upravljanje zračnega prometa in izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa (ATM/ANS) za splošni zračni promet, zlasti za pravne ali fizične osebe, ki izvajajo navedene storitve in funkcije;

pristojne organe in usposobljene subjekte, ki delujejo v njihovem imenu, ki izvajajo naloge certificiranja, nadzora in izvrševanja v zvezi s službami iz točke (a);

pravila in postopke glede projektiranja struktur zračnega prostora.

opredelitve iz člena 2 Uredbe (ES) št. 549/2004 in člena 3 Uredbe (ES) št. 216/2008, razen opredelitve pojma „dovoljenje“ iz člena 2(15) Uredbe (ES) št. 549/2004;

„izvajalec ATM/ANS“ pomeni vsako pravno ali fizično osebo, ki izvaja katere koli službe ATM/ANS, kot so opredeljene v členu 3(5) Uredbe (EU) 2018/1139, posamično ali povezano, za splošni zračni promet;

„upravljavec omrežja“ pomeni organ, ustanovljen v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 551/2004 za opravljanje dolžnosti iz navedenega člena ter členov 3 in 4 Uredbe (EU) št. 677/2011.

„vseevropska storitev“ pomeni dejavnost, ki je zasnovana in vzpostavljena za uporabnike v večini držav članic ali vseh državah članicah ter se lahko razširi tudi prek zračnega prostora nad ozemljem, za katerega se uporablja Pogodba;

„izvajalec podatkovnih storitev (DAT)“ pomeni organizacijo, ki izpolnjuje naslednja merila:

„projektiranje struktur zračnega prostora“ pomeni postopek, s katerim se zagotovi ustrezno projektiranje, nadzorovanje in potrjevanje struktur zračnega prostora, preden so uvedene in jih zrakoplovi lahko začnejo uporabljati;

„sistem za izogibanje trčenjem v zraku (ACAS)“ pomeni sistem na zrakoplovu, ki je zasnovan na signalih odzivnika sekundarnega nadzornega radarja (SSR) in deluje neodvisno od opreme na zemlji, da pilota obvešča o potencialno konfliktnih zrakoplovih, ki so tudi opremljeni z radarskimi odzivniki SSR;

„subjekt, ki pripravlja letalske podatke in letalske informacije“ pomeni vsak javni ali zasebni subjekt, ki je odgovoren za pripravo letalskih podatkov in letalskih informacij, ki se uporabljajo kot vir letalskih informacijskih proizvodov in storitev. Ti subjekti ne vključujejo izvajalcev ATM/ANS iz točke 2 člena 2 te uredbe in aerodromov, opredeljenih v točki (1)(e) člena 2 Uredbe (EU) 2018/1139.

da so izvajalci služb zračnega prometa obveščeni, če vojaška enota opazi, da se približuje zrakoplov, ki je ali bi lahko bil civilni zrakoplov, ali da je tak zrakoplov vstopil na katero koli območje, na katerem bo morda potrebno prestrezanje;

da izvajalec službe zračnega prometa v tesnem sodelovanju z vojaško enoto potrdi identiteto zrakoplova in mu zagotovi navigacijska navodila, ki so potrebna, da se prepreči prestrezanje.

za vse izvajalce storitev: zahteve iz poddelov A in B Priloge III (del ATM/ANS.OR) in Priloge XIII (del PERS);

za izvajalce storitev, ki niso izvajalci služb zračnega prometa: poleg zahtev iz točke (a) zahteve iz poddela C Priloge III (del ATM/ANS.OR);

za izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa, upravljavce pretoka zračnega prometa in upravljavca omrežja: poleg zahtev iz točke (a) zahteve iz poddela D Priloge III (del ATM/ANS.OR);

za izvajalce služb zračnega prometa: poleg zahtev iz točk (a) in (c) zahteve iz Priloge IV (del ATS) in zahteve iz Uredbe (EU) št. 923/2012;

za izvajalce meteoroloških služb: poleg zahtev iz točk (a), (b) in (c) zahteve iz Priloge V (del MET);

za izvajalce letalskih informacijskih služb: poleg zahtev iz točk (a), (b) in (c) zahteve iz Priloge VI (del AIS);

za izvajalce podatkovnih storitev: poleg zahtev iz točk (a) in (b) zahteve iz Priloge VII (del DAT);

za izvajalce komunikacijskih, navigacijskih ali nadzornih služb: poleg zahtev iz točk (a), (b) in (c) zahteve iz Priloge VIII (del CNS);

za upravljavce pretoka zračnega prometa: poleg zahtev iz točk (a), (b) in (c) zahteve iz Priloge IX (del ATFM);

za upravljavce zračnega prostora: poleg zahtev iz točk (a) in (b) zahteve iz Priloge X (del ASM);

za izvajalce službe oblikovanja postopkov letenja: poleg zahtev iz točk (a) in (b) tudi zahteve iz Priloge XI (del FPD);

za upravljavca omrežja: poleg zahtev iz točk (a), (b) in (c) zahteve iz Priloge XII (del NM).

se člen 9(2) uporablja od datuma začetka veljavnosti te uredbe;

se glede Agencije člen 4(1), (2), (5), (6) in (8) ter člen 5 uporabljata od datuma začetka veljavnosti te uredbe;

se glede izvajalcev podatkovnih storitev člen 6 v vsakem primeru uporablja od 1. januarja 2019 in, če tak izvajalec predloži vlogo za pridobitev certifikata in ga pridobi v skladu s členom 6, se uporablja od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

„sprejemljivi načini usklajevanja (AMC)“ pomenijo nezavezujoče standarde, ki jih je Agencija sprejela za ponazoritev načinov za zagotovitev skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili;

„delo v zraku“ pomeni operacijo zrakoplova, v kateri se zrakoplov uporablja za specializirane storitve, na primer za kmetijstvo, gradbeništvo, fotografiranje, zemljemerstvo, opazovanje in patruljiranje, iskanje in reševanje ali oglaševanje v zraku;

„klimatološki povzetek za aerodrome“ pomeni kratek povzetek določenih meteoroloških elementov na aerodromu, ki temelji na statističnih podatkih;

„klimatološka tabela za aerodrome“ pomeni tabelo s statističnimi podatki o nastanku enega ali več meteoroloških elementov, opaženih na aerodromu;

„nadmorska višina aerodroma“ pomeni nadmorsko višino najvišje točke pristajalnega območja;

„aerodromska služba informacij za letenje (AFIS)“ pomeni službo informacij za letenje za promet na aerodromu, ki jo izvaja določeni izvajalec služb zračnega prometa;

„aerodromska meteorološka služba“ pomeni službo, pristojno za izvajanje meteorološke službe na aerodromu;

„aerodromsko opozorilo“ pomeni informacije, ki jih izda aerodromska meteorološka služba v zvezi z nastankom ali predvidenim nastankom meteoroloških razmer, ki bi lahko škodljivo vplivale na zrakoplov na tleh, tudi na parkiran zrakoplov, ter na naprave in službe na aerodromu;

„letalski podatki“ pomenijo letalska dejstva, koncepte ali navodila, ki so formalizirano predstavljeni v obliki, primerni za sporočanje, razlago ali obdelavo;

„letalska podatkovna zbirka“ pomeni zbirko letalskih podatkov, zbranih in urejenih v strukturiran niz podatkov, ki je shranjena v elektronski obliki v sistemih, velja za določeno obdobje in se lahko posodablja;

„letalska fiksna storitev (AFS)“ pomeni telekomunikacijsko storitev med določenimi fiksnimi točkami, ki je namenjena predvsem zagotavljanju varnosti zračne plovbe ter rednega, učinkovitega in gospodarnega opravljanja zračnih prevozov;

„letalsko fiksno telekomunikacijsko omrežje (AFTN)“ pomeni svetovni sistem letalskih fiksnih telekomunikacijskih povezav, ki je kot del storitve AFS namenjen izmenjavi sporočil in/ali digitalnih podatkov med letalskimi fiksnimi telekomunikacijskimi postajami z enakimi ali združljivimi telekomunikacijskimi značilnostmi;

„letalske informacije“ pomenijo informacije, ki izhajajo iz zbiranja, analize in oblikovanja letalskih podatkov;

„kartografski podatki o aerodromu“ pomenijo podatke, ki so bili zbrani z namenom priprave kartografskih informacij o aerodromu;

„zbirka kartografskih podatkov o aerodromu (AMDB)“ pomeni zbirko kartografskih podatkov o aerodromu, zbranih in urejenih v strukturiran niz podatkov;

„letalska meteorološka postaja“ pomeni postajo za opazovanja in izdajo meteoroloških poročil, namenjenih zračni plovbi;

„poročilo iz zrakoplova“ pomeni poročilo, ki se pripravi v zrakoplovu med letom v skladu z zahtevami za poročanje o položaju ter operativno in/ali meteorološko poročanje;

„zrakoplov“ pomeni kateri koli stroj, ki lahko v zraku dobi podporo zaradi reakcij zraka, ki niso reakcije zraka z zemeljskim površjem;

„AIRMET“ pomeni informacije, ki jih izda meteorološka služba bdenja v zvezi z nastankom ali predvidenim nastankom določenih vremenskih pojavov na poti, ki lahko vplivajo na varnost operacij zrakoplovov na nižjih višinah, ter časovnim in prostorskim razvojem navedenih pojavov in ki niso bile vključene že v napoved, izdano za lete na nižjih višinah v zadevnem območju z informacijami za letenje ali njegovem podobmočju;

„tehnično osebje za področje varnosti zračnega prometa (ATSEP)“ pomeni vsako pooblaščeno osebje, ki je usposobljeno za upravljanje, vzdrževanje, umik iz oziroma vrnitev v obratovanje opreme funkcionalnega sistema;

„enota služb zračnega prometa“ je splošen izraz, ki ima več pomenov: „enota kontrole zračnega prometa“, „center informacij za letenje“, „enota aerodromske službe informacij za letenje“ ali „urad službe zrakoplovnih informacij“;

„nadomestni aerodrom“ pomeni aerodrom, proti kateremu lahko nadaljuje zrakoplov, kadar postane nemogoče ali nepriporočljivo nadaljevati let proti aerodromu načrtovanega pristanka ali pristati na njem, ter na katerem so na voljo potrebne storitve in zmogljivosti, na katerem se lahko izpolnijo zmogljivostne zahteve za zrakoplov in ki obratuje ob predvidenem času uporabe;

„drugi načini usklajevanja (AltMOC)“ pomenijo tiste načine usklajevanja, v katerih je predlagana alternativa sedanjim sprejemljivim načinom usklajevanja (AMC), ali tiste, v katerih so predlagani novi načini za zagotovitev skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili, v zvezi s katerimi Agencija ni sprejela povezanih AMC;

„absolutna višina“ pomeni vertikalno razdaljo do ravni, točke ali predmeta, ki se upošteva kot točka, izmerjeno od povprečne morske gladine;

„območni kontrolni center (ACC)“ pomeni enoto, ki zagotavlja storitve kontrole zračnega prometa za nadzorovane lete na nadzorovanih območjih, ki so v njeni pristojnosti;

„območna napoved za lete na nižjih višinah“ pomeni napoved vremenskih pojavov v območju z informacijami za letenje ali njegovem podobmočju, ki se nanaša na plast pod nivojem letenja 100 (ali pod nivojem letenja 150 na goratih območjih ali po potrebi višje);

„območna navigacija (RNAV)“ pomeni metodo navigacije, ki zrakoplovu omogoča letenje na kateri koli poti leta, ki je pokrita z zemeljskimi ali vesoljskimi navigacijskimi sredstvi, in/ali v mejah zmogljivosti lastne opreme na krovu zrakoplova;

„argument“ pomeni trditev, ki temelji na sklepih na podlagi dokazov;

„ASHTAM“ pomeni posebno vrsto sporočila NOTAM, s katero se v posebni obliki sporočijo informacije o spremenjeni vulkanski aktivnosti, izbruhu vulkana in/ali oblaku vulkanskega pepela, ki so pomembne za operacije zrakoplova;

