►B

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/654

z dne 19. decembra 2016

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1628 Evropskega parlamenta in Sveta glede tehničnih in splošnih zahtev v zvezi z mejnimi vrednostmi emisij in homologacijo za motorje z notranjim zgorevanjem za necestno mobilno mehanizacijo

(UL L 102 13.4.2017, str. 1)

Uradni list

  št.

stran

datum

 M1

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/236 z dne 20. decembra 2017

  L 50

1

22.2.2018

1.1.

Pri vložitvi vloge za EU-homologacijo lahko proizvajalci izberejo eno izmed naslednjih možnosti glede nabora goriv za motor:

1.2.

Motor za standardni nabor goriv mora izpolnjevati zahteve iz točk 1.2.1 do 1.2.4.

1.3.

Motor za posamezno gorivo (ED 95 ali E 85) mora izpolnjevati zahteve iz točk 1.3.1 in 1.3.2.

2.1.

Pri vložitvi vloge za EU-homologacijo lahko proizvajalci izberejo eno izmed naslednjih možnosti glede nabora goriv za motor:

2.2.

Preglednice s povzetki zahtev za EU-homologacijo motorjev na zemeljski plin/biometan, motorjev na utekočinjeni naftni plin in motorjev na kombinirano gorivo so na voljo v Dodatku 1.

2.3.

2.4.

Motor za omejeni nabor goriv mora izpolnjevati zahteve iz točk 2.4.1 do 2.4.3.

2.4.1.   Za motorje na SZP, ki so zasnovani za obratovanje na pline iz območja H ali na pline iz območja L

2.4.2.   Za motorje na zemeljski plin ali UNP, ki so zasnovani za obratovanje na eno specifično sestavo goriva

2.5.

Motor za posamezno gorivo na utekočinjeni zemeljski plin/utekočinjeni biometan mora izpolnjevati zahteve iz točk 2.5.1 in 2.5.2.

2.5.1.   Motor za posamezno gorivo na utekočinjeni zemeljski plin/utekočinjeni biometan (UZP)

2.5.2.   Motor za posamezno gorivo na utekočinjeni zemeljski plin (UZP)

2.6.

2.7.

Za pridobitev EU-homologacije za tip motorja ali družino motorjev na kombinirano gorivo mora proizvajalec:

2.1.

Namen ureditve za skladnost proizvodnje je zagotoviti, da je vsak motor skladen z zahtevami za homologiran tip motorja ali družino motorjev glede specifikacij, zmogljivosti in označevanja.

2.2.

Postopki neločljivo vključujejo presojo sistemov vodenja kakovosti, imenovano „začetna presoja“ in določeno v oddelku 3, ter nadzor preverjanja in proizvodnje, imenovan „ukrepi za skladnost proizvodov“ in določen v oddelku 4.

3.1.

Homologacijski organ mora pred podelitvijo EU-homologacije preveriti, ali je proizvajalec vzpostavil zadovoljive ukrepe in postopke za zagotavljanje učinkovitega nadzora skladnosti motorjev v proizvodnji s homologiranim tipom motorja ali družino motorjev.

3.2.

Za začetno presojo se uporabljajo Smernice za presojanje sistemov vodenja kakovosti in/ali sistemov ravnanja z okoljem iz standarda EN ISO 19011:2011.

3.3.

Homologacijski organ se zadovolji z začetno presojo in ukrepi za skladnost proizvodov iz oddelka 4 spodaj, ob upoštevanju, po potrebi, enega od ukrepov, opisanih v točkah od 3.3.1 do 3.3.3, ali delne oziroma celotne kombinacije teh ukrepov.

4.1.

Vsi motorji, ki so pridobili EU-homologacijo v skladu z Uredbo (EU) 2016/1628, to Delegirano uredbo, Delegirano uredbo (EU) 2017/655 in Izvedbeno uredbo (EU) 2017/656, so izdelani v skladu s homologiranim tipom motorja/družino motorjev, tako da izpolnjujejo zahteve iz te priloge, Uredbe (EU) 2016/1628 ter delegiranih in izvedbenih uredb Komisije, navedenih zgoraj.

4.2.

Pred podelitvijo EU-homologacije v skladu z Uredbo (EU) 2016/1628 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi navedene uredbe, homologacijski organ preveri, ali obstajajo primerni ukrepi in dokumentirani nadzorni načrti – ki morajo biti dogovorjeni s proizvajalcem za vsako homologacijo –, da se v opredeljenih časovnih razmikih opravijo preskusi ali povezane preveritve, potrebni za preverjanje stalne skladnosti s homologiranim tipom motorja/družino motorjev, vključno po potrebi s preskusi, določenimi v Uredbi (EU) 2016/1628 ter delegiranih in izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi navedene uredbe.

4.3.

Imetnik EU-homologacije mora:

4.4.

Če homologacijski organ meni, da tudi dodatni rezultati presoje ali preveritve iz točke 4.3.6 niso zadovoljivi, mora proizvajalec zagotoviti, da se skladnost proizvodnje čim prej ponovno vzpostavi s korektivnimi ukrepi v skladu z zahtevami homologacijskega organa.

5.1.

Organ, ki je podelil EU-homologacijo, lahko z rednimi revizijami kadar koli preveri metode za nadzor skladnosti proizvodnje, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Proizvajalec za ta namen omogoči dostop do proizvodnih, inšpekcijskih in preskusnih obratov ter obratov za skladiščenje in distribucijo ter zagotovi vse potrebne informacije v zvezi z dokumentacijo in zapisi sistema vodenja kakovosti.

5.2.

Pri vsakem pregledu se inšpektorju dajo na voljo zapisi o preskusih, preveritvah in proizvodnji, zlasti zapisi o tistih preskusih ali preveritvah, ki so potrebni v skladu s točko 4.2.

5.3.

Inšpektor lahko naključno izbere vzorce, ki se preskusijo v proizvajalčevem laboratoriju ali prostorih tehnične službe, v takem primeru pa se izvede samo fizični preskus. Najmanjše število vzorcev se lahko določi glede na rezultate proizvajalčevih lastnih preverjanj.

5.4.

Če se raven nadzora zdi nezadovoljiva ali če se zdi potrebno preveriti veljavnost opravljenih preskusov ob uporabi točke 5.2 ali na utemeljeno zahtevo drugega homologacijskega organa ali katerega koli organa za tržni razvoj, inšpektor izbere vzorce, ki se preskusijo v laboratoriju proizvajalca ali pošljejo tehnični službi, da se izvedejo fizični preskusi v skladu z zahtevami iz oddelka 6, Uredbe (EU) 2016/1628 ter delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi navedene uredbe.

5.5.

Če homologacijski organ med nadzorom oziroma spremljanjem ugotovi nezadovoljive rezultate ali če take rezultate v skladu s členom 39(3) Uredbe (EU) 2016/1628 ugotovi homologacijski organ druge države članice, homologacijski organ poskrbi, da se sprejmejo vsi potrebni ukrepi za čim hitrejšo ponovno vzpostavitev skladnosti proizvodnje.

6.1.

V primeru nezadovoljive ravni nadzora skladnosti proizvodov iz točke 5.4 ali točke 5.5 se skladnost proizvodnje preveri s preskusom emisij na podlagi opisa v certifikatih o EU-homologaciji iz Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/656.

6.2.

Razen če je drugače določeno v točki 6.3, se uporablja naslednji postopek:

6.3.

Z odstopanjem od točke 6.2.1 se za tipe motorjev, katerih obseg prodaje v EU znaša manj kot 100 kosov letno, uporablja naslednji postopek:

6.4.

Vsi ti preskusi se lahko izvedejo z ustreznimi tržnimi gorivi. Vendar pa se na zahtevo proizvajalca lahko uporabijo referenčna goriva iz Priloge IX. To pomeni, da se preskusi iz Dodatka 1 k Prilogi I pri vsakem motorju na plinasto gorivo izvedejo najmanj z dvema referenčnima gorivoma, razen v primeru motorja na plinasto gorivo z EU-homologacijo za posamezno gorivo, kjer je potrebno samo eno referenčno gorivo. Če se uporabi več kot eno referenčno gorivo, morajo rezultati dokazovati, da motor izpolnjuje mejne vrednosti z vsakim gorivom.

6.5.

V primeru spora glede skladnosti motorjev na plinasto gorivo, vključno z motorji na kombinirano gorivo, kadar uporabljajo tržno gorivo, se preskusi izvedejo z referenčnim gorivom, s katerim je bil preskušen osnovni motor, in, na zahtevo proizvajalca, z možnim dodatnim tretjim gorivom iz točk 2.3.1.1.1, 2.3.2.1 in 2.4.1.2 Priloge I, na katero je bil morda preskušen osnovni motor. Če je to ustrezno, se rezultat pretvori z izračunom, pri katerem se uporabijo ustrezni faktorji „r“, „r a“ ali „r b“, kot je opisano v točkah 2.3.3, 2.3.4.1 in 2.4.1.3 Priloge I. Če so r, r a ali r b manjši od ena, popravek ni potreben. Izmerjeni in, kadar je ustrezno, izračunani rezultati morajo dokazovati, da motor izpolnjuje mejne vrednosti z vsemi ustreznimi gorivi (na primer gorivoma 1 in 2 ter po potrebi tretjim gorivom pri motorjih na zemeljski plin/biometan ter gorivoma A in B pri motorjih na UNP.

Slika 2.1

Shematski prikaz preskušanja skladnosti proizvodnje

Naj bo

:

n = tekoča številka vzorca.

2.1

V tej prilogi so navedeni postopki za izbiro motorjev, ki se preskusijo po programu kopičenja uporabe za določanje faktorjev poslabšanja za namene EU-homologacije tipa motorja ali družine motorjev in presoje skladnosti proizvodnje. Faktorji poslabšanja se uporabijo za emisije, izmerjene v skladu s Prilogo VI in izračunane v skladu s Prilogo VII, v skladu s postopkom iz točke 3.2.7 oziroma točke 4.3.

