To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

UREDBA (EU) 2017/2107 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. novembra 2017

o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju konvencije Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT), ter spremembi uredb Sveta (ES) št. 1936/2001, (ES) št. 1984/2003 in (ES) št. 520/2007

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vsebuje določbe o upravljanju, ohranjanju in nadzoru v zvezi z ribolovom izrazito selivskih vrst rib, ki jih upravlja Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT).

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za:

(a)

ribiška plovila Unije in plovila Unije, ki izvajajo rekreacijski ribolov in delujejo na območju Konvencije ICCAT, v primeru pretovarjanja pa tudi zunaj območja Konvencije ICCAT, če pretovarjajo vrste, ulovljene na tem območju;

(b)

plovila tretjih držav, ki se pregledajo v pristaniščih držav članic in ki imajo na krovu vrste ICCAT ali ribiške proizvode, ki izvirajo iz takšnih vrst, ki niso bile predhodno iztovorjene ali pretovorjene v pristaniščih;

(c)

ribiška plovila tretjih držav in plovila tretjih držav, ki izvajajo rekreacijski ribolov in delujejo v vodah Unije.

Člen 3

Razmerje do drugih aktov Unije

Ta uredba se uporablja brez poseganja v določbe iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot ( 1 ) in Uredbe (EU) 2016/1627.

Ukrepi, ki jih določa ta uredba, se uporabljajo poleg tistih iz Uredb (ES) št. 1005/2008 in (ES) št. 1224/2009.

Člen 4

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„vrste ICCAT“ pomeni vrste iz Priloge I;

(2)

„tropski tun“ pomeni veleokega tuna, rumenoplavutega tuna in črtastega tuna;

▼M3

(2a)

„pahljačaste mečarice in jadrovnice“ pomeni vrste iz družine Istiophoridae, ki jih upravlja ICCAT;

▼B

(3)

„ribiško plovilo“ pomeni vsako plovilo, ki je opremljeno za gospodarsko izkoriščanje morskih bioloških virov, ali past za modroplavutega tuna;

(4)

„plovilo za ulov“ pomeni ribiško plovilo, ki se uporablja za ulov morskih bioloških virov;

(5)

„ribiško plovilo Unije“ pomeni ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo države članice in je registrirano v Uniji;

(6)

„dovoljenje za ribolov“ pomeni dovoljenje, izdano za ribiško plovilo Unije in na podlagi katerega lahko to plovilo pod posebnimi pogoji v določenem obdobju, na določenem območju ali za določen ribolov opravlja določene ribolovne dejavnosti;

(7)

„posebno dovoljenje za ribolov“ pomeni dovoljenje, izdano za ribiško plovilo Unije in na podlagi katerega lahko to plovilo pod posebnimi pogoji v določenem obdobju, na določenem območju ali za določen ribolov opravlja določene ribolovne dejavnosti z določenim orodjem;

(8)

„pretovarjanje“ pomeni raztovarjanje dela ali vseh ribiških proizvodov s krova plovila na drugo plovilo;

(9)

„rekreacijski ribolov“ pomeni negospodarske ribolovne dejavnosti, ki morske biološke vire izkoriščajo za rekreacijo, turizem ali šport;

(10)

„podatki iz naloge I“ pomeni podatke iz naloge I, kot jih je opredelila ICCAT v „Operativnem priročniku za statistiko in vzorčenje tuna in tunu podobnih vrst v Atlantskem oceanu“;

(11)

„podatki iz naloge II“ pomenijo podatke iz naloge II, kot jih je opredelila ICCAT v „Operativnem priročniku za statistiko in vzorčenje tuna in tunu podobnih vrst v Atlantskem oceanu“;

(12)

„pogodbenice Konvencije“ pomeni pogodbenice Konvencije ICCAT in sodelujoče nepogodbenice ter ribolovne ali druge subjekte;

(13)

„območje Konvencije ICCAT“ pomeni vse vode Atlantskega oceana in sosednjih morij;

(14)

„sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu“ pomeni mednarodni sporazum, kot je opredeljen v točki 37 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(15)

„dolžina plovila“ pomeni razdaljo, merjeno v ravni črti med skrajnim sprednjim delom premca in skrajnim zadnjim delom krme;

(16)

„veliko plovilo za pelagični ribolov s parangali“ pomeni plovilo za pelagični ribolov s parangali s skupno dolžino več kot 24 metrov;

(17)

„veliko ribiško plovilo“ pomeni ribiško plovilo s skupno dolžino več kot 20 metrov;

(18)

„veliko plovilo za ulov“ pomeni plovilo za ulov s skupno dolžino več kot 20 metrov;

(19)

„evidenca ICCAT o velikih ribiških plovilih“ pomeni seznam, ki ga vodi sekretariat ICCAT, velikih ribiških plovil z dovoljenjem za ciljni ribolov vrst ICCAT na območju Konvencije ICCAT;

▼M3

(20)

„podporno plovilo“ pomeni plovilo, ki ni plovilo na krovu in ni opremljeno z delujočim ribolovnim orodjem in ki se uporablja za lažje izvajanje ribolovnih dejavnosti, pomoč pri njih ali pripravo nanje, vključno z oskrbovanjem plovila za ulov ter namestitvijo, servisiranjem in odstranjevanjem naprav za zbiranje rib;

▼B

(21)

„transportno plovilo“ pomeni podporno plovilo, ki pretovarja in sprejema vrste ICCAT z velikega plovila za pelagični ribolov s parangali;

(22)

„evidenca ICCAT o transportnih plovilih“ pomeni seznam, ki ga vodi sekretariat ICCAT, plovil, ki imajo dovoljenje za sprejemanje pretovora na morju z velikih plovil za pelagični ribolov s parangali na območju Konvencije ICCAT;

(23)

„evidenca ICCAT o plovilih z dovoljenjem za ribolov za tropske tune“ pomeni seznam velikih ribiških plovil, ki imajo dovoljenje za ribolov, obdržanje na krovu, pretovarjanje, prevažanje, predelovanje ali iztovarjanje tropskih tunov na območju Konvencije ICCAT, ki ga vodi sekretariat ICCAT;

▼M3

(23a)

„plavajoči predmet“ pomeni kateri koli naravni ali umetni plavajoči (na gladini ali pod gladino) predmet, ki se ne more premikati sam; naprave za zbiranje rib so plavajoči predmeti, ki so iz umetnega materiala ter so namerno nameščeni in/ali se jim sledi; hlodi so plavajoči predmeti, ki so nenamerno izgubljeni in so iz antropogenih in naravnih virov;

▼M3

(24)

„naprava za zbiranje rib“ pomeni trajni, poltrajni ali začasni predmet, strukturo ali napravo iz katerega koli umetnega ali naravnega materiala, ki je nameščen ali se mu sledi, in se uporablja za zbiranje rib in njihov poznejši ulov; naprave za zbiranje rib so lahko zasidrane ali plavajoče;

▼M3

(24a)

„nastavljanje naprave za zbiranje rib“ pomeni nastavljanje ribolovnega orodja okrog jate tunov, povezano z napravo za zbiranje rib;

▼B

(25)

„nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov“ pomeni ribolovne dejavnosti, kot so opredeljene v točki 1 člena 2 Uredbe (ES) št. 1005/2008;

(26)

„seznam ICCAT o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu“ pomeni seznam plovil, za katere ICCAT meni, da opravljajo nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov;

(27)

„parangali“ pomeni ribolovno orodje, sestavljeno iz glavne vrvi različnih dolžin, na katero so pritrjene stranske vrvi (predvrvice) s številnimi trnki v različnih presledkih glede na ciljno vrsto;

▼M3

(27a)

„parangali za namestitev v plitvih vodah“ pomeni parangale, pri katerih je ob uporabi večina trnkov na globini manj kot 100 metrov;

▼B

(28)

„zaporna plavarica“ pomeni vsako obkroževalno mrežo, katere dno se potegne skupaj z zaporno vrvico na dnu mreže, ki gre skozi vrsto obročev ob spodnji vrvici in omogoča, da se mreža stisne in zapre;

(29)

„trnek“ pomeni ukrivljen, oster kos jeklene žice;

▼M3

(30)

„okrogli trnek“ pomeni trnek, katerega vrh je obrnjen pravokotno nazaj na hrbtišče, da tvori večinoma okroglo ali ovalno obliko; vrh okroglega trnka naj ne bi bil zamaknjen za več kot 10 stopinj;

(31)

„operativna boja“ pomeni vsako predhodno aktivirano, vključeno in nameščeno instrumentno bojo na morju, ki oddaja podatke o položaju in druge razpoložljive informacije, kot so približne meritve ultrazvočnega globinomera.

▼B

NASLOV II

UPRAVLJALNI, OHRANITVENI IN NADZORNI UKREPI V ZVEZI Z NEKATERIMI VRSTAMI

POGLAVJE I

Tropski tun

Člen 5

Omejitve glede števila velikih plovil Unije za ulov, ki ciljno lovijo veleokega tuna

Število in skupna zmogljivost v bruto tonaži (BT) velikih plovil Unije za ulov, ki ciljno lovijo veleokega tuna na območju Konvencije ICCAT, se določita:

(a)

kot povprečno število in zmogljivost v BT plovil Unije za ulov, ki ciljno lovijo veleokega tuna na območju Konvencije ICCAT v obdobju od leta 1991 do 1992, ter

(b)

na podlagi omejitve števila plovil Unije za ulov, ki so leta 2005 ciljno lovila veleokega tuna, kot je bilo priglašeno ICCAT 30. junija 2005.

▼M3

Člen 5a

Omejitve zmogljivosti za tropskega tuna

Države članice vsako leto do 31. januarja določijo letne načrte upravljanja ribolova in ribolovne zmogljivosti za tropskega tuna.

Države članice zagotovijo, da se njihova skupna zmogljivost flote plovil s parangali in plovil z zaporno plavarico upravlja v skladu z letnimi načrti upravljanja ribolova in ribolovne zmogljivosti iz odstavka 1, zlasti za omejitev ulova tropskega tuna v skladu z omejitvami ulova, določenimi v pravu Unije.

Države članice ne povečajo števila svojih podpornih plovil glede na številke, zabeležene junija 2023.

Države članice Komisiji sporočijo datume, do katerih so izkoristile celotno omejitev ulova vrste tropskega tuna. Komisija navedene informacije takoj pošlje sekretariatu ICCAT.

Za plovila Unije z zapornimi plavaricami in velika plovila s parangalom (skupna dolžina najmanj 20 metrov) države članice Komisiji vsak mesec poročajo o ulovu tropskega tuna, ko dosežejo 80 % svoje omejitve ulova, pa o tem poročajo vsak teden.

Države članice Komisiji vsake tri mesece sporočijo informacije o količini tropskega tuna po vrstah, ki so ga ulovila plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, v 15 koledarskih dneh po koncu obdobja, v katerem je bil ulov opravljen, in sicer vsako leto do 15. aprila, 15. julija in 15. oktobra ter do 15. januarja naslednjega leta, če Komisiji teh informacij ne pošiljajo mesečno. Te informacije, poslane vsake tri mesece ali mesečno, se pošljejo v obliki zbirnega poročila o podatkih o ulovu. Komisija te informacije posreduje sekretariatu ICCAT do 30. aprila, 30. julija in 30. oktobra vsako leto in do 30. januarja naslednje leto.

▼B

Člen 6

Posebna dovoljenja za ribolov za velika plovila za ulov tropskega tuna in podporna plovila

Države članice v skladu z določbami iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot ( 2 ) velikim plovilom za ulov, ki plujejo pod njihovo zastavo, izdajo dovoljenja za ribolov tropskega tuna na območju Konvencije ICCAT.

Države članice izdajo dovoljenja podpornim plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo in se uporabljajo za vse vrste podpore plovilom, navedenim v odstavku 1.

▼M3

Člen 6a

Prepoved zavržkov tropskega tuna, ujetega s plovili Unije z zaporno plavarico

Plovila Unije z zaporno plavarico, ki imajo dovoljenje za ribolov tropskega tuna, vse ulovljene tropske tune obdržijo na krovu, jih iztovorijo ali pretovorijo v pristanišču.

Med namestitvijo se ne sme zavreči tropski tun, ki ga je ujelo plovilo Unije z zaporno plavarico, ko je mreža v celoti zaprta in ko je bila izvlečena več kot polovica mreže. Če pride do tehnične težave pri postopku zapiranja ali izvleka mreže, tako da te prepovedi ni mogoče upoštevati, si poveljniki ali v njihovem imenu člani posadke po najboljših močeh prizadevajo, da tune čim hitreje izpustijo nazaj v vodo.

Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko tropske tune zavrže v naslednjih primerih:

(a)

kadar poveljnik ugotovi, da so se tropski tuni zapletli ali zmečkali v zaporni plavarici, če so poškodovani zaradi plenjenja ali če so poginili in se pokvarili v mreži, ker običajne dejavnosti izvleka mreže in ulova ter izpusta živih rib niso bile mogoče zaradi okvare orodja;

(b)

kadar poveljnik ugotovi, da so bili tropski tuni ulovljeni med končno namestitvijo na ribolovnem potovanju in da ni dovolj prostora za skladiščenje rib, ulovljenih v tej namestitvi; te ribe se lahko zavržejo le, če:

(i)

poveljnik ali člani posadke poskušajo čim prej izpustiti žive tune ter

(ii)

se po zavržku ne izvaja nobena druga ribolovna dejavnost, dokler se tun na krovu plovila ne iztovori ali pretovori.

Poveljniki ribiških plovil o vseh zavržkih poročajo državam članicam zastave plovil. Države članice pošljejo poročila o zavržkih Komisiji v okviru podatkov iz naloge I in II.

▼B

Člen 7

Evidenca ICCAT o plovilih z dovoljenjem za ribolov tropskega tuna

Države članice brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh po vsakem dogodku, ki zahteva nov vnos v evidenco ICCAT o plovilih z dovoljenjem za tropskega tuna, črtanje iz nje ali njeno spremembo, uradno obvestijo Komisijo. Komisija brez odlašanja, najpozneje pa v 45 dneh od datuma takšnega dogodka, zadevne informacije predloži sekretariatu ICCAT.

▼M3

Velika ribiška plovila, ki niso v evidenci ICCAT o plovilih z dovoljenjem za ribolov tropskega tuna, vključno s podpornimi plovili, ne smejo izvajati ribolova, obdržati na krovu, pretovarjati, prevažati, prenašati, predelovati ali iztovarjati tropskega tuna z območja Konvencije ICCAT ali kakor koli pomagati pri teh dejavnostih, vključno z namestitvijo in odstranjevanjem naprav za zbiranje rib ali boj. Člen 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se v teh primerih ne uporablja.

Ribiškim plovilom Unije brez dovoljenja za ribolov tropskega tuna na podlagi člena 6 se lahko dovoli, da obdržijo na krovu, pretovarjajo, prevažajo, predelujejo ali iztovarjajo prilov tropskega tuna v skladu z največjo omejitvijo prilova na krovu, določeno za taka plovila. Države članice Komisiji v okviru letnega poročila poročajo o največji omejitvi prilova, dovoljeni za plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, in o tem, kako zagotavljajo skladnost s to omejitvijo.

Člen 8

Seznam plovil, ki lovijo tropskega tuna v danem letu

Države članice Komisiji vsako leto do 30. junija predložijo seznam plovil z dovoljenjem za ribolov, ki plujejo pod njihovo zastavo in so v prejšnjem koledarskem letu lovila tropskega tuna na območju Konvencije ICCAT ali so kakor koli pomagala pri ribolovni dejavnosti (podporna plovila). Za plovila z zaporno plavarico ta seznam vključuje tudi podporna plovila, ki so pomagala pri ribolovni dejavnosti, ne glede na njihovo zastavo. Komisija vsako leto do 31. julija sekretariat ICCAT uradno obvesti o seznamih, ki jih prejme od držav članic.

Člen 8a

Neizkoriščeni ulov ali presežek ulova veleokega tuna

V skladu z veljavnimi priporočili ICCAT za veleokega tuna se lahko med letom prilagoditve ali pred njim morebitni vsak neporabljeni ali presežni del letne kvote ali omejitve ulova države članice za veleokega tuna po potrebi doda zadevni kvoti ali omejitvi ulova oziroma odšteje od nje.

Največji neizkoriščeni ulov veleokega tuna, ki ga država članica lahko prestavi v posameznem letu, ne presega količine, ki jo za zadevno leto dovoli ICCAT.

▼B

Člen 9

Načrti upravljanja za naprave za zbiranje rib

Do 31. decembra vsako leto države članice za plovila z zaporno plavarico in plovili za prevoz vabe, ki lovijo tropskega tuna s pomočjo naprav za zbiranje rib, Komisiji predložijo načrte upravljanja za uporabo takih naprav za zbiranje rib na plovilih, ki plujejo pod njihovo zastavo. Komisija te informacije posreduje sekretariatu ICCAT do 31. januarja naslednjega leta.

Cilji načrtov upravljanja iz odstavka 1 so:

(a)

izboljšati poznavanje lastnosti naprav za zbiranje rib, lastnosti boj, ribolova z napravami za zbiranje rib, vključno z ribolovnim naporom, ter s tem povezanih vplivov na ciljne in neciljne vrste;

(b)

učinkovito upravljati namestitev in izvlek naprav za zbiranje rib in odzivnikov ter njihovo morebitno izgubo;

(c)

zmanjšati in omejiti vplive naprav za zbiranje rib in ribolova z napravami za zbiranje rib na ekosistem, po potrebi vključno z ukrepanjem glede različnih elementov ribolovne umrljivosti (npr. števila uporabljenih naprav za zbiranje rib, vključno s številom naprav za zbiranje rib s strani plovil z zaporno plavarico, ribolovno zmogljivostjo, številom podpornih plovil).

Načrti upravljanja iz odstavka 1 vsebujejo informacije, določene v Prilogi II.

▼M3

Države članice zagotovijo, da hkrati deluje največ 300 naprav za zbiranje rib z operativnimi bojami na plovilo.

Število naprav za zbiranje rib z operativnimi bojami se preveri s preverjanjem računov za telekomunikacije. Taka preverjanja izvajajo pristojni organi države članice.

Države članice lahko plovilom z zaporno plavarico, ki plujejo pod njihovo zastavo, dovolijo nastavitev plavajočih predmetov, če ima ribiško plovilo na krovu opazovalca ali delujoč elektronski sistem spremljanja, ki lahko preveri vrsto nastavitve in sestavo vrst ter zagotovi informacije o ribolovnih dejavnostih Stalnemu odboru ICCAT za raziskave in statistiko.

