odobritvi osnovne izpostavljenosti, kadar je potrebno, v javnem registru kreditov oseb z negativno zgodovino preteklega plačevanja kreditov ali, kadar ni takšnega javnega registra kreditov, drugem registru kreditov, ki je dostopen originatorju ali prvotnemu kreditodajalcu, ali

(c)

njegova bonitetna ali kreditna ocena kaže, da je tveganje, da pogodbeno dogovorjena plačila ne bodo izvedena, občutno višje kot za primerljive izpostavljenosti v lasti originatorja, ki niso listinjene.

12.

Ob času vključitve osnovnih izpostavljenosti so dolžniki izvedli najmanj eno plačilo, razen kadar:

(a)

je listinjenje obnavljajoče se listinjenje na podlagi izpostavljenosti, plačljivih v enem obroku ali z zapadlostjo, ki je krajša od enega leta, vključno z neomejenimi mesečnimi plačili za obnavljajoče se kredite, ali

(b)

izpostavljenost pomeni refinanciranje izpostavljenosti, ki je že vključena v posel.

13.

EBA v tesnem sodelovanju z ESMA in EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki podrobneje opredeljujejo, katere osnovne izpostavljenosti iz odstavka 8 štejejo za homogene.

EBA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. oktobra 2021.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Originator ali prvotni kreditodajalec izpolni zahteve po zadržanju tveganja v skladu s členom 6.

Obrestna in valutna tveganja iz listinjenja ter njihovi morebitni učinki na plačila originatorju in investitorjem so opisani v dokumentaciji posla. Ta tveganja se ustrezno zmanjšajo, kakršni koli ukrepi, sprejeti v ta namen, pa se razkrijejo. Vsako zavarovanje s premoženjem, s katerim so zavarovane obveznosti investitorja v skladu s pogodbo o kreditnem zavarovanju, je denominirano v isti valuti kot plačilo kreditnega zavarovanja.

V primeru listinjenja z uporabo SSPE je znesek obveznosti SSPE v zvezi s plačili obresti investitorjem na vsak datum plačila enak znesku prihodka SSPE od originatorja in morebitnih dogovorov o zavarovanju s premoženjem ali manjši od njega.

Skupina osnovnih izpostavljenosti ne vključuje izvedenih finančnih instrumentov razen za namen varovanja pred obrestnimi ali valutnimi tveganji osnovnih izpostavljenosti. Navedeni izvedeni finančni instrumenti se sklenejo in dokumentirajo v skladu s splošno sprejetimi standardi v mednarodnih financah.

Pri kakršnih koli plačilih obresti z referenčno obrestno mero v zvezi s poslom se upošteva eno od naslednjega:

(a)

splošno uporabljene tržne obrestne mere ali splošno uporabljene sektorske obrestne mere, ki odražajo stroške financiranja, vendar brez sklicevanja na kompleksne formule ali izvedene finančne instrumente;

(b)

prihodek, ustvarjen z zavarovanjem s premoženjem, s katerim so zavarovane obveznosti investitorja v skladu s pogodbo o zavarovanju.

Pri kakršnih koli plačilih obresti z referenčno obrestno mero, dolgovanih v okviru osnovnih izpostavljenosti, se upoštevajo splošno uporabljene tržne obrestne mere ali splošno uporabljene sektorske obrestne mere, ki odražajo stroške financiranja, vendar brez sklicevanja na kompleksne formule ali izvedene finančne instrumente.

Po nastopu dogodka izvršitve v zvezi z originatorjem je investitorju dovoljeno sprejeti ukrep izvršitve.

Kadar je izdano obvestilo o izvršitvi ali prekinitvi pogodbe o kreditnem zavarovanju, se v primeru listinjenja z uporabo SSPE ne sme zadrževati nobenih denarnih sredstev pri SSPE, ki presegajo sredstva, potrebna za zagotavljanje operativnega delovanja tega SSPE, plačevanja plačil zavarovanja za neplačane osnovne izpostavljenosti, ki se ob prekinitvi še vedno prestrukturirajo, ali rednih odplačil investitorjev v skladu s pogodbenimi pogoji listinjenja.

Med imetnike pozicije v listinjenju se razporedijo izgube glede na nadrejenost tranš, pri čemer se začne z najbolj podrejeno tranšo.

Za vse tranše se uporablja zaporedno odplačevanje, da se določi neporavnan znesek tranš ob vsakem datumu plačila, pri čemer se začne z najbolj nadrejeno tranšo.

Z odstopanjem od drugega pododstavka, so v poslih, za katere je značilen nezaporedni vrstni red plačil, vključeni sprožilci, povezani z uspešnostjo osnovnih izpostavljenosti, s katerimi se vrstni red plačil povrne v zaporedno odplačevanje glede na nadrejenost. Ti sprožilci, povezani z uspešnostjo, vključujejo vsaj:

EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov o specifikaciji in, kadar je to ustrezno, o umerjanju sprožilcev, povezanih z uspešnostjo.

EBA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 30. junija 2021.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz četrtega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Ko so tranše odplačane, se znesek zavarovanja s premoženjem, enak znesku odplačila navedenih tranš, vrne investitorjem, pod pogojem, da so ti te tranše zavarovali s premoženjem.

Kadar je v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi nastopil kreditni dogodek iz člena 26e in reševanjem dolga zanje še ni zaključen, je znesek kreditnega zavarovanja, ki preostane na kateri koli datum plačila, vsaj enak neporavnanemu nominalnemu znesku teh osnovnih izpostavljenosti, zmanjšan za znesek katerega koli vmesnega plačila, izvedenega v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi.

Kadar je listinjenje obnavljajoče se listinjenje, so v dokumentaciji posla zajete ustrezne določbe ali sprožilci za prekinitev obdobja obnovitve, ki vključujejo vsaj:

(a)

poslabšanje kreditne kakovosti osnovnih izpostavljenosti do vnaprej določenega praga ali pod ta prag;

(b)

povišanje izgub nad vnaprej določeni prag;

(c)

nesposobnost ustvarjanja zadostne količine novih osnovnih izpostavljenosti, ki izpolnjujejo vnaprej določeno kreditno kakovost, v določenem obdobju.

V dokumentaciji posla so jasno določeni:

(a)

pogodbene obveznosti, dolžnosti in odgovornosti serviserja, skrbnika in drugih ponudnikov pomožnih storitev, kakor je potrebno, pa tudi izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe iz člena 26e(4);

(b)

določbe, s katerimi se zagotovi nadomestitev serviserja, skrbnika, drugih ponudnikov pomožnih storitev ali izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe iz člena 26e(4) v primeru neizpolnjevanja obveznosti ali insolventnosti katerega koli od navedenih ponudnikov storitev, kadar ti ponudniki niso originator, na način, da se te storitve ne prenehajo zagotavljati;

(c)

postopki servisiranja, ki se uporabljajo za osnovne izpostavljenosti ob datumu zaključka posla in po njem, ter okoliščine v katerih se lahko ti postopki spremenijo;

(d)

standardi za servisiranje, ki jih mora pri servisiranju osnovnih izpostavljenosti v celotnem obdobju trajanja listinjenja upoštevati serviser.

Serviser uporablja postopke servisiranja osnovnih izpostavljenosti, ki so vsaj tako strogi kot tisti, ki jih originator uporablja za podobne izpostavljenosti, ki niso listinjene.

Originator vzdržuje posodobljen referenčni register, da lahko kadar koli opredeli osnovne izpostavljenosti. V tem registru se opredelijo referenčni dolžniki, referenčne obveznosti, iz katerih izhajajo osnovne izpostavljenosti, ter za vsako osnovno izpostavljenost nominalni znesek, ki je zavarovan in neporavnan.

10.

Dokumentacija posla vključuje jasne določbe, ki omogočajo pravočasno reševanje sporov med različnimi razredi investitorjev. V primeru listinjenja z uporabo SSPE so glasovalne pravice jasno opredeljene in dodeljene imetnikom vrednostnih papirjev, jasno pa so določene tudi odgovornosti skrbnika in drugih subjektov s fiduciarnimi dolžnostmi do investitorjev.

Originator potencialnim investitorjem pred oblikovanjem cen da na voljo statične in dinamične podatke o preteklih gibanjih neplačil in izgub, kot so podatki o nerednih plačilih in neplačilih, za bistveno podobne izpostavljenosti, kot so predmet listinjenja, ter vire teh podatkov in podlago za določitev podobnosti. Ti podatki zajemajo obdobje vsaj petih let.

Vzorec osnovnih izpostavljenosti je predmet zunanjega preverjanja pred zaključkom posla s strani ustrezne in neodvisne osebe, vključno s preverjanjem, ali so osnovne izpostavljenosti upravičene do kreditnega zavarovanja v skladu s pogodbo o kreditnem zavarovanju.