2.2

Preskusov kopičenja uporabe ali preskusov emisij, opravljenih zaradi določitve slabšanja, ni treba opraviti v prisotnosti homologacijskega organa.

2.3

V tej Prilogi je opisano tudi vzdrževanje, povezano z emisijami, in vzdrževanje, ki ni povezano z emisijami, ki ga je treba izvajati ali se lahko izvaja na motorjih, na katerih se izvaja program kopičenja uporabe. Takšno vzdrževanje mora biti v skladu z vzdrževanjem, ki se izvaja na motorjih med obratovanjem in ki se sporoči lastnikom novih motorjev.

3.1.1

Motorji za preskus emisij, namenjen določanju faktorjev poslabšanja v času trajnosti emisij, se izberejo iz družine motorjev, ki je opredeljena v oddelku 2 Priloge IX k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/656.

3.1.2

Motorje iz različnih družin motorjev je mogoče nadalje združiti v družine na podlagi tipa sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki se uporablja pri motorju. Da je mogoče motorje z različnimi konfiguracijami valjev, vendar s podobnimi tehničnimi specifikacijami in podobno namestitvijo sistemov za naknadno obdelavo izpušnih plinov uvrstiti v isto družino motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, mora proizvajalec homologacijskemu organu predložiti podatke, ki dokazujejo, da je zmanjšanje emisij teh motorjev podobno.

3.1.3

Proizvajalec motorja izbere en motor, ki predstavlja družino motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, kot je določeno v skladu s točko 3.1.2, za preskušanje po programu kopičenja uporabe iz točke 3.2.2 in to sporoči homologacijskemu organu pred začetkom kakršnih koli preskusov.

3.1.4

Če homologacijski organ odloči, da najslabšo raven emisij družine motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov bolje predstavlja kak drug motor za preskus, potem motor za preskus, ki se uporabi, skupaj izbereta homologacijski organ in proizvajalec motorja.

3.2.1.1

Na zahtevo proizvajalca lahko homologacijski organ dovoli uporabo faktorjev poslabšanja, ki so bili določeni z uporabo nadomestnih postopkov in ne postopkov iz točk od 3.2.2 do 3.2.5. V navedenem primeru mora proizvajalec homologacijskemu organu dokazati, da uporabljeni nadomestni postopki niso nič manj strogi kot postopki iz točk od 3.2.2 do 3.2.5.

3.2.2.1.1

Proizvajalec določi obliko in trajanje kopičenja uporabe in cikla staranja za motorje v skladu z dobro inženirsko presojo.

3.2.2.1.2

Proizvajalec določi preskusne točke, na katerih se merijo emisije plinastih in trdnih onesnaževal med ustreznimi cikli, kot sledi:

3.2.2.1.3

Vrednosti emisij v začetni točki in na koncu časa trajnosti emisij, izračunane v skladu s točko 3.2.5.1 ali neposredno izmerjene v skladu s točko 3.2.2.1.2.2, morajo biti v okviru mejnih vrednosti, ki se uporabljajo za družino motorjev. Vendar pa posamezni rezultati emisij iz vmesnih preskusnih točk lahko presegajo te mejne vrednosti.

3.2.2.1.4

V primeru kategorij ali podkategorij motorjev, za katere se uporablja NRTC, ali v primeru kategorij ali podkategorij motorjev NRS, za katere se uporablja necestni cikel prehodnega stanja za velike motorje na prisilni vžig („LSI-NRTC“), lahko proizvajalec zaprosi za soglasje homologacijskega organa, da v vsaki preskusni točki izvede samo en preskusni cikel (NRTC po vročem zagonu ali LSI-NRTC, kot je ustrezno, ali NRSC), drugi preskusni cikel pa izvede samo na začetku in na koncu programa kopičenja uporabe.

3.2.2.1.5

V primeru kategorij ali podkategorij motorjev, za katere v Prilogi IV k Uredbi (EU) 2016/1628 ni naveden necestni cikel prehodnega stanja, se v vsaki preskusni točki izvede samo NRSC.

3.2.2.1.6

Programi kopičenja uporabe so lahko za različne družine motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov različni.

3.2.2.1.7

Programi kopičenja uporabe so lahko krajši kot čas trajnosti emisij, vendar ne smejo biti krajši od najmanj ene četrtine ustreznega časa trajnosti emisij iz Priloge V k Uredbi (EU) 2016/1628.

3.2.2.1.8

Dovoljeno je pospešeno staranje, pri katerem se program kopičenja uporabe prilagodi na podlagi porabe goriva. Prilagoditev temelji na razmerju med običajno porabo goriva med obratovanjem in porabo goriva med ciklom staranja, pri čemer poraba goriva med ciklom staranja ne sme presegati običajne porabe goriva med obratovanjem za več kot 30 %.

3.2.2.1.9

Proizvajalec lahko v dogovoru s homologacijskim organom uporabi nadomestne metode pospešenega staranja.

3.2.2.1.10

Program kopičenja uporabe mora biti natančno opisan v vlogi za EU-homologacijo, homologacijskemu organu pa ga je treba predložiti pred začetkom kakršnih koli preskusov.

3.2.2.2

Če homologacijski organ odloči, da je treba med točkami, ki jih je izbral proizvajalec, izvesti dodatne meritve, o tem obvesti proizvajalca. Proizvajalec pripravi revidiran program kopičenja uporabe, s katerim se mora strinjati homologacijski organ.

3.2.3.1.1

Proizvajalec za vsako družino motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov določi število ur obratovanja necestne mobilne mehanizacije ali motorja, po preteku katerih se delovanje sistema za naknadno obdelavo motorja stabilizira. Če homologacijski organ tako zahteva, mora proizvajalec predložiti podatke in analize, ki jih je uporabil pri tej določitvi. Proizvajalec lahko namesto tega opravi od 60 do 125 ur obratovanja necestne mobilne mehanizacije ali motorja ali enakovreden čas v skladu s ciklom staranja, da se sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov stabilizira.

3.2.3.1.2

Konec stabilizacijskega obdobja, določenega v točki 3.2.3.1.1, se šteje kot začetek programa kopičenja uporabe.

3.2.3.2.1.

Po stabilizaciji motor obratuje v skladu s programom kopičenja uporabe, ki ga izbere proizvajalec, kot je opisano v točki 3.2.2. Motor se v rednih intervalih v programu kopičenja uporabe, ki jih določi proizvajalec in o katerih odloči, če je ustrezno, homologacijski organ v skladu s točko 3.2.2.2, preskusi glede emisij plinastih in trdnih onesnaževal po NRTC po vročem zagonu in NRSC oziroma po LSI-NRTC in NRSC, ki se uporabljajo za posamezno kategorijo motorjev, kot je navedeno v Prilogi IV k Uredbi (EU) 2016/1628.

Proizvajalec se lahko odloči za merjenje emisij onesnaževal pred sistemom za naknadno obdelavo ločeno od emisij onesnaževal za sistemom za naknadno obdelavo.

Če je bilo v skladu z točko 3.2.2.1.4 dogovorjeno, da se v vsaki preskusni točki izvede samo en preskusni cikel (NRTC po vročem zagonu ali NRSC), se mora drugi preskusni cikel (NRTC po vročem zagonu, LSI-NRTC ali NRSC) izvesti na začetku in na koncu programa kopičenja uporabe.

V skladu s točko 3.2.2.1.5 se v primeru kategorij ali podkategorij motorjev, za katere v Prilogi IV k Uredbi (EU) 2016/1628 ni naveden necestni cikel prehodnega stanja, v vsaki preskusni točki izvede samo NRSC.

3.2.3.2.2

Med programom kopičenja uporabe se vzdrževanje motorja izvaja v skladu s točko 3.4.

3.2.3.2.3

Med programom kopičenja uporabe je dopustno opraviti nenačrtovane vzdrževalne posege na motorju ali necestni mobilni mehanizaciji, na primer če je proizvajalčev običajni diagnostični sistem odkril težavo, zaradi katere bi se upravljavcu necestne mobilne mehanizacije prikazalo opozorilo, da je prišlo do napake.

3.2.4.1

Rezultati vseh preskusov emisij (NRTC po vročem zagonu, LSI-NRTC in NRSC ), ki se izvedejo med programom kopičenja uporabe, morajo biti na razpolago homologacijskemu organu. Če se preskus emisij razveljavi, mora proizvajalec navesti razlog, zakaj ga je razveljavil. V tem primeru se v obdobju naslednjih 100 ur kopičenja uporabe izvede dodatna serija preskusov emisij.

3.2.4.2

Proizvajalec mora zabeležiti podatke v zvezi z vsemi preskusi emisij in vzdrževalnimi posegi, ki jih je izvedel na motorju med programom kopičenja uporabe. Te podatke predloži homologacijskemu organu skupaj z rezultati preskusov emisij, ki jih izvede med programom kopičenja uporabe.

3.2.5.1

Pri izvajanju programa kopičenja uporabe v skladu s točko 3.2.2.1.2.1 ali točko 3.2.2.1.2.3 se za vsako onesnaževalo, izmerjeno po NRTC po vročem zagonu in NRSC v vsaki preskusni točki med programom kopičenja uporabe, na podlagi vseh rezultatov preskusov izvede analiza „najbolje se prilegajoče“ linearne regresije. Rezultati vsakega preskusa za vsako onesnaževalo se izrazijo na enako število decimalnih mest, kot jih ima mejna vrednost za zadevno onesnaževalo, ki se uporablja za družino motorjev, plus eno dodatno decimalno mesto.

Če se v skladu s točko 3.2.2.1.4 ali 3.2.2.1.5 v vsaki preskusni točki izvede samo en preskusni cikel (NRTC po vročem zagonu, LSI-NRTC ali NRSC), se regresijska analiza opravi samo na podlagi rezultatov preskusov preskusnega cikla, izvedenega v vsaki preskusni točki.

Proizvajalec lahko zaprosi za predhodno odobritev homologacijskega organa za izvedbo nelinearne regresije.