„funkcije omrežja za ATM“ pomenijo funkcije, ki jih izvaja upravljavec omrežja v skladu z Uredbo (EU) št. 677/2011;

„revizija“ pomeni sistematičen, neodvisen in dokumentiran postopek za pridobivanje dokazov in njihovo objektivno presojo, s katerim se ugotovi, v kakšnem obsegu so zahteve izpolnjene;

„verodostojen vir“ pomeni:

„avtomatski sistem opazovanja“ pomeni sistem opazovanja, ki brez človeškega posredovanja beleži in izračunava vse potrebne elemente ter poroča o njih;

„letalski akter“ pomeni subjekt, osebo ali organizacijo, razen izvajalcev storitev, ki jih ureja ta uredba, na katero vpliva ali ki vpliva na storitev, ki jo zagotovi izvajalec storitev;

„odmor“ pomeni časovno obdobje oddiha v delovnem obdobju, ko kontrolorju zračnega prometa ni treba opravljati dolžnosti;

„certificirana aplikacija zrakoplova“ pomeni programsko aplikacijo, ki jo je Agencija odobrila kot del zrakoplova, za katerega se uporablja člen 4 Uredbe (ES) št. 216/2008;

„oblak, pomemben za obratovanje zrakoplovov“ pomeni oblak z relativno višino baze oblaka pod 5 000 ft ali pod največjo minimalno sektorsko absolutno višino, kar koli od tega je večje, ali kumulonimbusni oblak ali stolpičasti kumulus na kateri koli višini;

„komercialni zračni prevoz“ pomeni vsako operacijo zrakoplova, ki vključuje prevoz potnikov, tovora ali pošte za plačilo ali drugo protivrednost;

„konvencionalna navigacijska pot“ pomeni pot ATS, določeno glede na navigacijske pripomočke na tleh;

„kontrolirano območje“ pomeni kontroliran zračni prostor, ki se razteza navzgor nad določeno mejo nad Zemljo;

„stres po kritičnem incidentu“ pomeni kazanje nenavadnih in/ali skrajnih čustvenih, fizičnih in/ali vedenjskih reakcij posameznika po dogodku ali incidentu;

„kakovost podatkov“ pomeni stopnjo ali raven zanesljivosti, da predloženi podatki izpolnjujejo zahteve uporabnika podatkov, kar zadeva točnost, ločljivost, celovitost (ali enakovredno raven zanesljivosti), sledljivost, pravočasnost, popolnost in obliko;

„zahteve glede kakovosti podatkov (DQR)“ pomenijo opredelitev značilnosti podatkov (tj. točnost, ločljivost, celovitost (ali enakovredno raven zanesljivosti), sledljivost, pravočasnost, popolnost in obliko) za zagotovitev, da so podatki v skladu s predvideno uporabo;

„nadomestni namembni aerodrom“ pomeni nadomestni aerodrom, na katerem bi lahko zrakoplov pristal v primeru nemogočega ali nepriporočljivega pristanka na aerodromu načrtovanega pristanka;

„dolžnost“ pomeni vsako nalogo, ki jo mora na zahtevo izvajalca službe kontrole zračnega prometa izvesti kontrolor zračnega prometa;

„delovno obdobje“ pomeni obdobje, ki se začne, ko se mora kontrolor zračnega prometa na zahtevo izvajalca službe kontrole zračnega prometa prijaviti k dolžnosti, biti na voljo ali začeti opravljati dolžnost, in se konča, ko je kontrolor zračnega prometa brez dolžnosti;

„nadmorska višina“ pomeni vertikalno razdaljo do točke ali ravni, ki se nahaja ali je pritrjena na površju Zemlje, izmerjeno od povprečne morske gladine;

„nadomestni aerodrom na poti“ pomeni aerodrom, na katerem bi lahko zrakoplov pristal v primeru potrebne preusmeritve na poti;

„utrujenost“ pomeni fiziološko stanje zmanjšane duševne ali telesne sposobnosti kot posledica pomanjkanja spanca ali daljšega obdobja budnosti, dnevnega ritma ali delovne obremenitve (duševne ali telesne dejavnosti ali obeh), zaradi česar se lahko zmanjšata zbranost posameznika in njegova zmožnost varnega izvajanja nalog;

„dokumentacija o letu“ pomeni dokumente, vključno s kartami ali obrazci, ki vsebujejo meteorološke informacije za let;

„center informacij za letenje (FIC)“ pomeni enoto, ustanovljeno za zagotavljanje službe informacij za letenje in službe za alarmiranje;

„območje z informacijami za letenje (FIR)“ pomeni zračni prostor določenih dimenzij, v katerem se zagotavljata služba informacij za letenje in služba za alarmiranje;

„nivo letenja (FL)“ pomeni površino s stalnim atmosferskim tlakom, ki se nanaša na določeno vrednost tlaka, in sicer 1 013,2 hektopascala (hPa), in je ločena od drugih takšnih površin s specifičnimi tlačnimi intervali;

„preskusni let“ pomeni let za razvojno fazo novega projekta (zrakoplova, pogonskih sistemov, delov in naprav), let za dokaz skladnosti z osnovo za certificiranje ali skladnosti s projektom tipa za zrakoplov, ki prihaja s proizvodne linije, let, predviden za preskušanje novih konceptov projekta, za kar so potrebni nekonvencionalni manevri ali profili, za katere bi bil možen izhod iz že odobrene ovojnice zrakoplova, ali let za usposabljanje, s katerim se izvede kateri koli od navedenih letov“;

„napoved“ pomeni navedbo predvidenih meteoroloških razmer za določen čas ali obdobje in za določeno območje ali del zračnega prostora;

„napoved za vzletanje“ pomeni napoved, ki jo za določeno časovno obdobje pripravi aerodromska meteorološka služba in vsebuje informacije o predvidenih razmerah na območju vzletno-pristajalnih stez v zvezi s smerjo in hitrostjo prizemnega vetra ter morebitnimi odstopanji, temperaturo, tlakom (QNH) in drugimi lokalno dogovorjenimi elementi;

„funkcionalni sistem“ pomeni kombinacijo postopkov, človeških virov in opreme, vključno s strojno in programsko opremo, namenjeno izvajanju funkcije na področju ATM/ANS in drugih funkcij omrežja za ATM;

„splošno letalstvo“ pomeni vsako operacijo civilnega zrakoplova, razen dela v zraku ali komercialnega zračnega prevoza;

„digitalni podatki o točkah na koordinatni mreži“ pomenijo računalniško obdelane meteorološke podatke za sklop enakomerno razmaknjenih točk na karti, ki se lahko v kodirani obliki, primerni za avtomatizirano uporabo, prenesejo z meteorološkega računalnika na drug računalnik;

„navodila“ pomenijo nezavezujoče gradivo, ki ga je Agencija pripravila kot pomoč pri ponazoritvi pomena zahteve ali specifikacije, uporablja pa se kot pomoč pri razlagi Uredbe (ES) št. 216/2008, njenih izvedbenih pravil in sprejemljivih načinov usklajevanja (AMC);

„globalne napovedi na koordinatni mreži“ pomenijo napovedi predvidenih vrednosti meteoroloških elementov na globalni koordinatni mreži z opredeljeno vertikalno in horizontalno ločljivostjo;

„nevarnost“ pomeni vsako stanje, dogodek ali okoliščino z morebitnim škodljivim učinkom;

„relativna višina“ pomeni vertikalno razdaljo do ravni, točke ali predmeta, ki se upošteva kot točka, izmerjeno od določene osnove;

„nivo“ je splošen izraz, ki se nanaša na vertikalni položaj zrakoplova med letom in ima več pomenov: relativna višina, absolutna višina ali nivo letenja;

„lokalno redno poročilo“ pomeni meteorološko poročilo, izdano v določenih časovnih presledkih in namenjeno samo za razširjanje na aerodromu, kjer so bila izvedena opazovanja;

„lokalno posebno poročilo“ pomeni meteorološko poročilo, izdano v skladu z merili za posebna opazovanja in namenjeno samo za razširjanje na aerodromu, kjer so bila izvedena opazovanja;

„meteorološki bilten“ pomeni besedilo, ki vsebuje meteorološke informacije pod ustreznim naslovom;

„meteorološke informacije“ pomenijo meteorološko poročilo, analizo, napoved ter druge navedbe z zvezi z obstoječimi ali predvidenimi meteorološkimi razmerami;

„meteorološko opazovanje“ pomeni meritev in/ali oceno enega ali več meteoroloških elementov;

„meteorološko poročilo“ pomeni navedbo opaženih meteoroloških razmer za določen čas in lokacijo;

„meteorološki satelit“ pomeni umeten Zemljin satelit, ki izvaja meteorološka opazovanja in ta opažanja pošilja na Zemljo;

„meteorološka služba bdenja (MWO)“ pomeni službo, ki na zadevnem področju pristojnosti spremlja meteorološke razmere, ki vplivajo na letalske operacije, in zagotavlja informacije v zvezi z nastankom ali predvidenim nastankom določenih vremenskih in drugih pojavov v ozračju na poti, ki lahko vplivajo na varnost operacij zrakoplovov;

„minimalna sektorska absolutna višina (MSA)“ pomeni najmanjšo absolutno višino, ki se lahko uporabi za zagotovitev najmanjše razdalje 300 m (1 000  ft) nad vsemi predmeti na območju krožnega sektorja s polmerom 46 km (25 NM) s središčem na značilni točki, tj. referenčni točki aerodroma (ARP) ali referenčni točki heliporta (HRP);

„NOTAM“ pomeni sporočilo, ki se razpošilja s telekomunikacijskimi sredstvi in vsebuje informacije v zvezi z vzpostavitvijo, stanjem ali spremembo letalskih objektov, storitev, postopkov ali v zvezi z nevarnostmi, s katerimi mora biti osebje, ki ga letalske operacije zadevajo, nujno pravočasno seznanjeno;

„ovira“ pomeni vse nepremične (začasne ali stalne) in premične predmete ali dele predmetov, ki:

„OPMET“ pomeni operativne meteorološke informacije, ki se uporabljajo pri načrtovanju letalskih operacij pred ali med letom;;

„banka podatkov OPMET“ pomeni banko podatkov, v kateri se hranijo in so na voljo na mednarodni ravni operativne meteorološke informacije za uporabo v letalstvu;

„vulkanska aktivnost pred izbruhom“ pomeni neobičajno in/ali naraščajočo vulkansko aktivnost, ki bi lahko pomenila izbruh vulkana;

„prevladujoča vidljivost“ pomeni najvišjo vrednost vidljivosti, opaženo v skladu z opredelitvijo pojma „vidljivost“ na vsaj polovici obzorja ali vsaj polovici površine aerodroma. Ta območja lahko obsegajo med seboj povezane ali nepovezane sektorje;

„problematična uporaba psihoaktivnih snovi“ pomeni uporabo ene ali več psihoaktivnih snovi, ki jih uporablja posameznik tako, da:

„prognostična karta“ pomeni napoved določenega(-ih) meteorološkega(-ih) elementa(-ov) za določen čas ali obdobje in za določeno površino ali del zračnega prostora, grafično prikazano na karti;

„psihoaktivne snovi“ pomenijo alkohol, opioide, kanabinoide, pomirjevala in hipnotike, kokain, druge psihotropne snovi, halucinogene in hlapna razredčila, izključena pa sta kofein in tobak;

„center za usklajevanje reševanja (RCC)“ pomeni enoto, pristojno za spodbujanje učinkovite organizacije služb za iskanje in reševanje ter za usklajevanje izvajanja operacij iskanja in reševanja na območju iskanja in reševanja;

„obdobje počitka“ pomeni neprekinjeno in določeno časovno obdobje po dolžnosti in/ali pred dolžnostjo, v katerem je kontrolor zračnega prometa brez vseh dolžnosti;

„sistem razporeda dela“ pomeni strukturo delovnih obdobij in obdobij počitka za kontrolorje zračnega prometa v skladu s pravnimi in operativnimi zahtevami;