Originator pred oblikovanjem cen v listinjenju potencialnim investitorjem da na voljo model denarnega toka iz naslova obveznosti, ki natančno predstavlja pogodbeno razmerje med osnovnimi izpostavljenostmi in plačili, ki se izvajajo med originatorjem, investitorji, drugimi tretjimi osebami in, kadar je potrebno, SSPE, ter po oblikovanju cen ta model investitorjem da na razpolago redno, potencialnim investitorjem pa na zahtevo.

V primeru listinjenja, pri katerem so osnovne izpostavljenosti stanovanjski krediti ali krediti za nakup avtomobilov ali zakupi avtomobilov, originator objavi razpoložljive informacije v zvezi z okoljsko učinkovitostjo sredstev, financiranih s takimi stanovanjskimi krediti, krediti za nakup ali zakup avtomobilov, kot del informacij, ki so razkrite v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 7(1).

Originator je odgovoren za skladnost s členom 7. Informacije, zahtevane na podlagi točke (a) prvega pododstavka člena 7(1), se dajo potencialnim investitorjem na zahtevo na razpolago pred oblikovanjem cen. Informacije, zahtevane na podlagi točk (b) do (d) prvega pododstavka člena 7(1), se dajo na razpolago pred oblikovanjem cen vsaj kot osnutki ali kot začetna različica. Končna dokumentacija se da na razpolago investitorjem najpozneje 15 dni po sklenitvi posla.

Kadar je to ustrezno, osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka odseva ali je pripravljen na podlagi regulativnih tehničnih standardov, pripravljenih v skladu s pooblastilom, podeljenim ESA z Uredbo (EU) 2019/2088, zlasti v členu 2a ter členu 4(6) in (7) navedene uredbe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnite te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010.

Zahteve glede pogodbe o kreditnem zavarovanju, izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe in sintetičnega presežnega razmika

Pogodba o kreditnem zavarovanju zajema vsaj naslednje kreditne dogodke:

(a)

kreditne dogodke iz točke (a) člena 215(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, kadar se prenos tveganja doseže z uporabo jamstev;

(b)

kreditne dogodke iz točke (a) člena 216(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, kadar se prenos tveganja doseže z uporabo kreditnih izvedenih finančnih instrumentov;

Ukrepi restrukturiranja v smislu člena 47b Uredbe (EU) št. 575/2013, ki se uporabljajo za osnovne izpostavljenosti, ne izključujejo sprožitve primernih kreditnih dogodkov.

Plačilo kreditnega zavarovanja po nastopu kreditnega dogodka se izračuna na podlagi dejanske realizirane izgube, ki jo je utrpel originator ali prvotni kreditodajalec, kakor je dogovorjeno v skladu z njunimi standardnimi politikami in postopki poplačil za ustrezne vrste izpostavljenosti ter evidentirano v njunih računovodskih izkazih ob izvedbi plačila. Končno plačilo kreditnega zavarovanja je izplačljivo v določenem obdobju po reševanju dolga za ustrezno osnovno izpostavljenost, kadar je reševanje dolga zaključeno pred načrtovanim zakonskim rokom zapadlosti ali predčasno prekinitvijo pogodbe o kreditnem zavarovanju.

Vmesno plačilo kreditnega zavarovanja se izvrši najkasneje šest mesecev po nastopu kreditnega dogodka iz odstavka 1 v primerih, ko reševanje izgub za ustrezno osnovno izpostavljenost ni bilo zaključeno do konca tega šestmesečnega obdobja. Vmesno plačilo kreditnega zavarovanja je vsaj višje od naslednjega:

Kadar se izvede vmesno plačilo kreditnega zavarovanja, se končno plačilo kreditnega zavarovanja iz prvega pododstavka izvrši zaradi prilagoditve vmesne poravnave izgube dejanski realizirani izgubi.

Metoda za izračun vmesnega in končnega plačila kreditnega zavarovanja se določi v pogodbi o kreditnem zavarovanju.

Plačilo kreditnega zavarovanja je sorazmerno z deležem neporavnanega nominalnega zneska ustrezne osnovne izpostavljenosti, ki jo krije pogodba o kreditnem zavarovanju.

Pravica originatorja do prejema plačila kreditnega zavarovanja je izvršljiva. Zneski, ki jih morajo v okviru pogodbe o kreditnem zavarovanju plačati investitorji, se jasno določijo v pogodbi o kreditnem zavarovanju in so omejeni. Te zneske je mogoče izračunati v vseh okoliščinah. V pogodbi o kreditnem zavarovanju se jasno določijo okoliščine, v katerih morajo investitorji izvršiti plačila. Izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe iz odstavka 4 oceni, ali so nastopile take okoliščine.

Znesek plačila kreditnega zavarovanja se izračuna na ravni posamezne osnovne izpostavljenosti, v zvezi s katero je nastopil kreditni dogodek.

V pogodbi o kreditnem zavarovanju se določi najdaljše obdobje podaljšanja, ki se uporablja pri reševanju dolga za osnovne izpostavljenosti, v zvezi s katerimi je nastopil kreditni dogodek, kot je naveden v odstavku 1, vendar reševanje dolga ni bilo zaključeno do načrtovanega zakonskega roka zapadlosti ali predčasne prekinitve pogodbe o kreditnem zavarovanju. Tako obdobje podaljšanja ni daljše od dveh let. V pogodbi o kreditnem zavarovanju se določi, da se do konca tega obdobja podaljšanja izvrši končno plačilo kreditnega zavarovanja na podlagi končne ocene izgub originatorja, kot bi jo moral ta tedaj evidentirati v svojih računovodskih izkazih, ob predpostavki, da ne obstaja pogodba o kreditnem zavarovanju, ki bi krila morebitne izgube.

V primeru, da se pogodba o kreditnem zavarovanju prekine, se reševanje dolga nadaljuje v zvezi z vsemi nerešenimi kreditnimi dogodki, ki so nastopili pred to prekinitvijo, in sicer enako, kot je opisano v prvem pododstavku.

Premije kreditnega zavarovanja, ki se plačajo na podlagi pogodbe o kreditnem zavarovanju, se strukturirajo tako, da so odvisne od neporavnanega nominalnega zneska listinjenih donosnih izpostavljenosti ob plačilu in odražajo tveganje zavarovane tranše. V pogodbi o kreditnem zavarovanju zato niso določeni zajamčene premije, vnaprejšnja plačila premij, mehanizmi rabata ali drugi mehanizmi, s katerimi se je mogoče izogniti ali je mogoče zmanjšati dejansko razporeditev izgub med investitorje ali po zapadlosti posla vrniti del plačanih premij originatorju.

Z odstopanjem od tretjega pododstavka tega odstavka so vnaprejšnja plačila premij dovoljena, pod pogojem, da so skladna s pravili glede državne pomoči, kadar je jamstvena shema izrecno določena v nacionalnem pravu države članice in se zanjo uporablja posredno jamstvo katerega od subjektov, navedenih v točkah (a) do (d) člena 214(2) Uredbe (EU) št. 575/2013.

V dokumentaciji posla je opisano, kako se izračunajo premija kreditnega zavarovanja in morebitna kuponska obrestna mera vrednostnega papirja, če obstajajo, glede vsakega datuma plačila v celotnem obdobju trajanja listinjenja.

Originator pred datumom zaključka posla imenuje izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe. Za vsako od osnovnih izpostavljenosti, za katero je bilo izdano obvestilo o kreditnem dogodku, tretji izvajalec preverjanja preveri najmanj vse naslednje:

(a)

da je kreditni dogodek iz obvestila o kreditnem dogodku kreditni dogodek, kot je določeno v pogojih pogodbe o kreditnem zavarovanju;

(b)

da je bila osnovna izpostavljenost vključena v referenčni portfelj ob nastopu zadevnega kreditnega dogodka;

(c)

da je osnovna izpostavljenost ob vključitvi v referenčni portfelj izpolnjevala merila primernosti;

(d)

da je dopolnitev, kadar je bila osnovna izpostavljenost dodana listinjenju zaradi dopolnitve, skladna s pogoji za dopolnitev;

(e)

da je končni znesek izgube skladen z izgubami, ki jih je evidentiral originator v izkazu poslovnega izida;

(f)

da so bile ob izvedbi končnega plačila kreditnega zavarovanja izgube, povezane z osnovnimi izpostavljenostmi, pravilno razporejene med investitorje.

Izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe je neodvisen od originatorja in investitorjev in, kadar je potrebno, od SSPE, in je do datuma zaključka posla sprejel imenovanje za izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe.

Izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe lahko preverjanje izvede na podlagi vzorca namesto na podlagi vsake posamezne osnovne izpostavljenosti, za katero se zahteva plačilo kreditnega zavarovanja. Vendar pa lahko investitorji zahtevajo preverjanje upravičenosti katere koli posamezne osnovne izpostavljenosti, kadar niso zadovoljni s preverjanjem na podlagi vzorca.