3.2.5.2

Vrednosti emisij za vsako onesnaževalo na začetku programa kopičenja uporabe in na koncu časa trajnosti emisij, ki velja za motor v preskušanju, se:

Če se vrednosti emisij uporabljajo za družine motorjev v isti družini motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, vendar z drugačnimi časi trajnosti emisij, se vrednosti emisij na koncu časa trajnosti emisij za vsak čas trajnosti emisij preračunajo z ekstrapolacijo ali interpolacijo regresijske enačbe, kot je določeno v točki 3.2.5.1.

3.2.5.3

Faktor poslabšanja (DF) za vsako onesnaževalo se določi kot razmerje med uporabljenimi vrednostmi emisij na koncu časa trajnosti emisij in vrednostmi emisij na začetku programa kopičenja uporabe (multiplikativni faktor poslabšanja).

Proizvajalec lahko zaprosi za predhodno odobritev homologacijskega organa za uporabo aditivnega faktorja poslabšanja za vsako onesnaževalo. Aditivni faktor poslabšanja je opredeljen kot razlika med izračunanimi vrednostmi emisij na koncu časa trajnosti emisij in vrednostmi emisij na začetku programa kopičenja uporabe.

Primer določitve faktorjev poslabšanja z uporabo linearne regresije je prikazan na sliki 3.1 za emisije NOx.

Mešanje multiplikativnih in aditivnih faktorjev poslabšanja znotraj enega sklopa onesnaževal ni dovoljeno.

Če so izračunani rezultati za multiplikativni faktor poslabšanja manjši od 1,00 ali manjši od 0,00 za aditivni faktor poslabšanja, je faktor poslabšanja 1,0 oziroma 0,00.

Če je bilo v skladu s točko 3.2.2.1.4 dogovorjeno, da se v vsaki preskusni točki izvede samo en preskusni cikel (NRTC po vročem zagonu, LSI-NRTC ali NRSC) in drugi preskusni cikel (NRTC po vročem zagonu, LSI-NRTC ali NRSC) samo na začetku in na koncu programa kopičenja uporabe, se lahko faktor poslabšanja, izračunan za preskusni cikel, ki je bil izveden v vsaki preskusni točki, uporabi tudi za drugi preskusni cikel.

3.2.6.1

Namesto uporabe programa kopičenja uporabe za določitev faktorjev poslabšanja se lahko proizvajalci motorjev odločijo za uporabo predhodno določenih multiplikativnih faktorjev poslabšanja, ki so navedeni v preglednici 3.1.

Predhodno določeni aditivni faktorji poslabšanja se ne navedejo. Predhodno določeni multiplikativni faktorji poslabšanja se ne smejo spreminjati v aditivne faktorje poslabšanja.

V povezavi z rezultati prejšnjega preskušanja faktorjev poslabšanja, v katerem ni bila določena vrednost za PN, se lahko za delce uporabi aditivni faktor poslabšanja 0,0 ali multiplikativni faktor poslabšanja 1,0, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

3.2.6.2

Če se uporabljajo predhodno določeni faktorji poslabšanja, mora proizvajalec homologacijskemu organu predložiti trdne dokaze, da se lahko razumno pričakuje, da imajo sestavni deli za uravnavanje emisij čas trajnosti emisij, povezan s predhodno določenimi faktorji poslabšanja. Ti dokazi lahko temeljijo na analizi konstrukcije ali preskusih ali kombinaciji obojega.

3.2.7.1

Motorji morajo izpolnjevati zadevne mejne vrednosti emisij za vsako onesnaževalo, ki se uporablja za družino motorjev, po uporabi faktorjev poslabšanja za prilagoditev rezultata preskusa, izmerjenega v skladu s Prilogo VI (specifične utežene emisije posameznega cikla za delce in vsak posamezni plin). Glede na vrsto faktorja poslabšanja se uporabljajo naslednje določbe:

Specifične utežene emisije posameznega cikla lahko, če je to ustrezno, vključujejo prilagoditev za periodično regeneracijo.

3.2.7.2

Pri multiplikativnem faktorju poslabšanja NOx + HC je treba določiti ločene faktorje poslabšanja za HC in NOx, ki se ločeno uporabijo za izračun poslabšanih ravni emisij iz rezultata preskusa emisij, nato pa se dobljene poslabšane vrednosti za NOx in HC kombinirajo in uporabijo za ugotavljanje skladnosti z mejno vednostjo.

3.2.7.3

Proizvajalec lahko faktorje poslabšanja, določene za družino motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, prenese na motor, ki ne spada v isto družino motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov. V takih primerih mora proizvajalec homologacijskemu organu dokazati, da imata motor, za katerega je bila družina motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov prvotno preskušena, in motor, na katerega se faktorji poslabšanja prenašajo, podobne tehnične specifikacije in zahteve v zvezi z namestitvijo na necestno mobilno mehanizacijo ter da so emisije takšnega motorja podobne.

Če se faktorji poslabšanja prenašajo na motor z drugačnim časom trajnosti emisij, se faktorji poslabšanja za zadevni čas trajnosti emisij preračunajo z ekstrapolacijo ali interpolacijo regresijske enačbe, kot je določeno v točki 3.2.5.1.

3.2.7.4

Faktor poslabšanja za vsako onesnaževalo in za vsak ustrezni preskusni cikel se zabeleži v poročilo o preskusih iz Dodatka 1 k Prilogi VI k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/656.

3.3.1

Skladnost proizvodnje glede spoštovanja emisij se preverja na podlagi oddelka 6 Priloge II.

3.3.2

Med izvajanjem preskusa za EU-homologacijo lahko proizvajalec hkrati meri emisije onesnaževal pred morebitnim sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov. V ta namen lahko proizvajalec razvije neformalne faktorje poslabšanja, ki so ločeni za motor brez sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov in za sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki jih lahko uporabi kot pomoč za revidiranje na koncu proizvodne linije.

3.3.3

Za namene EU-homologacije se v poročilu o preskusih iz Dodatka 1 k Prilogi VI k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/656 zabeležijo samo faktorji poslabšanja, določeni v skladu s točko 3.2.5 ali 3.2.6.

3.4.1.1

Načrtovano vzdrževanje med delovanjem motorja, povezano z emisijami, izvedeno zaradi izvajanja programa kopičenja uporabe, je treba izvajati v enakih intervalih, kot je navedeno v proizvajalčevih navodilih za vzdrževanje, namenjenih končnim lastnikom necestne mobilne mehanizacije ali motorja. Ta razpored vzdrževanja je mogoče v času programa kopičenja uporabe po potrebi posodobiti, če se iz razporeda vzdrževanja ne izbriše noben del vzdrževanja, po tem ko je bil izveden na preskusnem motorju.

3.4.1.2

Vsako prilagajanje, razstavljanje, čiščenje ali zamenjava kritičnih sestavnih delov, povezanih z emisijami, ki se opravlja redno v času trajnosti emisij, da se prepreči nepravilno delovanje motorja, se izvaja samo, če je tehnološko nujno za zagotovitev pravilnega delovanja sistema za uravnavanje emisij. Izogibati se je treba potrebi po predvideni zamenjavi kritičnih sestavnih delov, povezanih z emisijami, v okviru programa kopičenja uporabe in po določenem času obratovanja motorja, razen tistih, ki so opredeljeni kot deli za redno zamenjavo. V tem smislu se potrošni deli za vzdrževanje za redno menjavo ali deli, ki jih je po določenem času obratovanja motorja treba očistiti, štejejo kot deli za redno zamenjavo.

3.4.1.3

Vse zahteve za načrtovano vzdrževanje mora homologacijski organ odobriti pred podelitvijo EU-homologacije in se vključijo v navodila za uporabnika. Homologacijski organ ne sme zavrniti odobritve tistih zahtev za vzdrževanje, ki so razumne in tehnično potrebne, vključno z med drugim zahtevami iz točke 1.6.1.4.

3.4.1.4

Proizvajalec motorja za program kopičenja uporabe navede vse nastavitve, čiščenje in vzdrževanje (če je to potrebno) ter predvideno zamenjavo naslednjih delov:

3.4.1.5

Načrtovana kritična vzdrževalna dela, povezana z emisijami, se izvedejo samo, če je zahtevano, da se opravijo med obratovanjem, to zahtevo pa je treba sporočiti končnemu uporabniku motorja ali necestne mobilne mehanizacije.

3.5.1

Popravila sestavnih delov motorja, izbranega za preskušanje v programu kopičenja uporabe, se izvajajo samo, če pride do odpovedi sestavnega dela ali nepravilnega delovanja motorja. Popravilo motorja, sistema za uravnavanje emisij ali sistema za gorivo ni dovoljeno, razen v obsegu, določenem v točki 3.5.2.

3.5.2

Če med programom kopičenja uporabe motor, sistem za uravnavanje emisij ali sistem za gorivo neha delovati, se kopičenje uporabe razveljavi, na novem motorju pa se začne izvajati novo kopičenje uporabe.

Prejšnji odstavek se ne uporablja, če se sestavni deli, ki so odpovedali, nadomestijo z enakovrednimi sestavnimi deli, ki imajo podobno število ur kopičenja uporabe.

4.1

Veljavna kategorija EDP in ustrezni faktor poslabšanja (FP) se določita v skladu s tem oddelkom 4.

4.2

Šteje se, da je družina motorjev skladna z mejnimi vrednostmi, ki se zahtevajo za podkategorijo motorjev, če so rezultati preskusa emisij vseh motorjev, ki predstavljajo družino motorjev, ko so pomnoženi s faktorji poslabšanja iz oddelka 2, nižji ali enaki mejnim vrednostim, ki se zahtevajo za to podkategorijo motorjev. Če pa je eden ali več rezultatov preskusa emisij za en ali več motorjev, ki predstavljajo družino motorjev, ko so pomnoženi s faktorji poslabšanja iz oddelka 2, višji od ene ali več mejnih vrednosti, ki se zahtevajo za to podkategorijo motorjev, se šteje, da taka družina ni v skladu z mejnimi vrednostmi emisij, ki se zahtevajo za to podkategorijo motorjev.

4.3

Faktorji poslabšanja se določijo na naslednji način:

Faktor poslabšanja za vsako onesnaževalo in za ustrezni preskusni cikel se zabeleži v poročilo o preskusih iz Dodatka 1 k Prilogi VII k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/656.

V nadaljevanju je podan neizčrpni seznam konstrukcijskih in tehnoloških skupin:

4.4

1.1.

V tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov in okrajšave:

1.2.

Ne glede na člen 2(7) veljajo v primeru sklicevanja na temperaturo okolice v povezavi z okolji, ki niso laboratorijsko okolje, naslednje določbe:

2.1.

Ta oddelek 2 se uporablja za elektronsko krmiljene motorje kategorij NRE, NRG, IWP, IWA, RLL in RLR, ki izpolnjujejo mejne vrednosti emisij „stopnje V“ iz Priloge II k Uredbi (EU) 2016/1628 ter so opremljeni z elektronskim krmiljenjem za določitev količine in časovne krivulje vbrizgavanja goriva ali elektronskim krmiljenjem za aktivacijo, deaktivacijo ali prilagoditev sistema za uravnavanje emisij, ki se uporablja za zmanjšanje emisij NOx.

2.2.

2.3.

2.4.

Pogoji krmiljenja določajo območje nadmorske višine, temperature okolice in temperature hladilne tekočine motorja, ki določa, ali so lahko pomožne strategije za uravnavanje emisij aktivirane na splošno ali samo izjemoma v skladu s točko 2.3.

Pogoji krmiljenja določajo atmosferski tlak, ki se meri kot absolutni atmosferski statični tlak (moker ali suh) („atmosferski tlak“).

2.5.

Če se za ocenjevanje temperature okolice uporablja tipalo temperature vstopnega zraka motorja, je treba za tip motorja ali družino motorjev ovrednotiti nazivno odstopanje med tema merilnima točkama. Kjer se uporablja merjena temperatura vstopnega zraka, se za ocenjevanje temperature okolice za postroj, v katerem je uporabljen navedeni tip motorja ali družina motorjev, izmerjena vrednost prilagodi za nazivno odstopanje.

Odstopanje se ovrednoti z uporabo dobre inženirske presoje, ki temelji na tehničnih elementih (izračunih, simulacijah, eksperimentalnih rezultatih itd.) vključno z:

Na zahtevo je treba kopijo ovrednotenja predložiti homologacijskemu organu.

2.6.

Proizvajalec mora izpolniti zahteve glede dokumentacije iz točke 1.4 dela A Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/656 in iz Dodatka 2 k tej prilogi.

3.1.

Ta oddelek 3 se uporablja za elektronsko krmiljene motorje kategorij NRE, NRG, IWP, IWA, RLL in RLR, ki izpolnjujejo mejne vrednosti emisij „stopnje V“ iz Priloge II k Uredbi (EU) 2016/1628 ter so opremljeni z elektronskim krmiljenjem za določitev količine in časovne krivulje vbrizgavanja goriva ali elektronskim krmiljenjem za aktivacijo, deaktivacijo ali prilagoditev sistema za uravnavanje emisij, ki se uporablja za zmanjšanje emisij NOx.

3.2.

Proizvajalec zagotovi celovite podatke o funkcionalnih lastnostih delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx z dokumenti iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/656.

3.3.

Strategija za uravnavanje emisij NOx mora delovati pri vseh okoljskih pogojih, ki so običajni na ozemlju Unije, zlasti pri nizkih temperaturah okolice.

3.4.

Proizvajalec mora dokazati, da emisije amoniaka med ustreznim preskusnim ciklom za preverjanje emisij v okviru postopka za EU-homologacijo ob uporabi reagenta ne presegajo srednje vrednosti 25 ppm za motorje kategorije RLL in 10 ppm za vse druge zadevne kategorije motorjev.

3.5.

Če so posode z reagentom vgrajene v necestno mobilno mehanizacijo ali z njo povezane, mora biti v posodah vključeno sredstvo za odvzem vzorca reagenta. Mesto za odvzem vzorca mora biti zlahka dostopno brez uporabe posebnega orodja ali naprave.

3.6.

Poleg zahtev iz točk 3.2 do 3.5 veljajo tudi naslednje zahteve:

4.1.

Ta oddelek se uporablja za motorje podkategorij, za katere velja mejna vrednost za število delcev v skladu z mejnimi vrednostmi emisij „stopnje V“ iz Priloge II k Uredbi (EU) 2016/1628, ki so opremljeni s sistemom za naknadno obdelavo delcev. Kadar imata sistem za uravnavanje emisij NOx in sistem za uravnavanje delcev iste fizične sestavne dele (npr. isti substrat (SCR na filtru), isto temperaturno tipalo za izpušne pline), zahteve iz tega oddelka ne veljajo za noben sestavni del ali napake, če homologacijski organ po obravnavi utemeljene presoje proizvajalca ugotovi, da bi napake uravnavanja emisij delcev s področja uporabe tega oddelka povzročile ustrezno napako uravnavanja emisij NOx s področja uporabe oddelka 3.

4.2.

Podrobne tehnične zahteve, ki se nanašajo na ukrepe za uravnavanje emisij trdnih onesnaževal, so določene v Dodatku 4.

2.1.1

Če sistem za uravnavanje emisij zahteva uporabo reagenta, proizvajalec navede vrsto reagenta, podatke o koncentraciji, če je reagent v raztopini, obratovalno temperaturo, sklicevanje na mednarodne standarde o sestavi in kakovosti ter druge lastnosti reagenta v skladu z delom B Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/656.

2.1.2

Ob EU-homologaciji se homologacijskemu organu predložijo podrobne pisne informacije, ki v celoti opisujejo funkcionalne značilnosti delovanja sistema za opozarjanje upravljavca iz oddelka 4 in sistema za prisilo upravljavca iz oddelka 5.

2.1.3

Proizvajalec proizvajalcem originalne opreme zagotovi dokumente z navodili, kako vgraditi motor v necestno mobilno mehanizacijo tako, da bodo motor, njegov sistem za uravnavanje emisij in deli necestne mobilne mehanizacije obratovali v skladu z zahtevami iz tega dodatka. Ta dokumentacija mora vsebovati podrobne tehnične zahteve v zvezi z motorjem (programska oprema, strojna oprema in komunikacija), ki jih je treba izpolniti za pravilno vgradnjo motorja v necestno mobilno mehanizacijo.

2.2.1

Diagnostični sistem za uravnavanje emisij NOx mora delovati:

Ta oddelek 2 se ne uporablja za spremljanje ravni reagenta v posodi za shranjevanje, kadar se spremljanje izvaja pri vseh pogojih, pri katerih je merjenje tehnično izvedljivo (na primer pri vseh pogojih, pri katerih tekoči reagent ni zmrznjen).

2.3.1

Dovoljena je uporaba ogrevane ali neogrevane posode z reagentom in sistema za doziranje reagenta. Ogrevan sistem mora izpolnjevati zahteve iz točke 2.3.2. Neogrevan sistem mora izpolnjevati zahteve iz točke 2.3.3.

2.3.2

2.3.3

2.4.1

Diagnostični sistem za uravnavanje emisij NOx (NCD) mora biti sposoben zaznati napake v uravnavanju emisij NOx (NCM) s pomočjo diagnostičnih kod težav (DTC), shranjenih v pomnilniku računalnika, in na zahtevo te informacije sporočiti zunanji napravi.

2.4.2

2.4.3

2.4.4

Sistem NCD ne sme biti programiran ali zasnovan tako, da se delno ali v celoti deaktivira glede na starost necestne mobilne mehanizacije v dejanski življenjski dobi motorja, niti ne sme vsebovati nobenega algoritma ali strategije za postopno zmanjševanje učinkovitosti sistema NCD.

2.4.5

Vse računalniške kode, ki jih je mogoče reprogramirati, ali obratovalni parametri sistema NCD morajo biti zaščiteni pred nedovoljenimi posegi.

2.4.6

Proizvajalec je odgovoren za določitev sestave družine motorjev NCD. Razvrstitev motorjev v skupine znotraj družine motorjev NCD mora temeljiti na dobri inženirski presoji in jo mora odobriti homologacijski organ.

Motorji, ki ne spadajo v isto družino motorjev, lahko še vedno spadajo v isto družino motorjev NCD.

2.4.6.1   Parametri, ki opredeljujejo družino motorjev NCD

Za družino motorjev NCD so značilni osnovni konstrukcijski parametri, ki so skupni motorjem v družini.

Šteje se, da motorji spadajo v isto družino motorjev NCD, če imajo podobne naslednje osnovne parametre:

Te podobnosti mora proizvajalec dokazati z ustrezno tehnično analizo ali drugimi ustreznimi postopki, ki jih mora odobriti homologacijski organ.

Proizvajalec lahko zahteva, da homologacijski organ odobri manjše razlike v metodah spremljanja/diagnosticiranja sistema NCD zaradi različne konfiguracije motorja, kadar proizvajalec te metode šteje za podobne in se razlikujejo le toliko, da se ujemajo s specifičnimi lastnostmi zadevnih sestavnih delov (na primer velikost, pretok izpušnih plinov itd.), ali pa njihova podobnost temelji na dobri inženirski presoji.

3.1

Proizvajalec zagotovi pisna navodila v skladu s Prilogo XV za sistem za uravnavanje emisij in njegovo pravilno delovanje ali poskrbi, da so ta navodila zagotovljena vsem končnim uporabnikom novih motorjev ali strojev.

4.1

Necestna mobilna mehanizacija mora vključevati sistem za opozarjanje upravljavca z vidnimi opozorili, ki obvestijo upravljavca, kadar je zaznana nizka raven reagenta, neustrezna kakovost reagenta, prekinitev doziranja ali če je bila zaznana napaka iz oddelka 9, pri kateri se aktivira sistem za prisilo upravljavca, če ni odpravljena pravočasno. Opozorilni sistem mora ostati aktiviran, tudi ko se aktivira sistem za prisilo upravljavca iz oddelka 5.