▼B

Člen 10

Zahteve za naprave za zbiranje rib

Naprave za zbiranje rib izpolnjujejo vse naslednje zahteve:

(a)

površinska struktura naprave za zbiranje rib ni pokrita z nobenim materialom ali je pokrita samo z materialom, ki pomeni le minimalno tveganje zapletanja neciljnih vrst; in

(b)

podpovršinske komponente so sestavljene izključno iz materiala, v katerega se neciljne vrste ne zapletajo.

▼M3

Pri uporabi ali zasnovi naprav za zbiranje rib države članice:

(a)

zagotovijo, da vse uporabljene naprave za zbiranje rib preprečujejo zapletanje v skladu s smernicami iz Priloge X;

(b)

skušajo zagotoviti, da so vse naprave za zbiranje rib izdelane iz biološko razgradljivih materialov, kot so neplastični materiali, z izjemo materialov, ki se uporabljajo za izdelavo boj, ki sledijo napravam za zbiranje rib.

Države članice v svojih načrtih upravljanja naprav za zbiranje rib Komisiji vsako leto poročajo o ukrepih, sprejetih za uskladitev z odstavkom 2.

▼B

Člen 11

Informacije o napravah za zbiranje rib, ki jih predložijo plovila

Za vsako namestitev naprave za zbiranje rib plovila Unije za ulov z zaporno plavarico in za prevoz vabe ter podporna plovila Unije zberejo in sporočijo naslednje informacije in podatke:

(a)

položaj naprave za zbiranje rib;

(b)

datum uporabe naprave za zbiranje rib;

(c)

vrsto naprave za zbiranje rib (zasidrana naprava za zbiranje rib, plavajoča umetna naprava za zbiranje rib);

(d)

identifikator naprave za zbiranje rib (tj. oznaka naprave za zbiranje rib ali identifikacija odzivnika, vrsta boje – npr. preprosta boja ali povezana z ultrazvočnim globinomerom) ali kakršne koli informacije, ki omogočajo identifikacijo lastnika;

(e)

zasnovne značilnosti naprave za zbiranje rib (dimenzija in material plavajočega dela in podvodne viseče strukture ter zapletne značilnosti podvodne viseče strukture).

Za vsak obisk naprave za zbiranje rib, če mu sledi sklop ribolovnih operacij ali ne, plovila Unije za ulov z zaporno plavarico in za prevoz vabe ter podporna plovila Unije zberejo in sporočijo naslednje informacije:

(a)

vrsto obiska (vleka, iskanje, posredovanje na elektronski opremi);

(b)

položaj naprave za zbiranje rib;

(c)

datum obiska;

(d)

vrsto naprave za zbiranje rib (zasidrana naprava za zbiranje rib, plavajoča naravna naprava za zbiranje rib, plavajoča umetna naprava za zbiranje rib);

▼M3

(e)

opis glavnega dela naprave za zbiranje rib ali njen identifikator (tj. oznaka naprave za zbiranje rib in identifikacijska oznaka boje ali kakršne koli informacije, ki omogočajo identifikacijo lastnika);

▼B

(f)

če obisku sledi sklop ribolovnih operacij, izide sklopa ribolovnih operacij v smislu ulova in prilova, bodisi obdržanega ali zavrženega, mrtvega ali živega, ali, če obisku ne sledi sklop ribolovnih operacij, navedbo razlogov za takšno odločitev (na primer ni dovolj rib ali ribe so premajhne);

▼M3

(g)

identifikacijska oznaka boje.

▼B

Za vsako izgubo naprave za zbiranje rib plovila Unije za ulov z zaporno plavarico in za prevoz vabe ter podporna plovila Unije zberejo in sporočijo naslednje informacije:

(a)

zadnji zabeleženi položaj;

(b)

datum zadnjega zabeleženega položaja;

▼M3

(c)

identifikator naprave za zbiranje rib (tj. oznaka naprave za zbiranje rib in identifikacijska oznaka boje).

Ribiška plovila Unije vodijo seznam uporabljenih naprav za zbiranje rib, ki vsebuje vsaj informacije iz Priloge III, in seznam mesečno posodabljajo v skladu z zahtevami po podatkih iz naloge II.

▼B

Člen 12

Informacije o napravah za zbiranje rib, ki jih predložijo države članice

Da so na voljo sekretariatu ICCAT, države članice vsako leto 15 dni pred rokom, ki ga je določila ICCAT za dano leto, Komisiji predložijo naslednje informacije:

(a)

na četrtletni osnovi število dejansko nameščenih naprav za zbiranje rib, po vrsti naprave za zbiranje rib, z navedbo prisotnosti ali odsotnosti odzivnika/boje ali ultrazvočnega globinomera, povezanega z napravo za zbiranje rib;

▼M3

(b)

na mesečni osnovi število in vrsto nameščenih odzivnikov/boj (npr. radijski, samo sonarji, sonarji z ultrazvočnim globinomerom) v skladu z zahtevami po podatkih iz naloge II;

(c)

na mesečni osnovi povprečno število aktiviranih in deaktiviranih odzivnikov/boj, ki jih je spremljalo posamezno plovilo;

(d)

na mesečni osnovi povprečno število izgubljenih naprav za zbiranje rib z aktivnimi bojami;

▼B

(e)

za vsako podporno plovilo število dni, preživetih na morju, na 1°-mrežno območje, mesec in državo članico zastave;

▼M3

(f)

ulov plovil z zaporno plavarico in plovil za prevoz vabe, napor in število ribolovnih operacij (za zaporne plavarice) po načinu ribolova (jate, povezane s plavajočimi predmeti, in ribolov prostih jat) v skladu z zahtevami po podatkih iz naloge II;

(g)

kadar se dejavnosti ribolova plovil z zaporno plavarico izvajajo v povezavi s plovili za prevoz vabe, poročila o ulovu in naporu plovil z zaporno plavarico v povezavi s plovili za prevoz vabe v skladu z zahtevami po podatkih iz nalog I in II.

▼B

Člen 13

Ladijski dnevniki

Države članice zagotovijo, da:

(a)

se ribolovni ladijski dnevniki v papirni in elektronski obliki ter ladijski dnevniki v zvezi z napravami za zbiranje rib, kjer je primerno, nemudoma zberejo in dajo na razpolago znanstvenikom Unije;

(b)

podatki iz naloge II, posredovani Komisiji v skladu s členom 50, vključujejo informacije, zbrane iz ribolovnih ladijskih dnevnikov ali ladijskih dnevnikov v zvezi z napravami za zbiranje rib, kadar je to primerno.

▼M3

Člen 14

Prisotnost opazovalcev in prepoved uporabe naprave za zbiranje rib za zaščito nedoraslih organizmov

Država članica zagotovi, da plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, ne uporabljajo plavajočih naprav za zbiranje rib v obdobju 15 dni pred začetkom obdobij zapore, ki so določena v pravu Unije.

Države članice zagotovijo, da plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo in imajo dovoljenje za ribolov tropskega tuna, določijo minimalno prisotnost opazovalcev, kot sledi:

(a)

za svoja plovila s parangali s skupno dolžino najmanj 20 metrov za najmanj 10 % ribolovnega napora do leta 2022 opazovanje s prisotnostjo opazovalca na krovu v skladu s Prilogo IV ali z odobrenim elektronskim sistemom za spremljanje;

(b)

za svoja plovila z zaporno plavarico 100-odstotno opazovanje za ribolovni napor s prisotnostjo opazovalca na krovu v skladu s Prilogo IV ali s pomočjo odobrenega elektronskega sistema za spremljanje.

Države članice do 30. aprila sporočijo sekretariatu ICCAT in Stalnemu odboru ICCAT za raziskave in statistiko informacije, ki so jih za prejšnje leto zbrali opazovalci ali odobreni elektronski sistem za spremljanje, pri čemer upoštevajo zahteve glede zaupnosti iz člena 72.

▼B

Člen 15

Ribolov tropskega tuna v nekaterih portugalskih vodah

Prepovedano je zadržanje na krovu vsakršne količine tropskega tuna, ujetega z zapornimi plavaricami v vodah, ki so pod suverenostjo ali jurisdikcijo Portugalske na podobmočju ICES X severno od 36°30′ S ali na območjih CECAF severno od 31° S in vzhodno od 17°30′ Z, ali ciljni ribolov te vrste na navedenih območjih z navedenim orodjem. Člen 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se v teh primerih ne uporablja.

▼M3

Člen 16

Odkrivanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova

Če izvršni sekretar ICCAT Komisijo uradno obvesti o morebitni kršitvi člena 7(2) ali člena 14(1) ali (2) s strani ribiških plovil Unije, Komisija brez odlašanja obvesti zadevno državo članico zastave. Ta država članica nemudoma preuči razmere in če plovilo izvaja ribolov s pomočjo predmetov, ki bi lahko vplivali na zbiranje rib, vključno z napravami za zbiranje rib, med obdobjem zaprtja, od plovila zahteva, naj preneha izvajati ribolov in, če je potrebno, brez odlašanja zapusti območje. Zadevna država članica zastave brez odlašanja poroča Komisiji o rezultatih preiskave in ustreznih sprejetih ukrepih. Komisija te informacije posreduje obalni državi in izvršnemu sekretarju ICCAT.

POGLAVJE II

Beli tun

Oddelek 1

Severnoatlantski in južnoatlantski beli tun

▼B

Člen 17

Omejitev števila plovil

Največje število plovil Unije za ulov, ki ciljno lovijo severnoatlantskega belega tuna na območju Konvencije ICCAT, se določi kot povprečno število plovil Unije za ulov, ki so lovila severnoatlantskega belega tuna kot ciljno vrsto v obdobju od leta 1993 do 1995.

▼M3

Člen 17a

Posebna dovoljenja za velika plovila za ribolov severnoatlantskega in južnoatlantskega belega tuna

Države članice izdajo dovoljenja za ribolov v skladu z določbami Uredbe (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ) velikim plovilom za ulov, ki plujejo pod njihovo zastavo, za ribolov severnoatlantskega in južnoatlantskega belega tuna na območju Konvencije ICCAT.

Velika ribiška plovila, ki niso v evidenci ICCAT o plovilih z dovoljenjem za ribolov severnoatlantskega in južnoatlantskega belega tuna, ne smejo izvajati ribolova, obdržati na krovu, pretovarjati, prevažati, prenašati, predelovati ali iztovarjati severnoatlantskega ali južnoatlantskega belega tuna z območja Konvencije ICCAT. Člen 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se v teh primerih ne uporablja.

Ribiškim plovilom Unije brez dovoljenja za ribolov severnoatlantskega in južnoatlantskega belega tuna na podlagi odstavka 1 se lahko dovoli, da obdržijo na krovu, pretovarjajo, prevažajo, predelujejo ali iztovarjajo prilov severnoatlantskega in južnoatlantskega belega tuna v skladu z največjo omejitvijo prilova na krovu, določeno za taka plovila. Države članice Komisiji v okviru letnega poročila poročajo o največji omejitvi prilova, dovoljeni za plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo.

Člen 17b

Neizkoriščeni ulov ali presežek ulova severnoatlantskega in južnoatlantskega belega tuna

Morebitni neporabljeni ali presežni del letne kvote ali omejitve ulova države članice za severnoatlantskega in južnoatlantskega belega tuna se lahko doda zadevni kvoti ali omejitvi ulova ali odšteje od zadevne kvote ali omejitve ulova, odvisno od primera, med letom prilagoditve ali pred njim v skladu z veljavnimi priporočili ICCAT za severnoatlantskega in južnoatlantskega belega tuna.

Največji neizkoriščeni ulov severnoatlantskega in južnoatlantskega belega tuna, ki ga država članica lahko prenese v posameznem letu, ne presega količine, ki jo za zadevno leto dovoli ICCAT.

Člen 17c

Evidentiranje ulova južnoatlantskega belega tuna

Države članice zastave plovil, ki lovijo južnoatlantskega belega tuna, poročajo o natančni in potrjeni ulovljeni količini južnoatlantskega belega tuna sekretariatu ICCAT v okviru podatkov iz naloge I in podatkov iz naloge II iz člena 50.

Oddelek 2

Sredozemski beli tun

Člen 17d

Rekreacijski ribolov sredozemskega belega tuna

Brez poseganja v kakršno koli prepoved rekreacijskega ribolova na podlagi nacionalnega prava ali prava Unije fizične ali pravne osebe, ki se ukvarjajo z rekreacijskim ribolovom, ne smejo uloviti, obdržati na krovu, pretovoriti ali iztovoriti več kot treh osebkov sredozemskega belega tuna na plovilo na dan.

Trženje sredozemskega belega tuna, ulovljenega med rekreacijskim ribolovom, je prepovedano.

Države članice Komisiji in sekretariatu ICCAT vsaj 15 dni pred izvajanjem dejavnosti predložijo seznam vseh ribiških plovil, ki opravljajo rekreacijski ribolov in imajo dovoljenje za ribolov sredozemskega belega tuna. Plovila, ki jih ni na navedenem seznamu, nimajo dovoljenja za ribolov sredozemskega belega tuna.

▼B

POGLAVJE III

Mečarica

Oddelek 1

Mečarica v Atlantiku

Člen 18

Načrti upravljanja za severnoatlantsko mečarico

Države članice, ki jim je bila dodeljena kvota in katerih plovila lovijo severnoatlantsko mečarico, Komisiji vsako leto do 15. avgusta predložijo načrte upravljanja. Komisija te informacije posreduje sekretariatu ICCAT do 15. septembra vsako leto.

▼M3

Člen 18a

Posebna dovoljenja za velika plovila za ribolov severnoatlantske in južnoatlantske mečarice

Države članice izdajo dovoljenja za ribolov v skladu z določbami Uredbe (EU) 2017/2403 velikim plovilom za ulov, ki plujejo pod njihovo zastavo, za ribolov severnoatlantske in južnoatlantske mečarice na območju Konvencije ICCAT.

Velika ribiška plovila, ki niso v evidenci ICCAT o plovilih z dovoljenjem za ribolov severnoatlantske in južnoatlantske mečarice, ne smejo izvajati ribolova, obdržati na krovu, pretovarjati, prevažati, prenašati, predelovati ali iztovarjati severnoatlantske in južnoatlantske mečarice z območja Konvencije ICCAT. Člen 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se v teh primerih ne uporablja.

Ribiškim plovilom Unije brez dovoljenja za ribolov severnoatlantske in južnoatlantske mečarice na podlagi odstavka 1 se lahko dovoli, da obdržijo na krovu, pretovarjajo, prevažajo, predelujejo ali iztovarjajo prilov severnoatlantske in južnoatlantske mečarice v skladu z največjo omejitvijo prilova na krovu, določeno za taka plovila. Države članice Komisiji v okviru letnega poročila poročajo o največji omejitvi prilova, dovoljeni za plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo.

Člen 18b

Neizkoriščeni ulov severnoatlantske in južnoatlantske mečarice

Morebitni neporabljeni del letne kvote ali omejitve ulova države članice za severnoatlantsko in južnoatlantsko mečarico se lahko doda ustrezni kvoti ali omejitvi ulova med letom prilagoditve ali pred njim v skladu z veljavnimi priporočili ICCAT za severnoatlantsko in južnoatlantsko mečarico.

Največji neizkoriščeni ulov severnoatlantske in južnoatlantske mečarice, ki ga država članica lahko prenese v posameznem letu, ne presega količine, ki jo za zadevno leto dovoli ICCAT.

▼B

Člen 19

Najmanjša velikost severnoatlantske mečarice

Prepovedan je ciljni ribolov, zadržanje na krovu ali pretovarjanje, iztovarjanje, prevažanje, skladiščenje, razstavljanje ali ponujanje v prodajo, prodajanje ali trženje mečaric, katerih živa teža je nižja od 25 kg ali katerih dolžina od spodnje čeljusti do repne plavuti je krajša od 125 cm. Člen 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se v teh primerih ne uporablja.

Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko naključni ulov največ 15 % mečaric, katerih živa teža je nižja od 25 kg ali katerih dolžina od spodnje čeljusti do repne plavuti je krajša od 125 cm, obdrži na krovu, pretovarja, prenaša, iztovarja, prevaža, skladišči, prodaja, razstavlja ali ponuja v prodajo.

Toleranca 15 % iz odstavka 2 se izračuna na podlagi števila mečaric v celotnem ulovu teh rib na plovilu na iztovarjanje.

Oddelek 2

Mečarica v Sredozemskem morju

▼M3

POGLAVJE IV

Pahljačaste mečarice in jadrovnice, pahljačasta mečarica ter sinja, bela in okrogloluskasta jadrovnica

Člen 27

Izpust sinje, bele in okrogloluskaste jadrovnice, ulovljene žive

Plovila Unije za pelagični ribolov s parangali in plovila Unije z zaporno plavarico, če je to mogoče, takoj izpustijo vse sinje jadrovnice (Makaira nigricans), bele jadrovnice (Tetrapturus albidus) in okrogloluskaste jadrovnice (Tetrapturus georgei), ki so ob izvleku žive, ob ustreznem upoštevanju varnosti članov posadke in na način, ki povzroči čim manj škode in čim bolj poveča možnost preživetja po izpustu.

Države članice spodbujajo izvajanje minimalnih standardov za varno ravnanje in postopke živega izpusta iz Priloge 1 k Priporočilu ICCAT 19-05 tako, da pripravijo smernice za svojo floto. Za varen izpust ujetih živih sinjih, belih in okrogloluskastih jadrovnic imajo ribiška plovila Unije na krovu pripravljena in članom posadke zlahka dostopna naslednja orodja: dvižno napravo, klešče, napravo za odpenjanje ali odstranjevanje trnkov in nož za ribiško vrvico.

Države članice zagotovijo, da so poveljniki in člani posadke njihovih ribiških plovil ustrezno usposobljeni, seznanjeni z ustreznimi tehnikami za omilitvene ukrepe, prepoznavanje, ravnanje in izpust, ki jih tudi uporabljajo, ter da imajo na krovu vso potrebno opremo za izpust sinjih, belih in okrogloluskastih jadrovnic v skladu s smernicami o minimalnih standardih za varno ravnanje in postopki živega izpusta iz odstavka 2.

Države članice si prizadevajo čim bolj zmanjšati umrljivost po izpustu sinjih, belih in okrogloluskastih jadrovnic pri ribolovu, ki ga ureja ICCAT.

Države članice lahko plovilom za pelagični ribolov s parangali in plovilom z zaporno plavarico, ki plujejo pod njihovo zastavo, dovolijo, da lovijo, obdržijo na krovu, pretovarjajo ali iztovarjajo mrtve sinje, bele in okrogloluskaste jadrovnice, v skladu z njihovo omejitvijo ulova.