„tveganje“ pomeni kombinacijo skupne verjetnosti ali pogostnosti pojavljanja škodljivih učinkov, ki so posledica nevarnosti, in resnosti teh učinkov;

„vzletno-pristajalna steza“ pomeni določeno pravokotno območje na kopenskem aerodromu, pripravljeno za pristajanje in vzletanje zrakoplovov;

„vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR)“ pomeni razdaljo, pri kateri pilot zrakoplova na sredinski črti vzletno-pristajalne steze lahko vidi talne oznake na stezi ali luči, ki označujejo stezo ali njeno sredinsko črto;

„varnostna smernica“ pomeni dokument, ki ga izda ali sprejme pristojni organ in določa, da se izvedejo ukrepi za ponovno vzpostavitev varnosti funkcionalnega sistema ali omeji njegova operativna uporaba, kadar je dokazano, da bi bila v nasprotnem primeru lahko ogrožena varnost v letalstvu;

„sistem upravljanja varnosti (SMS)“ pomeni sistematičen pristop k upravljanju varnosti, vključno s potrebnimi organizacijskimi strukturami, odgovornostmi, politikami in postopki;

„enota služb za iskanje in reševanje“ je splošen izraz, ki zajema center za usklajevanje reševanja, podružnico centra za reševanje ali urad za alarmiranje, kot je ustrezno;

„polavtomatski sistem opazovanja“ pomeni sistem opazovanja, ki omogoča izboljšanje meritev, za izdajo ustreznih poročil pa je potrebno človeško posredovanje;

„SIGMET“ pomeni informacije, ki jih izda meteorološka služba bdenja v zvezi z nastankom ali predvidenim nastankom določenih vremenskih in drugih pojavov v ozračju na poti, ki lahko vplivajo na varnost operacij zrakoplovov, ter časovnim in prostorskim razvojem navedenih pojavov;

„posebno poročilo iz zrakoplova“ pomeni meteorološko poročilo iz zrakoplova, izdano v skladu z merili na podlagi opažanj med letom;

„stres“ pomeni posledico, ki se kaže pri posamezniku zaradi soočanja z morebitnim vzrokom (povzročiteljem stresa) za spremembo njegove učinkovitosti. Glede na to, v kakšni meri se posameznik čuti sposobnega obvladovati povzročitelja stresa, lahko soočenje na njegovo učinkovitost vpliva negativno (negativen stres), pozitivno (pozitiven stres) ali pa nanjo ne vpliva;

„usposabljanje za tipski rating sistemov in opreme“ pomeni usposabljanje za posredovanje znanja in spretnosti v zvezi z določenim sistemom/opremo ter posledično pridobitev operativne usposobljenosti;

„prilagojeni podatki“ pomenijo letalske podatke, ki jih je zagotovil operator zrakoplova ali v njegovem imenu izvajalec podatkovnih storitev (DAT) in so bili pripravljeni za tega operatorja zrakoplova za predvideno operativno uporabo;

„nadomestni vzletni aerodrom“ pomeni nadomestni aerodrom, na katerem bi lahko pristal zrakoplov, če bi to postalo potrebno kmalu po vzletu in če ni mogoče uporabiti odhodnega aerodroma;

„napoved za aerodrom (TAF)“ pomeni kratko navedbo predvidenih meteoroloških razmer na aerodromu za določeno obdobje;

„teren“ pomeni površje Zemlje, ki vključuje naravne značilnosti, kot so gore, hribi, slemena, doline, vodna telesa, trajni led in sneg, ne vključuje pa ovir;

„prag“ pomeni začetek dela vzletno-pristajalne steze, ki se uporablja za pristajanje;

„cona dotika“ pomeni del vzletno-pristajalne steze za pragom, ki je predviden za prvi stik pristajajočih letal z vzletno-pristajalno stezo;

„tropski ciklon“ je splošen izraz za sinoptični ciklon, ki ne pomeni fronte in se tvori nad tropskimi ali subtropskimi vodami z organizirano konvekcijo in določenim ciklonskim kroženjem prizemnega vetra;

„svetovalni center za spremljanje tropskih ciklonov (TCAC)“ pomeni meteorološki center, ki z zagotavljanjem informacij svetuje meteorološkim službam bdenja, svetovnima prognostičnima centroma in mednarodnim bankam podatkov OPMET v zvezi s položajem, napovedano smerjo in hitrostjo premikanja tropskih ciklonov, tlakom v njihovih središčih ter najmočnejšim prizemnim vetrom;

„vidljivost“ pomeni vidljivost za letalske namene, ki je večja od:

„svetovalni center za spremljanje vulkanskega pepela (VAAC)“ pomeni meteorološki center, ki z zagotavljanjem informacij svetuje meteorološkim službam bdenja, centrom območne kontrole, centrom informacij za letenje, svetovnima prognostičnima centroma in mednarodnim bankam podatkov OPMET v zvezi z lateralno in vertikalno razširjenostjo ter napovedanim premikanjem vulkanskega pepela v ozračju;

„svetovni prognostični center (WAFC)“ pomeni meteorološki center, ki državam članicam v okviru letalske fiksne storitve (AFS) na podlagi spletnih storitev in v digitalni obliki pripravlja in izdaja pomembne vremenske (SIGWX) napovedi in napovedi za zgornji zračni prostor na svetovni ravni;

„svetovni prognostični sistem (WAFS)“ pomeni svetovni sistem, s katerim svetovna prognostična centra zagotavljata letalske meteorološke napovedi na poti v enotnih standardiziranih oblikah;

„aerodromski kontrolni stolp“ pomeni enoto, ki izvaja službo kontrole zračnega prometa za promet na aerodromu;

„promet na aerodromu“ pomeni ves promet na manevrskih površinah aerodroma in vse zrakoplove, ki letijo v bližini aerodroma. Pojem „zrakoplovi, ki so v bližini aerodroma“ vključuje med drugim tudi zrakoplove, ki vstopajo v šolski krog aerodroma ali ga zapuščajo;

„šolski krog aerodroma“ pomeni določeno pot, po kateri mora leteti zrakoplov v bližini aerodroma;

„letalska fiksna postaja“ pomeni postajo v letalski fiksni storitvi;

„letalska talna luč“ pomeni vsako luč, ki je posebej namenjena kot navigacijski pripomoček v zračnem prometu, razen luči na zrakoplovu;

„okrožnica z letalskimi informacijami (AIC)“ pomeni obvestilo z informacijami, ki ne zadostujejo za izdajo NOTAM ali vključitev v zbornik letalskih informacij, vendar se nanašajo na varnost letenja, navigacijo v zračnem prometu ali na tehnične, upravne ali zakonodajne zadeve;

„upravljanje letalskih informacij (AIM)“ pomeni dinamično, celovito upravljanje letalskih informacij z zagotavljanjem in izmenjavo digitalnih letalskih podatkov zagotovljene kakovosti v sodelovanju z vsemi stranmi;

„produkt letalskih informacij“ pomeni letalske podatke in letalske informacije, ki se zagotavljajo kot digitalni nizi podatkov ali kot standardizirane predstavitve v tiskanih ali elektronskih medijih. Produkti letalskih informacij vključujejo:

„zbornik letalskih informacij (AIP)“ pomeni publikacijo, ki jo izdaja država ali se izda v imenu države ter vsebuje trajne letalske informacije, ki so bistvenega pomena za navigacijo v zračnem prometu;

„sprememba AIP“ pomeni trajno spremembo informacij v zborniku letalskih informacij;

„dopolnitev AIP“ pomeni začasno spremembo informacij v zborniku letalskih informacij, ki se izvede tako, da se mu dodajo posebne strani;

„urejanje letalskih informacij in njihov nadzor (AIRAC)“ pomeni sistem, namenjen vnaprejšnjemu obveščanju na podlagi skupnih datumov začetka veljavnosti o okoliščinah, zaradi katerih so potrebne znatne spremembe operativnih praks;

„letalska mobilna storitev“ pomeni mobilno storitev med letalskimi postajami in postajami zrakoplova ali med postajami zrakoplova, v kateri lahko sodelujejo postaje na reševalnih plovilih; v tej storitvi lahko na določenih frekvencah za pomoč v nevarnosti in sili sodelujejo tudi postaje radijskih svetilnikov, ki označujejo mesto nevarnosti;

„letalska postaja“ pomeni kopensko postajo v letalski mobilni storitvi. V nekaterih primerih je lahko letalska postaja nameščena na primer na ladji ali ploščadi na morju;

„letalska telekomunikacijska postaja“ pomeni postajo, ki je del telekomunikacijske službe, ki se izvaja za kateri koli letalski namen;

„aerodrom AFIS“ pomeni aerodrom, na katerem se izvaja AFIS v zračnem prostoru, povezanem s takim aerodromom;

„enota AFIS“ pomeni enoto, ustanovljeno za izvajanje AFIS in službe za alarmiranje;

„identifikacija zrakoplova“ pomeni skupino črk, številk ali kombinacijo obeh, enako ali po oznaki enako pozivnemu znaku zrakoplova, ki se uporablja za komunikacijo zrak–zemlja in identifikacijo zrakoplova pri komunikaciji zemlja–zemlja služb zračnega prometa;

„komunikacija zrak–zemlja“ pomeni dvosmerno komunikacijo med zrakoplovom in postajami ali lokacijami na površju Zemlje;

„svetovalna služba zračnega prometa“ pomeni službo, ki je na voljo v zračnem prostoru določenih dimenzij ali na opredeljeni poti (zračni prostor s svetovalno službo), za zagotavljanje razdvajanja, kolikor je mogoče, med zrakoplovi, ki letijo po načrtih letov po pravilih instrumentalnega letenja (IFR);

„dovoljenje kontrole zračnega prometa“ ali „dovoljenje ATC“ pomeni dovoljenje, da lahko zrakoplov nadaljuje pot pod pogoji, ki jih opredeli enota za kontrolo zračnega prometa;

„navodilo kontrole zračnega prometa“ ali „navodilo ATC“ pomeni navodila, ki jih izda ATC, s čimer od pilota zahteva izvedbo določenega dejanja;

„enota kontrole zračnega prometa“ ali „enota ATC“ je splošni pojem, ki lahko pomeni območni kontrolni center, enoto priletne kontrole ali aerodromski kontrolni stolp;

„ALERFA“ je koda, ki označuje fazo pripravljenosti;

„služba za alarmiranje“ pomeni službo, katere namen je obvestiti ustrezne organizacije o zrakoplovih, ki potrebujejo pomoč pri iskanju ali reševanju, ter po potrebi pomagati tem organizacijam;

„faza pripravljenosti“ pomeni okoliščine, v katerih obstaja zaskrbljenost glede varnosti zrakoplova in potnikov;

„enota priletne kontrole“ pomeni enoto, ustanovljeno za izvajanje službe kontrole zračnega prometa za nadzorovane lete, ki prihajajo na enega ali več aerodromov ali odhajajo z njih;

„pot območne navigacije“ pomeni pot ATS, vzpostavljeno za zrakoplove, ki lahko uporabljajo območno navigacijo;

„združevanje“ pomeni postopek združevanja podatkov iz več virov v podatkovno zbirko in vzpostavljanje osnove za nadaljnjo obdelavo;

„pot ATS“ pomeni določeno pot, namenjeno usmerjanju prometa, kot je potrebno za izvajanje ATS;

„služba za nadzor služb zračnega prometa (ATS)“ pomeni službo, ki se izvaja neposredno prek sistema za nadzor ATS;

„sistem za nadzor ATS“ je splošen pojem, ki lahko pomeni ADS-B, PSR, SSR ali kateri koli primerljiv sistem na zemlji, ki omogoča identifikacijo zrakoplovov;

„samodejni odvisni nadzor – oddaja (ADS-B)“ pomeni način, s katerim lahko zrakoplovi, aerodromska vozila in drugi objekti samodejno oddajajo ali sprejemajo oziroma oddajajo in sprejemajo podatke, kot so identifikacija, položaj in dodatni podatki, kakor je ustrezno, v načinu oddaje prek podatkovne zveze;