Originator v dokumentacijo posla vključi obveznost, da izvajalcu preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe zagotovi vse informacije, potrebne za preverjanje zahtev iz prvega pododstavka.

Originator posla ne sme zaključiti pred načrtovano zapadlostjo iz katerega koli drugega razloga, razen zaradi katerega od naslednjih dogodkov:

(a)

insolventnosti investitorja;

(b)

investitor ne plača zneskov, ki jih dolguje v skladu s pogodbo o kreditnem zavarovanju, ali krši katero koli pomembno obveznost iz dokumentacije posla;

(c)

pomembnih regulativnih dogodkov, vključno s:

(i)

pomembnimi spremembami prava Unije ali nacionalnega prava, pomembnimi spremembami uradno objavljenih razlag takega prava, ki jih zagotovijo pristojni organi, kadar je potrebno, ali pomembnimi spremembami pri obdavčitvi ali računovodski obravnavi posla, ki imajo bistvene škodljive vplive na ekonomsko učinkovitost posla, kar se v vsakem primeru primerja s tistim, ki je bil predviden ob sklenitvi posla in ga tedaj ne bi bilo razumno pričakovati;

(ii)

določitvijo s strani pristojnega organa, da originatorju ali kateremu koli njegovemu povezanemu podjetju v zvezi z listinjenjem ni ali ni več dovoljeno priznavati prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja v skladu s členom 245(2) ali (3) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(d)

uveljavitve možnosti predčasnega odpoklica posla v določenem času (v nadaljnjem besedilu: opcija predčasnega odpoklica), kadar je obdobje, merjeno od datuma zaključka posla, enako tehtanemu povprečnemu času trajanja začetnega referenčnega portfelja na datum zaključka posla ali daljše od njega;

(e)

uveljavitve vgrajene nakupne opcije, kot je opredeljena v točki (1) člena 242 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(f)

v primeru osebnega kreditnega zavarovanja se investitor ne šteje več za primernega dajalca zavarovanja v skladu z zahtevami iz odstavka 8.

V dokumentaciji posla se določi, ali je v zadevni posel vključena katera od pravic v zvezi z nakupnimi opcijami iz točk (d) in (e) in kako so te pravice strukturirane.

Opcija predčasnega odpoklica za namene iz točke (d) se ne strukturira tako, da bi se izognilo razporeditvi izgub pozicijam kreditne izboljšave ali drugim pozicijam investitorjev, niti ni strukturirana na drugačen način, ki bi zagotavljal kreditno izboljšavo.

Kadar se uveljavi opcija predčasnega odpoklica, originatorji uradno obvestijo pristojne organe o izpolnjevanju zahtev iz drugega in tretjega pododstavka, vključno z utemeljitvijo uporabe opcije predčasnega odpoklica in prepričljivim opisom, s katerim pokažejo, da razlog za predčasni odpoklic ni poslabšanje kakovosti osnovnih sredstev.

V primeru stvarnega kreditnega zavarovanja se po prenehanju veljavnosti pogodbe o kreditnem zavarovanju zavarovanje s premoženjem vrne investitorjem glede na nadrejenost tranš v skladu z določbami ustreznega prava na področju insolventnosti, ki se uporablja za originatorja.

Investitorji ne smejo prekiniti posla pred načrtovano zapadlostjo iz katerega koli drugega razloga, kot je neplačilo premije za kreditno zavarovanje ali kakršna koli druga bistvena kršitev pogodbenih obveznosti s strani originatorja.

Originator se lahko zaveže k uporabi sintetičnega presežnega razmika, ki je na voljo kot kreditna izboljšava za investitorje, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

znesek sintetičnega presežnega razmika, za katerega se originator zaveže, da ga bo uporabljal kot kreditno izboljšavo v vsakem plačilnem obdobju, je določen v dokumentaciji posla in izražen kot fiksen odstotek skupnega neporavnanega zneska portfelja na začetku ustreznega plačilnega obdobja (fiksni sintetični presežni razmik);

(b)

sintetični presežni razmik, ki se ne uporabi za kritje kreditnih izgub, ki nastanejo v vsakem plačilnem obdobju, se vrne originatorju;

(c)

za originatorje, ki uporabljajo pristop IRB iz člena 143 Uredbe (EU) št. 575/2013, skupni znesek prevzetih obveznosti na leto ni višji od zneskov enoletnih regulativnih pričakovanih izgub vseh osnovnih izpostavljenostih za to leto, izračunanih v skladu s členom 158 navedene uredbe;

(d)

za originatorje, ki ne uporabljajo pristopa IRB iz člena 143 Uredbe (EU) št. 575/2013, se izračun enoletne pričakovane izgube v osnovnem portfelju jasno določi v dokumentaciji posla;

(e)

v dokumentaciji posla so določeni pogoji iz tega odstavka.

Pogodba o kreditnem zavarovanju je v obliki:

(a)

jamstva, ki izpolnjuje zahteve iz poglavja 4 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013, s katerim je kreditno tveganje preneseno na enega od subjektov iz točke (a) do (d) člena 214(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, pod pogojem, da izpostavljenosti do investitorja izpolnjujejo pogoje za 0-odstotno utež tveganja v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 navedene uredbe;

(b)

jamstva, ki izpolnjuje zahteve iz poglavja 4 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 in ki je upravičeno do posrednega jamstva katerega koli subjekta iz točke (a) tega odstavka, ali

(c)

drugega kreditnega zavarovanja, ki ni navedeno v točkah (a) in (b) tega odstavka, v obliki jamstva, kreditnega izvedenega finančnega instrumenta ali kreditnega zapisa, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 249 Uredbe (EU) št. 575/2013, pod pogojem, da so obveznosti investitorja zavarovane s premoženjem, ki izpolnjuje zahteve iz odstavkov 9 in 10 tega člena.

Drugo kreditno zavarovanje iz točke (c) odstavka 8 izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)

pravica originatorja do uporabe zavarovanja s premoženjem, da izpolni obveznosti investitorja v zvezi s plačilom zavarovanja, je izvršljiva, izvršljivost te pravice pa je zagotovljena z ustreznimi dogovori o zavarovanju s premoženjem;

(b)

pravice investitorjev do vračila katerega koli zavarovanja s premoženjem, ki ni bilo uporabljeno za plačila zavarovanja, ko je listinjenje izpeljano ali so tranše odplačane, so izvršljive;

(c)

kadar je zavarovanje s premoženjem naloženo v vrednostne papirje, so v dokumentaciji posla določena merila primernosti in skrbniške ureditve za take vrednostne papirje.

V dokumentaciji posla se določi, ali so investitorji še naprej izpostavljeni kreditnemu tveganju originatorja.

Originator pridobi mnenje usposobljenega pravnega svetovalca, ki potrjuje izvršljivost kreditnega zavarovanja v vseh ustreznih jurisdikcijah.

10.

Kadar je zagotovljeno drugo kreditno zavarovanje v skladu s točko (c) odstavka 8 tega člena, originator in investitor imata pravico, da uporabita visokokakovostno zavarovanje s premoženjem, ki je eno od naslednjega:

(a)

zavarovanje s premoženjem v obliki dolžniških vrednostnih papirjev z utežjo tveganja 0 % iz poglavja 2 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(i)

preostala najdaljša zapadlost navedenih dolžniških vrednostnih papirjev je tri mesece, kar ni daljše, kot je obdobje, ki ostaja do naslednjega datuma plačila;

(ii)

navedene dolžniške vrednostne papirje je mogoče izplačati v denarju v znesku, enakem neporavnanemu znesku zavarovane tranše;

(iii)

navedene dolžniške vrednostne papirje ima skrbnik, ki je neodvisen od originatorja in investitorjev;

(b)

zavarovanje s premoženjem v obliki denarnih sredstev pri kreditni instituciji s stopnjo kreditne kakovosti 3 ali več v skladu z vzporejanjem iz člena 136 Uredbe (EU) št. 575/2013;

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka ima lahko samo originator, ob izrecni privolitvi investitorja v končni dokumentaciji posla, ki jo ta poda po tem, ko izvede skrbni pregled v skladu s členom 5 te uredbe, ki vključuje oceno katere koli zadevne izpostavljenosti kreditnemu tveganju nasprotne stranke, pravico, da uporabi visokokakovostno zavarovanje s premoženjem v obliki bančne vloge pri originatorju ali katerem od njegovih povezanih podjetij, če originator ali eno od njegovih povezanih podjetij ustreza stopnji kreditne kakovosti najmanj 2, v skladu z vzporejanjem iz člena 136 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Pristojni organi, imenovani na podlagi člena 29(5), lahko po posvetovanju z EBA dovolijo zavarovanje s premoženjem v obliki gotovinskega depozita pri originatorju ali katerem od njegovih povezanih podjetij, če originator ali eno od njegovih povezanih podjetij ustreza stopnji kreditne kakovosti 3, pod pogoje, da je mogoče dokumentirati težave na trgu, objektivne ovire v zvezi s stopnjo kreditne kakovosti, dodeljeno državi članici institucije, ali morebitne pomembne težave s koncentracijo v zadevni državi članici zaradi uporabe zahteve o stopnji kreditne kakovosti najmanj 2 iz drugega pododstavka.