Člen 28

Iztovarjanje sinje jadrovnice, bele jadrovnice in okrogloluskaste jadrovnice prek ribolovnih možnosti

Ko država članica izčrpa svojo kvoto, zagotovi, da se iztovor sinjih, belih in okrogloluskastih jadrovnic, ki so ob privedbi ob ladijski bok mrtve, ne proda ali da v promet. Ti iztovori se ne štejejo v omejitve ulova države članice, kot so določene na podlagi omejitev raztovarjanja Unije iz odstavka 2 Priporočila ICCAT 19-05, pod pogojem, da je taka prepoved ustrezno pojasnjena v letnem poročilu iz člena 71 te uredbe.

Člen 29

Pahljačasta mečarica ter sinja, bela in okrogloluskasta jadrovnica

Države članice zastave plovil, ki izvajajo rekreacijski ribolov sinje, bele in okrogloluskaste jadrovnice, ohranjajo znanstveno opazovanje za 5 % iztovorov sinje, bele in okrogloluskaste jadrovnice na turnirjih.

Za rekreacijski ribolov sinje jadrovnice se uporablja najmanjša velikost ohranjanja 251 cm od spodnje čeljusti do repne plavuti.

Za rekreacijski ribolov bele in okrogloluskaste jadrovnice se uporablja najmanjša velikost ohranjanja 168 cm od spodnje čeljusti do repne plavuti.

Prepovedano je prodajati ali ponujati v prodajo del ali celotni trup sinje ali bele jadrovnice, ulovljene pri rekreacijskem ribolovu.

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se pri rekreacijskem ribolovu vse izpuščene ribe izpustijo na način, ki povzroči čim manj škode.

Člen 29a

Zbiranje podatkov za pahljačasto mečarico

Države članice zbirajo podatke o ulovu pahljačaste mečarice, tudi živih in mrtvih zavržkov, in te podatke vsako leto sporočijo v okviru predložitve podatkov iz naloge I in naloge II, s čimer prispevajo k oceni staležev.

Člen 29b

Zbiranje in sporočanje podatkov za pahljačaste mečarice in jadrovnice ter sinjo, belo in okrogloluskasto jadrovnico

Države članice izvajajo programe zbiranja podatkov, ki zagotavljajo sporočanje točnih podatkov komisiji ICCAT o ulovu, naporu, velikosti in zavržkih pahljačasih mečaric in jadrovnic, ob upoštevanju zahtev ICCAT za predložitev podatkov iz naloge I in II.

Države članice Komisiji predložijo obrazce za preverjanje v zvezi s pahljačastimi mečaricami in jadrovnicami iz Priloge 1 k Priporočilu ICCAT 18-05, vključno z informacijami o ukrepih, ki so jih na nacionalni ravni izvedle za spremljanje ulova ter ohranjanje in upravljanje pahljačastih mečaric in jadrovnic.

Nepredložitev podatkov iz naloge I, vključno z mrtvimi zavržki, za sinje, bele in okrogloluskaste jadrovnice v skladu z Resolucijo ICCAT 01-06 in priporočilom ICCAT 11-15 privede do prepovedi obdržanja teh vrst na krovu.

▼B

POGLAVJE V

Morski psi

Člen 30

Splošne določbe

Pri ribolovu, ki ni usmerjen na morske pse, se živi morski psi, ki so ujeti naključno in se ne uporabljajo za hrano ali preživetje, izpustijo.

Države članice po možnosti izvajajo raziskave na vrstah morskih psov, ujetih na območju Konvencije ICCAT, da bi izboljšale selektivnost ribolovnega orodja, odkrile morebitna območja odraščanja ter preučile možnost časovne in območne zapore ter drugih ukrepih, kot je ustrezno. Takšne raziskave zagotavljajo informacije o ključnih bioloških in ekoloških parametrih, življenjskem krogu in vedenjskih lastnostih, kot tudi o odkrivanju morebitnih območij parjenja, izleganja in odraščanja.

Člen 31

Atlantski morski pes (Lamna nasus)

Prepovedano je obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje dela ali celotnega trupa atlantskega morskega psa, ujetega med ribolovom, ki ga ureja ICCAT.

Plovila Unije za ulov takoj izpustijo nepoškodovane atlantske morske pse, ujete med ribolovom, ki ga ureja ICCAT, ko se privedejo ob ladijski bok.

Člen 32

Velikooka morska lisica (Alopias superciliosus)

Prepovedano je obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje dela ali celotnega trupa velikooke morske lisice, ujete med ribolovom, ki ga ureja ICCAT.

Plovila Unije za ulov takoj izpustijo nepoškodovane velikooke morske lisice, ujete med ribolovom, ki ga ureja ICCAT, ko se privedejo ob ladijski bok.

▼M3

Člen 33

Severnoatlantski mako (Isurus oxyrinchus)

Severnoatlantski mako, ulovljen z ribiškimi plovili Unije, se ne sme poškodovati in se takoj izpusti nazaj v morje, kolikor je to izvedljivo, ob ustreznem upoštevanju varnosti članov posadke.

Države članice zagotovijo, da plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, uporabljajo minimalne standarde za varno ravnanje s severnoatlantskim makom in postopke njegovega izpusta, kot so določeni v Prilogi IX.

Člen 33a

Južnoatlantski mako (Isurus oxyrinchus)

Države članice zagotovijo, da plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, uporabljajo minimalne standarde za varno ravnanje z južnoatlantskim makom in postopke njegovega izpusta, kot je določeno v Prilogi IX.

Države članice Komisiji vsak mesec poročajo o vseh dovoljenih iztovarjanjih plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo in lovijo južnoatlantskega maka. Ta poročila se pošljejo Komisiji v 15 dneh po koncu koledarskega meseca, v katerem je bil ulov opravljen. Poleg tega države članice Komisiji vsako leto poročajo o mrtvih zavržkih, živih izpustih in skupnem ulovu plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo.

Države članice zastave plovil, ki so ulovila (iztovarjanje in mrtvi zavržki) južnoatlantskega maka, Komisiji vsako leto do 30. junija sporočijo statistično metodologijo, uporabljeno za oceno mrtvih zavržkov in živih izpustov. Tudi države članice z obrtnim in malim ribolovom predložijo informacije o svojih programih zbiranja podatkov.

Države članice v okviru letne predložitve podatkov iz nalog I in II Komisiji zagotovijo vse ustrezne podatke za južnoatlantskega maka, vključno z ocenami mrtvih zavržkov in živih izpustov z uporabo metod, ki jih je odobril Stalni odbor ICCAT za raziskave in statistiko.

Ribiška plovila, ki obdržijo južnoatlantskega maka, ne smejo delno ali v celoti pretovoriti južnoatlantskega maka, ujetega med ribolovom, ki ga ureja ICCAT.

▼B

Člen 34

Oceanski beloplavuti morski pes (Carcharhinus longimanus)

Prepovedano je obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje dela ali celotnega trupa oceanskega beloplavutega morskega psa, ujetega med ribolovom, ki ga ureja ICCAT.

Plovila Unije za ulov takoj izpustijo nepoškodovane oceanske beloplavute morske pse, ujete med ribolovom, ki ga ureja ICCAT, ko se privedejo ob ladijski bok.

Člen 35

Kladvenice

Prepovedano je obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje dela ali celotnega trupa kladvenic iz družine Sphyrnidae (razen rodu Sphyrna tiburo), ujetih med ribolovom, ki ga ureja ICCAT.

Plovila Unije za ulov takoj izpustijo nepoškodovane kladvenice, ujete med ribolovom, ki ga ureja ICCAT, ko se privedejo ob ladijski bok.

Člen 36

Svilnati morski pes (Carcharhinus falciformis)

Prepovedano je obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje dela ali celotnega trupa svilnatega morskega psa, ujetega med ribolovom, ki ga ureja ICCAT.

Plovila Unije za ulov takoj izpustijo nepoškodovane svilnate morske pse, ujete med ribolovom, ki ga ureja ICCAT, najpozneje preden ulov spravijo v skladišče za ribe, ob ustreznem upoštevanju varnosti članov posadke.

Plovila Unije z zaporno plavarico, ki izvajajo ribolov, ki ga ureja ICCAT, sprejmejo dodatne ukrepe, da bi povečala stopnjo preživetja naključno ujetega svilnatega morskega psa. Države članice kot del letnega poročila iz člena 71 Komisiji poročajo o napredku.

▼M3

Člen 36a

Zbiranje podatkov za morske pse

Države članice izvajajo programe zbiranja podatkov, ki zagotavljajo sporočanje točnih podatkov o ulovu morskih psov, naporu, velikosti in zavržkih ICCAT ob upoštevanju zahtev za zagotavljanje podatkov iz nalog I in II.

Države članice Komisiji predložijo obrazce za preverjanje izvajanja v zvezi z morskimi psi iz Priloge 1 k Priporočilu ICCAT 18-06, vključno z informacijami o ukrepih, ki so jih na nacionalni ravni izvedle za spremljanje ulova ter ohranjanje in upravljanje morskih psov.

▼B

Člen 37

Vzorčenje vrst morskih psov, ki ga opravljajo znanstveni opazovalci in drugi pooblaščeni posamezniki

Z odstopanjem od prepovedi obdržanja na krovu atlantskega morskega psa, velikooke morske lisice, oceanskega beloplavutega morskega psa, kladvenice (družine Sphyrnidae, razen rodu Sphyrna tiburo) in svilnatega morskega psa, kot je določeno v členih 31, 32, 34, 35 in 36, se zbiranje bioloških vzorcev med operacijami gospodarskega ribolova, ki ga opravljajo znanstveni opazovalci ali posamezniki, ki jih pogodbenice Konvencije pooblastijo za zbiranje bioloških vzorcev, dovoli pod naslednjimi pogoji:

(a)

biološki vzorci se zberejo samo od živali, ki so mrtve ob izvleku;

(b)

biološki vzorci se odvzamejo v okviru raziskovalnega projekta, priglašenega Stalnemu odboru ICCAT za raziskave in statistiko, in razvijajo ob upoštevanju priporočenih raziskovalnih prednostnih nalog navedenega odbora. Raziskovalni projekt bi moral vključevati dokument s podrobnim opisom cilja projekta, metodologij, ki bodo uporabljene, števila in vrst vzorcev, ki se odvzamejo, ter časa in območja vzorčenja;

(c)

biološki vzorci se hranijo na krovu do pristanišča iztovarjanja ali pretovarjanja ter

(d)

dovoljenje države članice zastave ali, v primeru najetih plovil, pogodbenice Konvencije, ki najame plovilo, in države članice zastave mora biti priloženo vsem vzorcem, zbranim v skladu s tem členom, do končnega pristanišča iztovarjanja. Takšni vzorci in drugi deli osebkov morskih psov se ne smejo tržiti ali prodajati.

Biološki vzorci iz odstavka 1 lahko vključujejo zlasti vretenca, tkiva, reproduktivne trakte, želodce, vzorce kože, spiralna črevesa, čeljusti, cele ribe ali okostja za taksonomske študije in popise živalskih vrst.

Vzorčenje se lahko začne šele, ko je zadevna država članica izdala dovoljenje.

POGLAVJE VI

Morske ptice

Člen 38

Omilitveni ukrepi za morske ptice na območju med 20° J in 25° J

Vsa plovila, ki lovijo med 20° in 25° J, imajo na krovu, in jih uporabljajo, vrvi za odganjanje ptic (plašilne vrvi) in drogove za plašilne vrvi, ki izpolnjujejo zahteve in dodatne smernice, določene v Prilogi V.

Drogovi za plašilne vrvi se uporabijo vedno, preden se parangali spustijo v vodo.

Kadar je to izvedljivo, se v času, ko je ptic veliko ali so zelo dejavne, uporabita še en drog za plašilne vrvi in plašilna vrv.

Vsa plovila imajo na krovu dodatne plašilne vrvi, ki so pripravljene za takojšnjo uporabo.

Plovila s parangali, ki ciljno lovijo mečarico in uporabljajo enonitni parangal, so izvzeta iz zahtev iz odstavkov 1, 2 in 3, ob upoštevanju naslednjih pogojev:

(a)

parangali se namestijo ponoči, pri čemer je noč opredeljena kot obdobje med navtičnim mrakom/zoro, kakor je določeno v navtičnemu almanahu o navtičnem mraku/zori za zemljepisni položaj ribolova; in

(b)

uporablja se najmanj 60-gramska vrtljiva utež, ki se namesti največ 3 metrov od trnka, za zagotovitev najboljših stopenj potopitve;

Države članice zastave plovil, za katere velja izjema iz prvega pododstavka, obvestijo Komisijo o svojih znanstvenih ugotovitvah, ki izhajajo iz opazovanja teh plovil.

Člen 39

Omilitveni ukrepi za morske ptice na območju južno od 25° J

Plovila s parangali uporabljajo vsaj dva od naslednjih omilitvenih ukrepov v skladu z zahtevami in dodatnimi smernicami, določenimi v Prilogi V:

(a)

nastavljanje ponoči z minimalno osvetlitvijo krova;

(b)

vrvi za odganjanje ptic (plašilne vrvi);

(c)

obteževanje vrvi.

Člen 40

Obveznosti poročanja za morske ptice

Plovila s parangali zberejo in državi članici zastave predložijo informacije o interakciji z morskimi pticami, vključno z naključnim ulovom. Države članice te informacije predložijo Komisiji do 30. junija vsako leto. Komisija te informacije brez odlašanja posreduje sekretariatu ICCAT.

Države članice obvestijo Komisijo o izvajanju ukrepov, določenih v členih 38 in 39, ter o napredku pri izvajanju akcijskega načrta Unije za zmanjšanje naključnega ulova morskih ptic v ribolovno orodje.

POGLAVJE VII

Morske želve

Člen 41

Splošne določbe za morske želve

Plovila z zaporno plavarico se izogibajo obkrožanju morskih želv, vključno z napravami za zbiranje rib, in izpustijo obkrožene morske želve ali morske želve, ki so se zapletle. O interakciji med zaporno plavarico ali napravami za zbiranje rib in morskimi želvami poročajo svoji državi članici zastave.

Plovila za pelagični ribolov s parangali imajo na krovu opremo za varno ravnanje, rešitev iz mreže in izpustitev morskih želv ter jo uporabljajo na način, ki kar najbolj poveča njihove možnosti za preživetje.

▼M3

2a.

Države članice od plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo in izvajajo ribolov s parangali v plitvih vodah, zahtevajo, da:

(a)

uporabljajo samo velike okrogle trnke;

(b)

uporabljajo samo ribe kostnice za vabo ali;

(c)

uporabljajo druge ukrepe, ki jih je ICCAT pregledala, ocenila kot učinkovite ter jih je odobrila kot primerne za znižanje stopnje interakcije z morskimi želvami pri ribolovu s parangali v plitvih vodah.

▼B

Ribiči na plovilih za pelagični ribolov s parangali uporabljajo opremo, navedeno v odstavku 2, v skladu s Prilogo VI, da se možnosti za preživetje morskih želv kar najbolj povečajo.

▼M3

Države članice:

(a)

zagotovijo, da se interakcije z morskimi želvami zmanjšajo in odpravijo, kolikor je to izvedljivo, kadar so bila srečanja z morskimi želvami dokumentirana in sporočena Stalnemu odboru ICCAT za raziskave in statistiko, z uporabo ali nadaljnjo uporabo vsaj enega od naslednjih ukrepov za zmanjšanje prilova:

(i)

alternativne ali nove vrste orodja in spremembe orodja;

(ii)

časovne omejitve ribolova na določenem območju in zaprtja v primerih, ko obstaja večje tveganje interakcije z morskimi želvami;

(iii)

učinkovito označevanje mirujočih mrež, ki morskim želvam omogoča, da jih zaznajo, na primer z uporabo barvnih mrež, pasivnih svetlobnih odsevnikov, debelejšega premera vrvi, plovcev ali drugih materialov v mreži;

(iv)

spremembe ribolovnega vedenja in strategije (npr. krajši čas namakanja itd.);

(b)

od plovil z zaporno plavarico, ki pljujejo pod njihovo zastavo, zahtevajo, da:

(i)

se izogibajo obkroževanju morskih želv, kolikor je to izvedljivo;

(ii)

izpustijo obkrožene morske želve ali morske želve, ki so se zapletle, vključno z napravami za zbiranje rib, kadar je to izvedljivo, in

(iii)

zagotovijo, da so nameščene naprave za zbiranje rib izdelane v skladu s Prilogo X, da se učinkovito odpravijo tveganja zapletanja morskih želv;

(c)

sprejmejo vse razumne ukrepe za zagotovitev varnega izpusta morskih želv na način, ki čim bolj poveča verjetnost njihovega preživetja, tako da zahtevajo, da:

(i)

imajo plovila z zaporno plavarico in parangalom ter druge vrste plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo in uporabljajo orodje, v katerega se morske želve lahko zapletejo, na krovu odpenjače, ščipalnike za vrvice in dvižne košare ali podmetalke, kot je primerno za vsako vrsto orodja in v skladu s primeri dobre prakse za ravnanje z morskimi želvami in njihovo izpustitev iz smernic FAO za zmanjšanje umrljivosti morskih želv pri ribolovnih operacijah (2009) (v nadaljnjem besedilu: smernice FAO);

(ii)

lastniki, upravljavci in člani posadke plovil iz točke (i) ter morebitni opazovalci na krovu opremo iz navedene točke uporabljajo v skladu s praksami varnega ravnanja in izpuščanja morskih želv iz Priloge VI ter smernicami FAO;

(iii)

se lastnike, upravljavce in člane posadke plovil iz točke (i) spodbuja k usposabljanju za uporabo opreme iz navedene točke;

(d)

od svojih ribičev na plovilih, ki lovijo vrste, zajete v Konvenciji ICCAT, zahtevajo, da vsako ujeto morsko želvo, ki je omotična ali neaktivna, čim prej izvlečejo na krov, če je to izvedljivo, ter ji pomagajo, da si opomore, vključno z oživljanjem v skladu z Oddelkom C Priloge VI, preden jo vrnejo v vodo;

(e)

zagotovijo, da so ribiči seznanjeni z ustreznimi tehnikami za zmanjšanje prilova in ravnanje ter da jih uporabljajo, kot je opisano v Prilogi VI.

Države članice si prizadevajo povečati obseg znanstvenega opazovanja plovil za ribolov s parangalom pri ribolovu, ki ga ureja ICCAT, kadar so bila srečanja z morskimi želvami dokumentirana in sporočena Stalnemu odboru ICCAT za raziskave in statistiko, in sicer nad minimalno 5-odstotno raven, na 10 % do 1. januarja 2024. To povečanje je mogoče doseči z opazovalci ali elektronskimi sistemi za spremljanje ali na oba navedena načina.