„samodejni odvisni nadzor – poročanje (ADS-C)“ pomeni način, s katerim se pogoji sporazuma ADS-C izmenjujejo med sistemom na zemlji in zrakoplovom prek podatkovne zveze ter s katerim je določeno, pod kakšnimi pogoji bodo sprožena poročila ADS-C in katere podatke bodo poročila vsebovala;

„samodejna storitev letaliških informacij (ATIS)“ pomeni samodejno zagotavljanje aktualnih, rutinskih informacij zrakoplovom v prihodu in odhodu, in sicer vseh 24 ur ali ob določenih urah;

„samodejna storitev letaliških informacij prek podatkovne zveze (D-ATIS)“ pomeni izvajanje ATIS prek podatkovne zveze;

„samodejna storitev letaliških informacij prek glasovne zveze (glasovni ATIS)“ pomeni zagotavljanje ATIS z neprekinjenim in ponavljajočim se glasovnim oddajanjem;

„oddajanje“ pomeni prenos informacij, ki se nanašajo na navigacijo v zračnem prometu in niso naslovljene na posamezno postajo ali postaje;

„baza oblačnega pokrova“ pomeni relativno višino baze najnižjega sloja oblakov nad kopnim ali vodo, ki je nižja od 6 000 m (20 000 čevljev) in pokriva več kot polovico neba;

„meja dovoljenja“ pomeni točko, do katere se zrakoplovu izda dovoljenje ATC;

„baza oblakov“ pomeni relativno višino spodnje površine najnižjega opaženega ali napovedanega elementa oblačnosti v bližini aerodroma ali območja delovanja ali znotraj določenega območja operacij, ki se običajno meri nad nadmorsko višino aerodroma, pri operacijah na morju pa nad povprečno morsko gladino;

„popolnost“ v zvezi s podatki pomeni stopnjo zanesljivosti, da so zagotovljeni vsi podatki, ki so potrebni za predvideno uporabo;

„raven zaupanja“ pomeni verjetnost, da je prava vrednost parametra znotraj določenega intervala okrog njegove ocenjene vrednosti;

„konferenčne komunikacije“ pomenijo komunikacijske naprave, pri katerih je mogoče opravljati neposredne pogovore med tremi ali več lokacijami hkrati;

„kontrolirana cona“ pomeni kontroliran zračni prostor, ki se razteza navzgor od površja Zemlje do določene zgornje meje;

„kontroliran aerodrom“ pomeni aerodrom, na katerem je zagotovljena služba kontrole zračnega prometa za promet na aerodromu;

„kontroliran zračni prostor“ pomeni zračni prostor določenih dimenzij, v katerem je zagotovljena služba kontrole zračnega prometa v skladu s klasifikacijo zračnega prostora;

„nadzorovani let“ pomeni vsak let, za katerega se izda dovoljenje ATC;

„komunikacije med kontrolorjem in pilotom prek podatkovne zveze (CPDLC)“ pomeni način komunikacije med kontrolorjem zračnega prometa in pilotom z uporabo podatkovne zveze za komunikacije ATC;

„ključno območje“ pomeni območje določenih dimenzij okrog zemeljske opreme za natančni instrumentalni prilet, v katerem prisotnost vozil ali zrakoplovov povzroči nesprejemljive motnje signalov za vodenje;

„nivo potovalnega leta“ pomeni nivo letenja, ki se ohrani med večjim delom leta;

„ciklični redundančni pregled (CRC)“ pomeni matematični algoritem, ki se uporabi pri digitalnem prikazu podatkov in ki omogoča stopnjo zagotovila, da se podatki ne bodo izgubili ali spremenili;

„nevarno območje“ pomeni zračni prostor določenih dimenzij, v katerem lahko v določenem času potekajo dejavnosti, nevarne za let zrakoplovov;

„točnost podatkov“ pomeni stopnjo skladnosti med ocenjeno ali izmerjeno vrednostjo in dejansko vrednostjo;

„površina zbiranja podatkov“ pomeni opredeljeno površino, namenjeno zbiranju podatkov o ovirah ali terenu;

„celovitost podatkov“ pomeni stopnjo zagotovila, da se posamezen letalski podatek in njegova vrednost nista izgubila ali spremenila od nastanka podatka ali odobrene spremembe;

„podatek“ pomeni posamezen atribut celotnega niza podatkov, ki se mu dodeli vrednost, s katero je določen njegov trenutni status;

„komunikacije prek podatkovne zveze“ pomenijo obliko komunikacije, namenjeno izmenjavi sporočil prek podatkovne zveze;

„VOLMET prek podatkovne zveze (D-VOLMET)“ pomeni zagotovitev aerodromskega rutinskega meteorološkega poročila (METAR), posebnega aerodromskega meteorološkega poročila (SPECI), TAF, SIGMET, posebnih poročil iz zrakoplova, ki niso vključena v SIGMET, in AIRMET prek podatkovne zveze, kadar je to na voljo;

„ustvarjanje podatkov“ pomeni ustvarjanje novega podatka s povezano vrednostjo, spremembo vrednosti obstoječega podatka ali izbris obstoječega podatka;

„podatkovne zahteve“ pomenijo podroben opis niza podatkov ali zbirke nizov podatkov ter dodatne informacije, ki omogočijo, da jih druga stran ustvari, dobavi in uporablja;

„niz podatkov“ pomeni opredeljivo zbirko podatkov;

„datum“ pomeni katero koli količino ali sklop količin, ki se lahko uporabijo kot sklic ali podlaga za izračun drugih količin;

„DETRESFA“ je koda, ki označuje fazo nevarnosti;

„faza nevarnosti“ pomeni okoliščino, za katero obstaja zadostna gotovost, da zrakoplovu in potnikom grozi huda in takojšnja nevarnost ali da potrebujejo takojšnjo pomoč;

„podrejeno dovoljenje“ pomeni dovoljenje, ki ga zrakoplovu izda enota kontrole zračnega prometa, ki trenutno ne kontrolira zadevnega zrakoplova;

„bistveni promet“ pomeni nadzorovani promet, pri katerem služba za kontrolo zračnega prometa izvaja razdvajanje, vendar ki glede na posamezni nadzorovani let ni oziroma ne bo razdvojen od drugega nadzorovanega prometa z ustreznim minimumom razdvajanja;

„bistveni lokalni promet“ pomeni vsak zrakoplov, vozilo ali osebje na manevrski površini ali v njeni bližini ali promet na območju vzleta in območju začetnega vzpenjanja oziroma na območju končnega prileta, ki lahko pomeni nevarnost za zadevni zrakoplov;

„predvideni čas prihoda“ pomeni:

„lastnost“ pomeni abstrakcijo pojavov iz resničnega sveta;

„značilnost lastnosti“ pomeni karakteristiko lastnosti, ki ji je določen naziv, vrsta podatka in domena vrednosti, ki je povezana z njo;

„vrsta lastnosti“ pomeni razred pojavov iz realnega sveta s skupnimi značilnostmi, ki pomeni osnovno raven razvrščanja v katalogu lastnosti;

„končni prilet“ pomeni tisti del postopka instrumentalnega prileta, ki:

„cona z informacijami za letenje“ pomeni zračni prostor opredeljenih dimenzij, v katerem se za zračni promet izvajata aerodromska služba informacij za letenje in služba za alarmiranje;

„storitve oblikovanja postopkov letenja“ pomenijo storitve oblikovanja, dokumentiranja, preverjanja, vzdrževanja in rednih pregledov postopkov letenja, ki so potrebni za varnost, regularnost in učinkovitost navigacije v zračnem prometu;

„oblikovalec postopkov letenja“ pomeni usposobljeno osebo, ki izvaja storitve oblikovanja, dokumentiranja, potrjevanja, stalnega vzdrževanja in rednih pregledov postopkov letenja;

„postopek letenja“ pomeni niz vnaprej določenih manevrov letenja, ki jih mora izvesti pilot in so objavljeni v elektronski, tiskani ali digitalni obliki ali v vseh navedenih oblikah. Postopek letenja se izvaja bodisi v skladu s pravili instrumentalnega letenja (IFR) bodisi v skladu s pravili vizualnega letenja (VFR);

„načrt leta“ pomeni podrobne informacije, ki se zagotavljajo enotam služb zračnega prometa, v zvezi z nameravanim letom ali delom leta zrakoplova;

„vidljivost iz pilotske kabine“ pomeni vidljivost naprej iz pilotske kabine zrakoplova med letom;

„oblika zapisa“ v zvezi s podatki pomeni strukturo posameznih podatkov, evidenc in datotek, ki so oblikovani tako, da ustrezajo zahtevam glede standardov, specifikacij ali kakovosti podatkov;

„geoid“ pomeni ekvipotencialno ploskev v gravitacijskem polju Zemlje, ki sovpada z mirno povprečno morsko gladino (MSL), ki se neprekinjeno razteza prek celin;

„geoidna ondulacija“ pomeni razdaljo geoida nad (pozitivna) ali pod (negativna) matematičnim referenčnim elipsoidom;

„drsna pot“ pomeni profil spuščanja, opredeljen za vertikalno vodenje med končnim priletom;

„vidljivost pri tleh“ pomeni vidljivost na aerodromu, kot jo sporočijo pooblaščeni opazovalec ali avtomatski sistemi;

„smer letenja“ pomeni smer, v katero je obrnjena vzdolžna os zrakoplova in ki je običajno izražena v stopinjah glede na sever (pravi, magnetni, na kompasu ali koordinatni mreži);

„heliport“ pomeni aerodrom ali opredeljeno območje na strukturi, namenjeno v celoti ali delno za prihod in odhod helikopterjev in njihovo premikanje na tleh;

„razvrščanje po celovitosti“ v zvezi z letalskimi podatki pomeni razvrščanje na podlagi potencialnega tveganja, ki izhaja iz uporabe okvarjenih podatkov, in opredeljuje rutinske, bistvene in ključne podatke;

„mednarodni urad NOTAM (NOF)“ pomeni urad, ki ga država članica opredeli za mednarodno izmenjavo NOTAM;

„navigacijska točka čakanja“ pomeni geografsko lokacijo, ki pomeni referenčno točko za postopek čakanja;

„postopek čakanja“ pomeni vnaprej določen manever, s katerim zrakoplov ostane v določenem zračnem prostoru, medtem ko čaka na nadaljnja dovoljenja;

„identifikacija“ pomeni, da je identifikacija položaja določenega zrakoplova vidna na radarskem zaslonu in z gotovostjo identificirana;

„pravila instrumentalnega letenja“ so pravila, ki zrakoplovu, opremljenemu z ustrezno navigacijsko opremo, primerno za predvideno pot, omogočajo letenje v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo za letalske operacije;

„INCERFA“ je koda, ki označuje fazo negotovosti;

„operacije instrumentalnega prileta“ pomenijo prilet in pristanek z uporabo instrumentov za navigacijsko vodenje na podlagi postopka instrumentalnega prileta. Obstajata dve metodi za izvršitev operacij instrumentalnega prileta:

„postopek instrumentalnega prileta (IAP)“ pomeni vrsto vnaprej določenih manevrov z uporabo instrumentov za letenje, z določeno varno višino nad ovirami, od navigacijske točke začetnega prileta ali po potrebi od začetka določene poti prihoda do točke, s katere je mogoče opraviti pristanek, in nato, če pristanek ni bil opravljen, do položaja, na katerem se uporabljajo merila čakanja ali merila varne višine nad ovirami na poti. Postopki instrumentalnega prileta so razvrščeni v:

„instrumentalne meteorološke razmere (IMC)“ pomenijo meteorološke razmere, izražene z vidljivostjo, oddaljenostjo od oblakov in baze oblačnega pokrova, ki so manjše od minimumov, določenih za vizualne meteorološke razmere;

„operacije pri zmanjšani vidljivosti (LVO)“ pomenijo operacije prileta ali vzleta na vzletno-pristajalni stezi z vidljivostjo vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR) manj kot 550 m ali višino odločitve (DH) manj kot 200 čevljev;