4.2

Opozorilo ne sme biti enako kot opozorila, ki se uporabljajo za opozarjanje o nepravilnem delovanju ali drugem vzdrževanju motorja, lahko pa se uporabi isti opozorilni sistem.

4.3

Sistem za opozarjanje upravljavca je lahko sestavljen iz ene ali več lučk ali prikazuje kratka sporočila, ki na primer jasno navajajo:

Če se prikazujejo sporočila, je sistem, ki se uporablja za prikazovanje sporočil, lahko isti kot sistem, ki se uporablja za drugo vzdrževanje.

4.4

Če se proizvajalec tako odloči, lahko opozorilni sistem opozarja upravljavca tudi zvočno. Upravljavec lahko zvočna opozorila izklopi.

4.5

Sistem za opozarjanje upravljavca se mora aktivirati, kot je navedeno v točkah 2.3.3.1, 6.2, 7.2, 8.4 oziroma 9.3.

4.6

Sistem za opozarjanje upravljavca se mora deaktivirati, ko pogoji za njegovo aktiviranje niso več prisotni. Sistem za opozarjanje upravljavca se ne sme samodejno deaktivirati, če razlogi za njegovo aktiviranje niso odpravljeni.

4.7

Sistem za opozarjanje lahko začasno prekinejo drugi opozorilni signali s pomembnimi varnostnimi sporočili.

4.8

Podrobnosti o postopkih aktiviranja in deaktiviranja sistema za opozarjanje upravljavca so opisane v oddelku 11.

4.9

Proizvajalec mora v okviru vloge za EU-homologacijo v skladu s to uredbo dokazati delovanje sistema za opozarjanje upravljavca, kot je določeno v oddelku 10.

5.1

Motor mora imeti vgrajen sistem za prisilo upravljavca, ki temelji na enem od naslednjih načel:

Če se proizvajalec odloči, da se bo zaradi izpolnjevanja zahteve za enostopenjski sistem za visoko stopnjo prisile ustavil motor, se lahko prisila za raven reagenta po proizvajalčevi izbiri aktivira pod pogoji iz točke 6.3.2 namesto pod pogoji iz točke 6.3.1.

5.2

Motor se lahko opremi s sredstvom, ki onemogoči prisilo upravljavca, če je v skladu z zahtevami iz točke 5.2.1.

5.3

5.4

5.5

Zaradi varnostnih razlogov in da se omogoči diagnostika samookrevanja, je dovoljena uporaba funkcije odprave prisile za sprostitev polne moči motorja, če je

5.6

Sistem za prisilo upravljavca se mora deaktivirati, ko niso več prisotni pogoji za njegovo aktiviranje. Sistem za prisilo upravljavca se ne sme samodejno deaktivirati, če razlogi za njegovo aktiviranje niso odpravljeni.

5.7

Podrobnosti o postopkih aktiviranja in deaktiviranja sistema za prisilo upravljavca so navedene v oddelku 11.

5.8

Proizvajalec mora v okviru vloge za EU-homologacijo v skladu s to uredbo dokazati delovanje sistema za prisilo upravljavca, kot je določeno v oddelku 11.

6.2.1

Sistem za opozarjanje upravljavca iz oddelka 4 se aktivira, kadar se raven reagenta spusti pod 10 % prostornine posode z reagentom ali pod višji odstotek, če tako določi proizvajalec.

6.2.2

Prikazano opozorilo mora biti dovolj jasno, da upravljavec v povezavi s prikazovalnikom reagenta razume, da je raven reagenta nizka. Če opozorilni sistem vključuje sistem za prikazovanje sporočila, mora vidno opozorilo prikazati sporočilo, ki označuje nizko raven reagenta (na primer, „nizka raven sečnine“, „nizka raven AdBlue“ ali „nizka raven reagenta“).

6.2.3

Ni treba, da sistem za opozarjanje upravljavca na začetku deluje neprekinjeno (na primer, ni treba, da je sporočilo ves čas prikazano), vendar se mora opozorilo stopnjevati in postati neprekinjeno, ko se raven reagenta zmanjšuje in približa točki, v kateri se aktivira sistem za prisilo upravljavca (na primer hitrost utripanja lučke). Opozarjanje upravljavca mora biti najbolj intenzivno na ravni, ki jo določi proizvajalec, pri čemer mora biti v točki, v kateri se aktivira sistem za prisilo upravljavca iz točke 6.3, veliko bolj opazno kot pri prvem aktiviranju.

6.2.4

Neprekinjeno opozarjanje se ne sme z lahkoto izklopiti ali prezreti. Če opozorilni sistem vključuje sistem za prikazovanje sporočil, se mora prikazati jasno sporočilo (na primer „dolijte sečnino“, „dolijte sredstvo AdBlue“ ali „dolijte reagent“). Neprekinjeno opozarjanje se lahko začasno prekine zaradi drugih opozorilnih signalov, ki sporočajo pomembna varnostna sporočila.

6.2.5

Sistema za opozarjanje upravljavca ne sme biti mogoče izklopiti, dokler reagent ni dopolnjen do ravni, pri kateri ni potrebno njegovo aktiviranje.

6.3.1

Sistem za nizko stopnjo prisile iz točke 5.3 se mora aktivirati, če se raven reagenta v posodi spusti pod 2,5 % nazivne celotne prostornine posode ali pod višji odstotek, če se tako odloči proizvajalec.

6.3.2

Sistem za visoko stopnjo prisile iz točke 5.4 se mora aktivirati, če je posoda z reagentom prazna (tj. če sistem za doziranje reagenta ne more več črpati reagenta iz posode) ali, po presoji proizvajalca, če se raven reagenta spusti pod 2,5 % nazivne celotne prostornine posode.

6.3.3

Razen v obsegu, ki ga dovoljuje točka 5.5, sistema za nizko ali visoko stopnjo prisile ne sme biti mogoče izklopiti, dokler reagent ni dopolnjen do ravni, pri kateri aktiviranje sistema ni potrebno.

7.1

Motor ali necestna mobilna mehanizacija mora vključevati sredstva, s katerimi prepozna, če je v necestni mobilni mehanizaciji prisoten neustrezen reagent.

7.2

Kadar sistem za spremljanje potrdi, da je kakovost reagenta neustrezna, se mora aktivirati sistem za opozarjanje upravljavca iz oddelka 4. Če opozorilni sistem vključuje sistem za prikazovanje sporočil, se mora prikazati sporočilo, ki navaja vzrok za opozorilo (na primer „zaznana neustrezna sečnina“, „zaznano neustrezno sredstvo AdBlue“ ali „zaznan neustrezen reagent“).

7.3

8.1

Motor mora vključevati sredstvo za prepoznavanje prekinitve doziranja.

8.2

8.3

Sistem za opozarjanje upravljavca iz oddelka 4 se mora aktivirati v primeru prekinitve doziranja, pri kateri se vklopi števec doziranja v skladu s točko 8.2.1. Če opozorilni sistem vključuje sistem za prikazovanje sporočil, se mora prikazati sporočilo, ki navaja vzrok za opozorilo (npr. „napaka pri doziranju sečnine“, „napaka pri doziranju sredstva AdBlue“ ali „napaka pri doziranju reagenta“).

8.4

9.1

Poleg ravni reagenta v posodi z reagentom, kakovosti reagenta in prekinitve doziranja reagenta je treba spremljati naslednje napake, ker so lahko posledica nedovoljenega poseganja:

9.2

9.3

Sistem za opozarjanje upravljavca iz oddelka 4 se mora aktivirati v primeru katere koli napake iz točke 9.1 in opozoriti, da je potrebno nujno popravilo. Če opozorilni sistem vključuje sistem za prikazovanje sporočil, se mora prikazati sporočilo, ki navaja vzrok za opozorilo (na primer „odklopljen ventil za doziranje reagenta“ ali „kritična napaka v zvezi z emisijami“).

9.4

9.5

Proizvajalec lahko namesto zahtev iz točke 9.2 uporabi tipalo za NOx, nameščeno v izpušnem sistemu. V tem primeru:

10.2.1

Dokazovanje, da so sistemi spremljanja za druge člane družine NCD podobni, se lahko izvede s predložitvijo elementov, kot so algoritmi, funkcionalne analize ipd., homologacijskemu organu.

10.2.2

Preskusni motor izbere proizvajalec v dogovoru s homologacijskim organom, pri čemer ni nujno, da je to osnovni motor obravnavane družine.

10.2.3

Če motorji iz družine motorjev spadajo v družino motorjev NCD, ki je že pridobila EU-homologacijo v skladu s točko 10.2.1 (slika 4.3), se šteje, da je skladnost te družine motorjev dokazana brez nadaljnjega preskušanja, če proizvajalec dokaže homologacijskemu organu, da so sistemi spremljanja, potrebni za izpolnjevanje zahtev iz tega dodatka, v zadevni družini motorjev in družini motorjev NCD podobni.

10.3.1

Skladnost aktiviranja opozorilnega sistema je treba dokazati z dvema preskusoma: pomanjkanjem reagenta in eno kategorijo napak iz oddelkov od 7 do 9.

10.3.2

10.3.3

10.3.4

Dokazovanje aktiviranja opozorilnega sistema se šteje za izvedeno, če se je na koncu posameznega dokaznega preskusa, izvedenega v skladu s točko 10.3.3, opozorilni sistem ustrezno aktiviral.

10.4.1

Dokazovanje aktiviranja sistema za prisilo upravljavca mora biti izvedeno s preskusi, ki se izvedejo na napravi za preskušanje motorja.

10.4.2

S preskusnim zaporedjem je treba dokazati aktiviranje sistema za prisilo v primeru pomanjkanja reagenta in v primeru ene od napak iz oddelkov 7, 8 ali 9.

10.4.3

Za namene tega dokazovanja

10.4.4

Proizvajalec mora poleg tega dokazati delovanje sistema za prisilo pri pogojih za napake iz oddelkov 7, 8 ali 9, ki niso bili izbrani za dokazne preskuse iz točk od 10.4.1 do 10.4.3.

Ta dodatna dokazovanja se lahko izvedejo s predložitvijo tehnične študije homologacijskemu organu z uporabo dokazov, kot so algoritmi, funkcionalne analize in rezultati predhodnih preskusov.

10.4.5

10.4.6

10.4.7

Če se tako odloči proizvajalec in se s tem strinja homologacijski organ, se dokazovanje mehanizmov prisile lahko namesto tega izvede na celotni necestni mobilni mehanizaciji v skladu z zahtevami iz točk 5.4 in 10.4.1.2, pri čemer se necestna mobilna mehanizacija namesti na ustrezno preskusno napravo ali se vozi po preskusni stezi v nadzorovanih pogojih.

11.1

Za dopolnitev zahtev iz tega dodatka v zvezi z mehanizmi aktiviranja in deaktiviranja sistemov za opozarjanje in prisilo so v tem oddelku 11 določene tehnične zahteve za izvajanje teh mehanizmov aktiviranja in deaktiviranja.

11.2

11.3

11.4

11.4.1   Splošno

11.4.2   Načelo mehanizma števcev

12.1

V tem oddelku 12 so prikazani mehanizmi aktiviranja in deaktiviranja ter števca za nekatere značilne primere. Podatki in opisi iz točk 12.2, 12.3 in 12.4 so navedeni samo za namene ponazoritve v tem dodatku in se ne smejo navajati kot primeri zahtev iz te uredbe ali kot dokončne izjave o vključenih postopkih. Ure števca na slikah 4.6 in 4.7 se nanašajo na najvišje vrednosti visoke stopnje prisile v preglednici 4.4. Zaradi poenostavitve v zadevnih ponazoritvah na primer ni navedeno dejstvo, da bo opozorilni sistem aktiviran tudi, kadar je aktiviran sistem za prisilo.

Slika 4.4

Ponovno aktiviranje in ponastavitev števca na nič po koncu obdobja, v katerem je bila njegova vrednost ustavljena

12.2

Na sliki 4.5 je prikazano delovanje mehanizmov aktiviranja in deaktiviranja pri spremljanju razpoložljivosti reagenta v štirih primerih:

Slika 4.5

Razpoložljivost reagenta

12.3

Na sliki 4.6 so prikazani trije primeri neustrezne kakovosti reagenta:

Slika 4.6

Polnjenje z reagentom slabe kakovosti

12.4

Na sliki 4.7 so prikazani trije primeri napak sistema za doziranje sečnine. Ta slika prikazuje tudi postopek, ki se uporablja pri spremljanju napak iz oddelka 9.

Slika 4.7

Odpoved sistema za doziranje reagenta

13.1

Proizvajalec mora pri EU-homologaciji dokazati pravilno vrednost CDmin z izvedbo NRTC po vročem zagonu za motorje podkategorij NRE-v-3, NRE-v-4, NRE-v-5 in NRE-v-6 oziroma ustreznega NRSC za vse ostale kategorije z reagentom s koncentracijo CDmin.

13.2

Preskus je treba izvesti po ustreznih ciklih NCD ali ciklu predkondicioniranja, ki ga določi proizvajalec, pri čemer se omogoči, da se sistem za uravnavanje emisij NOx s povratno zanko prilagodi kakovosti reagenta s koncentracijo CDmin.

13.3

Količina emisij onesnaževal, ki nastanejo pri tem preskusu, mora biti manjša od mejnih vrednosti NOx iz točke 7.1.1.

4.1.

Dnevnik vgrajenega računalnika mora v trajni računalniški pomnilnik ali na števcih beležiti skupno število in trajanje vseh dogodkov obratovanja motorja z vbrizgavanjem neustreznega reagenta ali neustrezne kakovosti reagenta na način, ki preprečuje namerno brisanje podatkov.

Nacionalnim inšpekcijskim organom mora biti omogočeno branje teh zapisov z diagnostičnim orodjem.

4.2.

Trajanje dogodka, zabeleženega v pomnilnik v skladu s točko 4.1, se začne, ko se posoda z reagentom izprazni, tj. ko sistem za doziranje reagenta ne more več črpati reagenta iz posode, ali, po presoji proizvajalca, ko se raven reagenta spusti pod 2,5 % običajne celotne prostornine posode.

4.3.

Pri dogodkih, ki niso opredeljeni v točki 4.1.1, se trajanje dogodka, zabeleženega v pomnilnik v skladu s točko 4.1, začne, ko zadevni števec doseže vrednost za visoko stopnjo prisile iz preglednice 4.4. Dodatka 1.

4.4.

Trajanje dogodka, zabeleženega v pomnilnik v skladu s točko 4.1, se konča, ko je dogodek odpravljen.

4.5.

Pri izvajanju dokazovanja v skladu z zahtevami iz oddelka 10 Dodatka 1 se dokazovanje aktiviranja sistema za visoko stopnjo prisile iz točke 10.1(c) tega dodatka in iz ustrezne preglednice 4.1 nadomesti z dokazovanjem shranjevanja dogodka obratovanja motorja z vbrizgavanjem neustreznega reagenta ali neustrezne kakovosti reagenta.

V tem primeru se uporabljajo zahteve iz točke 10.4.1 Dodatka 1 in proizvajalec lahko v dogovoru s homologacijskim organom pospeši preskus s simulacijo doseganja določenega števila ur delovanja.

2.1.

Proizvajalec zagotovi izčrpne podatke o funkcionalnih lastnostih delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx v skladu s točko 1.5 dela A Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/656.

2.2.

Če sistem za uravnavanje emisij zahteva uporabo reagenta, mora proizvajalec lastnosti in vrsto tega reagenta, podatke o koncentraciji, če je reagent v raztopini, obratovalno temperaturo in sklicevanje na mednarodne standarde o sestavi in kakovosti navesti v opisnem listu, kot je določeno v Dodatku 3 Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/656.

2.1.1

Če sistem za uravnavanje emisij zahteva uporabo reagenta, na primer katalizatorja, primešanega gorivu, mora proizvajalec lastnosti in vrsto tega reagenta, podatke o koncentraciji, če je reagent v raztopini, obratovalno temperaturo in sklicevanje na mednarodne standarde o sestavi in kakovosti navesti v opisnem listu, kot je določeno v Dodatku 3 Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/656.

2.1.2

Ob homologaciji se homologacijskemu organu predložijo podrobne pisne informacije, ki v celoti opisujejo funkcionalne značilnosti delovanja sistema za opozarjanje upravljavca iz oddelka 4.

2.1.3

Proizvajalec predloži dokumentacijo o vgradnji, ki, če jo proizvajalec originalne opreme uporabi, zagotovi, da bo motor, vključno s sistemom za uravnavanje emisij, ki je del homologiranega tipa motorja/družine motorjev, po vgradnji v necestno mobilno mehanizacijo v povezavi s potrebnimi deli mehanizacije pri obratovanju izpolnjeval zahteve iz te priloge. Ta dokumentacija mora vsebovati podrobne tehnične zahteve in določbe v zvezi z motorjem (programska oprema, strojna oprema in komunikacija), ki jih je treba izpolniti za pravilno vgradnjo motorja v necestno mobilno mehanizacijo.

2.2.1

Sistem PCD mora delovati v naslednjih pogojih:

2.3.1

Diagnostični sistem za uravnavanje emisij trdnih onesnaževal (PCD) mora biti sposoben zaznati napake v uravnavanju emisij trdnih onesnaževal (PCM) iz te priloge s pomočjo diagnostičnih kod težav (DTC), shranjenih v pomnilniku računalnika, in na zahtevo te informacije sporočiti zunanji napravi.

2.3.2

2.3.3

Zahteve za izbris diagnostičnih kod težav (DTC)

2.3.4

Sistem PCD ne sme biti programiran ali zasnovan tako, da se delno ali v celoti deaktivira glede na starost necestne mobilne mehanizacije v dejanski življenjski dobi motorja, niti ne sme vsebovati nobenega algoritma ali strategije za postopno zmanjševanje učinkovitosti sistema PCD.

2.3.5

Vse računalniške kode, ki jih je mogoče reprogramirati, ali obratovalni parametri sistema PCD morajo biti zaščiteni pred nedovoljenimi posegi.

2.3.6

Proizvajalec je odgovoren za določitev sestave družine motorjev PCD. Razvrstitev motorjev v skupine znotraj družine motorjev PCD mora temeljiti na dobri inženirski presoji in jo mora odobriti homologacijski organ.

Motorji, ki ne spadajo v isto družino motorjev, lahko še vedno spadajo v isto družino motorjev PCD.

2.3.6.1   Parametri, ki opredeljujejo družino motorjev PCD

Za družino motorjev PCD so značilni osnovni konstrukcijski parametri, ki so skupni motorjem v družini.

Šteje se, da motorji spadajo v isto družino motorjev PCD, če imajo podobne naslednje osnovne parametre:

Te podobnosti mora proizvajalec dokazati z ustrezno tehnično analizo ali drugimi ustreznimi postopki, ki jih mora odobriti homologacijski organ.

Proizvajalec lahko zahteva, da homologacijski organ odobri manjše razlike v metodah spremljanja/diagnosticiranja sistema za spremljanje PCD zaradi različne konfiguracije motorja, kadar proizvajalec te metode šteje za podobne in se razlikujejo le toliko, da se ujemajo s specifičnimi lastnostmi zadevnih sestavnih delov (na primer velikost, pretok izpušnih plinov itd.), ali pa njihova podobnost temelji na dobri inženirski presoji.

3.1

Proizvajalec zagotovi pisna navodila v skladu s Prilogo XV za sistem za uravnavanje emisij in njegovo pravilno delovanje ali poskrbi, da so ta navodila zagotovljena vsem končnim uporabnikom novih motorjev ali strojev.

4.1

Necestna mobilna mehanizacija mora vključevati sistem za opozarjanje upravljavca z vidnimi opozorili.

4.2

Sistem za opozarjanje upravljavca je lahko sestavljen iz ene ali več lučk ali prikazuje kratka sporočila.

Sistem, ki se uporablja za prikazovanje sporočil, je lahko isti kot sistem, ki se uporablja za drugo vzdrževanje ali NCD.

Sistem za opozarjanje mora opozoriti, če je potrebno nujno popravilo. Če opozorilni sistem vključuje sistem za prikazovanje sporočil, se mora prikazati sporočilo, ki navaja vzrok za opozorilo (na primer „odklopljeno tipalo“ ali „kritična napaka v zvezi z emisijami“).

4.3

Če se proizvajalec tako odloči, lahko opozorilni sistem opozarja upravljavca tudi zvočno. Upravljavec lahko zvočna opozorila izklopi.

4.4

Sistem za opozarjanje upravljavca se mora aktivirati, kot je navedeno v točki 2.3.2.2.

4.5

Sistem za opozarjanje upravljavca se mora deaktivirati, ko pogoji za njegovo aktiviranje niso več prisotni. Sistem za opozarjanje upravljavca se ne sme samodejno deaktivirati, če razlogi za njegovo aktiviranje niso odpravljeni.

4.6

Sistem za opozarjanje lahko začasno prekinejo drugi opozorilni signali s pomembnimi varnostnimi sporočili.

4.7

Proizvajalec mora v okviru vloge za EU-homologacijo v skladu z Uredbo (EU) 2016/1628 dokazati delovanje sistema za opozarjanje upravljavca, kot je določeno v oddelku 9.

5.1

Sistem PCD mora vsebovati trajni računalniški pomnilnik ali števce, ki shranjujejo dogodke obratovanja motorja s potrjeno in aktivirano DTC na način, ki preprečuje namerno brisanje podatkov.

5.2

PCD mora na trajni pomnilnik shranjevati skupno število in trajanje vseh dogodkov obratovanja motorja s potrjeno in aktivirano DTC, v katerih je bil sistem za opozarjanje upravljavca aktiviran 20 ur obratovanja motorja ali manj, če se tako odloči proizvajalec.

5.2

Nacionalnim organom mora biti omogočeno branje teh zapisov z diagnostičnim orodjem.

6.1

PCD mora zaznati popolno odstranitev sistema za naknadno obdelavo delcev, vključno z odstranitvijo katerih koli tipal za spremljanje, aktiviranje, deaktiviranje ali prilagajanje njegovega delovanja.

7.1

V primeru potrjene in aktivne DTC se mora doziranje reagenta prekiniti tako pri odstranitvi sistema za naknadno obdelavo delcev kot tudi pri izpadu njegovega delovanja. Doziranje se ponovno prične, ko DTC ni več aktivna.

7.2

Sistem za opozarjanje se mora aktivirati, če raven reagenta v posodi za dodatek pade pod najmanjšo vrednost, ki jo določi proizvajalec.

8.1

Poleg spremljanja glede morebitne odstranitve sistema za naknadno obdelavo delcev je treba spremljati naslednje napake, ker so lahko posledica nedovoljenega poseganja:

8.2

PCD mora zaznati popolno odstranitev substrata sistema za naknadno obdelavo delcev („prazna posoda“). V tem primeru so ohišje sistema za naknadno obdelavo delcev in tipala za spremljanje, aktiviranje, deaktiviranje ali prilagajanje njegovega delovanja še vedno vgrajena.

8.3

9.2.1

Če motorji iz družine motorjev spadajo v družino motorjev PCD, ki je že pridobila EU-homologacijo v skladu s sliko 4.8, se šteje, da je skladnost te družine motorjev dokazana brez nadaljnjega preskušanja, če proizvajalec dokaže organu, da so sistemi spremljanja, potrebni za izpolnjevanje zahtev iz tega dodatka, v zadevni družini motorjev in družini motorjev PCD podobni.

Slika 4.8

Predhodno dokazana skladnost družine motorjev PCD

9.3.1

Skladnost aktiviranja opozorilnega sistema je treba dokazati z dvema preskusoma: izpadom delovanja sistema za naknadno obdelavo delcev in eno kategorijo napak iz točke 6 ali točke 8.3 te priloge.

9.3.2

9.3.3

9.3.4

Dokazovanje aktiviranja opozorilnega sistema se šteje za izvedeno, če se je na koncu posameznega dokaznega preskusa, izvedenega v skladu s točko 9.3.3, opozorilni sistem ustrezno aktiviral in ima DTC za izbrano napako status „potrjena in aktivna DTC“.

9.3.5

Če se za sistem za naknadno obdelavo delcev, ki uporablja reagent, izvede dokazni preskus glede izpada delovanja sistema za naknadno obdelavo delcev ali odstranitve sistema za naknadno obdelavo delcev, je treba potrditi tudi, da se je prekinilo doziranje reagenta.

2.1.1.

Motorji s spremenljivo vrtilno frekvenco kategorije NRE z največjo neto močjo ≥ 19 kW, motorji s spremenljivo vrtilno frekvenco kategorije IWA z največjo neto močjo ≥ 300 kW, motorji s spremenljivo vrtilno frekvenco kategorije RLR in motorji s spremenljivo vrtilno frekvenco kategorije NRG.

Kontrolno območje (glej sliko 5.1) je opredeljeno tako:

zgornja meja navora : krivulja navora pri polni obremenitvi

območje vrtilne frekvence : vrtilna frekvenca A do n hi;

pri čemer je:

vrtilna frekvenca A = n lo + 0,15 × (n hi – n lo);

Naslednji pogoji obratovanja motorja so izključeni iz preskušanja:

Če je izmerjena vrtilna frekvenca motorja A znotraj ± 3 % vrtilne frekvence motorja, ki jo je navedel proizvajalec, se uporabijo navedene vrtilne frekvence. Če katera koli preskusna vrtilna frekvenca prekorači dovoljeno odstopanje, se uporabijo izmerjene vrtilne frekvence motorja.

Vmesne preskusne točke v kontrolnem območju se določijo na naslednji način:

pri čemer je:n100% 100-odstotna vrtilna frekvenca za ustrezni preskusni cikel.

Slika 5.1

Kontrolno območje za motorje s spremenljivo vrtilno frekvenco kategorije NRE z največjo neto močjo ≥ 19 kW, motorje s spremenljivo vrtilno frekvenco kategorije IWA z največjo neto močjo ≥ 300 kW in motorje s spremenljivo vrtilno frekvenco kategorije NRG

2.1.2.

Motorji s spremenljivo vrtilno frekvenco kategorije NRE z največjo neto močjo ≥ 19 kW in motorji s spremenljivo vrtilno frekvenco kategorije IWA z največjo neto močjo ≥ 300 kW

Uporablja se kontrolno območje, navedeno v točki 2.1.1, vendar z dodatno izključitvijo pogojev obratovanja motorja, navedenih v tej točki in prikazanih na slikah 5.2 in 5.3:

pri čemer je:

Če so izmerjene vrtilne frekvence motorja A, B in C znotraj ± 3 % vrtilne frekvence motorja, ki jo je navedel proizvajalec, se uporabijo navedene vrtilne frekvence. Če katera koli preskusna vrtilna frekvenca prekorači dovoljeno odstopanje, se uporabijo izmerjene vrtilne frekvence motorja.

Slika 5.2

Kontrolno območje za motorje s spremenljivo vrtilno frekvenco kategorije NRE z največjo neto močjo < 19 kW in motorje s spremenljivo vrtilno frekvenco kategorije IWA z največjo neto močjo < 300 kW, vrtilna frekvenca C < 2 400  vrt/min

Legenda

Slika 5.3

Kontrolno območje za motorje s spremenljivo vrtilno frekvenco kategorije NRE z največjo neto močjo < 19 kW in motorje s spremenljivo vrtilno frekvenco kategorije IWA z največjo neto močjo < 300 kW, vrtilna frekvenca C ≥ 2 400  vrt/min

Legenda

vrtilna frekvenca

:

100 %

območje navora

:

od 50 % do navora, ki ustreza največji moči.

Spodnja meja vrtilne frekvence

:

0,7 × n 100 %

Zgornja mejna krivulja

:

%power = 100 × ( %speed/90)3,5;

Spodnja mejna krivulja

:

%power = 70 × ( %speed/100)2,5;

Zgornja meja moči

:

Krivulja moči pri polni obremenitvi

Zgornja meja vrtilne frekvence

:

največja vrtilna frekvenca, ki jo dovoljuje regulator

1

Spodnja meja vrtilne frekvence

2

Zgornja mejna krivulja

3

Spodnja mejna krivulja

4

Krivulja moči pri polni obremenitvi

5

Krivulja največje vrtilne frekvence, omejene z regulatorjem

6

Kontrolno območje motorja

Ovrednotenje podatkov in izračuni

:

Priloga VII

Preskusni postopki za motorje na kombinirano gorivo

:

Priloga VIII

Referenčna goriva

:

Priloga IX

Preskusni cikli

:

Priloga XVII

5.2.1.

Preskus za EU-homologacijo se opravi z uporabo ustreznega necestnega cikla v ustaljenem stanju (NRSC) in, če je ustrezno, necestnega cikla prehodnega stanja (NRTC ali LSI-NRTC), kot so določeni v členu 24 in Prilogi IV k Uredbi (EU) 2016/1628.

5.2.2.

Tehnične specifikacije in značilnosti ciklov NRSC so določene v Prilogi XVII, Dodatek 1 (NRSC z ločenimi fazami) in Dodatek 2 (NRSC z rampami med fazami). Če tako določi proizvajalec, se preskus po NRSC lahko izvede kot NRSC z ločenimi fazami ali, kjer je na voljo, kot NRSC z rampami med fazami (RMC), kot je določeno v točki 7.4.1.

5.2.3.

Tehnične specifikacije in značilnosti ciklov NRTC in LSI-NRTC so določene v Dodatku 3 k Prilogi XVII.

5.2.4.

Preskusni cikli, opredeljeni v točki 7.4 in Prilogi XVII, so zasnovani na podlagi odstotnega deleža največjega navora ali moči in preskusnih vrtilnih frekvenc, ki jih je treba določiti za pravilno izvedbo preskusnih ciklov:

Določanje preskusnih vrtilnih frekvenc je določeno v točki 5.2.5, uporaba navora in moči pa v točki 5.2.6.

5.2.5.

5.2.5.1.   Najvišja preskusna vrtilna frekvenca (MTS)

Najvišja preskusna vrtilna frekvenca se izračuna v skladu s točko 5.2.5.1.1 ali točko 5.2.5.1.3.

5.2.5.1.1   Izračun največje preskusne vrtilne frekvence (MTS)

Za izračun MTS se izvede postopek določanja karakterističnega diagrama za prehodno stanje v skladu s točko 7.4. MTS se nato določi na podlagi vrednosti s karakterističnega diagrama moči motorja v odvisnosti od vrtilne frekvence motorja. MTS se izračuna v skladu z enačbo (6-1), (6-2) ali (6-3):

pri čemer je:

pri čemer je:

pri čemer je:

Z linearno interpolacijo med vrednostmi s karakterističnega diagrama se določijo:

5.2.5.1.2   Uporaba navedene MTS

Če je MTS, izračunana v skladu s točko 5.2.5.1.1 ali točko 5.2.5.1.3, v območju ± 3 % MTS, ki jo je navedel proizvajalec, se lahko za preskus emisij uporablja navedena MTS. Če je dovoljeno odstopanje preseženo, se za preskus emisij uporabi izmerjena MTS.

5.2.5.1.3   Uporaba prilagojene MTS

Če je padajoči del krivulje polne obremenitve zelo strm, lahko to povzroči težave pri pravilni izpeljavi 105-odstotnih vrtilnih frekvenc pri NRTC. V tem primeru je po predhodni odobritvi tehnične službe dopustno uporabiti nadomestno vrednost MTS, določeno po eni od naslednjih metod:

pri čemer je:

5.2.5.2.   Nazivna vrtilna frekvenca

Nazivna vrtilna frekvenca je opredeljena v členu 3(29) Uredbe (EU) 2016/1628. Nazivna vrtilna frekvenca za motorje s spremenljivo vrtilno frekvenco, na katerih je treba opraviti preskus emisij, se določi na podlagi ustreznega postopka določanja karakterističnega diagrama iz oddelka 7.6. Nazivno vrtilno frekvenco za motorje s stalno vrtilno frekvenco določi proizvajalec v skladu z značilnostmi regulatorja. Če je treba preskus emisij opravljati na tipu motorja, opremljenem z več vrtilnimi frekvencami, kot je dovoljeno v členu 3(21) Uredbe (EU) 2016/1628, je treba navesti in preskusiti vse vrtilne frekvence.

Če je nazivna vrtilna frekvenca, določena na podlagi postopka določanja karakterističnega diagrama iz oddelka 7.6, v območju ± 150 vrt/min glede na vrednost, ki jo navede proizvajalec, za motorje kategorije NRS z regulatorjem ali v območju ± 350 vrt/min ali ± 4 % za motorje kategorije NRS brez regulatorja, kar od tega je manjše, ali v območju ± 100 vrt/min za vse druge kategorije motorjev, se lahko uporabi navedena vrednost. Če je dovoljeno odstopanje preseženo, se uporabi nazivna vrtilna frekvenca, določena na podlagi postopka določanja karakterističnega diagrama.

Pri motorjih kategorije NRSh mora biti 100-odstotna preskusna vrtilna frekvenca v območju ± 350 vrt/min glede na nazivno vrtilno frekvenco.

Za vse preskusne cikle v ustaljenem stanju se lahko po izbiri namesto nazivne vrtilne frekvence uporabi MTS.

5.2.5.3.   Vrtilna frekvenca pri največjem navoru za motorje s spremenljivo vrtilno frekvenco

Vrtilna frekvenca pri največjem navoru, določena s pomočjo krivulje največjega navora, ki se opredeli z ustreznim postopkom določanja karakterističnega diagrama motorja iz točke 7.6.1 ali 7.6.2, je ena od naslednjih:

Če je vrtilna frekvenca pri največjem navoru, določena na podlagi krivulje največjega navora, v območju ± 4 % glede na vrtilno frekvenco pri največjem navoru, ki jo je navedel proizvajalec, za motorje kategorije NRS ali NRSh ali v območju ± 2,5 % glede na vrtilno frekvenco pri največjem navoru, ki jo je navedel proizvajalec, za vse druge kategorije motorjev, se lahko za namene te uredbe uporabi navedena vrednost. Če je dovoljeno odstopanje preseženo, se uporabi vrtilna frekvenca pri največjem navoru, določena na podlagi krivulje največjega navora.

5.2.5.4.   Vmesna vrtilna frekvenca

Vmesna vrtilna frekvenca mora izpolnjevati eno od naslednjih zahtev:

Če se za 100-odstotno preskusno vrtilno frekvenco namesto nazivne vrtilne frekvence uporablja MTS, je treba pri določanju vmesne vrtilne frekvence prav tako uporabiti MTS namesto nazivne vrtilne frekvence.

5.2.5.5.   Vrtilna frekvenca v prostem teku

Vrtilna frekvenca v prostem teku je najnižja vrtilna frekvenca motorja pri najmanjši obremenitvi (večji od obremenitve, enake nič, ali enaki nič), pri kateri vrtilno frekvenco motorja uravnava funkcija regulatorja motorja. Pri motorjih brez funkcije regulatorja, ki uravnava vrtilno frekvenco v prostem teku, pomeni vrtilna frekvenca v prostem teku vrednost najnižje možne vrtilne frekvence motorja pri najmanjši obremenitvi, ki jo navede proizvajalec. Upoštevati je treba, da je vrtilna frekvenca v prostem teku pri ogretem motorju vrtilna frekvenca ogretega motorja v prostem teku.

5.2.5.6.   Preskusna vrtilna frekvenca za motorje s stalno vrtilno frekvenco

Pri regulatorjih motorjev s stalno vrtilno frekvenco je možno, da ne ohranjajo vedno popolnoma stalne vrtilne frekvence. Običajno lahko vrtilna frekvenca pade (za 0,1 do 10 %) pod vrtilno frekvenco pri obremenitvi, ki je enaka nič, tako da je najmanjša vrtilna frekvenca dosežena blizu točke največje moči motorja. Preskusna vrtilna frekvenca za motorje s stalno vrtilno frekvenco se lahko nadzira z uporabo regulatorja, ki je vgrajen v motor, ali z uporabo ukaza za vrtilno frekvenco preskusne naprave, pri čemer ta predstavlja regulator motorja.

Če se uporablja regulator, vgrajen v motor, je 100-odstotna vrtilna frekvenca regulirana vrtilna frekvenca motorja, kot je opredeljena v členu 2(24).

Če se za simulacijo regulatorja uporablja signal ukaza za vrtilno frekvenco preskusne naprave, je 100-odstotna vrtilna frekvenca pri obremenitvi, ki je enaka nič, vrtilna frekvenca brez obremenitve, kot jo določi proizvajalec za to nastavitev regulatorja, 100-odstotna vrtilna frekvenca pri polni obremenitvi pa nazivna vrtilna frekvenca za to nastavitev regulatorja. Za določanje vrtilne frekvence za druge preskusne načine se uporabi interpolacija.

Če je regulator nastavljen na izohrono delovanje ali če se nazivna vrtilna frekvenca in vrtilna frekvenca brez obremenitve, ki ju navede proizvajalec, ne razlikujeta za več kot 3 %, se lahko za 100-odstotno vrtilno frekvenco v vseh obremenitvenih točkah uporabi ena vrednost, ki jo navede proizvajalec.

5.2.6.

5.2.6.1.   Navor

Vrednosti za navor, določene v preskusnih ciklih, so odstotne vrednosti, ki za zadevni preskusni način predstavljajo eno od naslednjega:

5.2.6.2.   Moč

Vrednosti za moč, določene v preskusnih ciklih, so odstotne vrednosti, ki za zadevni preskusni način predstavljajo eno od naslednjega:

6.1.1.

Za veljavnost preskusa morata biti izpolnjena oba naslednja pogoja:

6.1.2.

Če nadmorska višina laboratorija, v katerem se preskuša motor, presega 600 m, lahko f a ob soglasju proizvajalca presega 1,07, pod pogojem, da p s ni nižji od 80 kPa.

6.1.3.

Če je moč preskušanega motorja večja od 560 kW, lahko največja vrednost temperature polnilnega zraka ob soglasju proizvajalca presega 303 K (30 °C), pod pogojem, da ne presega 308 K (35 °C).

6.1.4.

Če nadmorska višina laboratorija, v katerem se preskuša motor, presega 300 m in če je moč preskušanega motorja večja od 560 kW, lahko f a ob soglasju proizvajalca presega 1,07, pod pogojem, da p s ni nižji od 80 kPa, in največja vrednost temperature polnilnega zraka lahko presega 303 K (30 °C), pod pogojem, da ne presega 308 K (35 °C).

6.1.5.

V primeru družine motorjev kategorije NRS z manj kot 19 kW, ki jo sestavljajo samo tipi motorjev za uporabo v snežnih frezah, je treba temperaturo polnilnega zraka vzdrževati med 273 K in 268 K (0 °C in – 5 °C).

6.1.6.

Pri motorjih kategorije SMB je treba temperaturo polnilnega zraka vzdrževati na 263 ± 5 K (– 10 ± 5 °C), razen kot dovoljuje točka 6.1.6.1.

6.1.7.

Dovoljena je uporaba:

P m,i

izmerjena moč motorja v kW

P f,i

moč, ki jo odjema dodatna oprema/oprema, ki bi jo bilo treba namestiti, vendar ni bila nameščena, v kW

P r,i

moč, ki jo odjema dodatna oprema/oprema, ki bi jo bilo treba odstraniti, vendar je bila nameščena, v kW.

n

število preskusov brez regeneracije

n r

število preskusov, v katerih pride do regeneracije (najmanj en preskus)

povprečne specifične emisije iz preskusa brez regeneracije [v g/kWh ali #/kWh]

povprečne specifične emisije iz preskusa, v katerem pride do regeneracije [v g/kWh ali #/kWh].