Ne glede na prvi pododstavek lahko država članica za plovila s skupno dolžino manj kot 15 metrov uporabi alternativni pristop znanstvenega spremljanja, s katerim se bodo zbirali podatki, enakovredni tistim iz te uredbe, na način, ki zagotavlja primerljivo prisotnost opazovalcev, če obstajajo izredni varnostni pomisleki, ki izključujejo uporabo opazovalca na krovu. Alternativne pristope, izvedene na podlagi tega pododstavka, pred njihovim izvajanjem odobri ICCAT na letnem zasedanju.

V Sredozemskem morju se:

(a)

odstavek 2a ne uporablja;

(b)

odstavka 4 in 5 uporabljata od 1. januarja 2026.

▼B

Člen 42

Obveznosti poročanja za morske želve

Države članice zbirajo in Komisiji vsako leto do 30. junija za vsako vrsto orodja posredujejo informacije o interakcijah njihovih plovil z morskimi želvami v okviru ribolova, ki ga ureja ICCAT. Komisija te informacije posreduje sekretariatu ICCAT do 31. julija vsako leto. Te informacije vključujejo:

(a)

količine ulova, značilnosti orodja, čas in lokacije, ciljne vrste in status ravnanja (tj. zavržene mrtve ali izpuščene žive);

(b)

razčlenitev interakcij po vrstah morskih želv ter

(c)

naravo ujetja s trnkom ali zapletanja (vključno z napravami za zbiranje rib), vrsto vabe, velikost in vrsto trnka ter velikost živali.

Države članice Komisiji kot del letnega poročila iz člena 71 poročajo o izvajanju člena 41 in o drugih ustreznih ukrepih, sprejetih za izvajanje Smernic za zmanjšanje umrljivosti morskih želv pri ribolovnih operacijah, ki jih je objavila Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO), v zvezi z ribolovom, ki ga ureja ICCAT.

POGLAVJE VIII

Ribolovne možnosti za staleže modroplavutega tuna in mečarice

▼M2 —————

▼B

NASLOV III

SKUPNI NADZORNI UKREPI

POGLAVJE I

Dovoljenja

Člen 44

Evidenca ICCAT o velikih ribiških plovilih

Države članice v skladu z določbami iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot ( 4 ) izdajo dovoljenja za velika ribiška plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, za ciljni ribolov, obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje vrst ICCAT na območju Konvencije ICCAT.

Države članice ob izdaji dovoljenj predložijo Komisiji sezname velikih ribiških plovil, ki jim je bilo izdano dovoljenje na podlagi odstavka 1. Komisija te informacije brez odlašanja predloži sekretariatu ICCAT za vključitev v evidenco ICCAT o velikih ribiških plovilih.

Države članice brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh, Komisijo uradno obvestijo o vsakem dogodku, ki zahteva nov vnos v evidenco ICCAT o velikih ribiških plovilih, črtanje iz nje ali njeno spremembo. Komisija najpozneje v 45 dneh od datuma takega dogodka zadevne informacije predloži sekretariatu ICCAT.

Velika ribiška plovila, ki niso v evidenci ICCAT o velikih ribiških plovilih, ne smejo ciljno loviti, obdržati na krovu, pretovarjati ali iztovarjati vrst ICCAT iz območja Konvencije ICCAT. Člen 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se v teh primerih ne uporablja.

▼M3

Člen 44a

Sistem za spremljanje plovil

Kadar ribiška plovila namestijo sledilne naprave v skladu s členom 9 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009, države članice zagotovijo, da so sledilne naprave ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo, stalno in neprekinjeno delujoče ter da se informacije zbirajo in posredujejo pristojnim organom države članice vsaj enkrat na uro za plovila z zaporno plavarico in vsaj enkrat vsaki dve uri za vsa druga plovila, ki so usmerjena na vrste ICCAT.

V primeru tehnične okvare ali nedelovanja sledilne naprave, nameščene na krovu ribiškega plovila Unije, se naprava popravi ali zamenja čim prej in v vsakem primeru v enem mesecu po dogodku, razen če plovilo ne deluje več na območju Konvencije ICCAT. Ribiška plovila Unije ribolovnega potovanja ne začnejo, če sledilna naprava ni popravljena ali zamenjana.

▼B

POGLAVJE II

Najem ribiških plovil

Člen 45

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za sporazume o najemu, razen najema plovil brez posadke, med plovili Unije za ulov in plovili pogodbenic Konvencije, če zadevna plovila Unije za ulov ne spremenijo svoje zastave.

Člen 46

Splošne določbe

Plovilom Unije za ulov je dovoljeno sodelovanje pri sporazumu o najemu, sklenjenem s pogodbenicami Konvencije, samo kot najetim plovilom pod naslednjimi pogoji:

(a)

najeta plovila imajo ribolovno dovoljenje, ki ga izda pogodbenica Konvencije, ki najame plovilo, in niso na seznamu ICCAT o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu;

(b)

najeta plovila nimajo istočasno dovoljenja za ribolov na podlagi več kot enega sporazuma o najemu;

(c)

ulov najetih plovil se iztovori izključno v pristaniščih pogodbenic Konvencije, ki najamejo plovilo, razen če ni drugače določeno v sporazumu o najemu; in

(d)

družba, ki najame plovilo, je zakonito ustanovljena v pogodbenici Konvencije, ki najame plovilo.

Vsako pretovarjanje na morju predhodno ustrezno odobri pogodbenica Konvencije, ki najame plovilo, in je skladno s poglavjem IV tega naslova.

Člen 47

Uradno obveščanje

Država članica zastave ob sklenitvi sporazuma o najemu Komisijo uradno obvesti o svojem soglasju k temu sporazumu.

Če Komisija v 15 koledarskih dneh po tem, ko ji je bilo posredovano uradno obvestilo iz odstavka 1, ne zahteva dodatnih informacij, lahko najeto plovilo začne opravljati zadevne ribolovne dejavnosti.

Država članica zastave brez odlašanja obvesti Komisijo o zaključku vsakega najema.

Komisija informacije iz odstavkov 1 in 3 brez odlašanja posreduje sekretariatu ICCAT.

POGLAVJE III

Nadzor ulova

Člen 48

Upoštevanje kvot in zahteve glede najmanjše velikosti

Države članice vsako leto do 20. avgusta Komisiji predložijo informacije o ulovu vrst ICCAT iz predhodnega leta, za katere veljajo kvote, in o upoštevanju minimalnih velikosti.

Komisija te informacije posreduje sekretariatu ICCAT do 15. septembra vsako leto.

Člen 49

Vzorčenje ulova

Vzorčenje ulova za namene izboljšanja znanja o biologiji zadevnih vrst ICCAT in ugotavljanja potrebnih parametrov za njihovo oceno se izvaja v skladu z Uredbo (EU) 2017/1004 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ) in Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2016/1251 ( 6 ) ter „Operativnim priročnikom za statistiko in vzorčenje tuna in tunu podobnih vrst v Atlantskem oceanu“, ki ga je ICCAT objavil leta 1990.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte v zvezi s podrobnimi zahtevami glede vzorčenja ulova iz odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 75(2).

Člen 50

Uradno obveščanje o ulovu in ribolovnem naporu

Če Komisija ne določi drugače, da bi izpolnila letne roke, ki jih določi ICCAT, države članice Komisiji do 30. junija vsako leto pošljejo naslednje podatke (podatke iz naloge I):

(a)

informacije o značilnostih njihovih flot v predhodnem letu;

(b)

ocene podatkov o letnem nominalnem ulovu (vključno s podatki o prilovu in zavržkih) v zvezi z vrstami ICCAT za predhodno leto.

Če Komisija ne določi drugače, da bi izpolnila letne roke, ki jih določi ICCAT, države članice Komisiji najpozneje do 30. junija vsako leto pošljejo naslednje podatke (podatke iz naloge II):

(a)

podatke o ulovu in ribolovnem naporu za predhodno leto s podrobno prostorsko in časovno razčlenitvijo; navedeni podatki vključujejo ocene zavržkov in izpustov z navedbo stanja rib (mrtve ali žive);

(b)

vse podatke o ulovu pri rekreacijskem ribolovu za predhodno leto.

Komisija brez odlašanja posreduje podatke, navedene v odstavkih 1 in 2, sekretariatu ICCAT.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte v zvezi s podrobnimi zahtevami za podatke iz nalog I in II iz odstavka 1 oziroma 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 75(2).

POGLAVJE IV

Pretovarjanje

Člen 51

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za naslednje operacije pretovarjanja:

(a)

operacije pretovarjanja, ki se izvajajo na območju Konvencije ICCAT v zvezi z vrstami ICCAT in drugimi vrstami, ujetimi med ribolovom teh vrst, ter

(b)

operacije pretovarjanja, ki se izvajajo zunaj območja Konvencije ICCAT v zvezi z vrstami ICCAT in drugimi vrstami, ujetimi med ribolovom teh vrst, ki so bile ulovljene na območju Konvencije ICCAT.

Z odstopanjem od točke (b) odstavka 1 se to poglavje ne uporablja za pretovarjanje rib, ulovljenih na območju Konvencije ICCAT, na morju zunaj območja Konvencije ICCAT, kadar je takšno pretovarjanje predmet programa za pretovarjanje, ki ga je vzpostavila druga regionalna organizacija za upravljanje ribištva za tune.

To poglavje se ne uporablja za plovila s harpuno, ki opravljajo pretovarjanje sveže mečarice na morju.

Člen 52

Pretovarjanje v pristaniščih

Vse operacije pretovarjanja se izvajajo v pristaniščih, določenih v ta namen, razen tistih, ki jih izvajajo velika plovila za pelagični ribolov s parangali v skladu s členi 53 do 60.

Ribiška plovila Unije spoštujejo obveznosti, določene v Prilogi VII, kadar opravljajo pretovarjanja v pristanišču.

Ta člen ne posega v člene 17 do 22 Uredbe (ES) št. 1224/2009 in člene 4, 6, 7 in 8 Uredbe (ES) št. 1005/2008.

Člen 53

Pretovarjanje na morju

Pretovarjanja na velikih plovilih za pelagični ribolov s parangali na morju potekajo v skladu s členi 54 do 60.

Člen 54

Evidenca ICCAT o transportnih plovilih

Države članice v skladu z določbami iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot ( 7 ) izdajo dovoljenja transportnim plovilom za sprejemanje pretovorov z velikih plovil za pelagični ribolov s parangali na morju na območju Konvencije ICCAT.

Države članice ob izdaji dovoljenj Komisiji predložijo sezname transportnih plovil, ki jim je bilo izdano dovoljenje na podlagi odstavka 1. Komisija te informacije brez odlašanja predloži sekretariatu ICCAT za vključitev v evidenco ICCAT o transportnih plovilih.

Države članice zastave Komisijo nemudoma uradno obvestijo o vsakem novem vnosu v evidenco ICCAT o transportnih plovilih, črtanju iz nje ali njeni spremembi. Komisija te informacije brez odlašanja posreduje sekretariatu ICCAT.

▼M3

Uradno obvestilo iz odstavkov 2 in 3 je skladno s formatom in obliko, ki ju določi izvršni sekretar ICCAT, in vsebuje naslednje podatke:

—

ime plovila, registrsko številko,

—

številko v evidenci ICCAT (če obstaja),

—

številko IMO,

—

prejšnje ime (če obstaja),

—

prejšnjo zastavo (če obstaja),

—

prejšnje podatke o črtanju iz drugih registrov (če obstajajo),

—

mednarodni radijski klicni znak,

—

vrsto plovila, dolžino, bruto registrsko tonažo (BRT) in nosilnost,

—

imena in naslove lastnikov in subjektov,

—

dovoljeno vrsto pretovarjanja (tj. v pristanišču, na morju),

—

časovno obdobje, za katero se dovoli pretovarjanje.

▼B

Pretovor na morju iz člena 53 lahko prejmejo le transportna plovila, vpisana v evidenco ICCAT o transportnih plovilih.

Člen 55

Dovoljenje za pretovarjanje na območju Konvencije ICCAT, izdano velikim plovilom za pelagični ribolov s parangali

Države članice v skladu z določbami iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot ( 8 ) izdajo dovoljenja velikim plovilom za pelagični ribolov s parangali, ki plujejo pod njihovo zastavo, za pretovarjanje na morju.

Države članice ob izdaji dovoljenj predložijo Komisiji sezname velikih plovil za pelagični ribolov s parangali, ki jim je bilo izdano dovoljenje na podlagi odstavka 1. Komisija te informacije brez odlašanja posreduje sekretariatu ICCAT.

Države članice zastave Komisijo nemudoma uradno obvestijo o vsakem novem vnosu na sezname velikih plovil za pelagični ribolov s parangali z dovoljenjem za pretovarjanje na morju, črtanju z njih ali njihovi spremembi. Komisija te informacije nemudoma posreduje sekretariatu ICCAT.

Uradno obvestilo iz odstavkov 2 in 3 je skladno s formatom in obliko, ki ju določi sekretariat ICCAT, in vsebuje naslednje podatke:

—

ime plovila, registrsko številko;

—

številko v evidenci ICCAT;

—

časovno obdobje, za katero se dovoli pretovarjanje na morju;

—

zastavo(-e), ime(-na) in registrsko(-e) številko(-e) transportnega(-ih) plovila(-) z dovoljenjem, da ga/jih uporabljajo velika plovila za pelagični ribolov s parangali.

Člen 56

Predhodno dovoljenje za pretovarjanje na morju

Za pretovarjanje velikih plovil za pelagični ribolov s parangali v vodah pod jurisdikcijo pogodbenice Konvencije je potrebno predhodno dovoljenje te pogodbenice Konvencije. Izvirnik ali kopija tega dovoljenja se obdrži na krovu plovila in je na zahtevo na voljo regionalnemu opazovalcu ICCAT.

Velikim plovilom za pelagični ribolov s parangali ni dovoljeno pretovarjanje na morju, razen če je zanje predhodno izdala dovoljenje država članica zastave. Izvirnik ali kopija dokumentacije navedenega dovoljenja se obdrži na krovu plovila in je na zahtevo na voljo regionalnemu opazovalcu ICCAT.

Za pridobitev predhodnih dovoljenj, navedenih v odstavkih 1 in 2, poveljnik ali lastnik velikega plovila za pelagični ribolov s parangali najmanj 24 ur pred načrtovanim pretovarjanjem organom svoje države članice zastave in obalni pogodbenici Konvencije posreduje naslednje informacije:

(a)

ime velikega plovila za pelagični ribolov s parangali in njegovo številko v evidenci ICCAT z velikimi plovili za pelagični ribolov s parangali z dovoljenjem za pretovarjanje na morju;

(b)

ime transportnega plovila in njegovo številko v evidenci ICCAT o transportnih plovilih;

(c)

proizvod, ki se bo pretovarjal, po vrstah (če so znane), in če je mogoče, po staležu;

(d)

količine vrst ICCAT, ki se bodo pretovarjale, če je mogoče, po staležu;

(e)

količine drugih vrst, ujetih med ribolovom vrst ICCAT, ki se bodo pretovarjale, po vrstah, če so znane;

(f)

datum in lokacijo pretovarjanja;

(g)

zemljepisno lokacijo ulova po vrstah in, kadar je primerno, po staležu, v skladu s statističnimi področji ICCAT.

Člen 57

Deklaracija ICCAT o pretovarjanju

Poveljnik ali lastnik velikega plovila za pelagični ribolov s parangali najpozneje 15 dni po pretovarjanju izpolni in pošlje svoji državi članici zastave in obalni pogodbenici Konvencije deklaracijo ICCAT o pretovarjanju.

Poveljnik prejemnega transportnega plovila v 24 urah po zaključku pretovarjanja izpolni in posreduje sekretariatu ICCAT, državi zastave pogodbenice Konvencije velikega plovila za pelagični ribolov s parangali in svoji državi članici zastave deklaracijo ICCAT o pretovarjanju, skupaj s številko v evidenci ICCAT o transportnih plovilih.

Poveljnik prejemnega transportnega plovila najmanj 48 ur pred iztovarjanjem posreduje pristojnim organom države iztovarjanja deklaracijo ICCAT o pretovarjanju, skupaj s številko v evidenci ICCAT o transportnih plovilih.

Dokler ni izvedena prva prodaja, se vsem vrstam ICCAT in drugim vrstam, ujetim med ribolovom tistih vrst, ki se iztovorijo ali uvozijo na območje ali ozemlje pogodbenice Konvencije, bodisi nepredelane bodisi predelane na krovu, in ki se pretovorijo na morju, priloži deklaracija ICCAT o pretovarjanju.

Člen 58

Regionalni opazovalni program ICCAT za pretovarjanje na morju

Vsaka država članica zagotovi, da imajo vsa transportna plovila, ki pretovarjajo na morju, na krovu regionalnega opazovalca ICCAT v skladu z regionalnim opazovalnim programom ICCAT za pretovarjanje na morju, kot je določeno v Prilogi VIII.

Brez poseganja v člen 73 Uredbe (ES) št. 1224/2009 je regionalni opazovalec ICCAT zadolžen, da preveri skladnost s tem poglavjem in predvsem, ali so pretovorjene količine skladne s sporočenim ulovom v deklaraciji ICCAT o pretovarjanju in ulovom, zabeleženim v ladijskem dnevniku ribiškega plovila.

Plovila ne smejo začeti ali nadaljevati pretovarjanja na območju Konvencije ICCAT brez regionalnega opazovalca ICCAT na krovu, razen v primerih višje sile, ustrezno priglašene sekretariatu ICCAT.

▼M3

Člen 58a

Zdravje in varnost opazovalcev v regionalnih opazovalnih programih ICCAT za pretovarjanje na morju

Države članice zagotovijo, da je vsako plovilo, ki pluje pod njihovo zastavo in ima na krovu regionalnega opazovalca ICCAT, ves čas trajanja vsake plovbe opremljeno z ustrezno varnostno opremo, ki vključuje naslednje:

(a)

rešilni splav, ki je dovolj zmogljiv za vse osebe na krovu in ki ima potrdilo o kontrolnem pregledu, veljavno ves čas napotitve opazovalca;

(b)

rešilne jopiče ali obleke za preživetje, ki jih je dovolj za vse osebe na krovu in ki izpolnjujejo zadevne mednarodne standarde, in

(c)

ustrezno registrirano radijsko napravo za samodejni klic v sili (EPIRB) ter radarski reflektor za iskanje in reševanje (SART), katerih registracija ne poteče pred koncem napotitve opazovalca.