„postopki pri zmanjšani vidljivosti“ pomenijo postopke, ki se uporabljajo na aerodromu za zagotavljanje varnosti med operacijami pri zmanjšani vidljivosti;

„manevrska površina“ pomeni tisti del aerodroma, ki se uporablja za vzletanje, pristajanje in vožnjo zrakoplovov po tleh, razen ploščadi;

„metapodatki“ pomenijo informacije o podatkih;

„območje premikanja“ pomeni tisti del aerodroma, ki se uporablja za vzletanje, pristajanje in vožnjo zrakoplovov po tleh, sestavljata pa ga manevrska površina in ploščad;

„navigacijski pripomoček“ pomeni napravo ali sistem zunaj zrakoplova, ki ustvarja elektromagnetne signale, ki jih sistemi za navigacijo zrakoplovov uporabljajo za določanje položaja ali vodenje poti leta;

„način sekundarnega nadzornega radarja (SSR)“ pomeni običajni identifikator za določene funkcije spraševalnih signalov, ki jih oddaja spraševalnik SSR. V Prilogi 10 ICAO so navedeni štirje načini: načini A, C, S in intermodalni način;

„bližnje vzporedne vzletno-pristajalne steze“ pomenijo vzletno-pristajalne steze, ki se ne križajo in katerih podaljšane sredinske črte imajo kot konvergence/divergence 15 stopinj ali manj;

„operacija z operativnimi kreditnimi točkami“ pomeni operacijo, pri kateri se uporablja poseben zrakoplov ali talna oprema ali kombinacija zrakoplova in talne opreme in ki omogoča katerega koli od naslednjih elementov:

„poveljujoči pilot“ pomeni pilota, ki ga operator ali v splošnem letalstvu lastnik imenuje za vodjo in je odgovoren za varno izvedbo leta;

„položaj“ v geografskem pomenu pomeni niz koordinat (zemljepisna širina in dolžina) glede na matematični referenčni elipsoid, ki opredeljujejo položaj točke na površju Zemlje;

„indikacija položaja“ pomeni vizualno indikacijo, v nesimbolni ali simbolni obliki ali obeh, položaja zrakoplova, aerodromskega vozila ali drugega objekta na radarskem zaslonu;

„tlačna višina“ pomeni atmosferski tlak, izražen v obliki absolutne višine, ki ustreza navedenemu tlaku v standardni atmosferi;

„primarni radar“ pomeni radarski sistem, ki uporablja odboj radijskih signalov;

„tiskane komunikacije“ pomenijo komunikacije, ki na vsakem končnem delu kroga samodejno zagotavljajo trajno tiskano evidenco vseh sporočil, ki se pošljejo prek takega kroga;

„prepovedano območje“ pomeni zračni prostor določenih dimenzij nad kopnim ali teritorialnimi vodami države članice, v katerem je let zrakoplovov prepovedan;

„radionavigacijska storitev“ pomeni storitev, ki zagotavlja informacije za vodenje ali podatke o položaju za učinkovito in varno upravljanje zrakoplovov s pomočjo enega ali več radionavigacijskih pripomočkov;

„radiotelefonija“ pomeni obliko radijske komunikacije, ki je namenjena predvsem izmenjavi informacij v obliki govora;

„specifikacija zahtevane komunikacijske učinkovitosti“ ali „specifikacija RCP“ pomeni sklop zahtev glede izvajanja službe zračnega prometa in s tem povezane zemeljske opreme, zmogljivosti zrakoplova ter operacij, ki so potrebne za komunikacijo na podlagi zmogljivosti;

„specifikacija zahtevane nadzorne učinkovitosti“ ali „specifikacija RSP“ pomeni niz zahtev glede izvajanja službe zračnega prometa in s tem povezane zemeljske opreme, zmogljivosti zrakoplova ter operacij, ki so potrebne za nadzor na podlagi zmogljivosti;

„ločljivost“ v zvezi s podatki pomeni število enot ali števk za izražanje in uporabo izmerjene ali izračunane vrednosti;

„omejeno območje“ pomeni zračni prostor določenih dimenzij nad kopnim ali teritorialnimi vodami države članice, v katerem je letenje zrakoplovov omejeno v skladu z določenimi pogoji;

„faza poti leta“ pomeni pot ali del poti, ki se preleti brez vmesnega pristanka;

„vzletno-pristajalna steza v uporabi“ pomeni vzletno-pristajalno stezo, za katero enota služb zračnega prometa v določenem trenutku meni, da je najprimernejša za vrsto zrakoplova, ki namerava pristati na aerodromu ali vzleteti z njega. Različne vzletno-pristajalne steze ali več vzletno-pristajalnih stez se lahko opredeli kot vzletno-pristajalna steza v uporabi za zrakoplove v prihodu ali odhodu;

„sekundarni radar“ pomeni radarski sistem, pri katerem radijski signal, ki se pošlje z radarske postaje, sproži prenos radijskega signala z druge postaje;

„sekundarni nadzorni radar (SSR)“ pomeni nadzorni radarski sistem, ki uporablja oddajnike in sprejemnike (spraševalnike) ter radarske odzivnike;

„občutljivo območje“ pomeni območje, ki presega ključno območje in na katerem parkiranje ali premikanje zrakoplovov ali vozil toliko vpliva na signale za vodenje, da se lahko šteje za nesprejemljivo motenje zrakoplova, ki uporablja signal;

„SNOWTAM“ pomeni NOTAM posebne serije, ki se odda v standardni obliki zapisa in zagotavlja poročilo o razmerah na površini ter s katerim se obvešča o prisotnosti ali prenehanju nevarnih razmer zaradi snega, ledu, plundre, poledice, stoječe vode ali vode, ki je povezana s snegom, plundro, ledom ali poledico na območju premikanja;

„pomembna točka“ pomeni določeno geografsko lokacijo, ki se uporablja za opredelitev poti ATS ali poti leta zrakoplova ter za druge navigacijske namene in namene ATS;

„radarski zaslon“ pomeni elektronski zaslon, na katerem so prikazani položaji in premikanje zrakoplovov ter druge potrebne informacije;

„standardni instrumentalni prihod (STAR)“ pomeni določeno pot prihoda po pravilih instrumentalnega letenja, ki povezuje pomembno točko, običajno na poti ATS, s točko, s katere je mogoče začeti objavljen postopek instrumentalnega prileta;

„standardni instrumentalni odhod (SID)“ pomeni določeno pot odhoda po pravilih instrumentalnega letenja, ki povezuje aerodrom ali določeno vzletno-pristajalno stezo aerodroma z določeno pomembno točko, običajno na opredeljeni poti ATS, s katere se začne faza letenja na potovalni višini;

„posebni let po pravilih vizualnega letenja“ pomeni let po pravilih vizualnega letenja z dovoljenjem kontrole zračnega prometa za letenje v kontrolirani coni v meteoroloških razmerah, ki so slabše od VMC;

„vožnja po tleh“ pomeni premikanje zrakoplova po površini aerodroma ali območja delovanja z lastno močjo, razen vzleta in pristanka;

„vozna steza“ pomeni določeno pot na kopenskem aerodromu, namenjeno vožnji zrakoplovov po tleh in povezovanju enega dela aerodroma z drugim;

„terminalsko kontrolirano območje (TMA)“ pomeni kontrolirano območje, običajno vzpostavljeno na stiku poti ATS v bližini enega ali več večjih aerodromov;

„pravočasnost“ v zvezi s podatki pomeni stopnjo zanesljivosti, da so podatki ustrezni glede na obdobje njihove nameravane uporabe;

„sledljivost“ v zvezi s podatki pomeni stopnjo, do katere lahko sistem ali produkt podatkov zagotovi evidenco sprememb, izvedenih na njem, in s tem omogoči revizijsko sled od končnega uporabnika do strani, od katere podatek izhaja;

„sled letenja“ pomeni projekcijo poti zrakoplova na površju Zemlje, katere smer je na kateri koli točki poti običajno izražena v stopinjah glede na sever (pravi, magnetni ali na koordinatni mreži);

„prometne informacije“ pomenijo informacije, ki jih izda enota služb zračnega prometa, da opozori pilota na drugi znan ali opažen zračni promet, ki je lahko blizu položaja ali načrtovane poti leta, in mu pomaga preprečiti trčenje;

„točka prenosa kontrole“ pomeni določeno točko na poti leta zrakoplova, na kateri se odgovornost zagotavljanja službe kontrole zračnega prometa zrakoplovu prenese z ene kontrolne enote ali kontrolnega mesta na drugo;

„predajna enota“ pomeni enoto kontrole zračnega prometa v postopku prenosa odgovornosti za izvajanje službe kontrole zračnega prometa zrakoplovu na naslednjo enoto kontrole zračnega prometa ali kontrolorja zračnega prometa vzdolž poti leta;

„absolutna višina prehoda“ pomeni absolutno višino, na kateri ali pod katero se vertikalni položaj zrakoplova nadzoruje s sklicevanjem na absolutne višine;

„plast prehoda“ pomeni zračni prostor med absolutno višino prehoda in nivojem prehoda;

„nivo prehoda“ pomeni najnižji nivo letenja, ki je na voljo za uporabo nad absolutno višino prehoda;

„potrditev“ v zvezi s podatki pomeni postopek zagotavljanja, da podatki izpolnjujejo zahteve za določeno aplikacijo ali načrtovano uporabo;

„preverjanje“ v zvezi s podatki pomeni ocenjevanje rezultatov postopka, povezanega z letalskimi podatki, da se zagotovita pravilnost in doslednost glede vhodnih podatkov in veljavnih podatkovnih standardov, pravil ter konvencij, ki se uporabljajo pri tem postopku;

„faza negotovosti“ pomeni okoliščine, v katerih obstaja negotovost glede varnosti zrakoplova in potnikov;

„prosto leteči balon brez posadke“ pomeni zrakoplov, lažji od zraka, ki ga ne poganja motor, je brez posadke in je v prostem letu;

„radarsko vodenje“ pomeni zagotavljanje navigacijskega vodenja zrakoplovu v obliki posebnih smeri letenja na podlagi sistema za nadzor ATS;

„let po pravilih vizualnega letenja“ ali „let VFR“ pomeni let, ki se izvaja v skladu s pravili vizualnega letenja;

„vizualni prilet“ pomeni prilet po pravilih instrumentalnega letenja, pri katerem se del postopka ali celoten postopek instrumentalnega prileta ne zaključi, temveč se prilet izvede na podlagi vizualne reference glede na teren;

„vizualne meteorološke razmere (VMC)“ pomenijo meteorološke razmere, izražene z vidljivostjo, oddaljenostjo od oblakov in baze oblačnega pokrova, ki so enake opredeljenim minimumom ali boljše od njih;

„VOLMET“ pomeni meteorološke informacije za zrakoplove med letom;

„oddajanje VOLMET“ pomeni ustrezno zagotavljanje aktualnih METAR, SPECI, TAF in SIGMET z neprekinjenim in ponavljajočim se glasovnim oddajanjem;

„točka poti“ pomeni določeno geografsko lokacijo, ki se uporablja za opredelitev poti območne navigacije ali poti leta zrakoplova, ki uporablja območno navigacijo. Točke poti so opredeljene na enega od naslednjih načinov:

„zračni prostor U-space“ pomeni geografsko območje sistemov brezpilotnih zrakoplovov, ki ga določijo države članice in na katerem se operacije sistemov brezpilotnih zrakoplovov lahko izvajajo samo s podporo služb U-space;

„služba U-space“ pomeni službo, ki temelji na digitalnih storitvah in avtomatizaciji funkcij, zasnovanih za podporo varnemu, zanesljivemu in učinkovitemu dostopu do zračnega prostora U-space za veliko število sistemov brezpilotnih zrakoplovov;

„skupna informacijska služba“ pomeni službo, ki vključuje razširjanje statičnih in dinamičnih podatkov, da se omogoči izvajanje služb U-space za upravljanje prometa brezpilotnih zrakoplovov;

„dinamična ponovna konfiguracija zračnega prostora“ pomeni začasno spremembo zračnega prostora U-space, da bi se upoštevale kratkoročne spremembe v povpraševanju po prometu zrakoplovov s posadko, in sicer s prilagoditvijo geografskih mej tega zračnega prostora U-space;

„vulkanski observatorij“ pomeni izvajalca, ki ga je izbral pristojni organ za opazovanje aktivnosti vulkana ali skupine vulkanov ter zagotavljanje teh opažanj prejemnikom z dogovorjenega letalskega seznama;

„geografski označevalni jezik (GML)“ pomeni standard kodiranja organizacije za standarde Open Geospatial Consortium (OGC);

„center za vesoljsko vreme (SWXC)“ pomeni center, imenovan za spremljanje vesoljskih vremenskih pojavov in zagotavljanje svetovalnih informacij o teh pojavih, za katere se pričakuje, da bodo vplivali na visokofrekvenčno radijsko komunikacijo, komunikacijo prek satelita ter navigacijske in nadzorne sisteme na podlagi sistema GNSS in/ali povzročili tveganje sevanja za osebe v zrakoplovu.