Kadar kreditna institucija tretje osebe ali originator ali eno od njegovih povezanih podjetij ne izpolnjuje več minimalne stopnje kreditne kakovosti, se zavarovanje s premoženjem v roku devetih mesecev prenese na kreditno institucijo tretje osebe s stopnjo kreditne kakovosti 3 ali več ali se zavarovanje s premoženjem naloži v vrednostne papirje, ki izpolnjujejo merila iz točke (a) prvega pododstavka.

Šteje se, da so zahteve iz tega odstavka izpolnjene v primeru naložb v kreditne zapise, ki jih izda originator, v skladu s členom 218 Uredbe (EU) št. 575/2013.

EBA spremlja uporabo praks zavarovanja s premoženjem na podlagi tega člena, pri čemer posebno pozornost nameni kreditnemu tveganju nasprotne stranke ter drugim gospodarskim in finančnim tveganjem, ki jih zaradi takih praks zavarovanja nosijo investitorji.

Komisija na podlagi navedenega poročila EBA do 10. oktobra 2023 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi tega člena, zlasti kar zadeva tveganje prekomernega kopičenja kreditnega tveganja nasprotne stranke v finančnem sistemu, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom za spremembo tega člena.;

Originatorji in sponzorji s predlogo iz odstavka 7 tega člena skupaj uradno obvestijo ESMA, kadar listinjenje izpolnjuje zahteve iz členov 19 do 22, členov 23 do 26 ali členov 26a do 26e (v nadaljnjem besedilu: uradno obvestilo o STS). V primeru programa ABCP je za uradno obvestilo o tem programu in, v okviru tega programa, poslih ABCP, skladnih s členom 24, odgovoren samo sponzor. V primeru sintetičnih listinjenj je za uradno obvestilo odgovoren samo originator.

V uradno obvestilo o STS se vključi pojasnilo originatorja in sponzorja o tem, kako je bila zagotovljena skladnost z merili za STS iz členov 20 do 22, členov 24 do 26 ali členov 26b do 26e.

ESMA uradno obvestilo o STS objavi na svojem uradnem spletnem mestu na podlagi odstavka 5. Originatorji in sponzorji listinjenja obvestijo svoje pristojne organe o uradnem obvestilu o STS ter med seboj izberejo subjekt, ki je prva kontaktna točka za investitorje in pristojne organe.

►M1 Originator, sponzor ali SSPE lahko uporabi storitev tretje osebe, ki ima dovoljenje na podlagi člena 28, da oceni, ali je listinjenje skladno s členi 19 do 22, členi 23 do 26 ali členi 26a do 26e. ◄ Uporaba takšne storitve pa v nobenem primeru ne vpliva na odgovornost originatorja, sponzorja ali SSPE glede njihovih pravnih obveznosti na podlagi te uredbe. Uporaba takšne storitve ne vpliva na obveznosti, ki veljajo za institucionalne investitorje, kakor je določeno v členu 5.

►M1 Kadar originator, sponzor ali SSPE uporablja storitev tretje osebe, ki ima dovoljenje na podlagi člena 28, da oceni, ali je listinjenje skladno s členi 19 do 22, členi 23 do 26 ali členi 26a do 26e, se v uradno obvestilo o STS vključi izjava, da je skladnost z merili za STS potrdila ta tretja oseba, ki ima dovoljene. ◄ Uradno obvestilo vključuje ime pooblaščene tretje osebe, njen sedež ter naziv pristojnega organa, ki jo je pooblastil.

Kadar originator ali prvotni kreditodajalec ni kreditna institucija ali investicijsko podjetje, kakor sta opredeljena v točkah (1) in (2) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, s sedežem v Uniji, je treba uradnemu obvestilu v skladu z odstavkom 1 tega člena priložiti naslednja dokumenta:

(a)

potrdilo originatorja ali prvotnega kreditodajalca, da njegov postopek za odobritev kreditov temelji na zanesljivih in jasno opredeljenih merilih ter jasno vzpostavljenih postopkih za odobritev, spremembo, obnovitev in financiranje kreditov ter da ima originator ali prvotni kreditodajalec vzpostavljene učinkovite sisteme za uporabo takšnih postopkov v skladu s členom 9 te uredbe; in

(b)

potrdilo originatorja ali prvotnega kreditodajalca o tem, ali je postopek za odobritev kreditov iz točke (a) pod nadzorom.

Originator in, kadar je potrebno, sponzor nemudoma uradno obvestita ESMA in obvestita svoj pristojni organ, ko listinjenje ne izpolnjuje več zahtev iz členov 19 do 22, členov 23 do 26 ali členov 26a do 26e.

►M1 ESMA na svojem uradnem spletnem mestu vodi seznam vseh listinjenj, glede katerih so ga originatorji in sponzorji uradno obvestili, da izpolnjujejo zahteve iz členov 19 do 22, členov 23 do 26 ali členov 26a do 26e. ◄ ESMA vsako tako uradno sporočeno listinjenje nemudoma doda na ta seznam in posodobi seznam, kadar se na podlagi odločitve pristojnih organov ali uradnega obvestila s strani originatorja ali sponzorja listinjenja ne štejejo več za STS. Kadar pristojni organ naloži upravne sankcije v skladu s členom 32, o tem nemudoma uradno obvesti ESMA. ESMA na seznamu nemudoma navede, da je pristojni organ naložil upravne sankcije v zvezi z zadevnim listinjenjem.

ESMA v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov in v njih navede informacije, ki jih morajo originator, sponzor in SSPE zagotoviti, da bi izpolnili obveznosti iz odstavka 1.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. oktobra 2021.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe ESMA v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za vzpostavitev predlog, ki se uporabijo za predložitev informacij iz odstavka 6.

ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. oktobra 2021.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

►M1 Pristojni organ pooblasti tretjo osebo iz člena 27(2) za ocenjevanje skladnosti listinjenj z merili za STS, določenimi v členih 19 do 22, členih 23 do 26 ali členih 26a do 26e. ◄ Pristojni organ dovoljenje izda, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

tretja oseba originatorjem, sponzorjem ali SSPE, vključenim v listinjenja, ki jih oceni tretja oseba, zaračuna le nediskriminatorne in na stroških temelječe pristojbine, brez diferenciranih pristojbin, ki jih pogojujejo ali so povezane z rezultati njene ocene;

(b)

tretja oseba ni niti regulirana oseba, kakor je opredeljena v točki (4) člena 2 Direktive 2002/87/ES, niti bonitetna agencija, kakor je opredeljena v točki (b) člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1060/2009, in izvajanje drugih dejavnosti tretje osebe ne ogroža neodvisnosti ali neoporečnosti njene ocene;

(c)

tretja oseba originatorju, sponzorju ali SSPE, vključenemu v listinjenja, ki jih oceni tretja oseba, ne zagotavlja svetovanja, revizije ali enakovrednih storitev v kakršni koli obliki;

(d)

člani vodstvenega organa tretje osebe imajo poklicne kvalifikacije, znanje in izkušnje, ki zadostujejo za nalogo tretje osebe, ter dober sloves in integriteto;

(e)

v vodstvenem organu tretje osebe sodeluje vsaj ena tretjina neodvisnih direktorjev, a ne manj kot dva;

(f)

tretja oseba sprejme vse potrebne ukrepe, da bi zagotovila, da na preverjanje skladnosti s STS ne vplivajo obstoječa ali morebitno nasprotje interesov ali poslovni odnos, ki vključuje tretjo osebo, njene deležnike ali člane, vodje, zaposlene ali druge fizične osebe, katerih storitve so na voljo tretji osebi ali jih ta nadzoruje. V ta namen vzpostavi, vzdržuje, izvaja in dokumentira učinkovit sistem notranjega nadzora, s katerim ureja izvajanje politik in postopkov za ugotavljanje in preprečevanje morebitnih nasprotij interesov. Ugotovljena morebitna ali obstoječa nasprotja interesov je treba nemudoma odpraviti ali jih zmanjšati in razkriti. Tretja oseba vzpostavi, vzdržuje, izvaja in dokumentira ustrezne postopke in procese za zagotavljanje neodvisnosti ocene skladnosti s STS. Te politike in postopke redno spremlja in pregleduje, da bi ocenila njihovo učinkovitost in potrebo po njihovi posodobitvi; in

(g)

tretja oseba lahko dokaže, da ima vzpostavljene ustrezne operativne zaščitne ukrepe in notranje postopke, na podlagi katerih lahko izvaja oceno skladnosti s STS.