Vsako ribiško plovilo Unije, ki ima na krovu regionalnega opazovalca ICCAT, pripravi in izvaja načrt za izredne razmere, ki ga je treba upoštevati v primeru, da opazovalec umre, je pogrešan ali se domneva, da je padel s krova, zboli za hudo boleznijo ali utrpi poškodbo, ki ogroža njegovo zdravje, varnost ali dobro počutje, ali je bil žrtev napada, ustrahovanja, groženj ali nadlegovanja. Takšni načrti za izredne razmere morajo med drugim vsebovati elemente iz Priloge 1 k Priporočilu ICCAT 19-10.

Vsako ribiško plovilo Unije, ki ima na krovu regionalnega opazovalca ICCAT, Komisiji predloži načrt za izredne razmere, da jih objavi na spletnem mestu ICCAT. Komisiji se predloži nov ali spremenjen načrt za izredne razmere, ki se pošlje komisiji ICCAT za objavo na njenem spletnem mestu, ko je ta na voljo.

Ribiško plovilo Unije ima lahko na krovu regionalnega opazovalca ICCAT le, če je predložilo načrt za izredne razmere. Če Komisija na podlagi informacij iz načrta za izredne razmere ugotovi neskladnosti s standardi iz Priloge 1 k Priporočilu ICCAT 19-10, lahko poleg tega odloči, da se napotitev opazovalca na plovilo zadevne države članice zastave odloži, dokler neskladnost ni v zadostni meri odpravljena.

▼B

Člen 59

Obveznosti poročanja

Država članica zastave velikih plovil za pelagični ribolov s parangali, ki so v predhodnem letu pretovarjala, in država članica zastave transportnih plovil, ki so v predhodnem letu pretovor prejele, vsako leto do 15. avgusta Komisiji sporočita:

(a)

količine ulova vrst ICCAT, pretovorjenih v predhodnem letu, po vrstah, in če je mogoče, po staležih;

(b)

količine drugih vrst, ujetih med ribolovom vrst ICCAT, pretovorjenih v predhodnem letu, po vrstah, če so znane;

(c)

seznam velikih plovil za pelagični ribolov s parangali, ki so pretovarjala v prejšnjem letu;

(d)

izčrpno poročilo, v katerem so ocenjeni vsebina in sklepi poročil regionalnih opazovalcev ICCAT, dodeljenih transportnim plovilom, ki so prejela pretovor s svojih velikih plovil za pelagični ribolov s parangali.

Komisija informacije, prejete v skladu z odstavkom 1, posreduje sekretariatu ICCAT do 15. septembra vsako leto.

Člen 60

Doslednost sporočenih podatkov

Država članica zastave velikega plovila za pelagični ribolov s parangali, ki opravlja pretovarjanje na morju, pregleda informacije, prejete na podlagi te uredbe, da ugotovi skladnost med sporočenimi ulovi, pretovarjanji in iztovarjanji vsakega plovila, po potrebi tudi v sodelovanju z državo iztovarjanja. To preverjanje se izvaja tako, da se zagotovi, da je plovilo izpostavljeno najmanjšim možnim motnjam in težavam ter da ne povzroča poslabšanja kakovosti rib.

POGLAVJE V

Programi znanstvenega opazovanja

Člen 61

Vzpostavitev domačih programov znanstvenega opazovanja

Države članice vzpostavijo domače programe znanstvenega opazovanja, pri čemer zagotovijo:

▼M3

(a)

opazovanje za najmanj 5 % ribolovnega napora za vsak pelagični ribolov s parangali, ribolov z zaporno plavarico, ribolov s plovili za prevoz vabe, ribolov z vabami, ribolov z zabodnimi mrežami in ribolov s pelagično vlečno mrežo, usmerjen na vrste ICCAT;

▼B

(b)

z odstopanjem od točke (a) za najeta plovila opazovanje za najmanj 10 % ribolovnega napora za vsak pelagični ribolov s parangali, ribolov z zapornimi plavaricami in ribolov s plovili za prevoz vabe;

(c)

reprezentativno časovno in prostorsko pokritost dejavnosti flote, da se zagotovi zbiranje ustreznih in primernih podatkov, pri čemer se upoštevajo značilnosti flote in ribolova;

(d)

zbiranje podatkov o vseh vidikih ribolovne operacije, vključno z ulovom, kot je določeno v členu 63(1).

▼M3

Odstotek opazovanja iz odstavka 1, točki (a) in (b), se izračuna na naslednji način:

(a)

za ribolov z zaporno plavarico v številu ribolovnih operacij ali potovanj;

(b)

za pelagični ribolov s parangali v ribolovnih dnevih, številu ribolovnih operacij ali potovanj;

(c)

za ribolov s plovili za prevoz vabe in pastmi v ribolovnih dnevih;

(d)

za ribolov z zabodnimi mrežami v ribolovnih urah ali dnevih in;

(e)

za ribolov z vlečnimi mrežami v ribolovnih izvlekih ali dnevih.

▼B

Z odstopanjem od točke (a) odstavka 1 država članica lahko uporabi alternativni pristop znanstvenega spremljanja za plovila s skupno dolžino manj kot 15 metrov, če obstajajo resni varnostni pomisleki, ki izključujejo uporabo opazovalca na krovu. Navedeni alternativni pristop zagotavlja kritje, primerljivo s tistim, določenim v točki (a) odstavka 1, in enakovredno zbiranje podatkov. Zadevna država članica Komisiji predloži podrobnosti o alternativnem pristopu.

Komisija predloži podrobnosti o alternativnem pristopu iz odstavka 3 v oceno Stalnemu odboru ICCAT za raziskave in statistiko. Alternativne pristope pred njihovim izvajanjem odobri Komisija ICCAT na letnem zasedanju ICCAT.

Člen 62

Kvalifikacije znanstvenih opazovalcev

Države članice zagotovijo, da so opazovalci opravili potrebno usposabljanje, so ustrezno kvalificirani in so bili odobreni pred začetkom opravljanj nalog. Opazovalci imajo naslednje kvalifikacije:

(a)

zadovoljivo znanje in izkušnje za prepoznavanje vrst in zbiranje informacij o različnih konfiguracijah ribolovnega orodja;

(b)

zadovoljivo znanje o ohranitvenih in upravljalnih ukrepih ICCAT;

(c)

sposobnost natančnega opazovanja in beleženja podatkov, ki se zbirajo v okviru programa;

(d)

sposobnost zbiranja bioloških vzorcev;

(e)

niso člani posadke opazovanega ribiškega plovila ter

(f)

niso zaposleni v družbi ribiškega plovila, ki se ukvarja z opazovanim ribolovom.

▼M3

Člen 63

Odgovornosti znanstvenih opazovalcev

Vsaka država članica zahteva, da opazovalci izvajajo zlasti naslednje naloge:

(a)

evidentirajo ribolovno dejavnost opazovanega plovila in poročajo o njej, kar med drugim vključuje vsaj:

(i)

zbiranje podatkov, vključno s količinsko opredelitvijo skupnega ciljnega ulova, prilova in zavržkov (vključno z morskimi psi, morskimi želvami, morskimi sesalci in morskimi pticami), ocenitev ali meritev sestave ulova po velikosti, kolikor je mogoče, status ravnanja (tj. obdržan, zavržen mrtev, izpuščen živ) in zbiranje bioloških vzorcev za študije o življenjskem ciklu (npr. spolnih žlez, otolitov, hrbtenic, lusk);

(ii)

informacije o vseh najdenih oznakah;

(iii)

informacije o ribolovni operaciji, vključno z območjem ulova, opredeljenim z zemljepisno dolžino in širino (npr. število ribolovnih operacij, število trnkov), datumom vsake ribolovne operacije, po potrebi vključno s časom začetka in konca ribolovne dejavnosti, uporabo predmetov za zbiranje rib, tudi naprav za zbiranje rib, in splošno stanje izpuščenih živali glede na stopnje preživetja (tj. mrtve ali žive, ranjene);

(b)

opazujejo in evidentirajo uporabo omilitvenih ukrepov za zmanjšanje naključnega ulova in druge ustrezne informacije;

(c)

kolikor je mogoče, opazujejo okoljske razmere in poročajo o njih (npr. stanje morja, klimatski in hidrološki parametri);

(d)

opazujejo naprave za zbiranje rib in poročajo o njih, v skladu z regionalnim opazovalnim programom ICCAT, sprejetim v okviru večletnega programa za ohranjanje in upravljanje tropskega tuna, in

(e)

izvajajo druge znanstvene naloge, ki jih priporoči Stalni odbor ICCAT za raziskave in statistiko ter odobri Komisija.

Države članice zagotovijo, da opazovalci:

(a)

ne posegajo v elektronsko opremo plovila;

(b)

poznajo postopke za ravnanje v izrednih razmerah na krovu plovila, vključno z lokacijo rešilnih splavov, gasilnih aparatov in kompletov za prvo pomoč;

(c)

po potrebi komunicirajo s poveljnikom o zadevnih vprašanjih in nalogah v zvezi z opazovanjem;

(d)

ne motijo ali ovirajo ribolovnih dejavnosti in običajnega delovanja plovila;

(e)

sodelujejo pri informativnih sestankih z ustreznimi predstavniki znanstvenega inštituta ali nacionalnega organa, pristojnega za izvajanje opazovalnega programa.

Poveljnik plovila, ki mu je dodeljen opazovalec:

(a)

omogoči ustrezen dostop do plovila in njegovih operacij;

(b)

dovoli opazovalcu, da učinkovito izvaja naloge opazovalca, vključno z:

(i)

zagotavljanjem ustreznega dostopa do orodja, dokumentacije (vključno z ladijskimi dnevniki v elektronski ali papirni obliki) in ulova plovila;

(ii)

komuniciranjem v katerem koli trenutku z ustreznimi predstavniki znanstvenega inštituta ali nacionalnega organa;

(iii)

zagotavljanjem ustreznega dostopa do elektronike in druge pomembne opreme za ribolov, vključno s:

—

satelitsko navigacijsko opremo;

—

elektronskimi komunikacijskimi sredstvi;

(iv)

zagotavljanjem, da nihče na krovu opazovanega plovila nedovoljeno ne posega v opazovalno opremo ali dokumentacijo oziroma je ne uničuje, ne ovira, se ne vmešava ali drugače ne ravna na način, ki bi lahko po nepotrebnem preprečil opazovalcu, da opravlja naloge opazovalca;

(c)

zagotovi nastanitev za opazovalce, vključno z ležiščem, hrano ter ustreznimi sanitarnimi in zdravstvenimi prostori, ki je enaka nastanitvi za častnike;

(d)

opazovalcu zagotovi ustrezen prostor na poveljniškem mostu ali v krmarnici za opravljanje nalog opazovalca in prostor na krovu, primeren za opravljanje nalog opazovalca.

Vsaka država članica:

(a)

zahteva, da plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, ko lovijo vrste ICCAT, gostijo znanstvenega opazovalca v skladu s to uredbo;

(b)

nadzoruje varnost svojih opazovalcev;

(c)

kadar je mogoče in primerno, spodbuja svoj znanstveni inštitut ali nacionalni organ, naj sklene sporazume z znanstvenimi inštituti ali nacionalnimi organi drugih držav članic ali pogodbenic Konvencije za medsebojno izmenjavo poročil in podatkov opazovalcev;

(d)

v svoje letno poročilo vključi specifične informacije o izvajanju Priporočila ICCAT 16-14, ki jih uporabita Komisija in Stalni odbor ICCAT za raziskave in statistiko ter vključujejo:

(i)

podrobnosti o strukturi in zasnovi njenih znanstvenih opazovalnih programov, med drugim vključno s:

—

ciljno ravnjo prisotnosti opazovalcev glede na vrsto ribolova in orodja ter način merjenja,

—

podatki, ki jih je treba zbirati,

—

obstoječim zbiranjem podatkov in protokoli ravnanja z njimi,

—

informacijami o tem, kako se izberejo plovila, na katerih so opazovalci prisotni, da se doseže ciljna raven držav članic glede prisotnosti opazovalcev,

—

zahtevami glede usposabljanja opazovalcev ter,

—

zahtevami glede kvalifikacij opazovalcev;

(ii)

število plovil, ki se spremljajo, doseženo raven prisotnosti opazovalcev glede na vrsto ribolova in orodja ter podrobnosti o tem, kako so bile te ravni prisotnosti izračunane;

(e)

po prvi predložitvi informacij iz točke (d)(i) v svojih letnih poročilih poroča o spremembah glede strukture in zasnove svojih opazovalnih programov, če pride do takih sprememb, ter še naprej letno sporoča Komisiji informacije iz točke (d)(ii);

(f)

v določeni elektronski obliki, ki jo pripravi Stalni odbor ICCAT za raziskave in statistiko, slednjemu vsako leto sporoči informacije, zbrane v okviru nacionalnih opazovalnih programov, da jih uporabi Komisija, zlasti za oceno staležev in druge znanstvene namene, v skladu z veljavnimi postopki za druge zahteve glede sporočanja podatkov in nacionalnimi zahtevami glede zaupnosti;

(g)

zagotovi, da njeni opazovalci pri opravljanju svojih nalog iz odstavkov 1 in 2 uporabljajo zanesljive protokole za zbiranje podatkov, vključno z uporabo fotografiranja, kakor je potrebno in primerno.

▼B

Člen 64

Predložitev zbranih informacij

Države članice vsako leto do 30. junija Komisiji predložijo informacije, zbrane v okviru domačih programov znanstvenega opazovanja. Komisija te informacije posreduje sekretariatu ICCAT do 31. julija vsako leto.

POGLAVJE VI

Nadzor nad ribiškimi plovili tretjih držav v pristaniščih držav članic

Člen 65

Obveznosti poročanja v zvezi s pristanišči, določenimi v ta namen, in kontaktnimi točkami

Države članice, ki želijo omogočiti dostop do svojih pristanišč za ribiška plovila tretjih držav, ki imajo na krovu vrste ICCAT ali ribiške proizvode, ki se proizvajajo iz takšnih vrst, ki niso bili predhodno iztovorjeni ali pretovorjeni v pristaniščih:

(a)

določijo svoja pristanišča, za katera lahko ribiška plovila tretjih držav zahtevajo vstop na podlagi člena 5 Uredbe (ES) št. 1005/2008;

(b)

določijo kontaktno točko za prejemanje predhodnega obvestila na podlagi člena 6 Uredbe (ES) št. 1005/2008;

(c)

določijo kontaktno točko za posredovanje poročil o inšpekcijskih pregledih v pristanišču na podlagi člena 66 te uredbe.

Države članice Komisiji posredujejo kakršne koli spremembe seznama pristanišč, določenih v ta namen, in kontaktnih točk najmanj 30 dni, preden takšne spremembe začnejo veljati. Komisija te informacije posreduje sekretariatu ICCAT najmanj 14 dni, preden takšne spremembe začnejo veljati.

Člen 66

Obveznosti poročanja v zvezi z inšpekcijskimi pregledi v pristaniščih

Država članica, ki izvaja inšpekcijski pregled, Komisiji najpozneje 10 dni po zaključku inšpekcijskega pregleda posreduje kopijo poročila o inšpekcijskem pregledu v pristanišču iz člena 10(3) Uredbe (ES) št. 1005/2008. Komisija te informacije posreduje sekretariatu ICCAT najpozneje v 14 dneh po zaključku inšpekcijskega pregleda.

Če poročila o inšpekcijskem pregledu v pristanišču ni mogoče posredovati v obdobju 10 dni iz odstavka 1, država članica, ki izvaja inšpekcijski pregled, Komisijo v tem roku uradno obvesti o razlogih za zamudo in o tem, kdaj bo poročilo predloženo.

Če se na podlagi informacij, pridobljenih med inšpekcijskim pregledom, utemeljeno domneva, da je plovilo tretje države kršilo ohranitvene in upravljalne ukrepe ICCAT, se uporabi člen 11 Uredbe (ES) št. 1005/2008.

▼M3

Vsaka država članica letno opravi inšpekcijski pregled pri vsaj 5 % iztovarjanj in pretovarjanj, ki jih ribiška plovila tretjih držav opravijo v njenih določenih pristaniščih.

Države članice zastave preučijo poročila o kršitvah, ki jih pripravijo inšpektorji države pristanišča, in v zvezi z njimi ukrepajo podobno kot pri poročilih svojih inšpektorjev v skladu z Uredbo (EU) 2017/2403.

▼B

POGLAVJE VII

Izvrševanje

▼M3

Člen 66a

Opažanje plovil

Države članice zberejo čim več informacij z dejavnostmi pregleda in nadzora, ki jih njihovi pristojni organi izvedejo na območju Konvencije ICCAT, kadar je ribiško plovilo Unije, ribiško plovilo tretje države ali plovilo, ki ni registrirano v nobeni državi, opaženo pri ribolovu ali z ribolovom povezanih dejavnostih (npr. pretovarjanju) in se domneva, da izvaja nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov.

Države članice zberejo informacije o opaženih plovilih v skladu z obrazci z informacijami o opažanjih iz Priloge k Priporočilu ICCAT 19-09.

Ko je plovilo opaženo v skladu z odstavkom 1, zadevna država članica (tj. država članica, ki je plovilo opazila) brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti ustrezne organe države članice zastave opaženega plovila, države zastave, ki je pogodbenica Konvencije, ali države zastave, ki ni pogodbenica Konvencije, in jim posreduje morebitne posnetke plovila, ter:

(a)

če opaženo plovilo pluje pod zastavo države članice, država članica zastave brez nepotrebnega odlašanja ustrezno ukrepa v zvezi z zadevnim plovilom; država članica, ki je opazila plovilo, in država članica zastave opaženega plovila posredujeta informacije o opažanju Komisiji in Evropski agenciji za nadzor ribištva (EFCA), vključno s podrobnostmi o morebitnem nadaljnjem ukrepanju;

(b)

če opaženo plovilo pluje pod zastavo druge pogodbenice Konvencije ali države, ki ni pogodbenica Konvencije, ali pod nedoločljivo zastavo ali ne pripada nobeni državi, država članica, ki je opazila plovilo, brez nepotrebnega odlašanja posreduje vse ustrezne informacije v zvezi z opažanjem Komisiji in EFCA; Komisija informacije o opažanju posreduje sekretariatu ICCAT, kot je ustrezno.

▼B

Člen 67

Domnevne kršitve, o katerih poročajo države članice

Poleg zahtev, določenih v členu 48(4) Uredbe (ES) št. 1005/2008, države članice vsaj 140 dni pred letnim zasedanjem ICCAT Komisiji predložijo vse dokumentirane informacije, ki kažejo na morebitno neupoštevanje ohranitvenih in upravljalnih ukrepov ICCAT s strani pogodbenic Konvencije. Komisija te informacije preuči in, če je primerno, posreduje sekretariatu ICCAT najmanj 120 dni pred letnim zasedanjem ICCAT.