Pristojni organi izvajajo naloge certificiranja, nadzora in izvrševanja v povezavi z uporabo zahtev, ki veljajo za izvajalce storitev, spremljajo varno zagotavljanje njihovih storitev ter preverjajo izpolnjevanje veljavnih zahtev.

Pristojni organi opredelijo in izvajajo pristojnosti za certificiranje, nadzor in izvrševanje na način, ki zagotavlja, da:

Zadevni pristojni organi redno pregledujejo sporazum o nadzoru izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa v funkcionalnih blokih zračnega prostora (FAB), ki se raztezajo po zračnem prostoru, ki je v pristojnosti več kot ene države članice, kot je navedeno v členu 2(3) Uredbe (ES) št. 550/2004, ter, v primeru čezmejnega izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa, sporazum o medsebojnem priznavanju nadzornih nalog iz člena 2(5) Uredbe (ES) št. 550/2004 ter praktično izvajanje navedenih sporazumov, zlasti glede dosežene varnostne uspešnosti izvajalcev storitev pod njihovim nadzorom.

Pristojni organ se z drugimi pristojnimi organi dogovori o uskladitvi priglašenih sprememb funkcionalnih sistemov, ki vključujejo izvajalce storitev pod nadzorom drugih pristojnih organov. Z navedenim dogovorom o uskladitvi se v skladu s točko ATM/ANS.AR.C.025 zagotovita učinkovit izbor in pregled navedenih priglašenih sprememb.

Agencija pripravi sprejemljive načine usklajevanja (AMC), ki se lahko uporabijo za zagotovitev skladnosti z zahtevami te uredbe. Ob zagotovitvi skladnosti z AMC se veljavne zahteve te uredbe štejejo za izpolnjene.

Za zagotovitev skladnosti z zahtevami te uredbe se lahko uporabijo drugi načini usklajevanja (AltMOC).

Pristojni organ vzpostavi sistem za stalno ocenjevanje, ali vsi AltMOC, ki jih uporablja sam ali izvajalci storitev pod njegovim nadzorom, omogočajo zagotovitev skladnosti z zahtevami te uredbe.

Pristojni organ oceni vse AltMOC, ki jih izvajalec storitev predlaga v skladu s točko ATM/ANS.OR.A.020, tako da analizira predloženo dokumentacijo in, če meni, da je to potrebno, izvede inšpekcijski pregled pri izvajalcu storitev.

Če pristojni organ ugotovi, da AltMOC zadoščajo za zagotovitev skladnosti z veljavnimi zahtevami te uredbe, nemudoma:

Če pristojni organ sam uporablja AltMOC za zagotovitev skladnosti z veljavnimi zahtevami te uredbe, jih:

Pristojni organ zagotovi Agenciji popoln opis AltMOC, vključno z vsemi spremembami postopkov, ki bi lahko bile pomembne, in oceno, ki dokazuje, da so veljavne zahteve te uredbe izpolnjene.

Pristojni organ obvesti Agencijo o morebitnih resnih težavah z izvajanjem Uredbe (EU) 2018/1139 ter njenih delegiranih in izvedbenih aktov v 30 dneh od datuma, ko se je seznanil s težavami.

Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) ter njene delegirane in izvedbene akte pristojni organ Agenciji čim prej zagotovi informacije, pomembne za varnost, ki izhajajo iz prejetih poročil o dogodkih, shranjenih v nacionalni podatkovni bazi v skladu s členom 6(6) Uredbe (EU) št. 376/2014.

Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 376/2014 pristojni organ vzpostavi sistem za ustrezno zbiranje, analiziranje in razširjanje informacij o varnosti.

Agencija vzpostavi sistem za ustrezno analiziranje vseh zadevnih informacij o varnosti, prejetih od pristojnih organov, ter državam članicam in Komisiji, kot je ustrezno, nemudoma zagotovi vse informacije, vključno s priporočili ali popravljalnimi ukrepi, ki jih morajo sprejeti za pravočasen odziv na varnostno težavo, ki vključuje izvajalce storitev.

Pristojni organ po prejemu informacij iz točk (a) in (b) sprejme ustrezne ukrepe za obravnavo varnostne težave, vključno z izdajo varnostnih smernic v skladu s točko ATM/ANS.AR.A.030.

Ukrepi, sprejeti v skladu s točko (c), se nemudoma sporočijo zadevnim izvajalcem storitev, ki jih morajo upoštevati v skladu s točko ATM/ANS.OR.A.060. Pristojni organ o navedenih ukrepih obvesti tudi Agencijo in, če je potrebno skupno ukrepanje, druge zadevne pristojne organe.

Pristojni organ izda varnostno smernico, če v funkcionalnem sistemu ugotovi obstoj nevarnih razmer, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje.

Varnostna smernica se pošlje zadevnim izvajalcem storitev in vsebuje najmanj naslednje informacije:

Pristojni organ pošlje kopijo varnostne smernice Agenciji in drugim zadevnim pristojnim organom v enem mesecu od njene izdaje.

Pristojni organ preveri skladnost izvajalcev storitev z veljavnimi varnostnimi smernicami.

Pristojni organ vzpostavi in ohranja sistem upravljanja, ki vključuje najmanj naslednje elemente:

▼M4

▼B

Pristojni organ za vsako področje dejavnosti, ki je del sistema upravljanja, imenuje eno ali več oseb, ki so na splošno odgovorne za upravljanje zadevne naloge oziroma nalog.

Pristojni organ določi postopke za sodelovanje pri medsebojni izmenjavi vseh potrebnih informacij in pomoči z drugimi zadevnimi pristojnimi organi, znotraj ene države članice ali iz drugih držav članic, vključno z naslednjimi informacijami:

Kopija postopkov, povezanih s sistemom upravljanja, in njihovih sprememb se da na voljo Agenciji zaradi standardizacije.

Pristojni organ lahko dodeli svoje naloge, ki so povezane s certificiranjem ali nadzorom izvajalcev storitev iz te uredbe, vendar ne z dejansko izdajo certifikatov, usposobljenim subjektom. Ob dodelitvi takšnih nalog pristojni organ zagotovi, da ima:

Pristojni organ zagotovi, da postopek notranje revizije in postopek obvladovanja varnostnih tveganj iz točke ATM/ANS.AR.B.001(a)(4) vključujeta vse naloge, ki jih v njegovem imenu izvaja usposobljeni subjekt.

Pristojni organ ima vzpostavljen sistem za odkrivanje sprememb, ki vplivajo na njegovo zmožnost opravljanja nalog in izpolnjevanja odgovornosti v skladu z Uredbo (EU) 2018/1139 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi navedene uredbe. Ta sistem mu omogoča ustrezno ukrepanje za zagotovitev nadaljnje ustreznosti in učinkovitosti njegovega sistema upravljanja.

Pristojni organ pravočasno posodobi svoj sistem upravljanja v skladu s spremembami Uredbe (EU) 2018/1139 ter delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi navedene uredbe, da zagotovi učinkovito izvajanje sistema upravljanja.

Pristojni organ obvesti Agencijo o spremembah, ki vplivajo na njegovo zmožnost opravljanja nalog in izpolnjevanja odgovornosti v skladu z Uredbo (EU) 2018/1139 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi navedene uredbe.

Pristojni organ vzpostavi sistem vodenja evidenc za ustrezno shranjevanje, dostopnost in zanesljivo sledljivost:

Pristojni organ vodi seznam vseh certifikatov, izdanih izvajalcem storitev, in prejetih izjav.

Vse evidence se po prenehanju veljavnosti certifikata ali umiku izjave glede na zakonodajo, ki se uporablja za varstvo podatkov, hranijo najmanj pet let.

Pristojni organi redno spremljajo in ocenjujejo varnostno uspešnost izvajalcev storitev, ki jih nadzorujejo.

Pristojni organi rezultate spremljanja varnostne uspešnosti uporabijo zlasti v okviru nadzora na podlagi tveganja.

Pristojni organ v okviru točke ATM/ANS.AR.B.001(a)(1) vzpostavi postopek, da preveri:

Postopek iz točke (a):

Pristojni organ ali usposobljeni subjekti, ki delujejo v njegovem imenu, izvajajo revizije v skladu s členom 5.

Revizije iz točke (a):

Pristojni organ na podlagi razpoložljivih dokazov spremlja stalno skladnost izvajalcev storitev, ki jih nadzoruje, z veljavnimi zahtevami te uredbe.

Pristojni organ ob upoštevanju posebne narave izvajalcev storitev, zapletenosti njihovih dejavnosti in rezultatov preteklih dejavnosti certificiranja in/ali nadzora vzpostavi in letno posodablja program nadzora, ki temelji na oceni povezanih tveganj. Program nadzora vključuje revizije, ki:

Pristojni organ se lahko odloči, da po potrebi spremeni cilje in obseg vnaprej načrtovanih revizij z vključitvijo pregledov dokumentacije in dodatnih revizij.

Pristojni organ določi, katere ureditve, elemente, storitve, funkcije, fizične lokacije in dejavnosti je treba revidirati v določenem časovnem obdobju

Revizijska opažanja in ugotovitve, ki se izdajo v skladu s točko ATM/ANS.AR.C.050, se dokumentirajo. Podprejo se z dokazi ter opredelijo na podlagi veljavnih zahtev in njihovih izvedbenih predpisov, glede na katere je bila revizija izvedena.

Pripravi se revizijsko poročilo s podrobnim opisom ugotovitev in opažanj, ki se predloži zadevnemu izvajalcu storitev.

V skladu s postopkom iz točke ATM/ANS.AR.C.005(a) pristojni organ po prejemu vloge za izdajo certifikata izvajalcu storitev preveri skladnost izvajalca storitev z veljavnimi zahtevami te uredbe.

Pristojni organ lahko pred izdajo certifikata zahteva vse revizije, inšpekcijske preglede ali ocene, ki so po njegovem mnenju potrebni.

Certifikat se izda za nedoločen čas. Privilegiji iz dejavnosti, ki jih izvajalec storitev sme opravljati, se določijo v pogojih za izvajanje storitev, ki so priloženi certifikatu.

Če vprašanje v zvezi z ugotovitvijo 1. stopnje ostaja nerešeno, se certifikat ne izda. V izjemnih okoliščinah izvajalec storitev ugotovitev(-ve), ki ni(-so) 1. stopnje, po potrebi oceni in ublaži, načrt popravljalnih ukrepov za rešitev vprašanj v zvezi z ugotovitvijo(-ami) pa odobri pristojni organ pred izdajo certifikata.

Po prejemu obvestila o spremembi v skladu s točko ATM/ANS.OR.A.045 pristojni organ ravna v skladu s točkami ATM/ANS.AR.C.030, ATM/ANS.AR.C.035 in ATM/ANS.AR.C.040.