Pristojni organ dovoljenje odvzame, kadar meni, da tretja oseba v bistvenih elementih ne izpolnjuje pogojev iz prvega pododstavka.

Tretja oseba, pooblaščena v skladu z odstavkom 1, svoj pristojni organ brez odlašanja uradno obvesti o vseh bistvenih spremembah informacij, zagotovljenih v skladu z navedenim odstavkom, ali vseh drugih spremembah, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da vplivajo na oceno pristojnega organa.

Pristojni organ lahko tretji osebi iz odstavka 1 zaračuna na stroških temelječe pristojbine za pokritje nujnih izdatkov, povezanih z oceno zahtevkov za dovoljenje in z naknadnim spremljanjem skladnosti s pogoji, določenimi v odstavku 1.

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih navede informacije, ki jih je treba zagotoviti pristojnim organom ob predložitvi vloge tretje osebe za dovoljenje v skladu z odstavkom 1.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. julija 2018.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Skladnost z obveznostmi, določenimi v členu 5 te uredbe, nadzorujejo naslednji pristojni organi v skladu s pristojnostmi, ki jih imajo na podlagi ustreznih pravnih aktov:

(a)

za zavarovalnice in pozavarovalnice pristojni organ, imenovan v skladu s točko (10) člena 13 Direktive 2009/138/ES;

(b)

za upravitelje alternativnih investicijskih skladov pristojni organ, imenovan v skladu s členom 44 Direktive 2011/61/EU;

(c)

za KNPVP in družbe za upravljanje KNPVP pristojni organ, imenovan v skladu s členom 97 Direktive 2009/65/ES;

(d)

za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje pristojni organ, imenovan v skladu s točko (g) člena 6 Direktive 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 13 );

(e)

za kreditne institucije ali investicijska podjetja pristojni organ, imenovan v skladu s členom 4 Direktive 2013/36/EU, vključno z ECB v okviru posebnih nalog, ki so ji podeljene v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013.

Pristojni organi, odgovorni za nadzor sponzorjev v skladu s členom 4 Direktive 2013/36/EU, vključno z ECB v okviru posebnih nalog, ki so ji podeljene v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013, nadzorujejo izpolnjevanje obveznosti sponzorjev, ki so določene v členih 6, 7, 8 in 9 te uredbe.

Kadar so originatorji, prvotni kreditodajalci in SSPE nadzorovani subjekti v skladu z direktivami 2003/41/ES, 2009/138/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU in 2013/36/EU ter Uredbo (EU) št. 1024/2013, ustrezni pristojni organi, imenovani v skladu z navedenimi akti, vključno z ECB v okviru posebnih nalog, ki so ji podeljene v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013, nadzorujejo izpolnjevanje obveznosti iz členov 6, 7, 8 in 9 te uredbe.

Za originatorje, prvotne kreditodajalce in SSPE s sedežem v Uniji, ki niso zajeti v zakonodajnih aktih Unije iz odstavka 3, države članice imenujejo enega ali več pristojnih organov za nadzor izpolnjevanje obveznosti iz členov 6, 7, 8 in 9. Države članice Komisijo in ESMA obvestijo o imenovanju pristojnih organov v skladu s tem odstavkom do 1. januarja 2019. Ta obveznost se ne uporablja za tiste subjekte, ki zgolj prodajajo izpostavljenosti v okviru programa ABCP ali kakšnega drugega posla ali sheme listinjenja in dejavno ne odobrijo izpostavljenosti z glavnim namenom njihovega rednega listinjenja.

Države članice imenujejo enega ali več pristojnih organov za nadzor skladnosti originatorjev, sponzorjev in SSPE s členi 18 do 27 ter skladnosti tretjih oseb s členom 28. ►M1 Države članice Komisijo in ESMA obvestijo o imenovanju pristojnih organov na podlagi tega odstavka do 10. oktobra 2021. Do imenovanja pristojnega organa za nadzor nad skladnostjo z zahtevami iz členov 26a do 26e pristojni organ, imenovan za nadzor nad skladnostjo z zahtevami iz členov 18 do 27, ki se uporabljajo 8. aprila 2021, nadzoruje tudi skladnost z zahtevami iz členov 26a do 26e. ◄

Odstavek 5 tega člena se ne uporablja za tiste subjekte, ki zgolj prodajajo izpostavljenosti v okviru programa ABCP ali kakšnega drugega posla ali sheme listinjenja in dejavno ne odobrijo izpostavljenosti z glavnim namenom njihovega rednega listinjenja. V takšnem primeru originator ali sponzor preveri, ali navedeni subjekti izpolnjujejo zadevne obveznosti, določene v členih 18 do 27.

ESMA zagotovi dosledno uporabo in uveljavljanje obveznosti iz členov 18 do 27 te uredbe v skladu z nalogami in pooblastili, določenimi v Uredbi (EU) št. 1095/2010. ESMA spremlja trg listinjenja v Uniji v skladu s členom 39 Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 14 ) ter po potrebi uporabi svoja pooblastila za začasno poseganje v skladu s členom 40 Uredbe (EU) št. 600/2014.

ESMA na svojem spletnem mestu objavi in ažurira seznam pristojnih organov iz tega člena.

Vsaka država članica zagotovi, da ima pristojni organ, imenovan v skladu s členom 29(1) do (5), vsa nadzorna, preiskovalna in sankcijska pooblastila, potrebna za opravljanje njegovih nalog v skladu s to uredbo.

Pristojni organ redno pregleduje ureditve, procese in mehanizme, ki jih izvajajo originatorji, sponzorji, SSPE in prvotni kreditodajalci, da bodo skladni s to uredbo.

Pristojni organi zahtevajo, da se tveganja zaradi poslov listinjenja, vključno s tveganjem izgube dobrega imena, ovrednotijo in obravnavajo z ustreznimi politikami in postopki originatorjev, sponzorjev, SSPE in prvotnih kreditodajalcev.

Pristojni organ v okviru bonitetnega nadzora na področju listinjenja po potrebi spremlja posebne učinke, ki jih ima sodelovanje na trgu listinjenja na stabilnost finančne institucije, ki deluje kot prvotni kreditodajalec, originator, sponzor ali investitor, pri tem pa brez poseganja v strožje sektorsko urejanje upošteva:

(a)

obseg kapitalskega blažilnika;

(b)

obseg likvidnostnih blažilnikov; in

(c)

likvidnostno tveganje za investitorje zaradi neusklajene zapadlosti med financiranjem in naložbami.

V primerih, kadar pristojni organ ugotovi pomembno tveganje za finančno stabilnost finančne institucije ali celotnega finančnega sistema, ne glede na svoje obveznosti v skladu s členom 36 sprejme ukrepe za zmanjšanje tega tveganja, svoje ugotovitve pa sporoči imenovanemu organu, pristojnemu za makrobonitetne instrumente v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 in ESRB.

Pristojni organ spremlja morebitno izogibanje obveznostim iz člena 6(2) in zagotovi, da se sankcije uporabljajo v skladu s členoma 32 in 33.

ESRB je v okviru svojih pooblastil odgovoren za makrobonitetni nadzor trga listinjenja v Uniji.

ESRB stalno spremlja razvoj na trgih listinjenja, da bi prispeval k preprečevanju ali zmanjšanju sistemskih tveganj za finančno stabilnost v Uniji, ki so posledica razvoja v okviru finančnega sistema, in ob upoštevanju makroekonomskega razvoja, da bi se tako izognili obdobjem obsežnejših finančnih težav. Kadar meni, da je to potrebno in vsaj vsaka tri leta, ESRB v sodelovanju z EBA objavi poročilo o posledicah trga listinjenja za finančno stabilnost, da bi izpostavil tveganja za finančno stabilnost.

ESRB brez poseganja v odstavek 2 tega člena in poročilo iz člena 44 v tesnem sodelovanju z evropskimi nadzornimi organi do 31. decembra 2022 objavi poročilo z oceno učinka uvedbe bilančnih listinjenj STS na finančno stabilnost ter morebitnih potencialnih sistemskih tveganj, kot so tveganja, ki bi nastala zaradi koncentracije in medsebojne povezanosti nejavnih prodajalcev kreditnega zavarovanja.

ESRB v poročilu iz prvega pododstavka upošteva posebne značilnosti sintetičnega listinjenja, in sicer njegove tipične posebej prilagojene in zasebne značilnosti na finančnih trgih, ter preuči, ali obravnava bilančnih listinjenj STS prispeva k splošnemu zmanjšanju tveganj v finančnem sistemu in boljšemu financiranju realnega gospodarstva.

ESRB pri pripravi svojega poročila uporabi različne ustrezne vire podatkov, kot so:

ESRB v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1092/2010 izda opozorila in, kadar je to ustrezno, priporočila za korektivne ukrepe v odziv na tveganja iz odstavkov 2 in 3 tega člena, tudi v zvezi z ustreznostjo spreminjanja ravni zadržanja tveganja, ali druge makrobonitetne ukrepe.

Naslovnik priporočila v treh mesecih od datuma posredovanja priporočila v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1092/2010 sporoči Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in ESRB ukrepe, ki jih je sprejel v odziv na priporočilo, ter predloži ustrezno utemeljitev za morebitno neukrepanje.

Brez poseganja v pravico držav članic, da predvidijo in naložijo kazenske sankcije v skladu s členom 34, države članice določijo predpise o ustreznih upravnih sankcijah, v primeru malomarnosti ali namerne kršitve, in popravnih ukrepih, ki se uporabljajo vsaj v primerih, kadar:

(a)

originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec ni izpolnil zahtev iz člena 6;

(b)

originator, sponzor ali SSPE ni izpolnil zahtev iz člena 7;

(c)

originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec ni izpolnil meril iz člena 9;

(d)

originator, sponzor ali SSPE ni izpolnil zahtev iz člena 18;

▼M1

(e)

listinjenje šteje za STS in originator, sponzor ali SSPE tega listinjenja ni izpolnil zahtev iz členov 19 do 22, členov 23 do 26 ali členov 26a do 26e;

▼B

(f)

originator ali sponzor pošlje zavajajoče uradno obvestilo v skladu s členom 27(1);

(g)

originator ali sponzor ni izpolnil zahtev iz člena 27(4); ali

(h)

tretja oseba, pooblaščena v skladu s členom 28, ni poslala uradnega obvestila o bistvenih spremembah informacij, zagotovljenih v skladu s členom 28(1), ali kakršnih koli drugih spremembah, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da vplivajo na oceno njenega pristojnega organa.

Države članice poleg tega zagotovijo učinkovito izvajanje upravnih sankcij in/ali popravnih ukrepov.

Države članice na pristojne organe prenesejo pooblastilo, da v primeru kršitev iz odstavka 1 uporabijo vsaj naslednje sankcije in ukrepe:

(a)

javno izjavo, v kateri sta v skladu s členom 37 navedena identiteta fizične ali pravne osebe in vrsta kršitve;

(b)

odredbo, ki od fizične ali pravne osebe zahteva, naj preneha z določenim ravnanjem in naj tega ravnanja več ne ponovi;

(c)

začasno prepoved kateremu koli članu vodstvenega organa originatorja, sponzorja ali SSPE ali kateri koli drugi fizični osebi, odgovorni za kršitev, da v teh družbah opravlja vodstvene funkcije;

▼M1

(d)

v primeru kršitve iz točke (e) ali (f) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena začasno prepoved originatorju in sponzorju, da v skladu s členom 27(1) pošlje uradno obvestilo o tem, da listinjenje izpolnjuje zahteve iz členov 19 do 22, členov 23 do 26 ali členov 26a do 26e.

▼B

(e)

če gre za fizično osebo, najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj 5 000 000 EUR, oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezno vrednost v nacionalni valuti na dan 17. januarja 2018;

(f)

če gre za pravno osebo, najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj 5 000 000 EUR, oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezno vrednost v nacionalni valuti na dan 17. januarja 2018 ali do 10 % skupnega letnega neto prometa pravne osebe glede na najnovejše razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je odobril organ upravljanja; kadar je pravna oseba obvladujoče podjetje ali odvisno podjetje obvladujočega podjetja, ki mora v skladu z Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 15 ) pripraviti konsolidirane računovodske izkaze, se za zadevni skupni čisti prihodek šteje skupni čisti prihodek ali ustrezna oblika prihodka v skladu z zadevnimi računovodskimi zakonodajnimi akti glede na najnovejše razpoložljive konsolidirane računovodske izkaze, ki jih je odobril organ upravljanja končnega obvladujočega podjetja;

(g)

najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj dvakratnega zneska s kršitvijo pridobljene koristi, kadar je slednjo mogoče opredeliti, čeprav presega najvišja zneska iz točk (e) in (f);

▼M1

(h)

v primeru kršitve iz točke (h) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena začasni odvzem dovoljenja iz člena 28 tretji osebi, ki ima dovoljenje za oceno skladnosti listinjenja s členi 19 do 22, členi 23 do 26 ali členi 26a do 26e.

▼B

Kadar se določbe iz prvega odstavka uporabljajo za pravne osebe, države članice na pristojne organe prenesejo pooblastilo, da lahko v skladu s pogoji, določenimi v nacionalnem pravu, članom organa upravljanja in drugim posameznikom, ki so v skladu z nacionalnim pravom odgovorni za kršitev, naložijo upravne sankcije in popravne ukrepe, določene v odstavku 2.

Države članice zagotovijo, da je kakršna koli odločitev o naložitvi upravnih sankcij ali popravnih ukrepov, določenih v odstavku 2, ustrezno obrazložena in da v zvezi z njo velja pravica do pritožbe.

Pristojni organi izvajajo pooblastila za nalaganje upravnih sankcij in popravnih ukrepov iz člena 32 v skladu s svojim nacionalnim pravnim okvirom, kot je to ustrezno:

(a)

neposredno;

(b)

v sodelovanju z drugimi organi;

(c)

v okviru svoje pristojnosti s prenosom pooblastil na druge organe;

(d)

z vložitvijo zahtevka pri pristojnih sodnih organih.

Pristojni organi pri določitvi vrste in ravni upravne sankcije ali popravnega ukrepa, naloženega na podlagi člena 32, upoštevajo, v kolikšni meri je kršitev namerna ali posledica malomarnosti ter vse druge zadevne okoliščine, po potrebi tudi:

(a)

pomembnost, težo in trajanje kršitve;

(b)

stopnjo odgovornosti fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev;

(c)

finančno trdnost odgovorne fizične ali pravne osebe;

(d)

pomembnost dobičkov, ki jih je odgovorna fizična ali pravna oseba pridobila, ali izgub, ki jih je preprečila, če jih je mogoče določiti;

(e)

izgube, ki so jih zaradi kršitve imele tretje osebe, če jih je mogoče določiti;

(f)

raven sodelovanja odgovorne fizične ali pravne osebe s pristojnim organom, brez poseganja v potrebo po zagotovitvi, da ta oseba izroči pridobljeni dobiček ali preprečeno izgubo;

(g)

prejšnje kršitve odgovorne fizične ali pravne osebe.

Države članice lahko sklenejo, da ne bodo določile predpisov o upravnih sankcijah ali popravnih ukrepih za kršitve, za katere se v njihovem nacionalnem pravu uporabljajo kazenske sankcije.

Kadar države članice v skladu z odstavkom 1 tega člena sklenejo določiti kazenske sankcije za kršitve iz člena 32(1), zagotovijo, da so vzpostavljeni ustrezni ukrepi, na podlagi katerih imajo pristojni organi na voljo vsa potrebna pooblastila za sodelovanje s sodnimi organi, organi pregona ali pravosodnimi organi v njihovi jurisdikciji, da lahko prejemajo specifične informacije, povezane s kazenskimi preiskavami ali postopki, sproženimi ob kršitvah iz člena 32(1), in da enake informacije zagotovijo drugim pristojnim organom ter ESMA, EBA in EIOPA, s čimer jim omogočijo izpolnitev njihove obveznosti glede sodelovanja za namene te uredbe.

Države članice Komisijo, ESMA, EBA in EIOPA do 18. januarja 2019 uradno obvestijo o zakonih in drugih predpisih za izvajanje tega poglavja, tudi o morebitnih ustreznih kazenskopravnih določbah. Komisijo, ESMA, EBA in EIOPA brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo tudi o vseh poznejših spremembah teh zakonov in drugih predpisov.

Pristojni organi iz člena 29 ter ESMA, EBA in EIOPA tesno sodelujejo med seboj ter si izmenjujejo informacije za opravljanje svojih dolžnosti v skladu s členi 30 do 34.

Pristojni organi tesno usklajujejo nadzor za odkrivanje in odpravljanje kršitev te uredbe, razvoj in spodbujanje najboljših praks, lajšanje sodelovanja, spodbujanje doslednosti razlage ter pripravo ocen sodne pristojnosti druge države v primeru morebitnih nesoglasij.

V okviru skupnega odbora evropskih nadzornih organov se ustanovi poseben odbor za listinjenja, v okviru katerega pristojni organi tesno sodelujejo za opravljanje svojih nalog v skladu s členi 30 do 34.

Kadar pristojni organ ugotovi, da je bila kršena ena ali več zahtev na podlagi členov 6 do 27, ali ima razlog za takšno domnevo, o svojih ugotovitvah dovolj podrobno obvesti pristojni organ subjekta ali subjektov, za katere obstaja sum takšne kršitve. Zadevni pristojni organi tesno sodelujejo pri usklajevanju svojega nadzora, da bi zagotovili doslednost odločitev.

Kadar se kršitev iz odstavka 4 tega člena nanaša zlasti na napačno ali zavajajoče uradno obvestilo v skladu s členom 27(1), pristojni organ, ki to kršitev ugotovi, o svojih ugotovitvah brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti pristojni organ subjekta, ki je bil v skladu s členom 27(1) imenovan za prvo kontaktno točko. Pristojni organ subjekta, ki je bil v skladu s členom 27(1) imenovan za prvo kontaktno točko, zatem obvesti ESMA, EBA in EIOPA ter upošteva postopek iz odstavka 6 tega člena.

Pristojni organ subjekta, za katerega obstaja sum kršitve, v 15 delovnih dneh po prejetju informacij iz odstavka 4 sprejme vse potrebne ukrepe za odpravo ugotovljene kršitve in o tem uradno obvesti druge vpletene pristojne organe, zlasti pristojne organe pri originatorju, sponzorju in SSPE ter pristojne organe pri imetniku pozicije v listinjenju, kadar je ta znan. Če se pristojni organ ne strinja z drugim pristojnim organom v zvezi s postopkom ali vsebino njegovega ukrepanja ali neukrepanja, o svojem nestrinjanju brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti vse druge vpletene pristojne organe. Če navedenega nesoglasja ni mogoče rešiti v treh mesecih od dneva, ko so uradno obveščeni vsi vpleteni pristojni organi, se zadeva predloži ESMA v skladu s členom 19 in, kadar je to ustrezno, členom 20 Uredbe (EU) št. 1095/2010. Rok za spravo iz člena 19(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010 je en mesec.

Kadar zadevni pristojni organi v spravnem obdobju iz prvega pododstavka ne sklenejo dogovora, ESMA v enem mesecu sprejme odločitev iz člena 19(3) Uredbe (EU) št. 1095/2010. V postopku iz tega člena se listinjenje s seznama, ki ga ESMA vzdržuje v skladu s členom 27 te uredbe, še naprej šteje kot STS v skladu s poglavjem 4 te uredbe in ostane na tem seznamu.

Kadar se zadevni pristojni organi strinjajo, da se kršitev nanaša na neskladnost s členom 18 v dobri veri, lahko odločijo, da originatorju, sponzorju in SSPE odobrijo obdobje do treh mesecev za odpravo ugotovljene kršitve, ki začne teči na dan, ko pristojni organ obvesti originatorja, sponzorja in SSPE o kršitvi. V tem obdobju se listinjenje s seznama, ki ga ESMA vzdržuje v skladu s členom 27, še naprej šteje kot STS v skladu s poglavjem 4 in ostane na tem seznamu.

Kadar eden ali več vpletenih pristojnih organov meni, da kršitev ni ustrezno odpravljena v obdobju, določenem v tretjem pododstavku, se uporabi prvi pododstavek.

ESMA tri leta od datuma začetka uporabe te uredbe opravi medsebojni strokovni pregled v skladu s členom 30 Uredbe (EU) št. 1095/2010 o izvajanju meril, določenih v členih 19 do 26 te uredbe.

ESMA v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobno opredelijo splošna obveznost sodelovanja, informacije, ki se izmenjajo na podlagi odstavka 1, ter obveznosti uradnega obveščanja v skladu z odstavkoma 4 in 5.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA predloži Komisiji do 18. januarja 2019.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Države članice zagotovijo, da pristojni organi na svojih uradnih spletnih mestih brez nepotrebnega odlašanja objavijo vsaj vsako odločitev o naložitvi upravne sankcije zaradi kršitve členov 6, 7, 9 ali 27(1), zoper katero pritožba ni mogoča, potem ko je o njej uradno obveščen naslovnik sankcije.

Objava iz odstavka 1 vsebuje informacije o vrsti in naravi kršitve, identiteti odgovornih oseb ter naloženih sankcijah.

Kadar je v primeru pravnih oseb objava identitete ali v primeru fizičnih oseb objava identitete in osebnih podatkov po mnenju pristojnega organa na podlagi ocene za vsak posamezen primer nesorazmerna ali če objava po njegovem mnenju ogroža stabilnost finančnih trgov ali kazensko preiskavo v teku ali kadar bi objava, kolikor je to mogoče ugotoviti, vpleteni osebi povzročila nesorazmerno škodo, države članice zagotovijo, da pristojni organi:

(a)

odložijo objavo odločitve o naložitvi upravne sankcije, dokler zadevni razlogi proti objavi ne prenehajo obstajati,

(b)

odločitev o naložitvi upravne sankcije objavijo anonimno, v skladu z nacionalnim pravom; ali

(c)

sploh ne objavijo odločitve o naložitvi upravne sankcije, če možnosti, določene v točkah (a) in (b), štejeta za nezadostni, da bi z njima zagotovili:

(i)

da stabilnost finančnih trgov ne bo ogrožena; ali

(ii)

da bo objava takšnih odločitev glede na ukrepe, ki se štejejo za manj pomembne, sorazmerna.

V primeru odločitve, da se sankcija objavi anonimno, se lahko objava zadevnih podatkov odloži. Kadar pristojni organ objavi odločitev o naložitvi upravne sankcije, zoper katero je mogoča pritožba pred ustreznimi sodnimi organi, pristojni organi na svojem uradnem spletnem mestu poleg tega nemudoma dodajo te informacije in vse poznejše informacije o izidu takšne pritožbe. Objavijo se tudi vse sodne odločbe, s katerimi se razveljavi odločitev o naložitvi upravne sankcije.

Pristojni organi zagotovijo, da vsaka objava iz odstavkov 1 do 4 ostane na njihovem uradnem spletnem mestu najmanj pet let po objavi. Osebni podatki, vsebovani v objavi, se hranijo le na uradnem spletnem mestu pristojnega organa, in sicer toliko časa, kolikor je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu podatkov.

Pristojni organi obvestijo ESMA o vseh naloženih upravnih sankcijah, tudi, kadar je to ustrezno, o morebitnih pritožbah v zvezi z njimi in izidu takšnih pritožb.

ESMA vzdržuje osrednjo zbirko podatkov o upravnih sankcijah, o katerih je obveščen. Do te zbirke podatkov imajo dostop le ESMA, EBA, EIOPA in pristojni organi, posodablja pa se na podlagi informacij, ki jih posredujejo pristojni organi v skladu z odstavkom 6.

Kadar so družbe za upravljanje KNPVP ali KNPVP z notranjim upraviteljem izpostavljeni listinjenju, ki ne izpolnjuje več zahtev iz Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta ( *1 ) ukrepajo v najboljšem interesu investitorjev v zadevnem KNPVP in po potrebi sprejmejo korektivne ukrepe.

Kadar so UAIS izpostavljeni listinjenju, ki ne izpolnjuje več zahtev iz Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta ( *3 ), ukrepajo v najboljšem interesu investitorjev v zadevnem UAIS in po potrebi sprejmejo korektivne ukrepe.

Ta uredba se uporablja za listinjenja, katerih vrednostni papirji so izdani 1. januarja 2019 ali pozneje, ob upoštevanju odstavkov 7 in 8.

V zvezi z listinjenji, katerih vrednostni papirji so bili izdani pred 1. januarjem 2019, lahko originatorji, sponzorji in SSPE oznako „STS“ ali „enostavno, pregledno in standardizirano“ ali oznako, ki se neposredno ali posredno sklicuje na ta izraza, uporabljajo samo, kadar so izpolnjene zahteve iz člena 18 in pogoji iz odstavka 3 tega člena.

Listinjenja, katerih vrednostni papirji so bili izdani pred 1. januarjem 2019, razen pozicij v listinjenju v zvezi s poslom ABCP ali programom ABCP, štejejo za „STS“, če:

(a)

so ob izdaji teh vrednostnih papirjev izpolnjevala zahteve iz člena 20(1) do (5), (7) do (9) in (11) do (13) ter člena 21(1) in (3); ter

(b)

ob datumu uradnega obvestila v skladu s členom 27(1) izpolnjujejo zahteve iz člena 20(6) in (10), člena 21(2) in (4) do (10) ter člena 22(1) do (5).

Za namene točke (b) odstavka 3 velja naslednje:

(a)

besedilo „pred izdajo“ v členu 22(2) se bere kot „pred uradnim obvestilom v skladu s členom 27(1)“;

(b)

besedilo „pred oblikovanjem cen v listinjenju“ v členu 22(3) se bere kot „pred uradnim obvestilom v skladu s členom 27(1)“;

(c)

v členu 22(5):

(i)

besedilo „pred oblikovanjem cen“ v drugem stavku se bere kot „pred uradnim obvestilom v skladu s členom 27(1)“;

(ii)

besedilo „pred oblikovanjem cen vsaj kot osnutki ali kot začetna različica“ se bere kot „pred uradnim obvestilom v skladu s členom 27(1)“;

(iii)

zahteva iz četrtega stavka se ne uporablja;

(iv)

sklicevanja na skladnost s členom 7 se razlagajo kot da se člen 7 uporablja za navedena listinjenja ne glede na člen 43(1).

Kar zadeva listinjenja, katerih vrednostni papirji so bili izdani 1. januarja 2011 ali pozneje, vendar pred 1. januarjem 2019, in listinjenja, katerih vrednostni papirji so bili izdani pred 1. januarjem 2011, pri katerih so bile nove osnovne izpostavljenosti dodane ali zamenjane po 31. decembru 2014, se zahteve glede skrbnega pregleda iz Uredbe (EU) št. 575/2013, Delegirane uredbe (EU) 2015/35 oziroma Delegirane uredbe (EU) št. 231/2013, še naprej uporabljajo v različici, ki se je uporabljala 31. decembra 2018.

Kar zadeva listinjenja, katerih vrednostni papirji so bili izdani pred 1. januarjem 2019, kreditne institucije ali investicijska podjetja, kot so opredeljeni v točkah (1) in (2) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, zavarovalnice, kot so opredeljene v točki (1) člena 13 Direktive 2009/138/ES, pozavarovalnice, kot so opredeljene v točki (4) člena 13 Direktive 2009/138/ES, in upravitelji alternativnih investicijskih skladov (UAIS), kot so opredeljeni v točki (b) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU, še naprej uporabljajo člen 405 Uredbe (EU) št. 575/2013 ter poglavja I, II in III ter člen 22 Delegirane uredbe (EU) št. 625/2014, člena 254 in 255 Delegirane uredbe (EU) 2015/35 oziroma člen 51 Delegirane uredbe (EU) št. 231/2013, in sicer v različici, ki se je uporabljala 31. decembra 2018.

Do začetka uporabe regulativnih tehničnih standardov, ki jih bo sprejela Komisija v skladu s členom 6(7) te uredbe, originatorji, sponzorji ali prvotni kreditodajalec za namen izpolnjevanja obveznosti iz člena 6 te uredbe za listinjenja, katerih vrednostni papirji so izdani 1. januarja 2019 ali pozneje, uporabljajo poglavja I, II in III ter člen 22 Delegirane uredbe (EU) št. 625/2014.

Do začetka uporabe regulativnih tehničnih standardov, ki jih bo sprejela Komisija v skladu s členom 7(3) te uredbe, originatorji, sponzorji in SSPE za namen izpolnjevanja obveznosti iz točk (a) in (e) prvega pododstavka člena 7(1) te uredbe informacije, navedene v prilogah I do VIII k Delegirani uredbi (EU) 2015/3, dajo na razpolago v skladu s členom 7(2) te uredbe.

Za namene tega člena se v primeru listinjenj, ki ne vključujejo izdaje vrednostnih papirjev, vsa sklicevanja na „listinjenja, katerih vrednostni papirji so bili izdani“ razumejo kot „listinjenja, katerih začetne pozicije listinjenja so ustvarjene“, pod pogojem, da se ta uredba uporablja za vsa listinjenja, ki ustvarjajo nove pozicije listinjenja 1. januarja 2019 ali po tem datumu.

V zvezi s sintetičnimi listinjenji, za katera je pogodba o kreditnem zavarovanju začela veljati pred 9. aprilom 2021, lahko originatorji in SSPE oznako „STS“ ali „enostavno, pregledno in standardizirano“ ali oznako, ki se neposredno ali posredno nanaša na navedena poimenovanja, uporabljajo le, kadar so ob času uradnega obvestila iz člena 27(1) izpolnjene zahteve iz člena 18 in pogoji iz odstavka 3 tega člena.

Originatorji do datuma uporabe regulativnih tehničnih standardov iz člena 27(6) za namene obveznosti iz člena 27(1) dajo ESMA pisno na voljo potrebne informacije.

Za listinjenja, katerih začetne pozicije v listinjenju so bile ustvarjene pred 9. aprilom 2021, se šteje, da so STS, pod pogojem, da:

(a)

ob oblikovanju začetnih pozicij v listinjenju izpolnjujejo zahteve iz člena 26b(1) do (5), (7) do (9) in (11) in (12), člena 26c(1) in (3), člena 26e(1), prvega pododstavka člena 26e(2), tretjega in četrtega pododstavka člena 26e(3) in člena 26e (6) do (9) ter

(b)

od uradnega obvestila na podlagi člena 27(1) izpolnjujejo zahteve iz člena 26b(6) in (10), člena 26c(2) ter (4) do (10), člena 26d(1) do (5) ter drugega do sedmega pododstavka člena 26e(2), prvega, drugega in petega pododstavka člena 26e(3) ter člena 26e(4) do (5).

Za namene točke (b) odstavka 3 tega člena velja naslednje:

(a)

v členu 26d(2) se besedilo „pred zaključkom posla“ bere kot „pred uradnim obvestilom na podlagi člena 27(1)“;

(b)

v členu 26d(3) se besedilo „pred oblikovanjem cen v listinjenju“ bere kot „pred uradnim obvestilom na podlagi člena 27(1)“;

(c)

v členu 26d(5):

(i)

se besedilo „pred oblikovanjem cen“ v drugem stavku bere kot „pred uradnim obvestilom na podlagi člena 27(1)“;

(ii)

se besedilo „pred oblikovanjem cen vsaj kot osnutki ali kot začetna različica“ v tretjem stavku bere kot „pred uradnim obvestilom na podlagi člena 27(1)“;

(iii)

se zahteva iz četrtega stavka ne uporablja;

(iv)

se sklicevanje na skladnost s členom 7 razlaga, kot da se člen 7 uporablja za navedena listinjenja ne glede na člen 43(1).

Skupni odbor evropskih nadzornih organov do 1. januarja 2021, nato pa vsaka tri leta, objavi poročilo o:

Komisija na podlagi informacij iz točke (e), ki se zagotovijo vsaka tri leta, pripravi oceno razlogov za izbiro lokacije, vključno s tem, v kolikšni meri je nanjo vplival obstoj ugodnega davčnega in regulativnega režima, če so informacije o tem na voljo in dostopne.

EBA do 1. novembra 2021 v tesnem sodelovanju z ESMA in EIOPA objavi poročilo o pripravi posebnega okvira trajnostnega listinjenja za vključitev zahtev glede preglednosti, povezanih s trajnostnostjo, v to uredbo. V poročilu se obravnava zlasti:

(a)

izvajanje sorazmernih zahtev glede razkritja in skrbnega pregleda v zvezi z morebitnimi pozitivnimi in škodljivimi vplivi sredstev, ki se financirajo z osnovnimi izpostavljenostmi, na dejavnike trajnostnosti;

(b)

vsebina, metodologije in prikaz informacij v zvezi z dejavniki trajnostnosti v povezavi s pozitivnimi in škodljivimi vplivi na okoljske, socialne in upravljavske zadeve;

(c)

kako oblikovati specifičen okvir trajnostnega listinjenja, ki odraža finančne produkte, za katere veljata člena 8 in 9 Uredbe (EU) 2019/2088, ali na njih temelji in ki, kadar je to ustrezno, upošteva Uredbo (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta ( 16 );

(d)

morebitni učinki okvira trajnostnega listinjenja na finančno stabilnost, povečanje trga listinjenja v Uniji in zmožnost bank za kreditiranje.

EBA pri pripravi poročila iz odstavka 1 tega člena odrazi, kadar je to ustrezno, zahteve glede preglednosti iz členov 3, 4, 7, 8 in 9 Uredbe (EU) 2019/2088 ali iz njih izhaja ter pridobi informacije od Evropske agencije za okolje in Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije.

Komisija v povezavi s poročilom o pregledu iz člena 46 na podlagi poročila EBA iz odstavka 1 tega člena Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o vzpostavitvi posebnega okvira trajnostnega listinjenja. Poročilu Komisije se, kadar je to ustrezno, priloži zakonodajni predlog.

Komisija do 1. januarja 2022 Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o delovanju te uredbe, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog.

V tem poročilu se upoštevajo zlasti ugotovitve iz poročil iz člena 44 in oceni:

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 16(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 17. januarja 2018.

Prenos pooblastila iz člena 16(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 16(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

( 1 ) Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 354, 23.12.2016, str. 37).

( 2 ) Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).

( 3 ) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

( 4 ) Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1).

( 5 ) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

( 6 ) Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (UL L 169, 1.7.2015, str. 1).

( 7 ) Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).

( 8 ) Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 64).

( 9 ) Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Sveta in Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1).

( 10 ) Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).

( 11 ) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

( 12 ) Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).

( 13 ) Direktiva 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 235, 23.9.2003, str. 10).

( 14 ) Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

( 15 ) Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

( *1 ) Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).“.

( *2 ) Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).“;

( *3 ) Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).“.

( *4 ) Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).“;

( 16 ) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

( 17 ) Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L 168, 30.6.2017, str. 12).

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA (EU) 2021/557 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 31. marca 2021	L 116	1	6.4.2021