Države članice Komisiji predložijo seznam plovil za ulov s skupno dolžino 12 metrov ali več, plovil za predelavo rib, vlečnih plovil, plovil, ki opravljajo pretovarjanje, in podpornih plovil, ki naj bi v tekočem in predhodnem letu izvajala dejavnosti nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova na območju Konvencije ICCAT; seznamu so priložena ustrezna dokazila v zvezi z domnevo o dejavnosti nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova. Ta seznam se predloži najmanj 140 dni pred letnim zasedanjem ICCAT. Komisija te informacije preuči in jih, če so zadostno dokumentirane, posreduje sekretariatu ICCAT najmanj 120 dni pred letnim zasedanjem ICCAT, da se pripravi osnutek seznama ICCAT v zvezi z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom.

Člen 68

Osnutek seznama ICCAT v zvezi z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom

Države članice natančno spremljajo plovila z osnutka seznama ICCAT v zvezi z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom, ki ga razpošlje izvršni sekretar ICCAT, da bi ugotovile dejavnosti in morebitne spremembe imen, zastav ali registriranih lastnikov teh plovil.

Člen 69

Domnevne neskladnosti, o katerih poroča izvršni sekretar ICCAT

Če Komisija od izvršnega sekretarja ICCAT prejme kakršne koli informacije o domnevni neskladnosti države članice, Komisija te informacije brez odlašanja posreduje zadevni državi članici.

Zadevna država članica Komisiji najmanj 45 dni pred letnim zasedanjem ICCAT predloži rezultate vseh preiskav, izvedenih v zvezi z domnevami o neskladnosti, in vse sprejete ukrepe za obravnavo vprašanja skladnosti. Komisija te informacije posreduje izvršnemu sekretarju ICCAT najmanj 30 dni pred letnim zasedanjem ICCAT.

▼M3

Člen 69a

Plovila, ki izvajajo nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov

Države članice zagotovijo, da plovila s seznama ICCAT o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu nimajo dovoljenja za iztovarjanje, pretovarjanje, oskrbo z gorivom, obnovo zalog ali opravljanje drugih poslov.

▼B

Člen 70

Domnevne kršitve, o katerih poroča pogodbenica Konvencije

Države članice določijo kontaktno točko za prejemanje poročil o inšpekcijskih pregledih v pristanišču od pogodbenic Konvencije.

Države članice Komisiji posredujejo kakršne koli spremembe glede kontaktne točke iz odstavka 1 najmanj 30 dni pred začetkom veljavnosti teh sprememb. Komisija te informacije posreduje sekretariatu ICCAT najmanj 14 dni pred začetkom veljavnosti teh sprememb.

Če kontaktna točka, ki jo določi država članica, od pogodbenice Konvencije prejme poročilo o inšpekcijskem pregledu v pristanišču, ki dokazuje, da je ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo te države članice, kršilo ohranitvene in upravljalne ukrepe ICCAT, država članica nemudoma razišče kršitev in v 160 dneh od prejema takega poročila o inšpekcijskem pregledu v pristanišču Komisijo obvesti o stanju preiskave in o vseh izvršilnih ukrepih, ki so bili morda sprejeti.

Če država članica zastave ne more spoštovati roka iz odstavka 3, Komisijo uradno obvesti o razlogih za zamudo in o tem, kdaj bo poročilo o stanju preiskave predloženo.

Komisija te informacije v 180 dneh od prejema poročila o inšpekcijskem pregledu v pristanišču posreduje sekretariatu ICCAT in v letno poročilo iz člena 71 vključi informacije o stanju preiskav in izvršilnih ukrepov, ki jih je sprejela država članica zastave.

NASLOV IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 71

Letno poročilo

Države članice vsako leto do ►M3 1. avgusta ◄ Komisiji predložijo letno poročilo za predhodno koledarsko leto, ki vsebuje informacije o ribištvu, raziskavah, statistiki, upravljanju, dejavnostih inšpekcije in preprečevanja nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova ter morebitne dodatne informacije, kot je primerno.

Letno poročilo vključuje informacije o ukrepih, sprejetih za zmanjšanje prilova in zavržkov, ter vseh pomembnih raziskavah na tem področju.

Komisija prejete informacije iz odstavkov 1 in 2 zbere in jih brez odlašanja posreduje sekretariatu ICCAT.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte v zvezi s podrobnimi zahtevami glede formata letnega poročila iz tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 75(2).

Člen 72

Zaupnost

Podatki, zbrani in izmenjani na podlagi te uredbe, se obravnavajo v skladu z veljavnimi pravili o zaupnosti na podlagi členov 112 in 113 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

Člen 73

Postopek za spremembe

Kadar je to potrebno za prenos sprememb veljavnih priporočil ICCAT, ki postanejo zavezujoča za Unijo, v pravo Unije in kolikor spremembe prava Unije ne presegajo priporočil ICCAT, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 74 za spreminjanje:

▼M3

(a)

prilog I do X;

(aa)

omejitev zmogljivosti za tropskega tuna na podlagi člena 5a v zvezi s poročanjem o letnem načrtu upravljanja ribolova in ribolovne zmogljivosti iz odstavka 2 navedenega člena in števila podpornih plovil iz odstavka 3 navedenega člena;

(b)

rokov iz člena 7(1), člena 8, člena 9(1), člena 14(1), člena 18, člena 20(2), (3), in (4), člena 22(2), člena 23(1) in (2), člena 26(1) in (3), člena 40(1), člena 42(1), člena 44(3), člena 47(2), člena 48(1) in (2), člena 50(1) in (2), člena 56(3), člena 57(1), (2) in (3), člena 59(1) in (2), člena 64, člena 65(2), člena 66(1) in (2), člena 67(1) in (2), člena 69(2), člena 70(2), (3) in (5) ter člena 71(1);

(ba)

letne prestavitve za veleokega tuna na podlagi člena 8a;

(bb)

zahtev za naprave za zbiranje rib iz člena 10(1) in (2);

(bc)

sklicev na priporočila ICCAT iz člena 10(2), člena 28, člena 27(3), člena 29b(2) in (3), člena 36a(2), člena 58a(2) in (4), člena 63(4), točka (d), ter člena 66a(2);

(c)

najmanjše prisotnosti opazovalcev na podlagi člena 14(2);

(ca)

omejitev števila plovil Unije za ulov, ki lovijo severnoatlantskega belega tuna, na podlagi člena 17;

(cb)

letne prestavitve za severnoatlantskega in južnoatlantskega belega tuna na podlagi člena 17b;

(cc)

načrtov upravljanja severnoatlantske mečarice na podlagi člena 18;

(cd)

letne prestavitve za severnoatlantsko in južnoatlantsko mečarico na podlagi člena 18b;

▼B

(d)

najmanjših velikosti, določenih v členu 19(1) in (2), členu 24(2) ter členu 29(2) in (3);

(e)

tolerance, določene v členu 19(2) in (3), členu 21 in členu 24(3);

(f)

tehničnih specifikacij trnkov in parangalov iz člena 25 in točke (b) člena 38(5);

(g)

znanstvenega opazovanja, določenega v členih 29(1) in točkah (a) in (b) člena 61(1);

(h)

vrste informacij in podatkov iz člena 11(1), (2) in (3), člena 12, členov 20(2), 26(1) in 42(1), člena 50(1) in (2) ter členov 54(4), 55(4), 56(3) in 59(1);

(i)

največjega števila instrumentalnih boj iz člena 9(4);

▼M3

(j)

zahtev za čim večje povečanje možnosti za preživetje morskih želv na podlagi člena 41;

(k)

izračuna odstotka prisotnosti na podlagi člena 61(2).

▼B

Vse spremembe, sprejete v skladu z odstavkom 1, se strogo omejijo le na prenos sprememb zadevnih priporočil ICCAT v pravo Unije.

Člen 74

Izvajanje prenosa pooblastila

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 73 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 3. decembra 2017. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

Prenos pooblastila iz člena 73 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 73, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 75

Postopek v odboru

Komisiji pomaga Odbor za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen s členom 47 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 76

Spremembe Uredbe (ES) št. 1936/2001

V Uredbi (ES) št. 1936/2001 se črtajo členi 4, 5, 6, člen 6a, členi 7, 8a, 8b, 8c, 9, 9a in 10 do 19.

Člen 77

Spremembe Uredbe (ES) št. 1984/2003

Uredba (ES) št. 1984/2003 se spremeni:

(a)

v členu 3 se dodata naslednji točki:

„(g)	‚velika ribiška plovila‘ : ribiška plovila s skupno dolžino 20 metrov ali več;

(h)	‚velika plovila za pelagični ribolov s parangali‘ : plovila za pelagični ribolov s parangali s skupno dolžino 24 metrov ali več;“;

(b)

v členu 4(2) se doda naslednja točka:

„(c) če je ribolov opravilo veliko ribiško plovilo, se sprejme samo takrat, kadar je to plovilo v evidenci plovil ICCAT.“;

(c)

v členu 5(2) se doda naslednja točka:

„(c) če je ribolov opravilo veliko ribiško plovilo, se potrdi samo takrat, kadar je to plovilo v evidenci plovil ICCAT.“;

(d)

v poglavju 2 se doda naslednji oddelek:

„Oddelek 4

Zahteve za države članice v zvezi s pretovorjenimi proizvodi na območju Konvencije ICCAT

Člen 7a

Statistični dokumenti in poročanje

Pri potrjevanju statističnih dokumentov država članica zastave velikega plovila za pelagični ribolov s parangali zagotovi, da je pretovarjanje skladno s sporočeno količino ulova vsakega takega plovila.

Država članica zastave velikega plovila za pelagični ribolov s parangali potrdi statistične dokumente za pretovorjene ribe po potrditvi, da je pretovarjanje potekalo v skladu s členi 51 do 58 Uredbe (EU) 2017/2107 Evropskega parlamenta in Sveta ( *1 ). To potrdilo temelji na informacijah, pridobljenih z regionalnim opazovalnim programom ICCAT za pretovarjanje na morju.

Države članice zahtevajo, da se za vrste rib, ki so zajete v programih statističnih dokumentov, ki jih ujamejo velika plovila za pelagični ribolov s parangali na območju Konvencije ICCAT, kadar se uvažajo na njihovo območje ali ozemlje, priložijo statistični dokumenti, potrjeni za plovila na seznamu ICCAT velikih plovil za pelagični ribolov s parangali z dovoljenjem za pretovarjanje na morju, in kopija deklaracije ICCAT o pretovarjanju.

Člen 78

Spremembe Uredbe (ES) št. 520/2007

V Uredbi (ES) št. 520/2007 se črtajo člen 4(1), naslov II ter priloge II, III in IV.

Člen 79

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

▼M3

PRILOGA I

Vrste ICCAT

Družina	Latinsko ime	Slovensko ime
Scombridae	Acanthocybium solandri	vahu
	Allothunnus fallai	vitki tun
	Auxis rochei	trupec
	Auxis thazard	fregatni trupec
	Euthynnus alletteratus	pegasti tun
	Gasterochisma melampus	velikoluska skuša
	Katsuwonus pelamis	črtasti tun
	Orcynopsis unicolor	bela palamida
	Sarda sarda	palamida
	Scomberomorus brasiliensis	brazilska kraljevska skuša
	Scomberomorus cavalla	kraljevska skuša
	Scomberomorus maculatus	lisasta kraljevska skuša
	Scomberomorus regalis	karibska kraljeva skuša
	Scomberomorus tritor	zahodnoafriška kraljevska skuša
	Thunnus alalunga	beli tun
	Thunnus albacares	rumenoplavuti tun
	Thunnus atlanticus	črnoplavuti tun
	Thunnus maccoyii	južni modroplavuti tun
	Thunnus obesus	veleoki tun
	Thunnus thynnus	modroplavuti tun
Istiophoridae	Istiophorus albicans	atlantska pahljačasta mečarica
	Makaira indica	indijska jadrovnica
	Makaira nigricans	sinja jadrovnica
	Tetrapturus albidus	bela jadrovnica
	Tetrapturus belone	jadrovnica
	Tetrapturus georgii	okrogloluskasta jadrovnica
	Tetrapturus pfluegeri	dolgokljuna jadrovnica
Xiphiidae	Xiphias gladius	mečarica
Alopiidae	Alopias superciliosus	velikooka morska lisica
Alopiidae	Alopias vulpinus	morska lisica
Carcharhinidae	Carcharhinus falciformis	svilnati morski pes
	Carcharhinus galapagensis	galapaški morski pes
	Carcharhinus longimanus	dolgoplavuti morski pes
	Prionace glauca	sinji morski pes
Lamnidae	Carcharodon carcharias	beli morski volk
	Isurus oxyrinchus	atlantski mako
	Isurus paucus	mako
	Lamna nasus	atlantski morski pes
Sphyrnidae	Sphyrna lewini	valovitoglava kladvenica
	Sphyrna mokarran	velika kladvenica
	Sphyrna zygaena	kladvenica
Rhincodontidae	Rhincodon typus	orjaški kitovec
Pseudocarchariidae	Pseudocarcharias kamoharai	krokodilji morski pes
Cetorhinidae	Cetorhinus maximus	morski pes orjak
Dasyatidae	Pteroplatytrygon violacea	vijoličasti morski bič
Mobulidae	Manta alfredi	podatek ni na voljo (1)
	Manta birostris	manta
	Mobula hypostoma	mala vražja manta
	Mobula japonica	podatek ni na voljo (1)
	Mobula mobular	vražja manta
	Mobula tarapacana	srpastokrila manta
	Mobula thurstoni	gladkorepa manta
(1) Splošno ime ni na voljo.

▼B

PRILOGA II

SMERNICE ZA PRIPRAVO NAČRTA UPRAVLJANJA NAPRAV ZA ZBIRANJE RIB

Načrt upravljanja naprav za zbiranje rib za flote pogodbenic Konvencije za ribolov z zaporno plavarico in plovil za prevoz vabe mora vključevati naslednje:

Opis

(a)

Vrsta naprave za zbiranje rib: AFAD = zasidrana; DFAD = plavajoča

(b)

Vrsta odzivnika/boje

(c)

Največje število naprav za zbiranje rib, ki se uporabijo na zaporno plavarico in na vrsto naprave za zbiranje rib

(d)

Najmanjša razdalja med zasidranimi napravami za zbiranje rib

(e)

Politike za zmanjševanje in uporabo naključnega prilova

(f)

Upoštevanje interakcij z drugimi vrstami orodja

(g)

Izjava ali politika o lastništvu naprave za zbiranje rib

Institucionalni dogovori

(a)

Institucionalne odgovornosti za načrt upravljanja naprav za zbiranje rib

(b)

Postopek prijave za odobritev uporabe naprave za zbiranje rib

(c)

Obveznosti lastnikov in poveljnikov plovil v zvezi z uporabo in rabo naprav za zbiranje rib

(d)

Politika nadomeščanja naprav za zbiranje rib

(e)

Dodatne obveznosti poročanja, ki presegajo to uredbo

(f)

Politika reševanja sporov v zvezi z napravami za zbiranje rib

(g)

Podrobnosti o vseh zaprtih območjih ali obdobjih, npr. teritorialne vode, plovne poti, bližina območij obrtnega ribolova itd.

Specifikacije in zahteve glede konstrukcije naprav za zbiranje rib

(a)

Zasnovne značilnosti naprave za zbiranje rib (opis)

(b)

Zahteve glede osvetlitve

(c)

Radarski odsevniki

(d)

Vidna razdalja

(e)

Oznake in identifikator naprave za zbiranje rib

(f)

Oznake in identifikator radijskih boj (zahteva po serijskih številkah)

(g)

Oznake in identifikator boj z ultrazvočnim globinomerom (zahteva za serijske številke)

(h)

Satelitske oddajno-sprejemne naprave

(i)

Raziskave o biološko razgradljivih napravah za zbiranje rib

(j)

Preprečevanje izgube ali opustitve naprav za zbiranje rib

(k)

Upravljanje izvleka naprav za zbiranje rib

Veljavno obdobje načrta upravljanja naprav za zbiranje rib

Načini spremljanja in revizije izvajanja načrta upravljanja naprav za zbiranje rib

PRILOGA III

SEZNAM UPORABLJENIH NAPRAV ZA ZBIRANJE RIB NA ČETRTLETNI OSNOVI

Identifikator naprave za zbiranje rib		Vrste naprave za zbiranje rib in elektronske opreme		Zasnovne značilnosti naprave za zbiranje rib				Ugotovitve
Oznaka naprave za zbiranje rib	Identifikacija povezanega odzivnika	Vrsta naprave za zbiranje rib	Vrsta povezanega odzivnika in/ali elektronskih naprav	Plavajoči del naprave za zbiranje rib		Podvodna viseča struktura naprave za zbiranje rib
Oznaka naprave za zbiranje rib	Identifikacija povezanega odzivnika	Vrsta naprave za zbiranje rib	Vrsta povezanega odzivnika in/ali elektronskih naprav	Dimenzije	Materiali	Dimenzije	Materiali
(1)	(1)	(2)	(3)	(4)	(5)	(4)	(6)	(7)
…	…	…	…	…	…	…	…	…
…	…	…	…	…	…	…	…	…
(1) Če oznaka naprave za zbiranje rib in identifikacija povezanega odzivnika ne obstajata ali sta neberljivi, to navedite in navedite vse razpoložljive informacije, ki lahko pomagajo ugotoviti identiteto lastnika naprave za zbiranje rib. (2) Zasidrana naprava za zbiranje rib, plavajoča naravna naprava za zbiranje rib, plavajoča umetna naprava za zbiranje rib. (3) Npr. GPS, ultrazvočni globinomer itd. Če z napravo za zbiranje rib ni povezana nobena elektronska naprava, to navedite. (4) Npr. širina, dolžina, višina, globina, velikost mrežnega očesa itd. (5) Navedite, iz kakšnega materiala sta struktura in prekrivna plast ter ali sta biološko razgradljivi. (6) Npr. mreže, vrvi, palmovi listi itd. in navedite zapletne in/ali biološko razgradljive lastnosti materiala. (7) V tem okencu navedite podatke o specifikaciji osvetlitve, radarskih odsevnikih in vidni razdalji.

PRILOGA IV

ZAHTEVE OPAZOVALNEGA PROGRAMA ZA PLOVILA, KI LOVIJO TROPSKEGA TUNA NA ZAPRTIH GEOGRAFSKIH OBMOČJIH ČASOVNE IN OBMOČNE ZAPORE

1. Da lahko izpolnijo svoje naloge, imajo opazovalci:

—

dovolj izkušenj za prepoznavanje vrst rib in ribolovnih orodij;

—

zadovoljivo znanje o ohranitvenih in upravljalnih ukrepih ICCAT, dokazano s potrdilom države članice, ki ustreza smernicam ICCAT za usposabljanje;

—

sposobnost natančnega opazovanja in evidentiranja;

—

zadovoljivo znanje jezika države zastave opazovanega plovila.

2. Opazovalci niso člani posadke opazovanega ribiškega plovila in:

(a)

so državljani ene od pogodbenic Konvencije;

(b)

so sposobni opravljati naloge iz točke 3;

(c)

trenutno nimajo finančnega interesa za ribolov tropskega tuna ali koristi od njega.

Naloge opazovalca

3. Naloge opazovalca so zlasti, da:

(a)

nadzoruje, ali plovilo upošteva ustrezne ohranitvene in upravljalne ukrepe, ki jih je sprejela Komisija ICCAT.

Opazovalci zlasti:

(i)

evidentirajo opravljene ribolovne dejavnosti in poročajo o njih;

(ii)

opazujejo in ocenjujejo ulov ter potrjujejo vnose v ladijski dnevnik;

(iii)

opazujejo in evidentirajo plovila, ki morda opravljajo ribolov v nasprotju z ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi ICCAT;

(iv)

preverjajo položaj plovila, ko opravlja ribolovne dejavnosti;

(v)

na podlagi smernic Stalnega odbora za raziskave in statistiko opravljajo znanstveno delo, na primer zbirajo podatke v okviru naloge II, kot to zahteva ICCAT;

(b)

brez odlašanja poroča o vseh ribolovnih dejavnostih, ki so povezane z napravami za zbiranje rib in ki jih izvaja plovilo na območju in v obdobju iz člena 11, pri čemer ustrezno poskrbi za svojo varnost;

(c)

pripravlja splošna poročila z informacijami, zbranimi v skladu s to točko 3, pri čemer poveljniku da možnost, da vanj vključita vse pomembne informacije.

4. Opazovalci obravnavajo vse informacije v zvezi z ribolovnimi operacijami in operacijami pretovarjanja ribiških plovil kot zaupne ter pisno sprejmejo to zahtevo kot pogoj, da so lahko imenovani za opazovalca.

5. Opazovalci ravnajo v skladu z zahtevami iz zakonov in predpisov države članice zastave, ki izvaja jurisdikcijo nad plovilom, ki mu je opazovalec dodeljen.

6. Opazovalci spoštujejo hierarhijo in splošna pravila ravnanja, ki veljajo za vse osebje na plovilu, pod pogojem, da ta pravila niso v nasprotju z nalogami opazovalca na podlagi tega programa in obveznostmi iz točke 7.

Obveznosti države članice zastave

7. Odgovornosti opazovalcev države članice zastave ribiških plovil in poveljnikov plovil vključujejo zlasti naslednje:

(a)

opazovalcem se dovoli dostop do osebja na plovilu ter do orodja in opreme;

(b)

na zahtevo se opazovalcem dovoli tudi dostop do naslednje opreme, če se nahaja na plovilu, ki so mu dodeljeni, in sicer da bi lažje opravljali svoje naloge, določene v točki 3:

(i)

satelitske navigacijske opreme;

(ii)

zaslonov radarja, kadar so v uporabi;

(iii)

elektronskih sredstev komuniciranja;

(c)

opazovalcem se zagotovi nastanitev, vključno s prenočiščem, hrano in ustreznimi sanitarnimi prostori, ki je enaka nastanitvi častnikov;

(d)

opazovalcem se zagotovi ustrezen prostor na poveljniškem mostu ali v krmarnici za pisarniško delo ter prostor na krovu, primeren za opravljanje nalog opazovanja; in

(e)

država članica zastave zagotovi, da poveljniki, posadka in lastniki plovil ne ovirajo, ustrahujejo, podkupujejo ali skušajo podkupiti opazovalcev pri opravljanju njihovih nalog ter ne posegajo v njihovo delo ali vplivajo nanj.

PRILOGA V

MINIMALNI TEHNIČNI STANDARDI ZA OMILITVENE UKREPE

Omilitveni ukrep	Opis	Specifikacija
Nastavljanje ponoči z minimalno osvetlitvijo krova	Med navtično zoro in navtičnim mrakom ni nastavljanja. Osvetlitev na krovu je minimalna.	Navtični mrak in navtična zora sta določena v razpredelnicah Navtičnega almanaha za zadevno širino, lokalni čas in datum. Minimalna osvetlitev krova ne bi smela kršiti minimalnih standardov za varnost in navigacijo.
Vrvi za odganjanje ptic (plašilne vrvi)	Vrvi za odganjanje ptic se uporabijo med nastavljanjem parangalov za odvračanje ptic od približevanja stranskim vrvicam.	Za plovila dolžine 35 m ali več: — uporabi se najmanj ena vrv za odganjanje ptic. Kadar je to izvedljivo, naj plovila uporabijo dodatna drog za plašilne vrvi in plašilno vrv, ko je ptic veliko in so zelo dejavne. Obe plašilni vrvi bi bilo treba uporabiti hkrati, ena na vsaki strani nastavljene vrvice; — zračna dolžina vrvi za odganjanje ptic mora znašati 100 m ali več; — v mirnih razmerah je treba uporabiti dolge zastavice, ki so dovolj dolge, da dosežejo gladino morja; — presledki med dolgimi zastavicami lahko znašajo največ 5 metrov. Za plovila, krajša od 35 m: — uporabi se najmanj ena vrv za odganjanje ptic; — zračna dolžina mora znašati 75 m ali več; — uporabiti je treba dolge in/ali kratke zastavice (vendar daljše od enega metra), ki se namestijo v naslednjih presledkih: — — kratke zastavice: presledki merijo največ 2 metra; — dolge zastavice: presledki na prvih 55 metrih vrvi za odganjanje ptic merijo največ 5 metrov. Dodatne smernice za zasnovo in uporabo vrvi za odganjanje ptic so na voljo v Dodatnih smernicah za zasnovo in uporabo plašilnih vrvi.
Obtežitev vrvic	Na predvrvice se pred uporabo parangala namestijo uteži.	Uteži, ki skupaj tehtajo več kot 45 g, se namestijo največ 1 m od trnka ali uteži, ki skupaj tehtajo več kot 60 g, se namestijo največ 3,5 m od trnka ali uteži, ki skupaj tehtajo več kot 98 g, se namestijo največ 4 m od trnka.

DODATNE SMERNICE ZA ZASNOVO IN UPORABO PLAŠILNIH VRVI

Uvod

Minimalni tehnični standardi za uporabo plašilnih vrvi so navedeni v zgornji tabeli. Te dodatne smernice so oblikovane kot pomoč pri pripravi in izvajanju predpisov za plašilne vrvi za plovila s parangali. Čeprav so te smernice razmeroma jasne, je zaželeno, da se z eksperimentiranjem v okviru zahtev iz zgornje tabele izboljša učinkovitost plašilnih vrvi. Smernice upoštevajo okoljske in operativne spremenljivke, kot so vremenski pogoji, hitrost nastavljanja in velikost ladje, kar vse vpliva na delovanje in zasnovo plašilnih vrvi pri zaščiti vab pred pticami. Ob upoštevanju teh spremenljivk se zasnova in uporaba plašilnih vrvi lahko spreminjata pod pogojem, da delovanje plašilne vrvi ni ovirano. Predvidene so stalne izboljšave zasnove plašilnih vrvi, zato bi bilo treba v prihodnosti izvesti revizijo teh smernic.

Zasnova plašilne vrvi

1. Ustrezna vlečna naprava na delu plašilne vrvi v vodi lahko izboljša raztezanje v zraku.

2. Del vrvi nad vodo mora biti dovolj lahek, tako da je gibanje vrvi nepredvidljivo in se ptice nanjo ne privadijo, ter dovolj težek, da se prepreči nihanje vrvi zaradi vetra.

3. Najbolje je, da je vrv pritrjena na plovila z močno vrtljivko, da se zmanjša zavozlanje vrvi.

4. Zastavice bi morale biti iz materiala, ki je opazen in ustvarja nepredvidljivo živahno gibanje (npr. močna tanka vrv, ovita v rdečo poliuretansko paspulo), obešene na močno trojno vrtljivko (ki prav tako zmanjšuje zavozlanje), pritrjeno na plašilno vrv.

5. Vsaka zastavica bi morala biti sestavljena iz dveh ali več trakov.

6. Vsak par zastavic bi moral biti snemljiv z zaponko, tako da je pospravljanje vrvi učinkovitejše.

Uporaba plašilnih vrvi

1. Vrv bi bilo treba spustiti z droga, pritrjenega na plovilo. Drog za plašilno vrv bi bilo treba namestiti čim višje, tako da vrv vabe ščiti dovolj daleč za ladjo in se ne zaplete v ribolovno orodje. Višji kot je drog, bolj je vaba zaščitena. Višina približno 7 m nad vodno linijo na primer omogoča zaščito vabe na približno 100 m.

2. Če plovila uporabljajo samo eno plašilno vrv, bi jo bilo treba nastaviti na privetrni strani potopnih vab. Če se trnki z vabo nastavijo zunaj območja vodne brazde, bi bilo treba plašilno vrv na plovilo pritrditi nekaj metrov stran od plovila na strani, s katere se nastavijo vabe. Če plovila uporabljajo dve plašilni vrvi, bi bilo treba trnke z vabami nastaviti znotraj območja med plašilnima vrvema.

3. Spodbuja se uporaba več plašilnih vrvi, da se zagotovi še večja zaščita vab pred pticami.

4. Ker obstaja možnost, da se vrv strga in zaplete, bi bilo treba na krovu hraniti nadomestne plašilne vrvi za zamenjavo poškodovanih vrvi in zagotovitev neprekinjenega nadaljevanja ribolovnih operacij. V plašilne vrvi se lahko vstavijo vponke za zmanjšanje varnostnih in operativnih težav, če bi se parangal obrnil v napačno smer ali bi se zapletel z delom plašilne vrvi v vodi.

5. Kadar ribiči uporabljajo stroj za metanje vab, morajo poskrbeti za usklajeno delovanje plašilnih vrvi in stroja, tako da zagotovijo, da stroj za metanje vab meče vabe neposredno pod zaščito plašilne vrvi. Kadar se uporabi stroj za metanje vab (ali več takih strojev), ki omogoča metanje ob levem in desnem boku ladje, bi bilo treba uporabiti dve plašilni vrvi.

6. Če se stranske vrvice mečejo ročno, bi morali ribiči zagotoviti, da se trnki z vabo in naviti deli stranske vrvice vržejo pod zaščito plašilne vrvi, pri čemer se izogibajo vrtinčenju zaradi propelerja, ki lahko upočasni hitrost potapljanja.

7. Ribiče se spodbuja k namestitvi ročnih, električnih ali hidravličnih vitlov, da se olajšata uporaba in izvlek plašilnih vrvi.

▼M3

PRILOGA VI

Prakse varnega ravnanja z morskimi želvami in njihovega izpusta

A. Varno ravnanje in izpust pri ribolovu z zaporno plavarico

1. Kadar koli se v mreži opazi morska želva, si je treba na vse razumne načine prizadevati za njeno rešitev, preden se zaplete v mrežo.

2. Morske želve se ne izvlečejo iz vode z ribiško vrvico, ki je zapeta v telo morske želve ali zapletena okoli njega.

3. Če se morska želva zaplete med vlečenjem mreže, se vlečenje ustavi takoj, ko želva pride iz vode; pred nadaljevanjem vlečenja mreže se želva osvobodi, ne da bi se pri tem poškodovala.

4. Če se kljub izvedenim ukrepom na krov plovila nenamerno izvleče živa in aktivna ali mrtva morska želva, se ta čim prej izpusti.

5. Če se morska želva izvleče na krov plovila in je omotična ali neaktivna, se poskusi z oživljanjem v skladu z delom C.

B. Varno ravnanje in izpust pri ribolovu s parangali

1. Kadar je to izvedljivo in če so upravljavec ali člani posadke na krovu ustrezno usposobljeni, se omotične morske želve takoj izvlečejo na krov.

2. Ko se opazi morska želva, se hitrost plovila in kolesca z vrvjo upočasni, smer plovila pa se prilagodi tako, da se premika proti morski želvi, da se čim bolj zmanjša napetost na ribiški vrvici.

3. Morske želve se ne izvlečejo iz vode z ribiško vrvico, ki je zapeta v telo morske želve ali zapletena okoli njega.

4. Če je morska želva prevelika ali je ujeta tako, da varen dvig na krov brez nadaljnjih poškodb želve ni mogoč, se pred njenim izpustom s škarjami odreže vrvica in odstrani čim več vrvice.

5. Če se med dejavnostmi izvlečenja opazi, da se je morska želva ujela ali zapletla v parangal, upravljavec plovila te dejavnosti takoj ustavi, dokler se morska želva ne odstrani s parangala ali izvleče na krov plovila.

6. Če se je morska želva ujela tako, da je trnek zapet za njeno telo ali je popolnoma viden, se trnek odstrani čim hitreje in čim previdneje. Če trnka ni mogoče odstraniti (npr. ker je zasajen v grlo ali zapičen v ustno votlino želve), se vrvica prereže čim bližje trnku.

7. Žive morske želve se po intervenciji vrne v morje na naslednji način:

(a)

motor plovila se prestavi v nevtralno prestavo, tako da je propeler izključen in se plovilo ustavi, ter da se izpusti morsko želvo stran od orodja, ki se uporablja, in

(b)

zagotovi se, da je morska želva varno oddaljena od plovila, preden se vključi propeler in se nadaljujejo ribolovne dejavnosti.

8. Če je na krov plovila izvlečena morska želva omotična ali neaktivna, se poskusi z oživljanjem v skladu z delom C.

C. Oživljanje morske želve na krovu

1. Morsko želvo se med intervencijo poskuša držati za oklep, pri čemer se je treba izogibati predelu glave in vratu, ter plavuti.

2. Prizadevati si je treba za to, da z morske želve odstranite in/ali odmotate vse tujke, kot so plastični predmeti, mreže ali zapičeni trnki itd.

3. Morsko želvo se postavi na spodnji del oklepa (plastron), tako da je pravilno obrnjena, varno izolirana in imobilizirana na podloženi površini, kot je avtomobilska pnevmatika brez platišča, blazina za čoln ali zvitek vrvi. Glavni namen podložene površine je dvigniti morsko želvo s krova in jo tako lažje zadržati v mirujočem položaju. Zadnji del njenega telesa dvignite za vsaj 15 cm za 4 do 24 ur. Kako visoko je treba dvigniti želvo, je odvisno od njene velikosti; večje morske želve je treba dvigniti višje. Želvo občasno nežno zibajte od leve proti desni in od desne proti levi tako, da držite zunanji rob oklepa in dvignete eno stran za približno 8 cm, nato pa izmenično drugo stran. Občasno se nežno dotaknite njenega očesa in jo uščipnite v rep (preizkus refleksov) ter preverite, ali se odziva.

4. Morske želve, ki se oživljajo, je treba položiti v senco in jih vlažiti, nikakor pa položiti v posodo z vodo. Z vodo prepojena brisača, položena na glavo, oklep in plavuti, je najučinkovitejša metoda za ohranjanje vlažnosti morske želve.

5. Morske želve, ki oživijo in postanejo aktivne, se izpustijo čez krmo ladje le, kadar se ribolovno orodje ne uporablja (tj. kadar se ne namešča ali izvlači), ko je menjalnik v nevtralni prestavi, in na območjih, kjer ni verjetno, da jih bodo plovila ponovno ujela ali poškodovala.

6. Morske želve, ki se ne odzovejo na preizkus refleksov ali se štiri ure (do 24 ur, če je mogoče) ne premaknejo, se vrnejo v vodo na enak način kot aktivno premikajoče se morske želve.

▼B

PRILOGA VII

PRETOVARJANJE V PRISTANIŠČU

Pretovarjanje, ki ga v pristaniščih izvajajo plovila Unije ali se izvaja v pristaniščih Unije, tunov in tunom podobnih vrst ter drugih vrst, ujetih med ribolovom teh vrst na območju Konvencije ICCAT, se izvede v skladu z naslednjim postopkom:

Obveznosti obveščanja

2. Ribiško plovilo

2.1	Kapitan ribiškega plovila mora organom države pristanišča najmanj 48 ur pred pretovarjanjem sporočiti ime transportnega plovila in datum/uro pretovarjanja.

2.2

Kapitan ribiškega plovila ob času pretovarjanja svoji državi članici zastave sporoči:

—

količine tuna in tunom podobnih vrst, ki se bodo pretovarjale, če je mogoče, po staležu;

—

količine drugih vrst, ujetih med ribolovom tunov in tunom podobnih vrst, ki se bodo pretovarjale, po vrstah, če so znane;

—

datum in pristanišče pretovarjanja;

—

ime, registrsko številko in zastavo prejemnega transportnega plovila ter

—

zemljepisno lokacijo ulova po vrstah in, kadar je primerno, po staležu, v skladu s statističnimi področji ICCAT.

2.3	Kapitan zadevnega ribiškega plovila izpolni in svoji državi članici zastave predloži deklaracijo ICCAT o pretovarjanju in njeno številko v evidenci ICCAT o ribiških plovilih, kjer je primerno, najpozneje 15 dni po koncu pretovarjanja.

3. Prejemno plovilo

3.1

Poveljnik prejemnega transportnega plovila najpozneje 24 ur pred začetkom in ob koncu pretovarjanja obvesti organe države pristanišča o količinah ulova tuna in tunu podobnih vrst, ki se pretovorijo na njegovo plovilo, ter v 24 urah izpolni in pristojnim organom pošlje deklaracijo ICCAT o pretovarjanju.

3.2	Poveljnik prejemnega transportnega plovila vsaj 48 ur pred iztovarjanjem izpolni in pristojnim organom države iztovarjanja predloži deklaracijo ICCAT o pretovarjanju.

Sodelovanje držav pristanišča in iztovarjanja

Država pristanišča in država iztovarjanja iz zgornjih točk pregledata informacije, prejete v skladu z določbami te priloge, tudi v sodelovanju z državo zastavo pogodbenico Konvencije ribiškega plovila, če je potrebno, in sicer da se preveri skladnost med sporočenimi ulovi, pretovarjanji in iztovarjanji posameznega plovila. To preverjanje se izvaja tako, da je plovilo izpostavljeno najmanjšim možnim motnjam in težavam ter da se ne poslabša kakovost rib.

Poročanje

5.	Vsaka država članica zastave ribiškega plovila v svoje letno poročilo za ICCAT vključi podrobnosti o pretovarjanjih, ki jih izvedejo njena plovila.

PRILOGA VIII

REGIONALNI OPAZOVALNI PROGRAM ICCAT ZA PRETOVARJANJE NA MORJU

1. Države članice zahtevajo, da je na transportnih plovilih, vključenih v evidenco plovil ICCAT, ki jim je dovoljeno prejemanje pretovorov na območju Konvencije ICCAT in ki izvajajo pretovarjanje na morju, med vsako operacijo pretovarjanja na območju Konvencije ICCAT prisoten regionalni opazovalec ICCAT.

2. Opazovalce imenuje ICCAT in so prisotni na krovu transportnih plovil, ki jim je dovoljeno prejemanje pretovorov na območju Konvencije ICCAT z velikih plovil za pelagični ribolov s parangali, ki plujejo pod zastavo pogodbenic Konvencije, ki izvajajo regionalni opazovalni program ICCAT.

Imenovanje opazovalcev

3. Da lahko izpolnijo svoje naloge, imajo imenovani opazovalci:

—

dokazano sposobnost za prepoznavanje vrst rib in ribolovnega orodja ICCAT, pri čemer imajo veliko prednost opazovalci, ki imajo izkušnje kot opazovalci na plovilih za pelagični ribolov s parangali;

—

zadovoljivo znanje o ohranitvenih in upravljalnih ukrepih ICCAT;

—

sposobnost natančnega opazovanja in evidentiranja;

—

zadovoljivo znanje jezika države zastave opazovanega plovila.

Obveznosti opazovalca

4. Opazovalci:

(a)

so opravili tehnično usposabljanje v skladu s smernicami ICCAT;

(b)

niso državljani ali prebivalci države zastave prejemnega transportnega plovila;

(c)

so sposobni opravljati naloge iz točke 5;

(d)

so na seznamu opazovalcev, ki ga vodi ICCAT;

(e)

niso člani posadke na velikem plovilu za pelagični ribolov s parangali ali transportnem plovilu ali zaposleni v družbi velikega plovila za pelagični ribolov s parangali ali transportnega plovila.

5. Opazovalec spremlja, ali veliko plovilo za pelagični ribolov s parangali in transportno plovilo upoštevata ustrezne ohranitvene in upravljalne ukrepe, ki jih je sprejela ICCAT. Naloge opazovalca so zlasti:

5.1

Obisk velikega plovila za pelagični ribolov s parangali, ki namerava pretovarjati ulov na transportno plovilo, ob upoštevanju pomislekov iz točke 9, in sicer pred izvedbo pretovarjanja, da:

(a)

preveri veljavnost dovoljenja ribiškega plovila za ulov tuna in tunom podobnih vrst ter drugih vrst, ujetih med ribolovom navedenih vrst na območju Konvencije ICCAT;

(b)

pregleda predhodna dovoljenja ribiškega plovila za pretovarjanje na morju, ki so jih izdale države zastave pogodbenice Konvencije, in če je primerno, obalna država;

(c)

pregleda in evidentira skupno količino ulova na krovu po vrstah in, če je mogoče, po staležih ter količine, ki se pretovorijo na transportno plovilo;

(d)

preveri, ali sistem za spremljanje plovil (VMS) deluje, ter pregleda ladijski dnevnik in preveri vnose vanj, če je to mogoče;

(e)

preveri, ali je kateri koli ulov na krovu posledica prenosa z drugih plovil, ter pregleda vso dokumentacijo o teh prenosih;

(f)

če kar koli kaže na to, da v zvezi z ribiškim plovilom obstajajo kršitve, o teh kršitvah nemudoma obvesti poveljnika transportnega plovila (ob ustreznem upoštevanju varnostnih vidikov) in družbo, ki izvaja opazovalni program, ki sporočilo takoj posreduje organom države zastave ribiškega plovila, ki je pogodbenica Konvencije; in

(g)

opravljene naloge na ribiškem plovilu evidentira v poročilu opazovalca.

5.2

Opazovalec opazuje dejavnosti transportnega plovila in:

(a)

evidentira opravljene dejavnosti pretovarjanja in poroča o njih;

(b)

preverja položaj plovila, ko to opravlja prenos;

(c)

opazuje in oceni količino pretovorjenega tuna in tunu podobnih vrst po vrstah, če so znane, in po možnosti po staležih;

(d)

opazuje in oceni količine drugih vrst, ujetih med ribolovom tunov in tunom podobnih vrst po vrstah, če so znane;

(e)

preveri in evidentira ime zadevnega velikega plovila za pelagični ribolov s parangali ter njegovo številko v evidenci ICCAT;

(f)

preveri podatke v deklaraciji o pretovarjanju, vključno s primerjavo z ladijskim dnevnikom velikega plovila za pelagični ribolov s parangali, kjer je to mogoče;

(g)

potrjuje podatke v deklaraciji o pretovarjanju;

(h)

sopodpiše deklaracijo o pretovarjanju; in

(i)

opazuje in oceni količine proizvoda po vrstah, ko se raztovorijo v pristanišču, kjer se opazovalec izkrca, da preveri skladnost s količinami, prejetimi med operacijami pretovarjanja na morju.

5.3

Poleg tega opazovalec:

(a)

izda dnevno poročilo o operacijah pretovarjanja transportnega plovila;

(b)

pripravlja splošna poročila z informacijami, zbranimi v skladu z nalogami opazovalca, pri čemer omogoči kapitanu, da vanj vnese vse relevantne informacije;

(c)

splošno poročilo iz točke (b) predloži sekretariatu ICCAT v 20 dneh po koncu obdobja opazovanja;

(d)

opravlja vse druge naloge, ki jih določi ICCAT.

6. Opazovalci obravnavajo vse informacije v zvezi z ribolovnimi operacijami velikih plovil za pelagični ribolov s parangali in lastniki navedenih plovil kot zaupne ter pisno sprejmejo to zahtevo kot pogoj, da so lahko imenovani za opazovalca;

7. Opazovalci ravnajo v skladu z zahtevami iz zakonov in predpisov države članice zastave, in kjer je primerno, obalne države, ki izvaja jurisdikcijo nad plovilom, ki mu je opazovalec dodeljen.

8. Opazovalci spoštujejo hierarhijo in splošna pravila ravnanja, ki veljajo za vse osebje na plovilu, pod pogojem, da ta pravila niso v nasprotju z nalogami opazovalca na podlagi tega programa in obveznostmi osebja na plovilu, določenimi v točki 9.

Odgovornosti države zastave transportnega plovila

9. Pogoji v zvezi z izvajanjem regionalnega opazovalnega programa glede držav zastave transportnih plovil in njihovih kapitanov vključujejo zlasti naslednje:

(a)

opazovalcem se dovoli dostop do osebja na plovilu, zadevnih dokumentov ter do orodja in opreme;

(b)

na zahtevo se opazovalcem dovoli tudi dostop do naslednje opreme, če se nahaja na plovilu, ki so mu dodeljeni, in sicer da bi lažje opravljali svoje naloge, določene v točki 5:

(i)

satelitske navigacijske opreme;

(ii)

zaslonov radarja, kadar so v uporabi;

(iii)

elektronskih sredstev komuniciranja in

(iv)

tehtnice, uporabljene za tehtanje pretovorjenih proizvodov;

(c)

opazovalcem se zagotovi nastanitev, vključno s prenočiščem, hrano in ustreznimi sanitarnimi prostori, ki je enaka nastanitvi častnikov;

(d)

opazovalcem se zagotovi ustrezen prostor na poveljniškem mostu ali v krmarnici za pisarniško delo ter prostor na krovu, primeren za opravljanje nalog opazovanja;

(e)

opazovalci lahko določijo najbolj ugodno lokacijo in način za ogled operacij pretovarjanja ter oceno vrst/staležev in pretovorjenih količin. V zvezi s tem poveljnik transportnega plovila ob ustreznem upoštevanju varnosti in praktičnih pomislekov zadosti potrebam opazovalcev, vključno s tem, da na zahtevo proizvod začasno namesti na krov transportnega plovila, da ga opazovalci pregledajo, in opazovalcem zagotovi dovolj časa za izvajanje njihovih nalog. Opazovanja se opravijo tako, da se čim bolj zmanjša motenje in se prepreči poslabšanje kakovosti proizvodov, ki se pretovarjajo;

(f)

glede na določbe iz točke 10 poveljnik transportnega plovila opazovalcu zagotovi vso potrebno pomoč za zagotovitev varnega prevoza med transportnim in ribiškim plovilom, kadar vremenski in drugi pogoji omogočajo takšno izmenjavo; in

(g)

države članice zastave zagotovijo, da kapitani, posadka in lastniki plovil ne ovirajo, ustrahujejo, podkupujejo ali skušajo podkupiti opazovalcev pri opravljanju njihovih nalog ter ne posegajo v njihovo delo ali vplivajo nanj.

Odgovornost velikih plovil za pelagični ribolov s parangali med pretovarjanjem

10. Opazovalci lahko obiščejo ribiško plovilo, če to omogočajo vremenski in drugi pogoji, ter imajo dostop do osebja, vseh zadevnih dokumentov in prostorov na plovilu, potrebnih za opravljanje svojih nalog iz točke 5. Poveljnik ribiškega plovila zagotovi vso potrebno pomoč opazovalcu za zagotovitev varnega prevoza med transportnim in ribiškim plovilom. Če pogoji predstavljajo nesprejemljivo tveganje za dobrobit opazovalca do take mere, da obisk velikega plovila za pelagični ribolov s parangali ni izvedljiv pred začetkom operacij pretovarjanja, se navedene operacije vseeno lahko izvedejo.

Pristojbine za opazovalca

11. Stroške izvajanja tega programa krije država zastave pogodbenice Konvencije velikega plovila za pelagični ribolov s parangali, ki želi sodelovati v operacijah pretovarjanja. Pristojbina se izračuna na podlagi skupnih stroškov programa. Ta pristojbina se izračuna na podlagi skupnih stroškov programa. Ta pristojbina se vplača na poseben račun sekretariata ICCAT, ki upravlja račun za izvajanje programa.

12. Nobeno veliko plovilo za pelagični ribolov s parangali ne sme sodelovati v programu pretovarjanja na morju, če pristojbine iz točke 11 niso plačane.

▼M3

PRILOGA IX

Minimalni standardi za postopke varnega ravnanja in živih izpustov za severnoatlantskega in južnoatlantskega maka

V tej prilogi so navedeni minimalni standardi za varno ravnanje s severnoatlantskim in južnoatlantskim makom ter posebna priporočila za ribolov s parangali in zaporno plavarico.

Ti minimalni standardi so primerni za živega atlantskega maka, kadar se izpusti bodisi v skladu s politiko prepovedi obdržanja bodisi prostovoljno. Ne nadomeščajo strožjih varnostnih predpisov, ki so bili morda določeni z nacionalnim pravom.

Varnost na prvem mestu: ti minimalni standardi se izvajajo, če je to varno in izvedljivo za člane posadke. Varnost članov posadke je vedno na prvem mestu. Člani posadke nosijo vsaj primerne rokavice in se izogibajo delu v bližini čeljusti morskih psov.

Usposabljanje: državam članicam je na voljo gradivo za usposabljanje v treh uradnih jezikih ICCAT.

Način izpusta: kolikor je mogoče izvedljivo, vsi morski psi, ki se izpuščajo, ves čas ostanejo v vodi, razen če jih je treba izvleči zaradi identifikacije vrste. To vključuje rezanje vrvi za osvoboditev morskega psa, ko je ta še v vodi, uporabo klešč ali odpenjačev, da se odstrani trnek, če je to mogoče, ali rezanje vrvi čim bližje trnku (tako da ostane čim manj vlečne vrvi).

Bodite pripravljeni: orodje se pripravi vnaprej (npr. platno ali mrežasta zanka, nosila za prenašanje ali dvigovanje, mreža z večjimi očesi ali mreža za pokrivanje loput ali lijakov pri ribolovu z zaporno plavarico, in rezalniki z dolgimi ročaji ter naprave za odpenjanje trnkov pri ribolovu s parangali, kot so navedeni v delu E).

A. Splošna priporočila za vse vrste ribolova

1. Če je to operativno varno, ustavite plovilo ali znatno zmanjšajte njegovo hitrost.

2. Kadar se morski pes zaplete (v mrežo, ribiško vrvico itd.), mrežo ali vrvico previdno odrežite, če je to varno, morskega psa pa čim hitreje izpustite v morje brez mreže ali vrvice, v katero se je zapletel.

3. Kadar je to izvedljivo, poskusite izmeriti dolžino morskega psa, ko ga zadržujete v vodi.

4. Da bi preprečili ugrize, morskemu psu v gobec položite predmet, kot je riba ali velika palica ali lesen drog.

5. Če je iz katerega koli razloga treba morskega psa izvleči na krov, ga vrnite v vodo čim prej, da povečate možnost njegovega preživetja in zmanjšate tveganje za člane posadke.

B. Posebne prakse varnega ravnanja pri ribolovu s parangali

1. Morskega psa čim bolj približajte plovilu, ne da bi preveč napenjali predvrvice, da preprečite, da bi zaradi sproščenega trnka ali pretrgane predvrvice proti plovilu in članom posadke z veliko hitrostjo lahko odleteli trnek, uteži in drugi deli.

2. Na čoln pritrdite oddaljeno stran glavne vrvi parangala, da preostalo orodje v vodi ne pritiska na vrv in morskega psa.

3. Če se morski pes ujame in je trnek viden na telesu ali v gobcu, z odpenjačem ali kleščami z dolgimi ročaji odstranite zalust, nato pa še trnek.

4. Če trnka ni mogoče odstraniti ali če ga ni mogoče videti, prerežite predvrvico (kratko vrvico, ki povezuje trnek in glavno vrv) čim bližje trnku (idealno je, da ostane čim manj materiala vrvice in/ali predvrvice in da na morskem psu ni pritrjenih uteži).

C. Posebne prakse varnega ravnanja pri ribolovu z zaporno plavarico

1. Če je morski pes v zaporni plavarici: mrežo preglejte čim dlje pred seboj, da boste morske pse opazili čim prej in se tako hitro odzvali. Ne dvigajte jih v mreži proti vitlu. Zmanjšajte hitrost plovila, da sprostite napetost mreže in zapletenega morskega psa odstranite iz mreže. Mrežo po potrebi prerežite s škarjami.

2. Če je morski pes v saku ali na krovu: uporabite namensko mrežo za tovor z velikimi mrežnimi očesi ali platneno zanko ali podobno napravo. Če razporeditev plovila to dopušča, se lahko morski psi izpustijo tudi tako, da se sak izprazni neposredno v lijak in na izpustno rampo pod kotom, ki vodi do odprtine na ograji zgornjega krova, ne da bi jih morali člani posadke dvigniti ali jih fizično prijemati.

D. Posebna priporočila in prakse varnega ravnanja za vse vrste ribolova

1. Kolikor je mogoče, morske pse iz vode ne izvlecite s predvrvico, zlasti če so ujeti, razen če jih je treba izvleči zaradi identifikacije vrste.

2. Morskih psov ne izvlecite s tankimi žicami ali kabli ali tako, da ga držite samo za rep.

3. Z morskim psom ne udarjajte ob nobeno površino, da bi ga denimo odstranili z vrvice.

4. Ne skušajte odstraniti trnka, ki je zasajen globoko v grlo in ni viden.

5. Ne skušajte odstraniti trnka tako, da močno povlečete za predvrvico.

6. Ne zarežite v rep ali kateri koli drug del telesa.

7. Ne zarežite v morskega psa in ga ne preluknjajte.

8. Morskega psa ne zatikajte za kavelj, ga ne brcajte in ne vtikajte rok v njegove škržne reže.

9. Morskega psa ne izpostavljajte soncu dlje časa.

10. Kadar morskega psa izvlačite na krov, si okoli prstov, dlani ali rok ne ovijajte vrvice (to lahko povzroči hude poškodbe).

E. Uporabni pripomočki za varno ravnanje in izpust:

(a)

rokavice (koža morskega psa je groba; zagotavljajo varno ravnanje z morskim psom in ščitijo roke članov posadke pred ugrizi);

(b)

brisača ali krpa (brisačo ali krpo, namočeno v morsko vodo, lahko položite morskemu psu na oči, da se pomiri);

(c)

naprave za odpenjanje trnkov (npr. spiralni odpenjač, klešče ali rezalniki);

(d)

jermen ali nosila za morske pse (po potrebi);

(e)

vrv za rep (za pritrditev ujetega morskega psa, če ga je treba izvleči iz vode);

(f)

cev za slano vodo (če menite, da bo za izpustitev morskega psa potrebnih več kot pet minut, mu v gobec vstavite cev, da bo vanj v zmernih količinah tekla morska voda; preden cev vstavite v gobec morskega psa, se prepričajte, da je črpalka na krovu delovala več minut);

(g)

merilna naprava ali metoda (npr. označite ribiško palico, predvrvico in plovec ali uporabite merilni trak);

(h)

podatkovni list za evidentiranje celotnega ulova;

(i)

orodje za označevanje (če je primerno).

PRILOGA X

Smernice za zmanjšanje ekološkega vpliva naprav za zbiranje rib pri ribolovu, ki ga ureja ICCAT

1. Površinska struktura naprave za zbiranje rib ni pokrita z ničemer, oziroma je pokrita samo z materialom, pri katerem je tveganje zapletanja vrst prilova minimalno.

2. Podpovršinski sestavni deli naprav za zbiranje rib so sestavljeni izključno iz materiala, ki preprečuje zapletanje (npr. so brez vrvi ali platna).

3. Pri načrtovanju naprav za zbiranje rib se daje prednost uporabi biološko razgradljivih materialov.

( 3 ) Uredba (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 (UL L 347, 28.12.2017, str. 81).

( 5 ) Uredba (EU) 2017/1004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi okvira Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 (UL L 157, 20.6.2017, str. 1).

( 6 ) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/1251 z dne 12. julija 2016 o sprejetju večletnega programa Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorjih ribištva in akvakulture za obdobje 2017–2019 (UL L 207, 1.8.2016, str. 113).

( *1 ) Uredba (EU) 2017/2107 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2017 o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju konvencije Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT), ter spremembi uredb Sveta (ES) št. 1936/2001, (ES) št. 1984/2003 in (ES) št. 520/2007 (UL L 315, 30.11.2017, str. 1).“

		Uradni list
		št.	stran	datum
M1	UREDBA (EU) 2019/1154 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. junija 2019	L 188	1	12.7.2019
►M2	UREDBA (EU) 2023/2053 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. septembra 2023	L 238	1	27.9.2023
►M3	UREDBA (EU) 2024/897 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. marca 2024	L 897	1	19.3.2024