Po prejemu obvestila o spremembi v skladu s točko ATM/ANS.OR.A.040(a)(2), ki zahteva predhodno odobritev, pristojni organ:

Da se izvajalcu storitev omogoči uvedba sprememb sistema upravljanja in/ali sistema upravljanja varnosti, kot je ustrezno, brez predhodne odobritve v skladu s točko ATM/ANS.OR.A.040(b), pristojni organ odobri postopek, ki opredeljuje obseg takšnih sprememb in opisuje, kako se bodo takšne spremembe priglasile in upravljale. Pristojni organ med stalnim nadzorom oceni informacije, posredovane v obvestilu, da bi preveril, ali so sprejeti ukrepi v skladu z odobrenimi postopki in veljavnimi zahtevami. V primeru neskladnosti pristojni organ:

Pristojni organ preveri:

Pristojni organ odobri postopke, spremembe in odstopanja iz točke (a), če ugotovi, da so potrebni in zadostni za izvajalca storitev za dokazovanje skladnosti s točkami ATM/ANS.OR.A.045, ATM/ANS.OR.C.005, ATS.OR.205 in ATS.OR.210, kot je ustrezno.

Pristojni organ po prejemu obvestila v skladu s točko ATM/ANS.OR.A.045(a)(1) ali po prejemu spremenjenih informacij v skladu s točko ATM/ANS.OR.A.045(b) sprejme odločitev o tem, ali bo pregledal spremembo. V podporo tej odločitvi pristojni organ po potrebi od izvajalca storitev zahteva dodatne informacije.

Pristojni organ določi potrebo po pregledu na podlagi posebnih, veljavnih in dokumentiranih meril, ki najmanj zagotavljajo pregled priglašene spremembe v primeru bistvene verjetnosti, da je argument za izvajalca storitev zapleten ali mu ni poznan, in resnosti morebitnih posledic spremembe.

Če se pristojni organ odloči za pregled na podlagi drugih meril, ki temeljijo na tveganju, poleg tistih iz točke (b), so ta merila posebna, veljavna in dokumentirana.

Pristojni organ obvesti izvajalca storitev o svoji odločitvi za pregled priglašene spremembe funkcionalnega sistema in izvajalcu storitev na njegovo zahtevo predloži utemeljitev.

Pristojni organ pri pregledu argumenta za priglašeno spremembo:

Pristojni organ:

Pristojni organ po prejemu izjave izvajalca služb informacij za letenje, ki namerava izvajati takšne službe, preveri, ali izjava vsebuje vse informacije, zahtevane v točki ATM/ANS.OR.A.015, in navedenemu izvajalcu potrdi prejem izjave.

Če izjava ne vsebuje zahtevanih informacij ali vsebuje informacije, ki kažejo na neizpolnjevanje veljavnih zahtev, pristojni organ obvesti zadevnega izvajalca služb informacij za letenje o neizpolnjevanju in zahteva dodatne informacije. Pristojni organ po potrebi izvede revizijo pri izvajalcu služb informacij za letenje. Če je neizpolnjevanje zahtev potrjeno, pristojni organ sprejme ukrepe iz točke ATM/ANS.AR.C.050.

Pristojni organ vodi evidenco izjav, ki jih je prejel od izvajalcev služb informacij za letenje v skladu s to uredbo.

Pristojni organ ima sistem za analiziranje ugotovitev glede na njihov pomen za varnost in se odloči za izvršilne ukrepe na podlagi varnostnega tveganja, ki nastane zaradi neskladnosti izvajalca storitev.

V okoliščinah, kjer ob ustreznih takojšnjih ukrepih za zmanjšanje tveganja ne bi bilo dodatnega varnostnega tveganja ali bi bilo to zelo nizko, pristojni organ lahko dovoli izvajanje storitev in s tem zagotovi njihovo neprekinjenost, hkrati pa se izvajajo popravljalni ukrepi.

Ugotovitev 1. stopnje izda pristojni organ, če se ugotovi bistvena neskladnost z veljavnimi zahtevami Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih pravil ter uredb (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 in njihovih izvedbenih pravil, postopki in priročniki izvajalca storitev, pogoji certifikata ali certifikatom, po potrebi aktom o določitvi ali z vsebino izjave, ki znatno ogroža varnost letenja ali drugače vzbuja dvom o zmožnosti izvajalca storitev za nadaljnje izvajanje dejavnosti.

Ugotovitve 1. stopnje med drugim vključujejo:

▼C1

▼B

Ugotovitev 2. stopnje izda pristojni organ, če se ugotovi kakršna koli druga neskladnost z veljavnimi zahtevami Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih pravil ter uredb (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 in njihovih izvedbenih pravil, postopki in priročniki izvajalca storitev, pogoji certifikata ali vsebino izjave.

V primeru ugotovitve v okviru nadzora ali drugih postopkov pristojni organ brez poseganja v dodatne ukrepe, ki se zahtevajo v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 in to uredbo ter uredbami (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 in njihovimi izvedbenimi pravili, pisno obvesti izvajalca storitev o ugotovitvi in zahteva popravljalne ukrepe za odpravo ugotovljene(-ih) neskladnosti.

V primerih, za katere se ugotovitve 1. in 2. stopnje ne zahtevajo, lahko pristojni organ izda mnenje.

Vloga za pridobitev certifikata izvajalca storitev ali spremembo obstoječega certifikata se predloži v obliki in na način, ki ju določi pristojni organ, pri čemer se upoštevajo veljavne zahteve te uredbe.

V skladu s členom 6 izvajalec storitev za pridobitev certifikata izpolnjuje:

Ne glede na točko (b) lahko izvajalec služb zračnega prometa predloži vlogo za pridobitev certifikata, omejenega na izvajanje storitev v zračnem prostoru, ki je v pristojnosti države članice, v kateri ima glavni poslovni sedež ali, če ta obstaja, uradni sedež, če izvaja ali namerava izvajati samo storitve v zvezi z eno ali več naslednjimi kategorijami:

Vlogo za pridobitev omejenega certifikata lahko predložijo tudi naslednji izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa:

Kot določi pristojni organ, izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa, ki predloži vlogo za pridobitev omejenega certifikata v skladu s točko (a) ali (b)(1), izpolnjuje najmanj naslednje zahteve, določene v:

Kot določi pristojni organ, izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa, ki predloži vlogo za pridobitev omejenega certifikata v skladu s točko (b)(2), izpolnjuje najmanj zahteve iz točk (c)(1) do (c)(4) in posebne zahteve iz Priloge IV.

Vloga za pridobitev omejenega certifikata se predloži pristojnemu organu v obliki in na način, ki ju določi pristojni organ.

V skladu s členom 7 ima izvajalec služb informacij za letenje možnost, da izjavi, da je sposoben in ima sredstva za izvajanje pristojnosti, povezanih s storitvami, ki jih izvaja, če poleg zahtev iz člena 8b(1) Uredbe (EU) št. 216/2008 izpolnjuje naslednji alternativni zahtevi:

Izvajalec služb informacij za letenje, ki poda izjavo o svojih dejavnostih:

Izvajalec služb informacij za letenje, ki poda izjavo o svojih dejavnostih, pred prenehanjem izvajanja storitev obvesti pristojni organ v roku, ki ga določi pristojni organ.

Izvajalec služb informacij za letenje, ki poda izjavo o svojih dejavnostih, izpolnjuje naslednje zahteve, določene v:

Izvajalec služb informacij za letenje, ki poda izjavo o svojih dejavnostih, z dejavnostmi začne šele, ko od pristojnega organa prejme potrdilo o prejemu izjave.

Izvajalec storitev lahko za zagotovitev skladnosti z zahtevami te uredbe poleg sprejemljivih načinov usklajevanja (AMC), ki jih sprejme Agencija, uporablja tudi druge načine usklajevanja (AltMOC).

Če želi izvajalec storitev uporabljati AltMOC, pred njihovim izvajanjem pristojnemu organu zagotovi popoln opis AltMOC. Opis vključuje vse spremembe priročnikov ali postopkov, ki so lahko pomembne, ter oceno, ki dokazuje izpolnjevanje zahtev te uredbe.

Izvajalec storitev lahko te druge načine usklajevanja uporablja na podlagi predhodne odobritve pristojnega organa in po prejemu obvestila, kot je določeno v točki ATM/ANS.AR.A.015(d).

Certifikat izvajalca storitev ostane veljaven, če:

Ob preklicu ali vrnitvi se certifikat nemudoma vrne pristojnemu organu.

izvajalec služb informacij za letenje še naprej izpolnjuje veljavne zahteve te uredbe, vključno z zahtevami iz točke ATM/ANS.OR.A.050, ki zadevajo olajševanje in sodelovanje z namenom izvajanja pooblastil pristojnih organov, ter zahtevami iz točke ATM/ANS.OR.A.055, ki zadevajo obravnavanje ugotovitev;

izjave ne umakne izvajalec takšnih služb ali če je pristojni organi ne odstrani iz registra.

Priglasitev in upravljanje:

Za uveljavitev vsake spremembe iz točke (a)(2) je potrebna predhodna odobritev, razen če se takšna sprememba priglasi in upravlja v skladu s postopkom, ki ga odobri pristojni organ, kot je določeno v točki ATM/ANS.AR.C.025(c).

Izvajalec storitev, ki načrtuje spremembo svojega funkcionalnega sistema:

Izvajalec storitev po priglasitvi spremembe obvesti pristojni organ v primeru vsake bistvene spremembe informacij, predloženih v skladu s točkama (a)(1) in (2), ter zadevne izvajalce storitev in letalske akterje v primeru vsake bistvene spremembe informacij, predloženih v skladu s točko (a)(3).

Izvajalec storitev lahko v operativno storitev vključi samo dele spremembe, za katere so bile zaključene dejavnosti, zahtevane s postopki iz točke ATM/ANS.OR.B.010.

Če spremembo pregleda pristojni organ v skladu s točko ATM/ANS.AR.C.035, lahko izvajalec v operativno storitev vključi samo dele spremembe, za katere je pristojni organ odobril argument.

Če sprememba vpliva na druge izvajalce storitev in/ali letalske akterje, kot je opredeljeno v točki (a)(3), izvajalec storitev in ti drugi izvajalci storitev skupaj določijo:

Navedeni izvajalci storitev, na katere vplivajo predpostavke in ukrepi za zmanjšanje tveganja iz točke (e)(2), v svojem argumentu za spremembo uporabijo samo predpostavke in ukrepe za zmanjšanje tveganja, dogovorjene in usklajene z drugimi izvajalci storitev in, kadar je to izvedljivo, letalskimi akterji.

opredeli temeljni vzrok neskladnosti;

določi načrt popravljalnih ukrepov, ki ga odobri pristojni organ;

pristojnemu organu zadovoljivo dokaže izvajanje popravljalnih ukrepov v roku, ki ga predlaga izvajalec storitev in potrdi navedeni organ, kot je opredeljeno v točki ATM/ANS.AR.C.050(e).

Izvajalec ATM/ANS v okviru svojega sistema upravljanja vzpostavi in vzdržuje sistem poročanja o dogodkih, vključno z obveznim in prostovoljnim poročanjem. Izvajalci ATM/ANS s sedežem v državi članici zagotovijo, da sistem izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) št. 376/2014 in Uredbe (EU) 2018/1139 ter delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi navedenih uredb.

Izvajalec ATM/ANS obvesti pristojni organ in vsako drugo organizacijo, za katero država članica, kjer tak izvajalec storitev izvaja svoje storitve, določi, da jo je treba obvestiti o katerem koli dogodku ali stanju v zvezi z varnostjo, ki ogroža ali ki bi lahko, če se ne odpravi ali če ni obravnavan, ogrozil zrakoplov, osebe v njem ali katero koli drugo osebo, ter zlasti o vsaki nesreči ali resnemu incidentu.

Brez poseganja v točko (b) izvajalec ATM/ANS poroča pristojnemu organu in, če to ni zadevni izvajalec storitev, organizaciji, pristojni za načrtovanje in/ali vzdrževanje sistemov upravljanja zračnega prometa/navigacijskih služb zračnega prometa in sestavnih delov, o vseh motnjah v delovanju, tehničnih okvarah, prekoračitvah tehničnih omejitev, dogodkih ali drugih neobičajnih okoliščinah, ki so ali bi lahko ogrozili varnost storitev in niso povzročili nesreče ali resnega incidenta.

Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 376/2014 ter delegirane in izvedbene akte, sprejete na podlagi te uredbe, za poročila velja:

Za začetna obvezna poročila izvajalcev ATM/ANS, ki nimajo sedeža v državi članici, velja:

Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 376/2014 ter njene delegirane in izvedbene akte, kadar je to primerno, se poročilo o nadaljnjih ukrepih, v katerem so navedene podrobnosti o ukrepih, ki jih organizacija namerava sprejeti za preprečitev podobnih dogodkov v prihodnosti, pripravi takoj po določitvi teh ukrepov; ta poročila o nadaljnjih ukrepih:

Izvajalec storitev svoje storitve izvaja na odprt in pregleden način. Objavi pogoje v zvezi z dostopom do njegovih storitev in njihove spremembe ter vzpostavi postopek rednega ali priložnostnega posvetovanja, posamično ali skupinsko, z uporabniki njegovih storitev o določenih spremembah pri izvajanju storitev.

Izvajalec storitev ne razlikuje na podlagi državljanstva ali drugih lastnosti uporabnika ali kategorije uporabnikov njegovih storitev na način, ki je v nasprotju s pravom Unije.

Izvajalec storitev zagotovi, da se letalski podatki, ki se nanašajo na njegove storitve, pravočasno zagotovijo izvajalcu letalskih informacijskih služb.

Po objavi letalskih podatkov, ki se nanašajo na storitve izvajalca storitev, ta stori naslednje:

zagotovi, da letalski podatki iz Dodatka 1 ustrezajo specifikacijam iz kataloga letalskih podatkov;

zagotovi, da so izpolnjene naslednje zahteve glede kakovosti podatkov:

glede ustvarjanja podatkov sklene posebne uradne dogovore s stranjo, ki ustvarja podatke, ki vsebujejo navodila glede ustvarjanja, spremembe ali izbrisa podatkov in ki vključujejo vsaj naslednje:

zagotovi uporabo tehnik preverjanja in potrjevanja, tako da letalski podatki ustrezajo povezanim zahtevam glede kakovosti podatkov, poleg tega pa se:

elektronsko pošlje letalske podatke;

sklene formalne dogovore z:

zagotovi, da se informacije, navedene v točki AIS.TR.505(a), pravočasno zagotovijo izvajalcu letalskih informacijskih služb;

zbira in pošilja metapodatke, ki vključujejo vsaj:

zagotovi, da orodja in programska oprema, ki se uporabljajo v podporo postopkom v zvezi z letalskimi podatki in letalskimi informacijami ali za njihovo avtomatizacijo, ne vplivajo škodljivo na kakovost letalskih podatkov in letalskih informacij;

zagotovi uporabo digitalnih tehnik zaznave napak v podatkih med prenosom ali shranjevanjem letalskih podatkov ali obojim ter s tem prispeva k ustreznim ravnem celovitosti podatkov;

zagotovi, da je prenos letalskih podatkov zaščiten z ustreznim avtentikacijskim postopkom, ki prejemnikom omogoča potrditev, da je podatke posredoval pooblaščen vir;

zagotovi, da se napake, zaznane med ustvarjanjem podatkov in po njihovem prejetju, obravnavajo, odpravijo ali razrešijo ter da se prednostno obravnavajo napake v ključnih in bistvenih letalskih podatkih.

svetovni geodetski sistem iz leta 1984 (World Geodetic System 1984, WGS-84) kot horizontalni referenčni sistem;

podatek o povprečni morski gladini (MSL) kot vertikalni referenčni sistem;

gregorijanski koledar in koordinirani univerzalni čas kot časovna referenčna sistema.

Izvajalec storitev izvaja in ohranja sistem upravljanja, ki vključuje:

Izvajalec storitev dokumentira vse ključne postopke sistema upravljanja, vključno s postopkom za seznanjanje osebja z njegovimi pristojnostmi, ter postopek za spremembo navedenih postopkov.

Izvajalec storitev vzpostavi funkcijo spremljanja skladnosti svoje organizacije z veljavnimi zahtevami in ustreznosti postopkov. Spremljanje skladnosti vključuje sistem posredovanja povratnih informacij o ugotovitvah odgovornemu vodji, da se po potrebi zagotovi učinkovita izvedba popravljalnih ukrepov.

Izvajalec storitev spremlja delovanje svojega funkcionalnega sistema in če odkrije nezadostno uspešnost, ugotovi vzroke zanjo in jih odpravi ali pa ublaži posledice nezadostne uspešnosti po ugotovitvi njenih učinkov.

Sistem upravljanja je sorazmeren z velikostjo organizacije izvajalca storitev in zapletenostjo njenih dejavnosti, pri čemer se upoštevajo nevarnosti in s tem povezana tveganja pri navedenih dejavnostih.

Izvajalec storitev v okviru svojega sistema upravljanja vzpostavi formalne povezave z zadevnimi izvajalci storitev in letalskimi akterji za:

Kadar ima izvajalec storitev tudi certifikat za operatorja aerodroma, zagotovi, da sistem upravljanja zajema vse dejavnosti s področja uporabe njegovih certifikatov.

Izvajalec storitev uporablja postopke za obvladovanje, oceno in po potrebi ublažitev vpliva sprememb njegovih funkcionalnih sistemov v skladu s točkami ATM/ANS.OR.A.045, ATM/ANS.OR.C.005, ATS.OR.205 in ATS.OR.210, kot je ustrezno.

Izvajalec storitev postopke iz točke (a) ali morebitne bistvene spremembe navedenih postopkov:

Če odobreni postopki iz točke (b) niso primerni za določeno spremembo, izvajalec storitev:

Dejavnosti, oddane podizvajalcem, vključujejo vse dejavnosti izvajalca storitev v skladu s pogoji certifikata, ki jih izvajajo druge organizacije, ki so same certificirane za izvajanje takšnih dejavnosti, ali pa, če niso certificirane, delajo pod nadzorom izvajalca storitev. Izvajalec storitev v primeru oddaje ali naročila katerega koli dela svojih dejavnosti zunanjim organizacijam zagotovi, da oddana ali naročena dejavnost, sistem ali sestavni del izpolnjuje veljavne zahteve.

Če izvajalec storitev odda kateri koli del svojih dejavnosti organizaciji, ki ni sama certificirana za izvajanje takšnih dejavnosti v skladu s to uredbo, zagotovi, da organizacija, ki je dejavnosti prevzela v izvajanje, dela pod njegovim nadzorom. Izvajalec storitev zagotovi, da ima pristojni organ dostop do organizacije, ki je dejavnosti prevzela v izvajanje, da preveri stalno skladnost z veljavnimi zahtevami te uredbe.

Izvajalec storitev imenuje odgovornega vodjo, ki zagotovi, da se lahko vse dejavnosti financirajo in izvajajo v skladu z veljavnimi zahtevami. Odgovorni vodja je pristojen za vzpostavitev in vzdrževanje učinkovitega sistema upravljanja.

Izvajalec storitev opredeli pristojnost, dolžnosti in odgovornosti imenovanih imetnikov delovnih mest, zlasti vodstvenega osebja, odgovornega za funkcije v zvezi z varnostjo, kakovostjo, varovanjem, financami in človeškimi viri, kot je ustrezno.

Izvajalec storitev vzpostavi sistem vodenja evidenc, ki omogoča ustrezno shranjevanje zapisov in zanesljivo sledljivost vseh njegovih dejavnosti, vključuje pa zlasti vse elemente iz točke ATM/ANS.OR.B.005.

Izvajalec storitev obliko in obdobje hrambe evidenc iz točke (a) določi v svojih postopkih sistema upravljanja.

Evidence se hranijo na način, ki zagotavlja zaščito pred poškodbami, spreminjanjem in krajo.

Izvajalec storitev pripravlja in posodablja operativne priročnike v zvezi z izvajanjem storitev, ki so v obliki smernic namenjeni operativnemu osebju.

Zagotavlja, da:

Za vse spremembe, priglašene v skladu s točko ATM/ANS.OR.A.045(a)(1), izvajalec storitev, ki ni izvajalec služb zračnega prometa:

Izvajalec storitev, ki ni izvajalec služb zračnega prometa, zagotovi, da ocena varnosti iz točke (a) vključuje:

Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa izdelajo poslovni načrt za obdobje najmanj petih let. Poslovni načrt:

Informacije iz točk (i) in (ii) točke 1 so v skladu z načrtom izvedbe iz člena 11 Uredbe (ES) št. 549/2004, glede podatkov o varnosti pa v skladu z državnim varnostnim programom iz standarda 3.1.1 Priloge 19 k prvi izdaji Čikaške konvencije iz julija 2013.

Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa zagotovijo varnost za večje naložbene programe in jih poslovno utemeljijo, po potrebi tudi ocenijo učinek na ustrezne cilje uspešnosti iz točke 1(ii) in opredelijo naložbe, ki izhajajo iz pravnih zahtev, povezanih z izvajanjem raziskovalnega programa za upravljanje zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (SESAR).

Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa predložijo letni načrt za prihodnje leto, ki nadalje določa značilnosti poslovnega načrta in opisuje kakršne koli spremembe v primerjavi s prejšnjim načrtom.

Letni načrt zajema naslednje določbe o ravni in kakovosti storitev, kot so predvidena raven zmogljivosti, varnosti, spoštovanja okolja in stroškovne učinkovitosti:

Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa ter upravljavec omrežja v okviru svojega sistema upravljanja, kot se zahteva v točki ATM/ANS.OR.B.005, vzpostavijo sistem za upravljanje varovanja, da zagotovijo:

Sistem upravljanja varovanja opredeljuje:

Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa ter upravljavec omrežja zagotovijo varnostno preverjanje svojega osebja, če je ustrezno, ter se usklajujejo z ustreznimi civilnimi in vojaškimi organi za zagotovitev varovanja svojih objektov, osebja in podatkov.

Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa ter upravljavec omrežja sprejmejo potrebne ukrepe za zaščito svojih sistemov, uporabljenih sestavnih delov in podatkov ter omrežja pred grožnjami za informacijsko in kibernetsko varnost, ki bi lahko pomenile nezakonit poseg v izvajanje storitev.

Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa ter upravljavec omrežja imajo v skladu s pravom, ki se uporablja, vzpostavljene ureditve za kritje odgovornosti v zvezi z izvajanjem nalog.

Uporabljena metoda za pridobitev kritja ustreza zadevni možni izgubi in škodi, ob upoštevanju pravnega položaja zadevnih izvajalcev in upravljavca omrežja ter stopnje razpoložljivega kritja pri komercialnem zavarovanju.

Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa ter upravljavec omrežja, ki uporabljajo storitve drugega izvajalca storitev, zagotovijo, da sporazumi, ki jih sklenejo v ta namen, določajo porazdelitev odgovornosti med njimi.

Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa pristojnemu organu predložijo letno poročilo o svojih dejavnostih.

Letno poročilo izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavcev pretoka zračnega prometa zajema njihove finančne rezultate brez poseganja v člen 12 Uredbe (ES) št. 550/2004, operativno uspešnost ter katere koli druge pomembne dejavnosti in razvojne dosežke, zlasti na področju varnosti.

Upravljavec omrežja v skladu s členom 20 Uredbe (EU) št. 677/2011 predloži letno poročilo o svojih dejavnostih Komisiji in Agenciji. To poročilo zajema njegovo operativno uspešnost ter pomembne dejavnosti in razvojne dosežke, zlasti na področju varnosti.

Letna poročila iz točk (a) in (c) vključujejo najmanj:

Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa ter upravljavec omrežja omogočijo, da so njihova letna poročila na zahtevo na voljo Komisiji in Agenciji. Navedena poročila dajo na voljo tudi javnosti pod pogoji, ki jih določi pristojni organ v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom.

Katalog letalskih podatkov je niz tem letalskih podatkov, njihovih lastnosti in podrejenih lastnosti, ki so organizirane v:

Preglednice kataloga letalskih podatkov sestavljajo naslednji stolpci: