02017R0373 — SL — 30.08.2022 — 005.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/373 z dne 1. marca 2017 o skupnih zahtevah za izvajalce storitev upravljanja zračnega prometa/izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa in drugih funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa ter njihov nadzor, razveljavitvi Uredbe (ES) št. 482/2008, izvedbenih uredb (EU) št. 1034/2011, (EU) št. 1035/2011 in (EU) 2016/1377 ter spremembi Uredbe (EU) št. 677/2011 (UL L 062 8.3.2017, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/469 z dne 14. februarja 2020 |
L 104 |
1 |
3.4.2020 |
|
spremenjena z: IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/1177 z dne 7. avgusta 2020 |
L 259 |
12 |
10.8.2020 |
|
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/1338 z dne 11. avgusta 2021 |
L 289 |
12 |
12.8.2021 |
|
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/938 z dne 26. julija 2022 |
L 209 |
1 |
10.8.2022 |
popravljena z:
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/373
z dne 1. marca 2017
o skupnih zahtevah za izvajalce storitev upravljanja zračnega prometa/izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa in drugih funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa ter njihov nadzor, razveljavitvi Uredbe (ES) št. 482/2008, izvedbenih uredb (EU) št. 1034/2011, (EU) št. 1035/2011 in (EU) 2016/1377 ter spremembi Uredbe (EU) št. 677/2011
(Besedilo velja za EGP)
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba določa skupne zahteve za:
upravljanje zračnega prometa in izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa (ATM/ANS) za splošni zračni promet, zlasti za pravne ali fizične osebe, ki izvajajo navedene storitve in funkcije;
pristojne organe in usposobljene subjekte, ki delujejo v njihovem imenu, ki izvajajo naloge certificiranja, nadzora in izvrševanja v zvezi s službami iz točke (a);
pravila in postopke glede projektiranja struktur zračnega prostora.
Člen 2
Opredelitve pojmov
V tej uredbi se uporabljajo opredelitve iz Priloge I in naslednje opredelitve:
opredelitve iz člena 2 Uredbe (ES) št. 549/2004 in člena 3 Uredbe (ES) št. 216/2008, razen opredelitve pojma „dovoljenje“ iz člena 2(15) Uredbe (ES) št. 549/2004;
„izvajalec ATM/ANS“ pomeni vsako pravno ali fizično osebo, ki izvaja katere koli službe ATM/ANS, kot so opredeljene v členu 3(5) Uredbe (EU) 2018/1139, posamično ali povezano, za splošni zračni promet;
„upravljavec omrežja“ pomeni organ, ustanovljen v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 551/2004 za opravljanje dolžnosti iz navedenega člena ter členov 3 in 4 Uredbe (EU) št. 677/2011.
„vseevropska storitev“ pomeni dejavnost, ki je zasnovana in vzpostavljena za uporabnike v večini držav članic ali vseh državah članicah ter se lahko razširi tudi prek zračnega prostora nad ozemljem, za katerega se uporablja Pogodba;
„izvajalec podatkovnih storitev (DAT)“ pomeni organizacijo, ki izpolnjuje naslednja merila:
DAT tipa 1: izvajalec, ki v nadzorovanih pogojih obdeluje letalske podatke za uporabo na zrakoplovih in zagotavlja letalsko podatkovno zbirko, ki izpolnjuje zahteve glede kakovosti podatkov in pri kateri ni bila ugotovljena združljivost z ustrezno aplikacijo/opremo zrakoplova;
DAT tipa 2: izvajalec, ki obdeluje letalske podatke in zagotavlja letalsko podatkovno zbirko za uporabo v certificirani aplikaciji/opremi zrakoplova, ki izpolnjuje zahteve glede kakovosti podatkov in pri kateri je bila ugotovljena združljivost z navedeno aplikacijo/opremo;
„projektiranje struktur zračnega prostora“ pomeni postopek, s katerim se zagotovi ustrezno projektiranje, nadzorovanje in potrjevanje struktur zračnega prostora, preden so uvedene in jih zrakoplovi lahko začnejo uporabljati;
„sistem za izogibanje trčenjem v zraku (ACAS)“ pomeni sistem na zrakoplovu, ki je zasnovan na signalih odzivnika sekundarnega nadzornega radarja (SSR) in deluje neodvisno od opreme na zemlji, da pilota obvešča o potencialno konfliktnih zrakoplovih, ki so tudi opremljeni z radarskimi odzivniki SSR;
„subjekt, ki pripravlja letalske podatke in letalske informacije“ pomeni vsak javni ali zasebni subjekt, ki je odgovoren za pripravo letalskih podatkov in letalskih informacij, ki se uporabljajo kot vir letalskih informacijskih proizvodov in storitev. Ti subjekti ne vključujejo izvajalcev ATM/ANS iz točke 2 člena 2 te uredbe in aerodromov, opredeljenih v točki (1)(e) člena 2 Uredbe (EU) 2018/1139.
Člen 3
Izvajanje ATM/ANS in projektiranje struktur zračnega prostora
Države članice zagotovijo, da:
subjekti, ki pripravljajo letalske podatke ali letalske informacije, izpolnjujejo zahteve iz:
točke ATM/ANS.OR.A.085 Priloge III, razen tistih iz točk (c), (d), (f)(1) in (i) navedene priloge;
točke ATM/ANS.OR.A.090 Priloge III;
letalske podatke in letalske informacije pripravlja, obdeluje in prenaša ustrezno usposobljeno, pristojno in pooblaščeno osebje.
Če so letalski podatki ali letalske informacije namenjeni uporabi za namene letov po pravilih IFR ali posebnih letov po pravilih VFR, se zahteve iz točk (a) in (b) prvega pododstavka uporabljajo za vse subjekte, ki pripravljajo take podatke in informacije.
Člen 3a
Opredelitev potrebe po izvajanju služb zračnega prometa
Države članice opredelijo potrebo po izvajanju služb zračnega prometa, tako da upoštevajo vse naslednje dejavnike:
vrste zadevnega zračnega prometa;
gostoto zračnega prometa;
meteorološke razmere;
druge zadevne dejavnike, povezane s cilji služb zračnega prometa, opredeljenimi v točki ATS.TR.100 Priloge IV.
Člen 3b
Usklajevanje med vojaškimi enotami in izvajalci služb zračnega prometa
Brez poseganja v člen 6 Uredbe (ES) št. 2150/2005 države članice vzpostavijo posebne postopke, in sicer tako:
da so izvajalci služb zračnega prometa obveščeni, če vojaška enota opazi, da se približuje zrakoplov, ki je ali bi lahko bil civilni zrakoplov, ali da je tak zrakoplov vstopil na katero koli območje, na katerem bo morda potrebno prestrezanje;
da izvajalec službe zračnega prometa v tesnem sodelovanju z vojaško enoto potrdi identiteto zrakoplova in mu zagotovi navigacijska navodila, ki so potrebna, da se prepreči prestrezanje.
Člen 3c
Usklajevanje letalskih operacij, ki so potencialno nevarne za civilno letalstvo
Člen 3d
Frekvenca VHF za klic v sili
Člen 4
Pristojni organ za certificiranje, nadzor in izvrševanje
V tej uredbi se izvajalci podatkovnih storitev in upravljavec omrežja štejejo za vseevropske izvajalce storitev, za katere je v skladu s točko (c) člena 22a Uredbe (ES) št. 216/2008 pristojni organ Agencija.
Če je eden od zadevnih izvajalcev storitev organizacija, za katero je pristojni organ Agencija, pristojni organi zadevnih držav članic sodelujejo z Agencijo, da se zagotovi izpolnjevanje zahtev iz točk 1, 2 in 3 točke ATM/ANS.AR.A.005(b) Priloge II, pri čemer:
izvajalci storitev izvajajo storitve v zvezi s funkcionalnimi bloki zračnega prostora, ki se raztezajo po zračnem prostoru, ki je v pristojnosti več kot ene države članice, kot je navedeno v členu 2(3) Uredbe (ES) št. 550/2004, ali
izvajalci storitev izvajajo čezmejne navigacijske službe zračnega prometa, kot je navedeno v členu 2(5) Uredbe (ES) št. 550/2004.
Člen 5
Pooblastila pristojnega organa iz člena 4
Če je to potrebno za izvajanje njihovih nalog certificiranja, nadzora in izvrševanja iz te uredbe, se pristojne organe pooblasti, da:
od izvajalcev storitev, ki jih nadzirajo, zahtevajo, naj predložijo vse potrebne informacije;
od katerega koli predstavnika, vodje ali drugega člana osebja navedenih izvajalcev storitev zahtevajo, naj ustno obrazložijo dejstva, dokumente, predmete, postopke ali druge zadeve, ki so pomembne za nadzor izvajalcev storitev;
vstopijo v prostore in na zemljišče, vključno s kraji obratovanja, ter v prevozna sredstva navedenih izvajalcev storitev;
pregledajo ali kopirajo vse dokumente, zapise ali podatke, ki so v lasti ali so dostopni navedenim izvajalcem storitev, ali naredijo izvlečke iz njih, ne glede na vrsto nosilca, na katerem so zadevne informacije shranjene;
pri navedenih izvajalcih storitev izvajajo revizije, ocene, preiskave in inšpekcijske preglede.
Pristojni organ pri izvajanju pooblastil iz odstavkov 1 in 2 zagotovi, da so člani njegovega osebja in, kadar je to primerno, vsi drugi strokovnjaki, ki sodelujejo pri zadevnih dejavnostih, ustrezno pooblaščeni.
Člen 6
Izvajalci storitev
Izvajalcem storitev se podelita certifikat in pravica za izvajanje privilegijev, podeljenih v okviru navedenega certifikata, če poleg zahtev iz člena 8b(1) Uredbe (ES) št. 216/2008 izpolnijo in nadalje izpolnjujejo naslednje zahteve:
za vse izvajalce storitev: zahteve iz poddelov A in B Priloge III (del ATM/ANS.OR) in Priloge XIII (del PERS);
za izvajalce storitev, ki niso izvajalci služb zračnega prometa: poleg zahtev iz točke (a) zahteve iz poddela C Priloge III (del ATM/ANS.OR);
za izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa, upravljavce pretoka zračnega prometa in upravljavca omrežja: poleg zahtev iz točke (a) zahteve iz poddela D Priloge III (del ATM/ANS.OR);
za izvajalce služb zračnega prometa: poleg zahtev iz točk (a) in (c) zahteve iz Priloge IV (del ATS) in zahteve iz Uredbe (EU) št. 923/2012;
za izvajalce meteoroloških služb: poleg zahtev iz točk (a), (b) in (c) zahteve iz Priloge V (del MET);
za izvajalce letalskih informacijskih služb: poleg zahtev iz točk (a), (b) in (c) zahteve iz Priloge VI (del AIS);
za izvajalce podatkovnih storitev: poleg zahtev iz točk (a) in (b) zahteve iz Priloge VII (del DAT);
za izvajalce komunikacijskih, navigacijskih ali nadzornih služb: poleg zahtev iz točk (a), (b) in (c) zahteve iz Priloge VIII (del CNS);
za upravljavce pretoka zračnega prometa: poleg zahtev iz točk (a), (b) in (c) zahteve iz Priloge IX (del ATFM);
za upravljavce zračnega prostora: poleg zahtev iz točk (a) in (b) zahteve iz Priloge X (del ASM);
za izvajalce službe oblikovanja postopkov letenja: poleg zahtev iz točk (a) in (b) tudi zahteve iz Priloge XI (del FPD);
za upravljavca omrežja: poleg zahtev iz točk (a), (b) in (c) zahteve iz Priloge XII (del NM).
Člen 7
Izjava izvajalcev služb informacij za letenje
Če dajo države članice v skladu s členom 8b(3) Uredbe (ES) št. 216/2008 izvajalcem služb informacij za letenje možnost, da izjavijo, da so sposobni in imajo sredstva za izvajanje obveznosti, povezanih z izvajanjem služb, navedeni izvajalci poleg zahtev iz člena 8b(1) Uredbe (ES) št. 216/2008 izpolnjujejo zahteve iz točke ATM/ANS.OR.A.015 v Prilogi III k tej uredbi.
Člen 8
Obstoječi certifikati
Člen 9
Razveljavitev in sprememba
Člen 10
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 2. januarja 2020.
Vendar
se člen 9(2) uporablja od datuma začetka veljavnosti te uredbe;
se glede Agencije člen 4(1), (2), (5), (6) in (8) ter člen 5 uporabljata od datuma začetka veljavnosti te uredbe;
se glede izvajalcev podatkovnih storitev člen 6 v vsakem primeru uporablja od 1. januarja 2019 in, če tak izvajalec predloži vlogo za pridobitev certifikata in ga pridobi v skladu s členom 6, se uporablja od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
KAZALO |
|
PRILOGA I |
OPREDELITVE POJMOV, KI SE UPORABLJAJO V PRILOGAH II DO XIII (del OPREDELITVE POJMOV) |
PRILOGA II |
ZAHTEVE ZA PRISTOJNE ORGANE – NADZOR STORITEV IN DRUGIH FUNKCIJ OMREŽJA ZA ATM (del ATM/ANS.AR) |
PODDEL A – |
SPLOŠNE ZAHTEVE (ATM/ANS.AR.A) |
PODDEL B – |
UPRAVLJANJE (ATM/ANS.AR.B) |
PODDEL C – |
NADZOR, CERTIFICIRANJE IN IZVRŠEVANJE (ATM/ANS.AR.C) |
Dodatek 1 – |
CERTIFIKAT ZA IZVAJALCA STORITEV |
PRILOGA III |
SKUPNE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE STORITEV (del ATM/ANS.OR) |
PODDEL A – |
SPLOŠNE ZAHTEVE (ATM/ANS.OR.A) |
PODDEL B – |
UPRAVLJANJE (ATM/ANS.OR.B) |
PODDEL C – |
POSEBNE ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE STORITEV, KI NISO IZVAJALCI ATS (ATM/ANS.OR.C) |
PODDEL D – |
POSEBNE ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE ANS IN ATFM TER UPRAVLJAVCA OMREŽJA (ATM/ANS.OR.D) |
Dodatek 1 – |
KATALOG LETALSKIH PODATKOV |
PRILOGA IV – |
POSEBNE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE SLUŽB ZRAČNEGA PROMETA (del ATS) |
PODDEL A – |
DODATNE ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE SLUŽB ZRAČNEGA PROMETA (ATS.OR) |
ODDELEK 1 – |
SPLOŠNE ZAHTEVE |
ODDELEK 2 – |
VARNOST STORITEV |
ODDELEK 3 – |
POSEBNE ZAHTEVE V ZVEZI S ČLOVEŠKIMI DEJAVNIKI ZA IZVAJALCE SLUŽBE KONTROLE ZRAČNEGA PROMETA |
ODDELEK 4 – |
ZAHTEVE GLEDE KOMUNIKACIJE |
ODDELEK 5 – |
ZAHTEVE GLEDE INFORMACIJ |
PODDEL B – |
TEHNIČNE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE SLUŽB ZRAČNEGA PROMETA (ATS.TR) |
ODDELEK 1 – |
SPLOŠNE ZAHTEVE |
ODDELEK 2 – |
SLUŽBA KONTROLE ZRAČNEGA PROMETA |
ODDELEK 3 – |
SLUŽBA INFORMACIJ ZA LETENJE |
ODDELEK 4 – |
SLUŽBA ZA ALARMIRANJE |
PRILOGA V |
POSEBNE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE METEOROLOŠKIH SLUŽB (del MET) |
PODDEL A – |
DODATNE ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE METEOROLOŠKIH SLUŽB (MET.OR) |
ODDELEK 1 – |
SPLOŠNE ZAHTEVE |
ODDELEK 2 – |
POSEBNE ZAHTEVE |
Poglavje 1 – |
Zahteve glede letalskih meteoroloških postaj |
Poglavje 2 – |
Zahteve glede aerodromskih meteoroloških služb |
Poglavje 3 – |
Zahteve glede meteoroloških služb bdenja |
Poglavje 4 – |
Zahteve glede svetovalnih centrov za spremljanje vulkanskega pepela (VAAC) |
Poglavje 5 – |
Zahteve glede svetovalnih centrov za spremljanje tropskih ciklonov (TCAC) |
Poglavje 6 – |
Zahteve glede svetovnih prognostičnih centrov (WAFC) |
PODDEL B – |
TEHNIČNE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE METEOROLOŠKIH SLUŽB (MET.TR) |
ODDELEK 1 – |
SPLOŠNE ZAHTEVE |
ODDELEK 2 – |
POSEBNE ZAHTEVE |
Poglavje 1 – |
Tehnične zahteve glede letalskih meteoroloških postaj |
Poglavje 2 – |
Tehnične zahteve glede aerodromske meteorološke službe |
Poglavje 3 – |
Tehnične zahteve glede meteoroloških služb bdenja |
Poglavje 4 – |
Tehnične zahteve glede svetovalnih centrov za spremljanje vulkanskega pepela (VAAC) |
Poglavje 5 – |
Tehnične zahteve glede svetovalnih centrov za spremljanje tropskih ciklonov (TCAC) |
Poglavje 6 – |
Tehnične zahteve glede svetovnih prognostičnih centrov (WAFC) |
Dodatek 1 – |
Predloga za METAR |
Dodatek 2 – |
Fiksna območja, zajeta v napovedih WAFS v kartografski obliki |
Dodatek 3 – |
Predloga za TAF |
Dodatek 4 – |
Predloga za opozorila za strižni veter |
Dodatek 5A – |
Predloga za SIGMET in AIRMET |
Dodatek 5B – |
Predloga za posebna poročila iz zrakoplova (navzgornja povezava) |
Dodatek 6 – |
Predloga za svetovalno sporočilo o vulkanskem pepelu |
Dodatek 7 – |
Predloga za svetovalno sporočilo o tropskih ciklonih |
Dodatek 8 – |
Razponi in ločljivosti za številčne elemente v svetovalnih sporočilih o vulkanskem pepelu in tropskih ciklonih, SIGMET in AIRMET ter aerodromskih opozorilih in opozorilih za strižni veter |
PRILOGA VI |
POSEBNE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE LETALSKIH INFORMACIJSKIH SLUŽB (del AIS) |
PODDEL A – |
DODATNE ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE LETALSKIH INFORMACIJSKIH SLUŽB (AIS.OR) |
ODDELEK 1 – |
SPLOŠNE ZAHTEVE |
ODDELEK 2 – |
UPRAVLJANJE KAKOVOSTI PODATKOV |
ODDELEK 3 – |
PRODUKTI LETALSKIH INFORMACIJ |
Poglavje 1 – |
Letalske informacije v obliki standardizirane predstavitve |
Poglavje 2 – |
Digitalni nizi podatkov |
ODDELEK 4 – |
SLUŽBA RAZPOŠILJANJA IN INFORMACIJ PRED LETOM |
ODDELEK 5 – |
POSODOBITEV PRODUKTOV LETALSKIH INFORMACIJ |
ODDELEK 6 – |
ZAHTEVE ZA OSEBJE |
PODDEL B – |
TEHNIČNE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE LETALSKIH INFORMACIJSKIH SLUŽB (AIS.TR) |
ODDELEK 1 – |
SPLOŠNE ZAHTEVE |
ODDELEK 2 – |
UPRAVLJANJE KAKOVOSTI PODATKOV |
ODDELEK 3 – |
PRODUKTI LETALSKIH INFORMACIJ |
Poglavje 1 – |
Letalske informacije v obliki standardizirane predstavitve |
Poglavje 2 – |
Digitalni nizi podatkov |
ODDELEK 4 – |
SLUŽBA RAZPOŠILJANJA IN INFORMACIJ PRED LETOM |
ODDELEK 5 – |
POSODOBITEV PRODUKTOV LETALSKIH INFORMACIJ |
Dodatek 1 – |
VSEBINA ZBORNIKA LETALSKIH INFORMACIJ (AIP) |
Dodatek 2 – |
OBLIKA ZAPISA NOTAM |
Dodatek 3 – |
OBLIKA ZAPISA SNOWTAM |
Dodatek 4 – |
OBLIKA ZAPISA ASHTAM |
PRILOGA VII – |
POSEBNE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE PODATKOVNIH STORITEV (del DAT) |
PODDEL A – |
DODATNE ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE PODATKOVNIH STORITEV (DAT.OR) |
ODDELEK 1 – |
SPLOŠNE ZAHTEVE |
ODDELEK 2 – |
POSEBNE ZAHTEVE |
PODDEL B – |
TEHNIČNE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE PODATKOVNIH STORITEV (DAT.TR) |
ODDELEK 1 – |
SPLOŠNE ZAHTEVE |
PRILOGA VIII – |
POSEBNE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE KOMUNIKACIJSKIH, NAVIGACIJSKIH ALI NADZORNIH SLUŽB (del CNS) |
PODDEL A – |
DODATNE ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE KOMUNIKACIJSKIH, NAVIGACIJSKIH ALI NADZORNIH SLUŽB (CNS.OR) |
ODDELEK 1 – |
SPLOŠNE ZAHTEVE |
PODDEL B – |
TEHNIČNE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE KOMUNIKACIJSKIH, NAVIGACIJSKIH ALI NADZORNIH SLUŽB (CNS.TR) |
ODDELEK 1 – |
SPLOŠNE ZAHTEVE |
PRILOGA IX – |
POSEBNE ZAHTEVE ZA UPRAVLJAVCE PRETOKA ZRAČNEGA PROMETA (del ATFM) |
TEHNIČNE ZAHTEVE ZA UPRAVLJAVCE PRETOKA ZRAČNEGA PROMETA (ATFM.TR) |
|
PRILOGA X – |
POSEBNE ZAHTEVE ZA UPRAVLJAVCE ZRAČNEGA PROSTORA (del ASM) |
TEHNIČNE ZAHTEVE ZA UPRAVLJAVCE ZRAČNEGA PROSTORA (ASM.TR) |
|
ODDELEK 1 – |
SPLOŠNE ZAHTEVE |
PRILOGA XI – |
POSEBNE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE STORITEV OBLIKOVANJA POSTOPKOV LETENJA (del FPD) |
PODDEL A – |
DODATNE ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE STORITEV OBLIKOVANJA POSTOPKOV LETENJA (FPD.OR) |
ODDELEK 1 – |
SPLOŠNE ZAHTEVE |
PODDEL B – |
TEHNIČNE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE STORITEV OBLIKOVANJA POSTOPKOV LETENJA (FPD.TR) |
ODDELEK 1 – |
SPLOŠNE ZAHTEVE |
Dodatek 1 – |
ZAHTEVE GLEDE STRUKTUR ZRAČNEGA PROSTORA IN POSTOPKOV LETENJA, KI JIH TE VSEBUJEJO |
PRILOGA XII – |
POSEBNE ZAHTEVE ZA UPRAVLJAVCA OMREŽJA (del NM) |
TEHNIČNE ZAHTEVE ZA UPRAVLJAVCA OMREŽJA (NM.TR) |
|
ODDELEK 1 – |
SPLOŠNE ZAHTEVE |
PRILOGA XIII – |
ZAHTEVE ZA IZVAJALCE STORITEV USPOSABLJANJA OSEBJA IN OCENJEVANJA USPOSOBLJENOSTI (del PERS) |
PODDEL A – |
TEHNIČNO OSEBJE ZA PODROČJE VARNOSTI ZRAČNEGA PROMETA |
ODDELEK 1 – |
SPLOŠNE ZAHTEVE |
ODDELEK 2 – |
ZAHTEVE GLEDE USPOSABLJANJA |
ODDELEK 3 – |
ZAHTEVE GLEDE OCENJEVANJA USPOSOBLJENOSTI |
ODDELEK 4 – |
ZAHTEVE ZA INŠTRUKTORJE IN OCENJEVALCE |
Dodatek 1 – |
Splošno osnovno usposabljanje |
Dodatek 2 – |
Poglobljeno osnovno usposabljanje |
Dodatek 3 – |
Splošno kvalifikacijsko usposabljanje |
Dodatek 4 – |
Poglobljeno kvalifikacijsko usposabljanje |
OPREDELITVE POJMOV, KI SE UPORABLJAJO V PRILOGAH II DO XIII
(del OPREDELITVE POJMOV)
V prilogah II do XIII se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„sprejemljivi načini usklajevanja (AMC)“ pomenijo nezavezujoče standarde, ki jih je Agencija sprejela za ponazoritev načinov za zagotovitev skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili;
„delo v zraku“ pomeni operacijo zrakoplova, v kateri se zrakoplov uporablja za specializirane storitve, na primer za kmetijstvo, gradbeništvo, fotografiranje, zemljemerstvo, opazovanje in patruljiranje, iskanje in reševanje ali oglaševanje v zraku;
„klimatološki povzetek za aerodrome“ pomeni kratek povzetek določenih meteoroloških elementov na aerodromu, ki temelji na statističnih podatkih;
„klimatološka tabela za aerodrome“ pomeni tabelo s statističnimi podatki o nastanku enega ali več meteoroloških elementov, opaženih na aerodromu;
„nadmorska višina aerodroma“ pomeni nadmorsko višino najvišje točke pristajalnega območja;
„aerodromska služba informacij za letenje (AFIS)“ pomeni službo informacij za letenje za promet na aerodromu, ki jo izvaja določeni izvajalec služb zračnega prometa;
„aerodromska meteorološka služba“ pomeni službo, pristojno za izvajanje meteorološke službe na aerodromu;
„aerodromsko opozorilo“ pomeni informacije, ki jih izda aerodromska meteorološka služba v zvezi z nastankom ali predvidenim nastankom meteoroloških razmer, ki bi lahko škodljivo vplivale na zrakoplov na tleh, tudi na parkiran zrakoplov, ter na naprave in službe na aerodromu;
„letalski podatki“ pomenijo letalska dejstva, koncepte ali navodila, ki so formalizirano predstavljeni v obliki, primerni za sporočanje, razlago ali obdelavo;
„letalska podatkovna zbirka“ pomeni zbirko letalskih podatkov, zbranih in urejenih v strukturiran niz podatkov, ki je shranjena v elektronski obliki v sistemih, velja za določeno obdobje in se lahko posodablja;
„letalska fiksna storitev (AFS)“ pomeni telekomunikacijsko storitev med določenimi fiksnimi točkami, ki je namenjena predvsem zagotavljanju varnosti zračne plovbe ter rednega, učinkovitega in gospodarnega opravljanja zračnih prevozov;
„letalsko fiksno telekomunikacijsko omrežje (AFTN)“ pomeni svetovni sistem letalskih fiksnih telekomunikacijskih povezav, ki je kot del storitve AFS namenjen izmenjavi sporočil in/ali digitalnih podatkov med letalskimi fiksnimi telekomunikacijskimi postajami z enakimi ali združljivimi telekomunikacijskimi značilnostmi;
„letalske informacije“ pomenijo informacije, ki izhajajo iz zbiranja, analize in oblikovanja letalskih podatkov;
„kartografski podatki o aerodromu“ pomenijo podatke, ki so bili zbrani z namenom priprave kartografskih informacij o aerodromu;
„zbirka kartografskih podatkov o aerodromu (AMDB)“ pomeni zbirko kartografskih podatkov o aerodromu, zbranih in urejenih v strukturiran niz podatkov;
„letalska meteorološka postaja“ pomeni postajo za opazovanja in izdajo meteoroloških poročil, namenjenih zračni plovbi;
„poročilo iz zrakoplova“ pomeni poročilo, ki se pripravi v zrakoplovu med letom v skladu z zahtevami za poročanje o položaju ter operativno in/ali meteorološko poročanje;
„zrakoplov“ pomeni kateri koli stroj, ki lahko v zraku dobi podporo zaradi reakcij zraka, ki niso reakcije zraka z zemeljskim površjem;
„AIRMET“ pomeni informacije, ki jih izda meteorološka služba bdenja v zvezi z nastankom ali predvidenim nastankom določenih vremenskih pojavov na poti, ki lahko vplivajo na varnost operacij zrakoplovov na nižjih višinah, ter časovnim in prostorskim razvojem navedenih pojavov in ki niso bile vključene že v napoved, izdano za lete na nižjih višinah v zadevnem območju z informacijami za letenje ali njegovem podobmočju;
„tehnično osebje za področje varnosti zračnega prometa (ATSEP)“ pomeni vsako pooblaščeno osebje, ki je usposobljeno za upravljanje, vzdrževanje, umik iz oziroma vrnitev v obratovanje opreme funkcionalnega sistema;
„enota služb zračnega prometa“ je splošen izraz, ki ima več pomenov: „enota kontrole zračnega prometa“, „center informacij za letenje“, „enota aerodromske službe informacij za letenje“ ali „urad službe zrakoplovnih informacij“;
„nadomestni aerodrom“ pomeni aerodrom, proti kateremu lahko nadaljuje zrakoplov, kadar postane nemogoče ali nepriporočljivo nadaljevati let proti aerodromu načrtovanega pristanka ali pristati na njem, ter na katerem so na voljo potrebne storitve in zmogljivosti, na katerem se lahko izpolnijo zmogljivostne zahteve za zrakoplov in ki obratuje ob predvidenem času uporabe;
„drugi načini usklajevanja (AltMOC)“ pomenijo tiste načine usklajevanja, v katerih je predlagana alternativa sedanjim sprejemljivim načinom usklajevanja (AMC), ali tiste, v katerih so predlagani novi načini za zagotovitev skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili, v zvezi s katerimi Agencija ni sprejela povezanih AMC;
„absolutna višina“ pomeni vertikalno razdaljo do ravni, točke ali predmeta, ki se upošteva kot točka, izmerjeno od povprečne morske gladine;
„območni kontrolni center (ACC)“ pomeni enoto, ki zagotavlja storitve kontrole zračnega prometa za nadzorovane lete na nadzorovanih območjih, ki so v njeni pristojnosti;
„območna napoved za lete na nižjih višinah“ pomeni napoved vremenskih pojavov v območju z informacijami za letenje ali njegovem podobmočju, ki se nanaša na plast pod nivojem letenja 100 (ali pod nivojem letenja 150 na goratih območjih ali po potrebi višje);
„območna navigacija (RNAV)“ pomeni metodo navigacije, ki zrakoplovu omogoča letenje na kateri koli poti leta, ki je pokrita z zemeljskimi ali vesoljskimi navigacijskimi sredstvi, in/ali v mejah zmogljivosti lastne opreme na krovu zrakoplova;
„argument“ pomeni trditev, ki temelji na sklepih na podlagi dokazov;
„ASHTAM“ pomeni posebno vrsto sporočila NOTAM, s katero se v posebni obliki sporočijo informacije o spremenjeni vulkanski aktivnosti, izbruhu vulkana in/ali oblaku vulkanskega pepela, ki so pomembne za operacije zrakoplova;
„funkcije omrežja za ATM“ pomenijo funkcije, ki jih izvaja upravljavec omrežja v skladu z Uredbo (EU) št. 677/2011;
„revizija“ pomeni sistematičen, neodvisen in dokumentiran postopek za pridobivanje dokazov in njihovo objektivno presojo, s katerim se ugotovi, v kakšnem obsegu so zahteve izpolnjene;
„verodostojen vir“ pomeni:
državni organ ali
organizacijo, ki jo je državni organ uradno priznal za zbiranje in/ali objavo podatkov, ki so v skladu z zahtevami glede kakovosti podatkov, ki jih je določila navedena država;
„avtomatski sistem opazovanja“ pomeni sistem opazovanja, ki brez človeškega posredovanja beleži in izračunava vse potrebne elemente ter poroča o njih;
„letalski akter“ pomeni subjekt, osebo ali organizacijo, razen izvajalcev storitev, ki jih ureja ta uredba, na katero vpliva ali ki vpliva na storitev, ki jo zagotovi izvajalec storitev;
„odmor“ pomeni časovno obdobje oddiha v delovnem obdobju, ko kontrolorju zračnega prometa ni treba opravljati dolžnosti;
„certificirana aplikacija zrakoplova“ pomeni programsko aplikacijo, ki jo je Agencija odobrila kot del zrakoplova, za katerega se uporablja člen 4 Uredbe (ES) št. 216/2008;
„oblak, pomemben za obratovanje zrakoplovov“ pomeni oblak z relativno višino baze oblaka pod 5 000 ft ali pod največjo minimalno sektorsko absolutno višino, kar koli od tega je večje, ali kumulonimbusni oblak ali stolpičasti kumulus na kateri koli višini;
„komercialni zračni prevoz“ pomeni vsako operacijo zrakoplova, ki vključuje prevoz potnikov, tovora ali pošte za plačilo ali drugo protivrednost;
„konvencionalna navigacijska pot“ pomeni pot ATS, določeno glede na navigacijske pripomočke na tleh;
„kontrolirano območje“ pomeni kontroliran zračni prostor, ki se razteza navzgor nad določeno mejo nad Zemljo;
„stres po kritičnem incidentu“ pomeni kazanje nenavadnih in/ali skrajnih čustvenih, fizičnih in/ali vedenjskih reakcij posameznika po dogodku ali incidentu;
„kakovost podatkov“ pomeni stopnjo ali raven zanesljivosti, da predloženi podatki izpolnjujejo zahteve uporabnika podatkov, kar zadeva točnost, ločljivost, celovitost (ali enakovredno raven zanesljivosti), sledljivost, pravočasnost, popolnost in obliko;
„zahteve glede kakovosti podatkov (DQR)“ pomenijo opredelitev značilnosti podatkov (tj. točnost, ločljivost, celovitost (ali enakovredno raven zanesljivosti), sledljivost, pravočasnost, popolnost in obliko) za zagotovitev, da so podatki v skladu s predvideno uporabo;
„nadomestni namembni aerodrom“ pomeni nadomestni aerodrom, na katerem bi lahko zrakoplov pristal v primeru nemogočega ali nepriporočljivega pristanka na aerodromu načrtovanega pristanka;
„dolžnost“ pomeni vsako nalogo, ki jo mora na zahtevo izvajalca službe kontrole zračnega prometa izvesti kontrolor zračnega prometa;
„delovno obdobje“ pomeni obdobje, ki se začne, ko se mora kontrolor zračnega prometa na zahtevo izvajalca službe kontrole zračnega prometa prijaviti k dolžnosti, biti na voljo ali začeti opravljati dolžnost, in se konča, ko je kontrolor zračnega prometa brez dolžnosti;
„nadmorska višina“ pomeni vertikalno razdaljo do točke ali ravni, ki se nahaja ali je pritrjena na površju Zemlje, izmerjeno od povprečne morske gladine;
„nadomestni aerodrom na poti“ pomeni aerodrom, na katerem bi lahko zrakoplov pristal v primeru potrebne preusmeritve na poti;
„utrujenost“ pomeni fiziološko stanje zmanjšane duševne ali telesne sposobnosti kot posledica pomanjkanja spanca ali daljšega obdobja budnosti, dnevnega ritma ali delovne obremenitve (duševne ali telesne dejavnosti ali obeh), zaradi česar se lahko zmanjšata zbranost posameznika in njegova zmožnost varnega izvajanja nalog;
„dokumentacija o letu“ pomeni dokumente, vključno s kartami ali obrazci, ki vsebujejo meteorološke informacije za let;
„center informacij za letenje (FIC)“ pomeni enoto, ustanovljeno za zagotavljanje službe informacij za letenje in službe za alarmiranje;
„območje z informacijami za letenje (FIR)“ pomeni zračni prostor določenih dimenzij, v katerem se zagotavljata služba informacij za letenje in služba za alarmiranje;
„nivo letenja (FL)“ pomeni površino s stalnim atmosferskim tlakom, ki se nanaša na določeno vrednost tlaka, in sicer 1 013,2 hektopascala (hPa), in je ločena od drugih takšnih površin s specifičnimi tlačnimi intervali;
„preskusni let“ pomeni let za razvojno fazo novega projekta (zrakoplova, pogonskih sistemov, delov in naprav), let za dokaz skladnosti z osnovo za certificiranje ali skladnosti s projektom tipa za zrakoplov, ki prihaja s proizvodne linije, let, predviden za preskušanje novih konceptov projekta, za kar so potrebni nekonvencionalni manevri ali profili, za katere bi bil možen izhod iz že odobrene ovojnice zrakoplova, ali let za usposabljanje, s katerim se izvede kateri koli od navedenih letov“;
„napoved“ pomeni navedbo predvidenih meteoroloških razmer za določen čas ali obdobje in za določeno območje ali del zračnega prostora;
„napoved za vzletanje“ pomeni napoved, ki jo za določeno časovno obdobje pripravi aerodromska meteorološka služba in vsebuje informacije o predvidenih razmerah na območju vzletno-pristajalnih stez v zvezi s smerjo in hitrostjo prizemnega vetra ter morebitnimi odstopanji, temperaturo, tlakom (QNH) in drugimi lokalno dogovorjenimi elementi;
„funkcionalni sistem“ pomeni kombinacijo postopkov, človeških virov in opreme, vključno s strojno in programsko opremo, namenjeno izvajanju funkcije na področju ATM/ANS in drugih funkcij omrežja za ATM;
„splošno letalstvo“ pomeni vsako operacijo civilnega zrakoplova, razen dela v zraku ali komercialnega zračnega prevoza;
„digitalni podatki o točkah na koordinatni mreži“ pomenijo računalniško obdelane meteorološke podatke za sklop enakomerno razmaknjenih točk na karti, ki se lahko v kodirani obliki, primerni za avtomatizirano uporabo, prenesejo z meteorološkega računalnika na drug računalnik;
„navodila“ pomenijo nezavezujoče gradivo, ki ga je Agencija pripravila kot pomoč pri ponazoritvi pomena zahteve ali specifikacije, uporablja pa se kot pomoč pri razlagi Uredbe (ES) št. 216/2008, njenih izvedbenih pravil in sprejemljivih načinov usklajevanja (AMC);
„globalne napovedi na koordinatni mreži“ pomenijo napovedi predvidenih vrednosti meteoroloških elementov na globalni koordinatni mreži z opredeljeno vertikalno in horizontalno ločljivostjo;
„nevarnost“ pomeni vsako stanje, dogodek ali okoliščino z morebitnim škodljivim učinkom;
„relativna višina“ pomeni vertikalno razdaljo do ravni, točke ali predmeta, ki se upošteva kot točka, izmerjeno od določene osnove;
„nivo“ je splošen izraz, ki se nanaša na vertikalni položaj zrakoplova med letom in ima več pomenov: relativna višina, absolutna višina ali nivo letenja;
„lokalno redno poročilo“ pomeni meteorološko poročilo, izdano v določenih časovnih presledkih in namenjeno samo za razširjanje na aerodromu, kjer so bila izvedena opazovanja;
„lokalno posebno poročilo“ pomeni meteorološko poročilo, izdano v skladu z merili za posebna opazovanja in namenjeno samo za razširjanje na aerodromu, kjer so bila izvedena opazovanja;
„meteorološki bilten“ pomeni besedilo, ki vsebuje meteorološke informacije pod ustreznim naslovom;
„meteorološke informacije“ pomenijo meteorološko poročilo, analizo, napoved ter druge navedbe z zvezi z obstoječimi ali predvidenimi meteorološkimi razmerami;
„meteorološko opazovanje“ pomeni meritev in/ali oceno enega ali več meteoroloških elementov;
„meteorološko poročilo“ pomeni navedbo opaženih meteoroloških razmer za določen čas in lokacijo;
„meteorološki satelit“ pomeni umeten Zemljin satelit, ki izvaja meteorološka opazovanja in ta opažanja pošilja na Zemljo;
„meteorološka služba bdenja (MWO)“ pomeni službo, ki na zadevnem področju pristojnosti spremlja meteorološke razmere, ki vplivajo na letalske operacije, in zagotavlja informacije v zvezi z nastankom ali predvidenim nastankom določenih vremenskih in drugih pojavov v ozračju na poti, ki lahko vplivajo na varnost operacij zrakoplovov;
„minimalna sektorska absolutna višina (MSA)“ pomeni najmanjšo absolutno višino, ki se lahko uporabi za zagotovitev najmanjše razdalje 300 m (1 000 ft) nad vsemi predmeti na območju krožnega sektorja s polmerom 46 km (25 NM) s središčem na značilni točki, tj. referenčni točki aerodroma (ARP) ali referenčni točki heliporta (HRP);
„NOTAM“ pomeni sporočilo, ki se razpošilja s telekomunikacijskimi sredstvi in vsebuje informacije v zvezi z vzpostavitvijo, stanjem ali spremembo letalskih objektov, storitev, postopkov ali v zvezi z nevarnostmi, s katerimi mora biti osebje, ki ga letalske operacije zadevajo, nujno pravočasno seznanjeno;
„ovira“ pomeni vse nepremične (začasne ali stalne) in premične predmete ali dele predmetov, ki:
so postavljeni na območju, ki je namenjeno premikanju zrakoplova po površini, ali
se razprostirajo nad določeno površino, ki je namenjena varovanju zrakoplova med letom, ali
stojijo zunaj teh določenih površin in so ocenjeni kot nevarni za zračno plovbo;
„OPMET“ pomeni operativne meteorološke informacije, ki se uporabljajo pri načrtovanju letalskih operacij pred ali med letom;;
„banka podatkov OPMET“ pomeni banko podatkov, v kateri se hranijo in so na voljo na mednarodni ravni operativne meteorološke informacije za uporabo v letalstvu;
„vulkanska aktivnost pred izbruhom“ pomeni neobičajno in/ali naraščajočo vulkansko aktivnost, ki bi lahko pomenila izbruh vulkana;
„prevladujoča vidljivost“ pomeni najvišjo vrednost vidljivosti, opaženo v skladu z opredelitvijo pojma „vidljivost“ na vsaj polovici obzorja ali vsaj polovici površine aerodroma. Ta območja lahko obsegajo med seboj povezane ali nepovezane sektorje;
„problematična uporaba psihoaktivnih snovi“ pomeni uporabo ene ali več psihoaktivnih snovi, ki jih uporablja posameznik tako, da:
pomenijo neposredno nevarnost za uporabnika ali ogrožajo življenje, zdravje ali dobro počutje drugih in/ali
povzročajo ali poslabšujejo poklicno, socialno, duševno ali telesno težavo ali motnjo;
„prognostična karta“ pomeni napoved določenega(-ih) meteorološkega(-ih) elementa(-ov) za določen čas ali obdobje in za določeno površino ali del zračnega prostora, grafično prikazano na karti;
„psihoaktivne snovi“ pomenijo alkohol, opioide, kanabinoide, pomirjevala in hipnotike, kokain, druge psihotropne snovi, halucinogene in hlapna razredčila, izključena pa sta kofein in tobak;
„center za usklajevanje reševanja (RCC)“ pomeni enoto, pristojno za spodbujanje učinkovite organizacije služb za iskanje in reševanje ter za usklajevanje izvajanja operacij iskanja in reševanja na območju iskanja in reševanja;
„obdobje počitka“ pomeni neprekinjeno in določeno časovno obdobje po dolžnosti in/ali pred dolžnostjo, v katerem je kontrolor zračnega prometa brez vseh dolžnosti;
„sistem razporeda dela“ pomeni strukturo delovnih obdobij in obdobij počitka za kontrolorje zračnega prometa v skladu s pravnimi in operativnimi zahtevami;
„tveganje“ pomeni kombinacijo skupne verjetnosti ali pogostnosti pojavljanja škodljivih učinkov, ki so posledica nevarnosti, in resnosti teh učinkov;
„vzletno-pristajalna steza“ pomeni določeno pravokotno območje na kopenskem aerodromu, pripravljeno za pristajanje in vzletanje zrakoplovov;
„vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR)“ pomeni razdaljo, pri kateri pilot zrakoplova na sredinski črti vzletno-pristajalne steze lahko vidi talne oznake na stezi ali luči, ki označujejo stezo ali njeno sredinsko črto;
„varnostna smernica“ pomeni dokument, ki ga izda ali sprejme pristojni organ in določa, da se izvedejo ukrepi za ponovno vzpostavitev varnosti funkcionalnega sistema ali omeji njegova operativna uporaba, kadar je dokazano, da bi bila v nasprotnem primeru lahko ogrožena varnost v letalstvu;
„sistem upravljanja varnosti (SMS)“ pomeni sistematičen pristop k upravljanju varnosti, vključno s potrebnimi organizacijskimi strukturami, odgovornostmi, politikami in postopki;
„enota služb za iskanje in reševanje“ je splošen izraz, ki zajema center za usklajevanje reševanja, podružnico centra za reševanje ali urad za alarmiranje, kot je ustrezno;
▼M1 —————
„polavtomatski sistem opazovanja“ pomeni sistem opazovanja, ki omogoča izboljšanje meritev, za izdajo ustreznih poročil pa je potrebno človeško posredovanje;
„SIGMET“ pomeni informacije, ki jih izda meteorološka služba bdenja v zvezi z nastankom ali predvidenim nastankom določenih vremenskih in drugih pojavov v ozračju na poti, ki lahko vplivajo na varnost operacij zrakoplovov, ter časovnim in prostorskim razvojem navedenih pojavov;
▼M1 —————
„posebno poročilo iz zrakoplova“ pomeni meteorološko poročilo iz zrakoplova, izdano v skladu z merili na podlagi opažanj med letom;
„stres“ pomeni posledico, ki se kaže pri posamezniku zaradi soočanja z morebitnim vzrokom (povzročiteljem stresa) za spremembo njegove učinkovitosti. Glede na to, v kakšni meri se posameznik čuti sposobnega obvladovati povzročitelja stresa, lahko soočenje na njegovo učinkovitost vpliva negativno (negativen stres), pozitivno (pozitiven stres) ali pa nanjo ne vpliva;
„usposabljanje za tipski rating sistemov in opreme“ pomeni usposabljanje za posredovanje znanja in spretnosti v zvezi z določenim sistemom/opremo ter posledično pridobitev operativne usposobljenosti;
„prilagojeni podatki“ pomenijo letalske podatke, ki jih je zagotovil operator zrakoplova ali v njegovem imenu izvajalec podatkovnih storitev (DAT) in so bili pripravljeni za tega operatorja zrakoplova za predvideno operativno uporabo;
„nadomestni vzletni aerodrom“ pomeni nadomestni aerodrom, na katerem bi lahko pristal zrakoplov, če bi to postalo potrebno kmalu po vzletu in če ni mogoče uporabiti odhodnega aerodroma;
„napoved za aerodrom (TAF)“ pomeni kratko navedbo predvidenih meteoroloških razmer na aerodromu za določeno obdobje;
„teren“ pomeni površje Zemlje, ki vključuje naravne značilnosti, kot so gore, hribi, slemena, doline, vodna telesa, trajni led in sneg, ne vključuje pa ovir;
„prag“ pomeni začetek dela vzletno-pristajalne steze, ki se uporablja za pristajanje;
„cona dotika“ pomeni del vzletno-pristajalne steze za pragom, ki je predviden za prvi stik pristajajočih letal z vzletno-pristajalno stezo;
„tropski ciklon“ je splošen izraz za sinoptični ciklon, ki ne pomeni fronte in se tvori nad tropskimi ali subtropskimi vodami z organizirano konvekcijo in določenim ciklonskim kroženjem prizemnega vetra;
„svetovalni center za spremljanje tropskih ciklonov (TCAC)“ pomeni meteorološki center, ki z zagotavljanjem informacij svetuje meteorološkim službam bdenja, svetovnima prognostičnima centroma in mednarodnim bankam podatkov OPMET v zvezi s položajem, napovedano smerjo in hitrostjo premikanja tropskih ciklonov, tlakom v njihovih središčih ter najmočnejšim prizemnim vetrom;
„vidljivost“ pomeni vidljivost za letalske namene, ki je večja od:
največje razdalje, na kateri se lahko vidi in prepozna črn predmet primernih dimenzij na svetlem ozadju, ki je postavljen blizu tal;
največje razdalje, na kateri se lahko vidijo in prepoznajo luči svetilnosti okoli 1 000 kandel na neosvetljenem ozadju;
„svetovalni center za spremljanje vulkanskega pepela (VAAC)“ pomeni meteorološki center, ki z zagotavljanjem informacij svetuje meteorološkim službam bdenja, centrom območne kontrole, centrom informacij za letenje, svetovnima prognostičnima centroma in mednarodnim bankam podatkov OPMET v zvezi z lateralno in vertikalno razširjenostjo ter napovedanim premikanjem vulkanskega pepela v ozračju;
„svetovni prognostični center (WAFC)“ pomeni meteorološki center, ki državam članicam v okviru letalske fiksne storitve (AFS) na podlagi spletnih storitev in v digitalni obliki pripravlja in izdaja pomembne vremenske (SIGWX) napovedi in napovedi za zgornji zračni prostor na svetovni ravni;
„svetovni prognostični sistem (WAFS)“ pomeni svetovni sistem, s katerim svetovna prognostična centra zagotavljata letalske meteorološke napovedi na poti v enotnih standardiziranih oblikah;
„aerodromski kontrolni stolp“ pomeni enoto, ki izvaja službo kontrole zračnega prometa za promet na aerodromu;
„promet na aerodromu“ pomeni ves promet na manevrskih površinah aerodroma in vse zrakoplove, ki letijo v bližini aerodroma. Pojem „zrakoplovi, ki so v bližini aerodroma“ vključuje med drugim tudi zrakoplove, ki vstopajo v šolski krog aerodroma ali ga zapuščajo;
„šolski krog aerodroma“ pomeni določeno pot, po kateri mora leteti zrakoplov v bližini aerodroma;
„letalska fiksna postaja“ pomeni postajo v letalski fiksni storitvi;
„letalska talna luč“ pomeni vsako luč, ki je posebej namenjena kot navigacijski pripomoček v zračnem prometu, razen luči na zrakoplovu;
„okrožnica z letalskimi informacijami (AIC)“ pomeni obvestilo z informacijami, ki ne zadostujejo za izdajo NOTAM ali vključitev v zbornik letalskih informacij, vendar se nanašajo na varnost letenja, navigacijo v zračnem prometu ali na tehnične, upravne ali zakonodajne zadeve;
„upravljanje letalskih informacij (AIM)“ pomeni dinamično, celovito upravljanje letalskih informacij z zagotavljanjem in izmenjavo digitalnih letalskih podatkov zagotovljene kakovosti v sodelovanju z vsemi stranmi;
„produkt letalskih informacij“ pomeni letalske podatke in letalske informacije, ki se zagotavljajo kot digitalni nizi podatkov ali kot standardizirane predstavitve v tiskanih ali elektronskih medijih. Produkti letalskih informacij vključujejo:
„zbornik letalskih informacij (AIP)“ pomeni publikacijo, ki jo izdaja država ali se izda v imenu države ter vsebuje trajne letalske informacije, ki so bistvenega pomena za navigacijo v zračnem prometu;
„sprememba AIP“ pomeni trajno spremembo informacij v zborniku letalskih informacij;
„dopolnitev AIP“ pomeni začasno spremembo informacij v zborniku letalskih informacij, ki se izvede tako, da se mu dodajo posebne strani;
„urejanje letalskih informacij in njihov nadzor (AIRAC)“ pomeni sistem, namenjen vnaprejšnjemu obveščanju na podlagi skupnih datumov začetka veljavnosti o okoliščinah, zaradi katerih so potrebne znatne spremembe operativnih praks;
„letalska mobilna storitev“ pomeni mobilno storitev med letalskimi postajami in postajami zrakoplova ali med postajami zrakoplova, v kateri lahko sodelujejo postaje na reševalnih plovilih; v tej storitvi lahko na določenih frekvencah za pomoč v nevarnosti in sili sodelujejo tudi postaje radijskih svetilnikov, ki označujejo mesto nevarnosti;
„letalska postaja“ pomeni kopensko postajo v letalski mobilni storitvi. V nekaterih primerih je lahko letalska postaja nameščena na primer na ladji ali ploščadi na morju;
„letalska telekomunikacijska postaja“ pomeni postajo, ki je del telekomunikacijske službe, ki se izvaja za kateri koli letalski namen;
„aerodrom AFIS“ pomeni aerodrom, na katerem se izvaja AFIS v zračnem prostoru, povezanem s takim aerodromom;
„enota AFIS“ pomeni enoto, ustanovljeno za izvajanje AFIS in službe za alarmiranje;
„identifikacija zrakoplova“ pomeni skupino črk, številk ali kombinacijo obeh, enako ali po oznaki enako pozivnemu znaku zrakoplova, ki se uporablja za komunikacijo zrak–zemlja in identifikacijo zrakoplova pri komunikaciji zemlja–zemlja služb zračnega prometa;
„komunikacija zrak–zemlja“ pomeni dvosmerno komunikacijo med zrakoplovom in postajami ali lokacijami na površju Zemlje;
„svetovalna služba zračnega prometa“ pomeni službo, ki je na voljo v zračnem prostoru določenih dimenzij ali na opredeljeni poti (zračni prostor s svetovalno službo), za zagotavljanje razdvajanja, kolikor je mogoče, med zrakoplovi, ki letijo po načrtih letov po pravilih instrumentalnega letenja (IFR);
„dovoljenje kontrole zračnega prometa“ ali „dovoljenje ATC“ pomeni dovoljenje, da lahko zrakoplov nadaljuje pot pod pogoji, ki jih opredeli enota za kontrolo zračnega prometa;
„navodilo kontrole zračnega prometa“ ali „navodilo ATC“ pomeni navodila, ki jih izda ATC, s čimer od pilota zahteva izvedbo določenega dejanja;
„enota kontrole zračnega prometa“ ali „enota ATC“ je splošni pojem, ki lahko pomeni območni kontrolni center, enoto priletne kontrole ali aerodromski kontrolni stolp;
„ALERFA“ je koda, ki označuje fazo pripravljenosti;
„služba za alarmiranje“ pomeni službo, katere namen je obvestiti ustrezne organizacije o zrakoplovih, ki potrebujejo pomoč pri iskanju ali reševanju, ter po potrebi pomagati tem organizacijam;
„faza pripravljenosti“ pomeni okoliščine, v katerih obstaja zaskrbljenost glede varnosti zrakoplova in potnikov;
„enota priletne kontrole“ pomeni enoto, ustanovljeno za izvajanje službe kontrole zračnega prometa za nadzorovane lete, ki prihajajo na enega ali več aerodromov ali odhajajo z njih;
„pot območne navigacije“ pomeni pot ATS, vzpostavljeno za zrakoplove, ki lahko uporabljajo območno navigacijo;
„združevanje“ pomeni postopek združevanja podatkov iz več virov v podatkovno zbirko in vzpostavljanje osnove za nadaljnjo obdelavo;
„pot ATS“ pomeni določeno pot, namenjeno usmerjanju prometa, kot je potrebno za izvajanje ATS;
„služba za nadzor služb zračnega prometa (ATS)“ pomeni službo, ki se izvaja neposredno prek sistema za nadzor ATS;
„sistem za nadzor ATS“ je splošen pojem, ki lahko pomeni ADS-B, PSR, SSR ali kateri koli primerljiv sistem na zemlji, ki omogoča identifikacijo zrakoplovov;
„samodejni odvisni nadzor – oddaja (ADS-B)“ pomeni način, s katerim lahko zrakoplovi, aerodromska vozila in drugi objekti samodejno oddajajo ali sprejemajo oziroma oddajajo in sprejemajo podatke, kot so identifikacija, položaj in dodatni podatki, kakor je ustrezno, v načinu oddaje prek podatkovne zveze;
„samodejni odvisni nadzor – poročanje (ADS-C)“ pomeni način, s katerim se pogoji sporazuma ADS-C izmenjujejo med sistemom na zemlji in zrakoplovom prek podatkovne zveze ter s katerim je določeno, pod kakšnimi pogoji bodo sprožena poročila ADS-C in katere podatke bodo poročila vsebovala;
„samodejna storitev letaliških informacij (ATIS)“ pomeni samodejno zagotavljanje aktualnih, rutinskih informacij zrakoplovom v prihodu in odhodu, in sicer vseh 24 ur ali ob določenih urah;
„samodejna storitev letaliških informacij prek podatkovne zveze (D-ATIS)“ pomeni izvajanje ATIS prek podatkovne zveze;
„samodejna storitev letaliških informacij prek glasovne zveze (glasovni ATIS)“ pomeni zagotavljanje ATIS z neprekinjenim in ponavljajočim se glasovnim oddajanjem;
„oddajanje“ pomeni prenos informacij, ki se nanašajo na navigacijo v zračnem prometu in niso naslovljene na posamezno postajo ali postaje;
„baza oblačnega pokrova“ pomeni relativno višino baze najnižjega sloja oblakov nad kopnim ali vodo, ki je nižja od 6 000 m (20 000 čevljev) in pokriva več kot polovico neba;
„meja dovoljenja“ pomeni točko, do katere se zrakoplovu izda dovoljenje ATC;
„baza oblakov“ pomeni relativno višino spodnje površine najnižjega opaženega ali napovedanega elementa oblačnosti v bližini aerodroma ali območja delovanja ali znotraj določenega območja operacij, ki se običajno meri nad nadmorsko višino aerodroma, pri operacijah na morju pa nad povprečno morsko gladino;
„popolnost“ v zvezi s podatki pomeni stopnjo zanesljivosti, da so zagotovljeni vsi podatki, ki so potrebni za predvideno uporabo;
„raven zaupanja“ pomeni verjetnost, da je prava vrednost parametra znotraj določenega intervala okrog njegove ocenjene vrednosti;
„konferenčne komunikacije“ pomenijo komunikacijske naprave, pri katerih je mogoče opravljati neposredne pogovore med tremi ali več lokacijami hkrati;
„kontrolirana cona“ pomeni kontroliran zračni prostor, ki se razteza navzgor od površja Zemlje do določene zgornje meje;
„kontroliran aerodrom“ pomeni aerodrom, na katerem je zagotovljena služba kontrole zračnega prometa za promet na aerodromu;
„kontroliran zračni prostor“ pomeni zračni prostor določenih dimenzij, v katerem je zagotovljena služba kontrole zračnega prometa v skladu s klasifikacijo zračnega prostora;
„nadzorovani let“ pomeni vsak let, za katerega se izda dovoljenje ATC;
„komunikacije med kontrolorjem in pilotom prek podatkovne zveze (CPDLC)“ pomeni način komunikacije med kontrolorjem zračnega prometa in pilotom z uporabo podatkovne zveze za komunikacije ATC;
„ključno območje“ pomeni območje določenih dimenzij okrog zemeljske opreme za natančni instrumentalni prilet, v katerem prisotnost vozil ali zrakoplovov povzroči nesprejemljive motnje signalov za vodenje;
„nivo potovalnega leta“ pomeni nivo letenja, ki se ohrani med večjim delom leta;
„ciklični redundančni pregled (CRC)“ pomeni matematični algoritem, ki se uporabi pri digitalnem prikazu podatkov in ki omogoča stopnjo zagotovila, da se podatki ne bodo izgubili ali spremenili;
„nevarno območje“ pomeni zračni prostor določenih dimenzij, v katerem lahko v določenem času potekajo dejavnosti, nevarne za let zrakoplovov;
„točnost podatkov“ pomeni stopnjo skladnosti med ocenjeno ali izmerjeno vrednostjo in dejansko vrednostjo;
„površina zbiranja podatkov“ pomeni opredeljeno površino, namenjeno zbiranju podatkov o ovirah ali terenu;
„celovitost podatkov“ pomeni stopnjo zagotovila, da se posamezen letalski podatek in njegova vrednost nista izgubila ali spremenila od nastanka podatka ali odobrene spremembe;
„podatek“ pomeni posamezen atribut celotnega niza podatkov, ki se mu dodeli vrednost, s katero je določen njegov trenutni status;
„komunikacije prek podatkovne zveze“ pomenijo obliko komunikacije, namenjeno izmenjavi sporočil prek podatkovne zveze;
„VOLMET prek podatkovne zveze (D-VOLMET)“ pomeni zagotovitev aerodromskega rutinskega meteorološkega poročila (METAR), posebnega aerodromskega meteorološkega poročila (SPECI), TAF, SIGMET, posebnih poročil iz zrakoplova, ki niso vključena v SIGMET, in AIRMET prek podatkovne zveze, kadar je to na voljo;
„ustvarjanje podatkov“ pomeni ustvarjanje novega podatka s povezano vrednostjo, spremembo vrednosti obstoječega podatka ali izbris obstoječega podatka;
„podatkovne zahteve“ pomenijo podroben opis niza podatkov ali zbirke nizov podatkov ter dodatne informacije, ki omogočijo, da jih druga stran ustvari, dobavi in uporablja;
„niz podatkov“ pomeni opredeljivo zbirko podatkov;
„datum“ pomeni katero koli količino ali sklop količin, ki se lahko uporabijo kot sklic ali podlaga za izračun drugih količin;
„DETRESFA“ je koda, ki označuje fazo nevarnosti;
„faza nevarnosti“ pomeni okoliščino, za katero obstaja zadostna gotovost, da zrakoplovu in potnikom grozi huda in takojšnja nevarnost ali da potrebujejo takojšnjo pomoč;
„podrejeno dovoljenje“ pomeni dovoljenje, ki ga zrakoplovu izda enota kontrole zračnega prometa, ki trenutno ne kontrolira zadevnega zrakoplova;
„bistveni promet“ pomeni nadzorovani promet, pri katerem služba za kontrolo zračnega prometa izvaja razdvajanje, vendar ki glede na posamezni nadzorovani let ni oziroma ne bo razdvojen od drugega nadzorovanega prometa z ustreznim minimumom razdvajanja;
„bistveni lokalni promet“ pomeni vsak zrakoplov, vozilo ali osebje na manevrski površini ali v njeni bližini ali promet na območju vzleta in območju začetnega vzpenjanja oziroma na območju končnega prileta, ki lahko pomeni nevarnost za zadevni zrakoplov;
„predvideni čas prihoda“ pomeni:
za lete IFR predvideni čas prihoda zrakoplova nad določeno točko, ki je opredeljena glede na navigacijske pripomočke, s katere se bo predvidoma začel postopek instrumentalnega prileta, ali če aerodrom ni povezan z navigacijskimi pripomočki, čas, v katerem bo zrakoplov prispel nad aerodrom;
za lete po pravilih vizualnega letenja (VFR) je to predvideni čas prihoda zrakoplova nad aerodrom;
„lastnost“ pomeni abstrakcijo pojavov iz resničnega sveta;
„značilnost lastnosti“ pomeni karakteristiko lastnosti, ki ji je določen naziv, vrsta podatka in domena vrednosti, ki je povezana z njo;
„vrsta lastnosti“ pomeni razred pojavov iz realnega sveta s skupnimi značilnostmi, ki pomeni osnovno raven razvrščanja v katalogu lastnosti;
„končni prilet“ pomeni tisti del postopka instrumentalnega prileta, ki:
se začne na določeni navigacijski točki ali točki oziroma če taka navigacijska točka ali točka ni opredeljena, na katerem koli od naslednjih krajev:
na koncu zadnjega postopkovnega zavoja, osnovnega zavoja ali priletnega zavoja postopka kroženja, če je opredeljeno,
na točki prestrezanja zadnje sledi, opredeljene v postopku prileta;
se konča na točki v bližini aerodroma, s katere je mogoče pristati ali začeti postopek neuspelega prileta;
„cona z informacijami za letenje“ pomeni zračni prostor opredeljenih dimenzij, v katerem se za zračni promet izvajata aerodromska služba informacij za letenje in služba za alarmiranje;
„storitve oblikovanja postopkov letenja“ pomenijo storitve oblikovanja, dokumentiranja, preverjanja, vzdrževanja in rednih pregledov postopkov letenja, ki so potrebni za varnost, regularnost in učinkovitost navigacije v zračnem prometu;
„oblikovalec postopkov letenja“ pomeni usposobljeno osebo, ki izvaja storitve oblikovanja, dokumentiranja, potrjevanja, stalnega vzdrževanja in rednih pregledov postopkov letenja;
„postopek letenja“ pomeni niz vnaprej določenih manevrov letenja, ki jih mora izvesti pilot in so objavljeni v elektronski, tiskani ali digitalni obliki ali v vseh navedenih oblikah. Postopek letenja se izvaja bodisi v skladu s pravili instrumentalnega letenja (IFR) bodisi v skladu s pravili vizualnega letenja (VFR);
„načrt leta“ pomeni podrobne informacije, ki se zagotavljajo enotam služb zračnega prometa, v zvezi z nameravanim letom ali delom leta zrakoplova;
„vidljivost iz pilotske kabine“ pomeni vidljivost naprej iz pilotske kabine zrakoplova med letom;
„oblika zapisa“ v zvezi s podatki pomeni strukturo posameznih podatkov, evidenc in datotek, ki so oblikovani tako, da ustrezajo zahtevam glede standardov, specifikacij ali kakovosti podatkov;
„geoid“ pomeni ekvipotencialno ploskev v gravitacijskem polju Zemlje, ki sovpada z mirno povprečno morsko gladino (MSL), ki se neprekinjeno razteza prek celin;
„geoidna ondulacija“ pomeni razdaljo geoida nad (pozitivna) ali pod (negativna) matematičnim referenčnim elipsoidom;
„drsna pot“ pomeni profil spuščanja, opredeljen za vertikalno vodenje med končnim priletom;
„vidljivost pri tleh“ pomeni vidljivost na aerodromu, kot jo sporočijo pooblaščeni opazovalec ali avtomatski sistemi;
„smer letenja“ pomeni smer, v katero je obrnjena vzdolžna os zrakoplova in ki je običajno izražena v stopinjah glede na sever (pravi, magnetni, na kompasu ali koordinatni mreži);
„heliport“ pomeni aerodrom ali opredeljeno območje na strukturi, namenjeno v celoti ali delno za prihod in odhod helikopterjev in njihovo premikanje na tleh;
„razvrščanje po celovitosti“ v zvezi z letalskimi podatki pomeni razvrščanje na podlagi potencialnega tveganja, ki izhaja iz uporabe okvarjenih podatkov, in opredeljuje rutinske, bistvene in ključne podatke;
„mednarodni urad NOTAM (NOF)“ pomeni urad, ki ga država članica opredeli za mednarodno izmenjavo NOTAM;
„navigacijska točka čakanja“ pomeni geografsko lokacijo, ki pomeni referenčno točko za postopek čakanja;
„postopek čakanja“ pomeni vnaprej določen manever, s katerim zrakoplov ostane v določenem zračnem prostoru, medtem ko čaka na nadaljnja dovoljenja;
„identifikacija“ pomeni, da je identifikacija položaja določenega zrakoplova vidna na radarskem zaslonu in z gotovostjo identificirana;
„pravila instrumentalnega letenja“ so pravila, ki zrakoplovu, opremljenemu z ustrezno navigacijsko opremo, primerno za predvideno pot, omogočajo letenje v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo za letalske operacije;
„INCERFA“ je koda, ki označuje fazo negotovosti;
„operacije instrumentalnega prileta“ pomenijo prilet in pristanek z uporabo instrumentov za navigacijsko vodenje na podlagi postopka instrumentalnega prileta. Obstajata dve metodi za izvršitev operacij instrumentalnega prileta:
dvodimenzionalna (2D) operacija instrumentalnega prileta z uporabo izključno bočnega navigacijskega vodenja;
tridimenzionalna (3D) operacija instrumentalnega prileta z uporabo bočnega in vertikalnega navigacijskega vodenja;
„postopek instrumentalnega prileta (IAP)“ pomeni vrsto vnaprej določenih manevrov z uporabo instrumentov za letenje, z določeno varno višino nad ovirami, od navigacijske točke začetnega prileta ali po potrebi od začetka določene poti prihoda do točke, s katere je mogoče opraviti pristanek, in nato, če pristanek ni bil opravljen, do položaja, na katerem se uporabljajo merila čakanja ali merila varne višine nad ovirami na poti. Postopki instrumentalnega prileta so razvrščeni v:
„postopek nenatančnega prileta (NPA)“ pomeni postopek instrumentalnega prileta, oblikovan za operacije instrumentalnega prileta 2D vrste A;
„postopek prileta z vertikalnim vodenjem (APV)“ pomeni postopek instrumentalnega prileta z navigacijo na podlagi zmogljivosti (PBN), oblikovan za operacije instrumentalnega prileta 3D vrste A;
„postopek natančnega prileta (PA)“ pomeni postopek instrumentalnega prileta na podlagi navigacijskih sistemov (ILS, MLS, GLS in SBAS kategorije I), oblikovanih za operacije instrumentalnega prileta 3D vrste A ali B;
„instrumentalne meteorološke razmere (IMC)“ pomenijo meteorološke razmere, izražene z vidljivostjo, oddaljenostjo od oblakov in baze oblačnega pokrova, ki so manjše od minimumov, določenih za vizualne meteorološke razmere;
„operacije pri zmanjšani vidljivosti (LVO)“ pomenijo operacije prileta ali vzleta na vzletno-pristajalni stezi z vidljivostjo vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR) manj kot 550 m ali višino odločitve (DH) manj kot 200 čevljev;
„postopki pri zmanjšani vidljivosti“ pomenijo postopke, ki se uporabljajo na aerodromu za zagotavljanje varnosti med operacijami pri zmanjšani vidljivosti;
„manevrska površina“ pomeni tisti del aerodroma, ki se uporablja za vzletanje, pristajanje in vožnjo zrakoplovov po tleh, razen ploščadi;
„metapodatki“ pomenijo informacije o podatkih;
„območje premikanja“ pomeni tisti del aerodroma, ki se uporablja za vzletanje, pristajanje in vožnjo zrakoplovov po tleh, sestavljata pa ga manevrska površina in ploščad;
„navigacijski pripomoček“ pomeni napravo ali sistem zunaj zrakoplova, ki ustvarja elektromagnetne signale, ki jih sistemi za navigacijo zrakoplovov uporabljajo za določanje položaja ali vodenje poti leta;
„način sekundarnega nadzornega radarja (SSR)“ pomeni običajni identifikator za določene funkcije spraševalnih signalov, ki jih oddaja spraševalnik SSR. V Prilogi 10 ICAO so navedeni štirje načini: načini A, C, S in intermodalni način;
„bližnje vzporedne vzletno-pristajalne steze“ pomenijo vzletno-pristajalne steze, ki se ne križajo in katerih podaljšane sredinske črte imajo kot konvergence/divergence 15 stopinj ali manj;
„operacija z operativnimi kreditnimi točkami“ pomeni operacijo, pri kateri se uporablja poseben zrakoplov ali talna oprema ali kombinacija zrakoplova in talne opreme in ki omogoča katerega koli od naslednjih elementov:
uporaba operativnih minimumov, ki so nižji od standardnih aerodromskih operativnih minimumov, za določeno razvrstitev operacij;
zahteve glede vidljivosti se lahko izpolnijo ali zmanjšajo;
potrebnih je manj talnih zmogljivosti;
„poveljujoči pilot“ pomeni pilota, ki ga operator ali v splošnem letalstvu lastnik imenuje za vodjo in je odgovoren za varno izvedbo leta;
„položaj“ v geografskem pomenu pomeni niz koordinat (zemljepisna širina in dolžina) glede na matematični referenčni elipsoid, ki opredeljujejo položaj točke na površju Zemlje;
„indikacija položaja“ pomeni vizualno indikacijo, v nesimbolni ali simbolni obliki ali obeh, položaja zrakoplova, aerodromskega vozila ali drugega objekta na radarskem zaslonu;
„tlačna višina“ pomeni atmosferski tlak, izražen v obliki absolutne višine, ki ustreza navedenemu tlaku v standardni atmosferi;
„primarni radar“ pomeni radarski sistem, ki uporablja odboj radijskih signalov;
„tiskane komunikacije“ pomenijo komunikacije, ki na vsakem končnem delu kroga samodejno zagotavljajo trajno tiskano evidenco vseh sporočil, ki se pošljejo prek takega kroga;
„prepovedano območje“ pomeni zračni prostor določenih dimenzij nad kopnim ali teritorialnimi vodami države članice, v katerem je let zrakoplovov prepovedan;
„radionavigacijska storitev“ pomeni storitev, ki zagotavlja informacije za vodenje ali podatke o položaju za učinkovito in varno upravljanje zrakoplovov s pomočjo enega ali več radionavigacijskih pripomočkov;
„radiotelefonija“ pomeni obliko radijske komunikacije, ki je namenjena predvsem izmenjavi informacij v obliki govora;
„specifikacija zahtevane komunikacijske učinkovitosti“ ali „specifikacija RCP“ pomeni sklop zahtev glede izvajanja službe zračnega prometa in s tem povezane zemeljske opreme, zmogljivosti zrakoplova ter operacij, ki so potrebne za komunikacijo na podlagi zmogljivosti;
„specifikacija zahtevane nadzorne učinkovitosti“ ali „specifikacija RSP“ pomeni niz zahtev glede izvajanja službe zračnega prometa in s tem povezane zemeljske opreme, zmogljivosti zrakoplova ter operacij, ki so potrebne za nadzor na podlagi zmogljivosti;
„ločljivost“ v zvezi s podatki pomeni število enot ali števk za izražanje in uporabo izmerjene ali izračunane vrednosti;
„omejeno območje“ pomeni zračni prostor določenih dimenzij nad kopnim ali teritorialnimi vodami države članice, v katerem je letenje zrakoplovov omejeno v skladu z določenimi pogoji;
„faza poti leta“ pomeni pot ali del poti, ki se preleti brez vmesnega pristanka;
„vzletno-pristajalna steza v uporabi“ pomeni vzletno-pristajalno stezo, za katero enota služb zračnega prometa v določenem trenutku meni, da je najprimernejša za vrsto zrakoplova, ki namerava pristati na aerodromu ali vzleteti z njega. Različne vzletno-pristajalne steze ali več vzletno-pristajalnih stez se lahko opredeli kot vzletno-pristajalna steza v uporabi za zrakoplove v prihodu ali odhodu;
„sekundarni radar“ pomeni radarski sistem, pri katerem radijski signal, ki se pošlje z radarske postaje, sproži prenos radijskega signala z druge postaje;
„sekundarni nadzorni radar (SSR)“ pomeni nadzorni radarski sistem, ki uporablja oddajnike in sprejemnike (spraševalnike) ter radarske odzivnike;
„občutljivo območje“ pomeni območje, ki presega ključno območje in na katerem parkiranje ali premikanje zrakoplovov ali vozil toliko vpliva na signale za vodenje, da se lahko šteje za nesprejemljivo motenje zrakoplova, ki uporablja signal;
„SNOWTAM“ pomeni NOTAM posebne serije, ki se odda v standardni obliki zapisa in zagotavlja poročilo o razmerah na površini ter s katerim se obvešča o prisotnosti ali prenehanju nevarnih razmer zaradi snega, ledu, plundre, poledice, stoječe vode ali vode, ki je povezana s snegom, plundro, ledom ali poledico na območju premikanja;
„pomembna točka“ pomeni določeno geografsko lokacijo, ki se uporablja za opredelitev poti ATS ali poti leta zrakoplova ter za druge navigacijske namene in namene ATS;
„radarski zaslon“ pomeni elektronski zaslon, na katerem so prikazani položaji in premikanje zrakoplovov ter druge potrebne informacije;
„standardni instrumentalni prihod (STAR)“ pomeni določeno pot prihoda po pravilih instrumentalnega letenja, ki povezuje pomembno točko, običajno na poti ATS, s točko, s katere je mogoče začeti objavljen postopek instrumentalnega prileta;
„standardni instrumentalni odhod (SID)“ pomeni določeno pot odhoda po pravilih instrumentalnega letenja, ki povezuje aerodrom ali določeno vzletno-pristajalno stezo aerodroma z določeno pomembno točko, običajno na opredeljeni poti ATS, s katere se začne faza letenja na potovalni višini;
„posebni let po pravilih vizualnega letenja“ pomeni let po pravilih vizualnega letenja z dovoljenjem kontrole zračnega prometa za letenje v kontrolirani coni v meteoroloških razmerah, ki so slabše od VMC;
„vožnja po tleh“ pomeni premikanje zrakoplova po površini aerodroma ali območja delovanja z lastno močjo, razen vzleta in pristanka;
„vozna steza“ pomeni določeno pot na kopenskem aerodromu, namenjeno vožnji zrakoplovov po tleh in povezovanju enega dela aerodroma z drugim;
„terminalsko kontrolirano območje (TMA)“ pomeni kontrolirano območje, običajno vzpostavljeno na stiku poti ATS v bližini enega ali več večjih aerodromov;
„pravočasnost“ v zvezi s podatki pomeni stopnjo zanesljivosti, da so podatki ustrezni glede na obdobje njihove nameravane uporabe;
„sledljivost“ v zvezi s podatki pomeni stopnjo, do katere lahko sistem ali produkt podatkov zagotovi evidenco sprememb, izvedenih na njem, in s tem omogoči revizijsko sled od končnega uporabnika do strani, od katere podatek izhaja;
„sled letenja“ pomeni projekcijo poti zrakoplova na površju Zemlje, katere smer je na kateri koli točki poti običajno izražena v stopinjah glede na sever (pravi, magnetni ali na koordinatni mreži);
„prometne informacije“ pomenijo informacije, ki jih izda enota služb zračnega prometa, da opozori pilota na drugi znan ali opažen zračni promet, ki je lahko blizu položaja ali načrtovane poti leta, in mu pomaga preprečiti trčenje;
„točka prenosa kontrole“ pomeni določeno točko na poti leta zrakoplova, na kateri se odgovornost zagotavljanja službe kontrole zračnega prometa zrakoplovu prenese z ene kontrolne enote ali kontrolnega mesta na drugo;
„predajna enota“ pomeni enoto kontrole zračnega prometa v postopku prenosa odgovornosti za izvajanje službe kontrole zračnega prometa zrakoplovu na naslednjo enoto kontrole zračnega prometa ali kontrolorja zračnega prometa vzdolž poti leta;
„absolutna višina prehoda“ pomeni absolutno višino, na kateri ali pod katero se vertikalni položaj zrakoplova nadzoruje s sklicevanjem na absolutne višine;
„plast prehoda“ pomeni zračni prostor med absolutno višino prehoda in nivojem prehoda;
„nivo prehoda“ pomeni najnižji nivo letenja, ki je na voljo za uporabo nad absolutno višino prehoda;
„potrditev“ v zvezi s podatki pomeni postopek zagotavljanja, da podatki izpolnjujejo zahteve za določeno aplikacijo ali načrtovano uporabo;
„preverjanje“ v zvezi s podatki pomeni ocenjevanje rezultatov postopka, povezanega z letalskimi podatki, da se zagotovita pravilnost in doslednost glede vhodnih podatkov in veljavnih podatkovnih standardov, pravil ter konvencij, ki se uporabljajo pri tem postopku;
„faza negotovosti“ pomeni okoliščine, v katerih obstaja negotovost glede varnosti zrakoplova in potnikov;
„prosto leteči balon brez posadke“ pomeni zrakoplov, lažji od zraka, ki ga ne poganja motor, je brez posadke in je v prostem letu;
„radarsko vodenje“ pomeni zagotavljanje navigacijskega vodenja zrakoplovu v obliki posebnih smeri letenja na podlagi sistema za nadzor ATS;
„let po pravilih vizualnega letenja“ ali „let VFR“ pomeni let, ki se izvaja v skladu s pravili vizualnega letenja;
„vizualni prilet“ pomeni prilet po pravilih instrumentalnega letenja, pri katerem se del postopka ali celoten postopek instrumentalnega prileta ne zaključi, temveč se prilet izvede na podlagi vizualne reference glede na teren;
„vizualne meteorološke razmere (VMC)“ pomenijo meteorološke razmere, izražene z vidljivostjo, oddaljenostjo od oblakov in baze oblačnega pokrova, ki so enake opredeljenim minimumom ali boljše od njih;
„VOLMET“ pomeni meteorološke informacije za zrakoplove med letom;
„oddajanje VOLMET“ pomeni ustrezno zagotavljanje aktualnih METAR, SPECI, TAF in SIGMET z neprekinjenim in ponavljajočim se glasovnim oddajanjem;
„točka poti“ pomeni določeno geografsko lokacijo, ki se uporablja za opredelitev poti območne navigacije ali poti leta zrakoplova, ki uporablja območno navigacijo. Točke poti so opredeljene na enega od naslednjih načinov:
mimoletna točka poti – točka poti, ki zahteva predvidevanje zavoja, da se omogoči tangentno prestrezanje naslednjega odseka poti ali postopka, ali
preletna točka poti – točka poti, pri kateri se zavoj začne, da se omogoči priključitev naslednjemu odseku poti ali postopka;
„vulkanski observatorij“ pomeni izvajalca, ki ga je izbral pristojni organ za opazovanje aktivnosti vulkana ali skupine vulkanov ter zagotavljanje teh opažanj prejemnikom z dogovorjenega letalskega seznama;
„geografski označevalni jezik (GML)“ pomeni standard kodiranja organizacije za standarde Open Geospatial Consortium (OGC);
„center za vesoljsko vreme (SWXC)“ pomeni center, imenovan za spremljanje vesoljskih vremenskih pojavov in zagotavljanje svetovalnih informacij o teh pojavih, za katere se pričakuje, da bodo vplivali na visokofrekvenčno radijsko komunikacijo, komunikacijo prek satelita ter navigacijske in nadzorne sisteme na podlagi sistema GNSS in/ali povzročili tveganje sevanja za osebe v zrakoplovu.
PRILOGA II
ZAHTEVE ZA PRISTOJNE ORGANE – NADZOR STORITEV IN DRUGIH FUNKCIJ OMREŽJA ZA ATM
(del ATM/ANS.AR)
PODDEL A – SPLOŠNE ZAHTEVE
ATM/ANS.AR.A.001 Področje uporabe
V tej prilogi so določene zahteve za administrativne postopke in sisteme upravljanja organov, pristojnih za certificiranje, nadzor in izvrševanje v povezavi z uporabo zahtev iz prilog III do XIII za izvajalce storitev v skladu s členom 6.
ATM/ANS.AR.A.005 Naloge certificiranja, nadzora in izvrševanja
Pristojni organi izvajajo naloge certificiranja, nadzora in izvrševanja v povezavi z uporabo zahtev, ki veljajo za izvajalce storitev, spremljajo varno zagotavljanje njihovih storitev ter preverjajo izpolnjevanje veljavnih zahtev.
Pristojni organi opredelijo in izvajajo pristojnosti za certificiranje, nadzor in izvrševanje na način, ki zagotavlja, da:
obstajajo posebna mesta s pristojnostjo za izvajanje vsake določbe te uredbe;
so seznanjeni z mehanizmi nadzora varnosti in njihovimi rezultati;
se zagotovi izmenjava zadevnih informacij med pristojnimi organi.
Zadevni pristojni organi redno pregledujejo sporazum o nadzoru izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa v funkcionalnih blokih zračnega prostora (FAB), ki se raztezajo po zračnem prostoru, ki je v pristojnosti več kot ene države članice, kot je navedeno v členu 2(3) Uredbe (ES) št. 550/2004, ter, v primeru čezmejnega izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa, sporazum o medsebojnem priznavanju nadzornih nalog iz člena 2(5) Uredbe (ES) št. 550/2004 ter praktično izvajanje navedenih sporazumov, zlasti glede dosežene varnostne uspešnosti izvajalcev storitev pod njihovim nadzorom.
Pristojni organ se z drugimi pristojnimi organi dogovori o uskladitvi priglašenih sprememb funkcionalnih sistemov, ki vključujejo izvajalce storitev pod nadzorom drugih pristojnih organov. Z navedenim dogovorom o uskladitvi se v skladu s točko ATM/ANS.AR.C.025 zagotovita učinkovit izbor in pregled navedenih priglašenih sprememb.
ATM/ANS.AR.A.010 Dokumentacija o certificiranju, nadzoru in izvrševanju
Pristojni organ zagotovi svojemu osebju ustrezne zakonodajne akte, standarde, predpise, tehnične publikacije in povezane dokumente, da mu omogoči izvajanje nalog in pristojnosti.
ATM/ANS.AR.A.015 Načini usklajevanja
Agencija pripravi sprejemljive načine usklajevanja (AMC), ki se lahko uporabijo za zagotovitev skladnosti z zahtevami te uredbe. Ob zagotovitvi skladnosti z AMC se veljavne zahteve te uredbe štejejo za izpolnjene.
Za zagotovitev skladnosti z zahtevami te uredbe se lahko uporabijo drugi načini usklajevanja (AltMOC).
Pristojni organ vzpostavi sistem za stalno ocenjevanje, ali vsi AltMOC, ki jih uporablja sam ali izvajalci storitev pod njegovim nadzorom, omogočajo zagotovitev skladnosti z zahtevami te uredbe.
Pristojni organ oceni vse AltMOC, ki jih izvajalec storitev predlaga v skladu s točko ATM/ANS.OR.A.020, tako da analizira predloženo dokumentacijo in, če meni, da je to potrebno, izvede inšpekcijski pregled pri izvajalcu storitev.
Če pristojni organ ugotovi, da AltMOC zadoščajo za zagotovitev skladnosti z veljavnimi zahtevami te uredbe, nemudoma:
obvesti vložnika, da se AltMOC lahko izvedejo, in po potrebi ustrezno spremeni certifikat vložnika;
obvesti Agencijo o njihovi vsebini in priloži kopije ustrezne dokumentacije;
obvesti ostale države članice o AltMOC, ki so bili sprejeti.
Če pristojni organ sam uporablja AltMOC za zagotovitev skladnosti z veljavnimi zahtevami te uredbe, jih:
da na voljo vsem izvajalcem storitev pod svojim nadzorom;
nemudoma obvesti Agencijo.
Pristojni organ zagotovi Agenciji popoln opis AltMOC, vključno z vsemi spremembami postopkov, ki bi lahko bile pomembne, in oceno, ki dokazuje, da so veljavne zahteve te uredbe izpolnjene.
ATM/ANS.AR.A.020 Obveščanje Agencije
Pristojni organ obvesti Agencijo o morebitnih resnih težavah z izvajanjem Uredbe (EU) 2018/1139 ter njenih delegiranih in izvedbenih aktov v 30 dneh od datuma, ko se je seznanil s težavami.
Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) ter njene delegirane in izvedbene akte pristojni organ Agenciji čim prej zagotovi informacije, pomembne za varnost, ki izhajajo iz prejetih poročil o dogodkih, shranjenih v nacionalni podatkovni bazi v skladu s členom 6(6) Uredbe (EU) št. 376/2014.
ATM/ANS.AR.A.025 Takojšen odziv na varnostno težavo
Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 376/2014 pristojni organ vzpostavi sistem za ustrezno zbiranje, analiziranje in razširjanje informacij o varnosti.
Agencija vzpostavi sistem za ustrezno analiziranje vseh zadevnih informacij o varnosti, prejetih od pristojnih organov, ter državam članicam in Komisiji, kot je ustrezno, nemudoma zagotovi vse informacije, vključno s priporočili ali popravljalnimi ukrepi, ki jih morajo sprejeti za pravočasen odziv na varnostno težavo, ki vključuje izvajalce storitev.
Pristojni organ po prejemu informacij iz točk (a) in (b) sprejme ustrezne ukrepe za obravnavo varnostne težave, vključno z izdajo varnostnih smernic v skladu s točko ATM/ANS.AR.A.030.
Ukrepi, sprejeti v skladu s točko (c), se nemudoma sporočijo zadevnim izvajalcem storitev, ki jih morajo upoštevati v skladu s točko ATM/ANS.OR.A.060. Pristojni organ o navedenih ukrepih obvesti tudi Agencijo in, če je potrebno skupno ukrepanje, druge zadevne pristojne organe.
ATM/ANS.AR.A.030 Varnostne smernice
Pristojni organ izda varnostno smernico, če v funkcionalnem sistemu ugotovi obstoj nevarnih razmer, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje.
Varnostna smernica se pošlje zadevnim izvajalcem storitev in vsebuje najmanj naslednje informacije:
opredelitev nevarnih razmer;
opredelitev prizadetega funkcionalnega sistema;
potrebne ukrepe in njihovo utemeljitev;
rok za izvedbo zahtevanih ukrepov;
datum začetka veljavnosti smernice.
Pristojni organ pošlje kopijo varnostne smernice Agenciji in drugim zadevnim pristojnim organom v enem mesecu od njene izdaje.
Pristojni organ preveri skladnost izvajalcev storitev z veljavnimi varnostnimi smernicami.
PODDEL B – UPRAVLJANJE (ATM/ANS.AR.B)
ATM/ANS.AR.B.001 Sistem upravljanja
Pristojni organ vzpostavi in ohranja sistem upravljanja, ki vključuje najmanj naslednje elemente:
dokumentirane politike in postopke za opis organizacije, načinov in metod za zagotovitev skladnosti z Uredbo (EU) 2018/1139 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi navedene uredbe, kot je ustrezno, za izvajanje svojih nalog certificiranja, nadzora in izvrševanja. Postopki se redno posodabljajo in se kot osnovni delovni dokumenti v okviru navedenega pristojnega organa uporabljajo za vse zadevne naloge;
zadostno število članov osebja, vključno z inšpektorji, za izvajanje nalog in pristojnosti iz te uredbe. Člani osebja so usposobljeni za izvajanje nalog, ki so jim dodeljene, imajo potrebno znanje in izkušnje ter opravijo uvodno usposabljanje, usposabljanje na delovnem mestu in periodično usposabljanje, da se zagotovi njihova stalna usposobljenost. Vzpostavi se sistem za načrtovanje razpoložljivosti osebja, da se zagotovi ustrezno dokončanje vseh nalog;
ustrezno opremo in prostore za izvajanje navedenih dodeljenih nalog;
postopek spremljanja skladnosti sistema upravljanja z ustreznimi zahtevami in ustreznosti postopkov, vključno z vzpostavitvijo postopka notranje revizije in postopka obvladovanja varnostnih tveganj. Spremljanje skladnosti vključuje sistem posredovanja povratnih informacij o revizijskih ugotovitvah višjemu vodstvu pristojnega organa, da se po potrebi zagotovi izvedba popravljalnih ukrepov;
osebo ali skupino oseb, ki je dejansko odgovorna višjemu vodstvu pristojnega organa za izvajanje funkcije spremljanja skladnosti.
Pristojni organ za vsako področje dejavnosti, ki je del sistema upravljanja, imenuje eno ali več oseb, ki so na splošno odgovorne za upravljanje zadevne naloge oziroma nalog.
Pristojni organ določi postopke za sodelovanje pri medsebojni izmenjavi vseh potrebnih informacij in pomoči z drugimi zadevnimi pristojnimi organi, znotraj ene države članice ali iz drugih držav članic, vključno z naslednjimi informacijami:
pomembne ugotovitve in nadaljnji ukrepi, sprejeti na podlagi nadzora izvajalcev storitev upravljanja zračnega prometa/navigacijskih služb zračnega prometa, ki izvajajo dejavnosti na ozemlju države članice, vendar jih je certificiral pristojni organ druge države članice ali Agencija; in
pridobljenimi z obveznim in prostovoljnim poročanjem o dogodkih, kot je določeno v točki ATM/ANS.OR.A.065.
Kopija postopkov, povezanih s sistemom upravljanja, in njihovih sprememb se da na voljo Agenciji zaradi standardizacije.
ATM/ANS.AR.B.005 Dodelitev nalog usposobljenim subjektom
Pristojni organ lahko dodeli svoje naloge, ki so povezane s certificiranjem ali nadzorom izvajalcev storitev iz te uredbe, vendar ne z dejansko izdajo certifikatov, usposobljenim subjektom. Ob dodelitvi takšnih nalog pristojni organ zagotovi, da ima:
vzpostavljen sistem za prvo in stalno ocenjevanje skladnosti usposobljenega subjekta s Prilogo V k Uredbi (ES) št. 216/2008. Ta sistem in rezultati ocenjevanja se dokumentirajo;
sklenjen dokumentiran sporazum z usposobljenim subjektom, ki sta ga obe pogodbeni stranki potrdili na ustrezni ravni upravljanja in jasno določa:
naloge, ki jih je treba izvesti;
izjave, poročila in evidence, ki jih je treba zagotoviti;
tehnične pogoje, ki jih je treba izpolnjevati med izvajanjem takšnih nalog;
ustrezno zavarovanje odgovornosti;
zagotovljeno varstvo informacij, pridobljenih med izvajanjem takšnih nalog.
Pristojni organ zagotovi, da postopek notranje revizije in postopek obvladovanja varnostnih tveganj iz točke ATM/ANS.AR.B.001(a)(4) vključujeta vse naloge, ki jih v njegovem imenu izvaja usposobljeni subjekt.
ATM/ANS.AR.B.010 Spremembe sistema upravljanja
Pristojni organ ima vzpostavljen sistem za odkrivanje sprememb, ki vplivajo na njegovo zmožnost opravljanja nalog in izpolnjevanja odgovornosti v skladu z Uredbo (EU) 2018/1139 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi navedene uredbe. Ta sistem mu omogoča ustrezno ukrepanje za zagotovitev nadaljnje ustreznosti in učinkovitosti njegovega sistema upravljanja.
Pristojni organ pravočasno posodobi svoj sistem upravljanja v skladu s spremembami Uredbe (EU) 2018/1139 ter delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi navedene uredbe, da zagotovi učinkovito izvajanje sistema upravljanja.
Pristojni organ obvesti Agencijo o spremembah, ki vplivajo na njegovo zmožnost opravljanja nalog in izpolnjevanja odgovornosti v skladu z Uredbo (EU) 2018/1139 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi navedene uredbe.
ATM/ANS.AR.B.015 Vodenje evidenc
Pristojni organ vzpostavi sistem vodenja evidenc za ustrezno shranjevanje, dostopnost in zanesljivo sledljivost:
dokumentiranih politik in postopkov sistema upravljanja;
usposabljanja, usposobljenosti in pooblastil osebja v skladu s točko ATM/ANS.AR.B.001(a)(2);
dodelitve nalog, ki vključujejo elemente iz točke ATM/ANS.AR.B.005, in podrobnosti dodeljenih nalog;
postopka certificiranja in/ali podajanja izjav;
določanja izvajalcev služb zračnega prometa in meteoroloških služb, kot je ustrezno;
certifikacije in nadzora izvajalcev storitev, ki izvajajo dejavnosti na ozemlju države članice, vendar jih je certificiral pristojni organ druge države članice ali Agencija, kot je dogovorjeno med navedenimi organi;
ocene AltMOC, ki jih predlagajo izvajalci storitev, in obveščanja Agencije o njih ter ocene AltMOC, ki jih uporablja pristojni organ;
skladnosti izvajalcev storitev z veljavnimi zahtevami te uredbe po izdaji certifikata ali, kadar je to primerno, podaji izjave, vključno z vsemi revizijskimi poročili, ki vključujejo ugotovitve, popravljalne ukrepe, datum prenehanja izvajanja ukrepa ter opažanja in druge evidence v zvezi z varnostjo;
sprejetih izvršilnih ukrepov;
informacij o varnosti, varnostih smernic in nadaljnjih ukrepov;
uporabe določb o prožnosti v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 216/2008.
Pristojni organ vodi seznam vseh certifikatov, izdanih izvajalcem storitev, in prejetih izjav.
Vse evidence se po prenehanju veljavnosti certifikata ali umiku izjave glede na zakonodajo, ki se uporablja za varstvo podatkov, hranijo najmanj pet let.
PODDEL C – NADZOR, CERTIFICIRANJE IN IZVRŠEVANJE (ATM/ANS.AR.C)
ATM/ANS.AR.C.001 Spremljanje varnostne uspešnosti
Pristojni organi redno spremljajo in ocenjujejo varnostno uspešnost izvajalcev storitev, ki jih nadzorujejo.
Pristojni organi rezultate spremljanja varnostne uspešnosti uporabijo zlasti v okviru nadzora na podlagi tveganja.
ATM/ANS.AR.C.005 Certificiranje, podajanje izjav in preverjanje skladnosti izvajalcev storitev z zahtevami
Pristojni organ v okviru točke ATM/ANS.AR.B.001(a)(1) vzpostavi postopek, da preveri:
skladnost izvajalcev storitev z veljavnimi zahtevami iz prilog III do XIII in vsemi pogoji, ki so veljali za podelitev certifikata pred izdajo navedenega certifikata. Certifikat se izda v skladu z Dodatkom 1 k tej prilogi;
skladnost z vsemi obveznostmi v zvezi z varnostjo iz akta o določitvi, izdanega v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 550/2004;
stalno skladnost izvajalcev storitev, ki jih nadzoruje, z veljavnimi zahtevami;
izvajanje varnostnih ciljev, varnostnih zahtev in drugih pogojev v zvezi z varnostjo, opredeljenih v izjavah o preverjanju sistemov, vključno z vsako ustrezno izjavo o skladnosti sestavnih delov sistemov ali njihovi primernosti za uporabo, izdanih v skladu z Uredbo (ES) 552/2004;
izvajanje varnostnih smernic ter popravljalnih in izvršilnih ukrepov.
Postopek iz točke (a):
temelji na dokumentiranih postopkih;
je podprt z dokumentacijo, katere namen je osebju pristojnega organa zagotoviti navodila za izvajanje nalog certificiranja, nadzora in izvrševanja;
zadevni organizaciji zagotavlja prikaz rezultatov dejavnosti certificiranja, nadzora in izvrševanja;
temelji na revizijah, preverjanjih in inšpekcijskih pregledih, ki jih izvaja pristojni organ;
kar zadeva certificirane izvajalce storitev, pristojnemu organu zagotavlja dokaze, potrebne za podporo nadaljnjim ukrepom, vključno z ukrepi iz člena 9 Uredbe (ES) št. 549/2004, člena 7(7) Uredbe (ES) št. 550/2004 ter členov 10, 25 in 68 Uredbe (ES) št. 216/2008, kadar zahteve niso izpolnjene,
kar zadeva podajanje izjav izvajalcev storitev, pristojnemu organu zagotavlja dokaze za sprejetje morebitnih popravnih ukrepov, ki lahko vključujejo izvršilne ukrepe, po potrebi tudi v skladu z nacionalnim pravom.
ATM/ANS.AR.C.010 Nadzor
Pristojni organ ali usposobljeni subjekti, ki delujejo v njegovem imenu, izvajajo revizije v skladu s členom 5.
Revizije iz točke (a):
pristojnemu organu zagotavljajo dokaze o skladnosti z veljavnimi zahtevami in izvedbenimi predpisi;
so neodvisne od notranjih revizij, ki jih izvaja izvajalec storitev;
zajemajo celotne izvedbene predpise ali njihove elemente ter postopke ali storitve;
določajo, ali:
so izvedbeni predpisi v skladu z veljavnimi zahtevami;
so sprejeti ukrepi v skladu z izvedbenimi predpisi in veljavnimi zahtevami;
rezultati sprejetih ukrepov ustrezajo rezultatom, predvidenim na podlagi izvedbenih predpisov.
Pristojni organ na podlagi razpoložljivih dokazov spremlja stalno skladnost izvajalcev storitev, ki jih nadzoruje, z veljavnimi zahtevami te uredbe.
ATM/ANS.AR.C.015 Program nadzora
Pristojni organ ob upoštevanju posebne narave izvajalcev storitev, zapletenosti njihovih dejavnosti in rezultatov preteklih dejavnosti certificiranja in/ali nadzora vzpostavi in letno posodablja program nadzora, ki temelji na oceni povezanih tveganj. Program nadzora vključuje revizije, ki:
zajemajo vsa področja, ki bi lahko vzbujala zaskrbljenost v zvezi z varnostjo, s poudarkom na področjih, na katerih so bile ugotovljene težave;
zajemajo vse izvajalce storitev, ki so pod nadzorom pristojnega organa;
zajemajo sredstva, ki jih uporabi izvajalec storitev za zagotovitev usposobljenosti osebja;
zagotavljajo izvajanje revizij sorazmerno s stopnjo tveganja, ki nastane zaradi dejavnosti izvajalcev storitev in zagotovljenih storitev;
za izvajalce storitev, ki jih nadzoruje pristojni organ, zagotavljajo uporabo cikla načrtovanja nadzora, ki ni daljši od 24 mesecev.
Cikel načrtovanja nadzora se lahko skrajša, če obstajajo dokazi, da se je varnostna uspešnost izvajalca storitev zmanjšala.
Za izvajalca storitev, ki ga je certificiral pristojni organ, se cikel načrtovanja nadzora lahko podaljša na največ 36 mesecev, če pristojni organ ugotovi, da je v predhodnih 24 mesecih:
izvajalec storitev dokazal učinkovito opredelitev nevarnosti na področju varnosti v letalstvu in obvladovanje s tem povezanih tveganj;
je izvajalec storitev stalno dokazoval skladnost z zahtevami glede upravljanja sprememb iz točk ATM/ANS.OR.A.040 in ATM/ANS.OR.A.045;
da niso bile izdane ugotovitve 1. stopnje;
so bili vsi popravljalni ukrepi izvedeni v roku, ki ga je pristojni organ sprejel ali podaljšal v skladu s točko ATM/ANS.AR.C.050.
Če je poleg navedenega izvajalec storitev vzpostavil učinkovit sistem stalnega poročanja pristojnemu organu o svoji varnostni uspešnosti in skladnosti z zakonodajo, pristojni organ pa ga je potrdil, se cikel načrtovanja nadzora lahko podaljša na največ 48 mesecev;
zagotavljajo spremljanje izvajanja popravljalnih ukrepov;
so predmet posvetovanj z zadevnimi izvajalci storitev in poznejše priglasitve;
navajajo predvideni časovni razmik inšpekcijskih pregledov različnih krajev, če obstajajo.
Pristojni organ se lahko odloči, da po potrebi spremeni cilje in obseg vnaprej načrtovanih revizij z vključitvijo pregledov dokumentacije in dodatnih revizij.
Pristojni organ določi, katere ureditve, elemente, storitve, funkcije, fizične lokacije in dejavnosti je treba revidirati v določenem časovnem obdobju
Revizijska opažanja in ugotovitve, ki se izdajo v skladu s točko ATM/ANS.AR.C.050, se dokumentirajo. Podprejo se z dokazi ter opredelijo na podlagi veljavnih zahtev in njihovih izvedbenih predpisov, glede na katere je bila revizija izvedena.
Pripravi se revizijsko poročilo s podrobnim opisom ugotovitev in opažanj, ki se predloži zadevnemu izvajalcu storitev.
ATM/ANS.AR.C.020 Izdaja certifikatov
V skladu s postopkom iz točke ATM/ANS.AR.C.005(a) pristojni organ po prejemu vloge za izdajo certifikata izvajalcu storitev preveri skladnost izvajalca storitev z veljavnimi zahtevami te uredbe.
Pristojni organ lahko pred izdajo certifikata zahteva vse revizije, inšpekcijske preglede ali ocene, ki so po njegovem mnenju potrebni.
Certifikat se izda za nedoločen čas. Privilegiji iz dejavnosti, ki jih izvajalec storitev sme opravljati, se določijo v pogojih za izvajanje storitev, ki so priloženi certifikatu.
Če vprašanje v zvezi z ugotovitvijo 1. stopnje ostaja nerešeno, se certifikat ne izda. V izjemnih okoliščinah izvajalec storitev ugotovitev(-ve), ki ni(-so) 1. stopnje, po potrebi oceni in ublaži, načrt popravljalnih ukrepov za rešitev vprašanj v zvezi z ugotovitvijo(-ami) pa odobri pristojni organ pred izdajo certifikata.
ATM/ANS.AR.C.025 Spremembe
Po prejemu obvestila o spremembi v skladu s točko ATM/ANS.OR.A.045 pristojni organ ravna v skladu s točkami ATM/ANS.AR.C.030, ATM/ANS.AR.C.035 in ATM/ANS.AR.C.040.
Po prejemu obvestila o spremembi v skladu s točko ATM/ANS.OR.A.040(a)(2), ki zahteva predhodno odobritev, pristojni organ:
pred odobritvijo spremembe preveri skladnost izvajalca storitev z veljavnimi zahtevami;
brez poseganja v dodatne izvršilne ukrepe nemudoma sprejme ustrezne ukrepe, če izvajalec storitev uvede spremembe, ki zahtevajo predhodno odobritev, ne da bi prejel odobritev pristojnega organa iz točke 1.
Da se izvajalcu storitev omogoči uvedba sprememb sistema upravljanja in/ali sistema upravljanja varnosti, kot je ustrezno, brez predhodne odobritve v skladu s točko ATM/ANS.OR.A.040(b), pristojni organ odobri postopek, ki opredeljuje obseg takšnih sprememb in opisuje, kako se bodo takšne spremembe priglasile in upravljale. Pristojni organ med stalnim nadzorom oceni informacije, posredovane v obvestilu, da bi preveril, ali so sprejeti ukrepi v skladu z odobrenimi postopki in veljavnimi zahtevami. V primeru neskladnosti pristojni organ:
obvesti izvajalca storitev o neskladnosti in zahteva nadaljnje spremembe;
pri ugotovitvah 1. in 2. stopnje ukrepa v skladu s točko ATM/ANS.AR.C.050.
ATM/ANS.AR.C.030 Odobritev postopkov za upravljanje sprememb funkcionalnih sistemov
Pristojni organ preveri:
postopke za upravljanje sprememb funkcionalnih sistemov in vse bistvene spremembe navedenih postopkov, ki jih je predložil izvajalec storitev v skladu s točko ATM/ANS.OR.B.010(b);
vsako odstopanje od postopkov iz točke 1 za določeno spremembo, če ga zahteva izvajalec storitev v skladu s točko ATM/ANS.OR.B.010(c)(1).
Pristojni organ odobri postopke, spremembe in odstopanja iz točke (a), če ugotovi, da so potrebni in zadostni za izvajalca storitev za dokazovanje skladnosti s točkami ATM/ANS.OR.A.045, ATM/ANS.OR.C.005, ATS.OR.205 in ATS.OR.210, kot je ustrezno.
ATM/ANS.AR.C.035 Odločitev za pregled priglašene spremembe funkcionalnega sistema
Pristojni organ po prejemu obvestila v skladu s točko ATM/ANS.OR.A.045(a)(1) ali po prejemu spremenjenih informacij v skladu s točko ATM/ANS.OR.A.045(b) sprejme odločitev o tem, ali bo pregledal spremembo. V podporo tej odločitvi pristojni organ po potrebi od izvajalca storitev zahteva dodatne informacije.
Pristojni organ določi potrebo po pregledu na podlagi posebnih, veljavnih in dokumentiranih meril, ki najmanj zagotavljajo pregled priglašene spremembe v primeru bistvene verjetnosti, da je argument za izvajalca storitev zapleten ali mu ni poznan, in resnosti morebitnih posledic spremembe.
Če se pristojni organ odloči za pregled na podlagi drugih meril, ki temeljijo na tveganju, poleg tistih iz točke (b), so ta merila posebna, veljavna in dokumentirana.
Pristojni organ obvesti izvajalca storitev o svoji odločitvi za pregled priglašene spremembe funkcionalnega sistema in izvajalcu storitev na njegovo zahtevo predloži utemeljitev.
ATM/ANS.AR.C.040 Pregled priglašene spremembe funkcionalnega sistema
Pristojni organ pri pregledu argumenta za priglašeno spremembo:
oceni veljavnost predloženega argumenta na podlagi točke ATM/ANS.OR.C.005(a)(2) ali ATS.OR.205(a)(2);
po potrebi usklajuje svoje dejavnosti z drugimi pristojnimi organi.
Pristojni organ:
odobri argument iz točke (a)(1), po potrebi pod določenimi pogoji, če se izkaže za veljavnega, ter o tem obvesti izvajalca storitev, ali
zavrne argument iz točke (a)(1) in o tem obvesti izvajalca storitev ter predloži utemeljitev.
ATM/ANS.AR.C.045 Izjave izvajalcev služb informacij za letenje
Pristojni organ po prejemu izjave izvajalca služb informacij za letenje, ki namerava izvajati takšne službe, preveri, ali izjava vsebuje vse informacije, zahtevane v točki ATM/ANS.OR.A.015, in navedenemu izvajalcu potrdi prejem izjave.
Če izjava ne vsebuje zahtevanih informacij ali vsebuje informacije, ki kažejo na neizpolnjevanje veljavnih zahtev, pristojni organ obvesti zadevnega izvajalca služb informacij za letenje o neizpolnjevanju in zahteva dodatne informacije. Pristojni organ po potrebi izvede revizijo pri izvajalcu služb informacij za letenje. Če je neizpolnjevanje zahtev potrjeno, pristojni organ sprejme ukrepe iz točke ATM/ANS.AR.C.050.
Pristojni organ vodi evidenco izjav, ki jih je prejel od izvajalcev služb informacij za letenje v skladu s to uredbo.
ATM/ANS.AR.C.050 Ugotovitve, popravljalni ukrepi in izvršilni ukrepi
Pristojni organ ima sistem za analiziranje ugotovitev glede na njihov pomen za varnost in se odloči za izvršilne ukrepe na podlagi varnostnega tveganja, ki nastane zaradi neskladnosti izvajalca storitev.
V okoliščinah, kjer ob ustreznih takojšnjih ukrepih za zmanjšanje tveganja ne bi bilo dodatnega varnostnega tveganja ali bi bilo to zelo nizko, pristojni organ lahko dovoli izvajanje storitev in s tem zagotovi njihovo neprekinjenost, hkrati pa se izvajajo popravljalni ukrepi.
Ugotovitev 1. stopnje izda pristojni organ, če se ugotovi bistvena neskladnost z veljavnimi zahtevami Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih pravil ter uredb (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 in njihovih izvedbenih pravil, postopki in priročniki izvajalca storitev, pogoji certifikata ali certifikatom, po potrebi aktom o določitvi ali z vsebino izjave, ki znatno ogroža varnost letenja ali drugače vzbuja dvom o zmožnosti izvajalca storitev za nadaljnje izvajanje dejavnosti.
Ugotovitve 1. stopnje med drugim vključujejo:
razglasitev operativnih postopkov in/ali izvajanje storitve na način, ki znatno ogroža varnost letenja;
pridobitev ali ohranjanje veljavnosti certifikata izvajalca storitev s predložitvijo ponarejenih dokazil;
dokaze o zlorabi ali nepošteni uporabi certifikata izvajalca storitev;
neimenovanje odgovornega vodje.
Ugotovitev 2. stopnje izda pristojni organ, če se ugotovi kakršna koli druga neskladnost z veljavnimi zahtevami Uredbe (ES) št. 216/2008 in njenih izvedbenih pravil ter uredb (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 in njihovih izvedbenih pravil, postopki in priročniki izvajalca storitev, pogoji certifikata ali vsebino izjave.
V primeru ugotovitve v okviru nadzora ali drugih postopkov pristojni organ brez poseganja v dodatne ukrepe, ki se zahtevajo v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 in to uredbo ter uredbami (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 in njihovimi izvedbenimi pravili, pisno obvesti izvajalca storitev o ugotovitvi in zahteva popravljalne ukrepe za odpravo ugotovljene(-ih) neskladnosti.
Pri ugotovitvah 1. stopnje pristojni organ sprejme takojšnje in ustrezne ukrepe in lahko, če je ustrezno, v celoti ali delno omeji, začasno odvzame ali prekliče certifikat, pri čemer zagotovi neprekinjenost storitev pod pogojem, da varnost ni ogrožena, v primeru upravljavca omrežja pa obvesti Komisijo. Sprejeti ukrepi so odvisni od razsežnosti ugotovitve in se izvajajo, dokler izvajalec storitev ne sprejme uspešnega popravljalnega ukrepa.
Pri ugotovitvah 2. stopnje pristojni organ:
odobri izvajalcu storitev rok za izvedbo popravljalnih ukrepov, ki je vključen v akcijski načrt, ki je v skladu z vrsto ugotovitve;
oceni popravljalni ukrep in izvedbeni načrt, ki ju predlaga izvajalec storitev, in ju sprejme, če na podlagi ocene ugotovi, da zadostujeta za odpravo neskladnosti.
Če pri ugotovitvah 2. stopnje izvajalec storitev ne predloži načrta popravljalnih ukrepov, ki je glede na ugotovitev sprejemljiv za pristojni organ, ali če izvajalec storitev ne izvede popravljalnih ukrepov v roku, ki ga je sprejel ali podaljšal pristojni organ, se ugotovitev lahko zviša na ugotovitev 1. stopnje, ukrepi pa so v skladu s točko 1.
V primerih, za katere se ugotovitve 1. in 2. stopnje ne zahtevajo, lahko pristojni organ izda mnenje.
Dodatek 1
CERTIFIKAT ZA IZVAJALCA STORITEV
EVROPSKA UNIJA
PRISTOJNI ORGAN
CERTIFIKAT IZVAJALCA STORITEV
[št. CERTIFIKATA/št. IZDAJE]
V skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/373 in pod spodaj opredeljenimi pogoji [pristojni organ] potrjuje
[IME IZVAJALCA STORITEV]
[NASLOV IZVAJALCA STORITEV]
kot izvajalca storitev s privilegiji iz priloženih pogojev za izvajanje storitev.
POGOJI:
Ta certifikat se izda v skladu s pogoji in obsegom izvajanja storitev in funkcij iz priloženih pogojev za izvajanje storitev.
Ta certifikat velja, če certificirani izvajalec storitev ravna v skladu z izvedbeno uredbo (EU) 2017/373 in drugimi veljavnimi uredbami ter, kadar je to primerno, s postopki iz dokumentacije izvajalca storitev.
Ta certifikat ostane veljaven, dokler so izpolnjeni navedeni pogoji, razen če se vrne, omeji, začasno odvzame ali prekliče.
Datum izdaje:
Podpis:
[Pristojni organ]
Obrazec EASA 157, 1. izdaja – stran 1/4
IZVAJALEC STORITEV
CERTIFIKAT
POGOJI ZA IZVAJANJE STORITEV
Priloga k certifikatu izvajalca storitev:
[št. CERTIFIKATA/št. IZDAJE]
[IME IZVAJALCA STORITEV]
je pridobil privilegije za izvajanje naslednjega obsega storitev/funkcij:
(Neustrezne vrstice črtati)
Storitve/funkcije |
Vrsta storitve/funkcije |
Obseg storitve/funkcije |
Omejitve (*1) |
Službe zračnega prometa (ATS) (*4) |
Kontrola zračnega prometa (ATC) |
Služba območne kontrole |
|
Služba priletne kontrole |
|
||
Služba aerodromske kontrole |
|
||
Služba informacij za letenje (FIS) |
Aerodromska služba informacij za letenje (AFIS) |
|
|
Služba informacij za letenje na poti (FIS na poti) |
|
||
Svetovalna služba |
n. r. |
|
|
Upravljanje pretoka zračnega prometa (ATFM) |
ATFM |
ATFM lokalno |
|
Upravljanje zračnega prostora (ASM) |
ASM |
ASM lokalno (taktično/raven 3 ASM) |
|
Pogoji (*2) |
|
||
|
|||
Storitve/funkcije |
Vrsta storitve/funkcije |
Obseg storitve/funkcije |
Omejitve (*1) |
Kontrola zračnega prometa (ATC) |
Služba območne kontrole |
|
|
Služba priletne kontrole |
|
||
Služba aerodromske kontrole |
|
||
Služba informacij za letenje (FIS) |
Aerodromska služba informacij za letenje (AFIS) |
|
|
Služba informacij za letenje na poti (FIS na poti) |
|
||
Svetovalna služba |
n. r. |
|
|
Pogoji (*2) |
|
||
|
|||
Storitve/funkcije |
Vrsta storitve/funkcije |
Obseg storitve/funkcije |
Omejitve (*1) |
Komunikacijske, navigacijske ali nadzorne službe (CNS) |
Komunikacija (C) |
Letalska mobilna storitev (komunikacija zrak–zemlja) |
|
Letalska fiksna storitev (komunikacija zemlja–zemlja) |
|
||
Letalska mobilno-satelitska storitev (AMSS) |
|
||
Navigacija (N) |
Zagotavljanje signala NDB v prostoru |
|
|
Zagotavljanje signala VOR v prostoru |
|
||
Zagotavljanje signala DME v prostoru |
|
||
Zagotavljanje signala ILS v prostoru |
|
||
Zagotavljanje signala MLS v prostoru |
|
||
Zagotavljanje signala GNSS v prostoru |
|
||
Nadzor (S) |
Zagotavljanje podatkov na podlagi primarnega nadzora (PS) |
|
|
Zagotavljanje podatkov na podlagi sekundarnega nadzora (SS) |
|
||
Zagotavljanje podatkov na podlagi samodejnega odvisnega nadzora (ADS) |
|
||
Pogoji (*2) |
|
||
|
|||
Storitve/funkcije |
Vrsta storitve/funkcije |
Obseg storitve/funkcije |
Omejitve (*1) |
Letalske informacijske službe (AIS) |
Produkti letalskih informacij (vključno s storitvami razpošiljanja) |
Zbornik letalskih informacij (AIP) |
|
Okrožnica z letalskimi informacijami (AIC) |
|
||
NOTAM |
|
||
Niz podatkov AIP |
|
||
Nizi podatkov o ovirah |
|
||
Nizi kartografskih podatkov o aerodromu |
|
||
Nizi podatkov o postopku instrumentalnega letenja |
|
||
Služba za zagotavljanje informacij pred letom |
Ni relevantno. |
|
|
Pogoji (*2) |
|
||
Storitve/funkcije |
Vrsta storitve/funkcije |
Obseg storitve/funkcije |
Omejitve (*1) |
Podatkovne storitve (DAT) |
Tip 1 |
Pri izvajanju DAT tipa 1 je dovoljeno zagotavljanje letalskih podatkovnih zbirk v naslednjih oblikah: [seznam generičnih oblik podatkov] Pri izvajanju DAT tipa 1 ni dovoljeno zagotavljanje letalskih podatkovnih zbirk neposredno končnim uporabnikom/operatorjem zrakoplovov. |
|
Tip 2 |
Pri izvajanju DAT tipa 2 je dovoljeno zagotavljanje letalskih podatkovnih zbirk končnim uporabnikom/operatorjem zrakoplovov za naslednjo aplikacijo/opremo zrakoplova, za katero je bila dokazana skladnost: [Proizvajalec], model certificirane aplikacije/opreme [XXX], del št. [YYY] |
|
|
Pogoji (*2) |
|
||
|
|||
Storitve/funkcije |
Vrsta storitve/funkcije |
Obseg storitve/funkcije |
Omejitve (*1) |
Meteorološke službe (MET) |
MET |
Meteorološka služba bdenja |
|
Aerodromske meteorološke službe |
|
||
Letalske meteorološke postaje |
|
||
VAAC |
|
||
WAFC |
|
||
TCAC |
|
||
Pogoji (*2) |
|
||
|
|||
Storitve/funkcije |
Vrsta storitve/funkcije |
Obseg storitve/funkcije |
Omejitve (*1) |
Oblikovanje postopkov letenja (FPD) |
Oblikovanje, dokumentacija in potrjevanje postopkov letenja (*5) |
Ni relevantno. |
|
|
|
|
|
|
|
||
Pogoji (*2) |
|
||
Storitve/funkcije |
Vrsta storitve/funkcije |
Obseg storitve/funkcije |
Omejitve (*1) |
Funkcije omrežja za ATM |
Načrtovanje ERN |
n. r. |
|
Omejeni viri |
Radijska frekvenca |
|
|
Koda radarskega odzivnika |
|
||
ATFM |
ATFM centralno |
|
|
Pogoji (*2) |
|
||
(*1)
Kot je določil pristojni organ.
(*2)
Po potrebi.
(*3)
Če pristojni organ meni, da je treba določiti dodatne zahteve.
(*4)
ATS zajema službo za alarmiranje. |
Datum izdaje:
Podpis: [Pristojni organ]
Za državo članico/EASA
Obrazec EASA 157, 1. izdaja – stran 4/4
PRILOGA III
SKUPNE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE STORITEV UPRAVLJANJA ZRAČNEGA PROMETA/NAVIGACIJSKIH SLUŽB ZRAČNEGA PROMETA
(del ATM/ANS.OR)
PODDEL A – SPLOŠNE ZAHTEVE (ATM/ANS.OR.A)
ATM/ANS.OR.A.001 Področje uporabe
V skladu s členom 6 so v tej prilogi določene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci storitev.
ATM/ANS.OR.A.005 Vloga za pridobitev certifikata izvajalca storitev
Vloga za pridobitev certifikata izvajalca storitev ali spremembo obstoječega certifikata se predloži v obliki in na način, ki ju določi pristojni organ, pri čemer se upoštevajo veljavne zahteve te uredbe.
V skladu s členom 6 izvajalec storitev za pridobitev certifikata izpolnjuje:
zahteve iz člena 8b(1) Uredbe (EU) št. 216/2008;
skupne zahteve iz te priloge;
posebne zahteve iz prilog IV do XIII, če se navedene zahteve uporabljajo za storitve, ki jih izvajalec storitev izvaja ali namerava izvajati.
ATM/ANS.OR.A.010 Vloga za pridobitev omejenega certifikata
Ne glede na točko (b) lahko izvajalec služb zračnega prometa predloži vlogo za pridobitev certifikata, omejenega na izvajanje storitev v zračnem prostoru, ki je v pristojnosti države članice, v kateri ima glavni poslovni sedež ali, če ta obstaja, uradni sedež, če izvaja ali namerava izvajati samo storitve v zvezi z eno ali več naslednjimi kategorijami:
delo v zraku;
splošno letalstvo;
komercialni zračni prevoz, omejen na zrakoplove z manj kot 10 tonami največje vzletne mase ali manj kot 20 potniškimi sedeži;
komercialni zračni prevoz z manj kot 10 000 premikov na leto, ne glede na največjo vzletno maso in število potniških sedežev; v tej določbi „premiki“ v določenem letu pomenijo povprečje skupnega števila vzletov in pristankov v preteklih treh letih.
Vlogo za pridobitev omejenega certifikata lahko predložijo tudi naslednji izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa:
izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa, ki ni izvajalec služb zračnega prometa, z bruto prometom 1 000 000 EUR na leto ali manj na podlagi storitev, ki jih izvaja ali namerava izvajati;
izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa, ki izvaja aerodromske službe informacij za letenje z ne več kot enim rednim delovnim mestom na katerem koli aerodromu.
Kot določi pristojni organ, izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa, ki predloži vlogo za pridobitev omejenega certifikata v skladu s točko (a) ali (b)(1), izpolnjuje najmanj naslednje zahteve, določene v:
točki ATM/ANS.OR.B.001 Tehnična in operativna usposobljenost in zmogljivost;
točki ATM/ANS.OR.B.005 Sistem upravljanja;
točki ATM/ANS.OR.B.020 Zahteve za osebje;
točki ATM/ANS.OR.A.075 Odprto in pregledno izvajanje storitev;
prilogah IV, V, VI in VIII, če se navedene zahteve uporabljajo za storitve, ki jih izvajalec storitev izvaja ali namerava izvajati v skladu s členom 6.
Kot določi pristojni organ, izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa, ki predloži vlogo za pridobitev omejenega certifikata v skladu s točko (b)(2), izpolnjuje najmanj zahteve iz točk (c)(1) do (c)(4) in posebne zahteve iz Priloge IV.
Vloga za pridobitev omejenega certifikata se predloži pristojnemu organu v obliki in na način, ki ju določi pristojni organ.
ATM/ANS.OR.A.015 Izjava izvajalcev služb informacij za letenje
V skladu s členom 7 ima izvajalec služb informacij za letenje možnost, da izjavi, da je sposoben in ima sredstva za izvajanje pristojnosti, povezanih s storitvami, ki jih izvaja, če poleg zahtev iz člena 8b(1) Uredbe (EU) št. 216/2008 izpolnjuje naslednji alternativni zahtevi:
izvajalec služb informacij za letenje izvaja ali namerava izvajati storitve z ne več kot enim rednim delovnim mestom;
navedene storitve so začasne in na podlagi dogovora s pristojnim organom trajajo toliko časa, kot je potrebno za ustrezno zagotovitev varnosti.
Izvajalec služb informacij za letenje, ki poda izjavo o svojih dejavnostih:
pred začetkom izvajanja dejavnosti predloži pristojnemu organu vse ustrezne informacije v obliki in na način, ki ju določi pristojni organ;
predloži pristojnemu organu seznam uporabljenih drugih načinov usklajevanja v skladu s točko ATM/ANS.OR.A.020;
še naprej izpolnjuje veljavne zahteve in ravna v skladu z informacijami, podanimi v izjavi;
obvesti pristojni organ o vseh spremembah svoje izjave ali načinov usklajevanja, ki jih uporablja, tako da predloži spremenjeno izjavo;
izvaja svoje storitve v skladu z operativnim priročnikom in izpolnjuje vse ustrezne določbe, ki jih ta vsebuje.
Izvajalec služb informacij za letenje, ki poda izjavo o svojih dejavnostih, pred prenehanjem izvajanja storitev obvesti pristojni organ v roku, ki ga določi pristojni organ.
Izvajalec služb informacij za letenje, ki poda izjavo o svojih dejavnostih, izpolnjuje naslednje zahteve, določene v:
točki ATM/ANS.OR.A.001 Področje uporabe;
točki ATM/ANS.OR.A.020 Načini usklajevanja;
točki ATM/ANS.OR.A.035 Prikaz skladnosti;
točki ATM/ANS.OR.A.040 Spremembe – splošno;
točki ATM/ANS.OR.A.045 Spremembe funkcionalnega sistema;
točki ATM/ANS.OR.A.050 Olajševanje in sodelovanje;
točki ATM/ANS.OR.A.055 Ugotovitve in popravljalni ukrepi;
točki ATM/ANS.OR.A.060 Takojšen odziv na varnostno težavo;
točki ATM/ANS.OR.A.065 Poročanje o dogodkih;
točki ATM/ANS.OR.B.001 Tehnična in operativna usposobljenost in zmogljivost;
točki ATM/ANS.OR.B.005 Sistem upravljanja;
točki ATM/ANS.OR.B.020 Zahteve za osebje;
točki ATM/ANS.OR.B.035 Operativni priročniki;
točki ATM/ANS.OR.D.020 Kritje odgovornosti in zavarovalno kritje;
Prilogi IV.
Izvajalec služb informacij za letenje, ki poda izjavo o svojih dejavnostih, z dejavnostmi začne šele, ko od pristojnega organa prejme potrdilo o prejemu izjave.
ATM/ANS.OR.A.020 Načini usklajevanja
Izvajalec storitev lahko za zagotovitev skladnosti z zahtevami te uredbe poleg sprejemljivih načinov usklajevanja (AMC), ki jih sprejme Agencija, uporablja tudi druge načine usklajevanja (AltMOC).
Če želi izvajalec storitev uporabljati AltMOC, pred njihovim izvajanjem pristojnemu organu zagotovi popoln opis AltMOC. Opis vključuje vse spremembe priročnikov ali postopkov, ki so lahko pomembne, ter oceno, ki dokazuje izpolnjevanje zahtev te uredbe.
Izvajalec storitev lahko te druge načine usklajevanja uporablja na podlagi predhodne odobritve pristojnega organa in po prejemu obvestila, kot je določeno v točki ATM/ANS.AR.A.015(d).
ATM/ANS.OR.A.025 Stalna veljavnost certifikata
Certifikat izvajalca storitev ostane veljaven, če:
izvajalec storitev še naprej izpolnjuje veljavne zahteve te uredbe, vključno z zahtevami iz točke ATM/ANS.OR.A.050, ki zadevajo olajševanje in sodelovanje z namenom izvajanja pooblastil pristojnih organov, ter zahtevami iz točke ATM/ANS.OR.A.055, ki zadevajo obravnavanje ugotovitev;
certifikat ni bil vrnjen, začasno odvzet ali preklican.
Ob preklicu ali vrnitvi se certifikat nemudoma vrne pristojnemu organu.
ATM/ANS.OR.A.030 Stalna veljavnost izjave izvajalca služb informacij za letenje
Izjava, ki jo poda izvajalec služb informacij za letenje v skladu s točko ATM/ANS.OR.A.015, ostane veljavna, če:
izvajalec služb informacij za letenje še naprej izpolnjuje veljavne zahteve te uredbe, vključno z zahtevami iz točke ATM/ANS.OR.A.050, ki zadevajo olajševanje in sodelovanje z namenom izvajanja pooblastil pristojnih organov, ter zahtevami iz točke ATM/ANS.OR.A.055, ki zadevajo obravnavanje ugotovitev;
izjave ne umakne izvajalec takšnih služb ali če je pristojni organi ne odstrani iz registra.
ATM/ANS.OR.A.035 Prikaz skladnosti
Izvajalec storitev na zahtevo pristojnega organa predloži vse ustrezne dokaze za prikaz skladnosti z veljavnimi zahtevami te uredbe.
ATM/ANS.OR.A.040 Spremembe – splošno
Priglasitev in upravljanje:
spremembe funkcionalnega sistema ali spremembe, ki vpliva na funkcionalni sistem, se izvedeta v skladu s točko ATM/ANS.OR.A.045;
spremembe izvajanja storitev ter sistema upravljanja in/ali sistema upravljanja varnosti, ki ju uporablja izvajalec storitev, brez vpliva na funkcionalni sistem pa v skladu s točko (b).
Za uveljavitev vsake spremembe iz točke (a)(2) je potrebna predhodna odobritev, razen če se takšna sprememba priglasi in upravlja v skladu s postopkom, ki ga odobri pristojni organ, kot je določeno v točki ATM/ANS.AR.C.025(c).
ATM/ANS.OR.A.045 Spremembe funkcionalnega sistema
Izvajalec storitev, ki načrtuje spremembo svojega funkcionalnega sistema:
o spremembi obvesti pristojni organ;
pristojnemu organu na njegovo zahtevo predloži dodatne informacije, ki pristojnemu organu omogočajo sprejetje odločitve o tem, ali bo pregledal argument za spremembo;
obvesti druge izvajalce storitev in, kadar je to izvedljivo, letalske akterje, na katere vpliva načrtovana sprememba.
Izvajalec storitev po priglasitvi spremembe obvesti pristojni organ v primeru vsake bistvene spremembe informacij, predloženih v skladu s točkama (a)(1) in (2), ter zadevne izvajalce storitev in letalske akterje v primeru vsake bistvene spremembe informacij, predloženih v skladu s točko (a)(3).
Izvajalec storitev lahko v operativno storitev vključi samo dele spremembe, za katere so bile zaključene dejavnosti, zahtevane s postopki iz točke ATM/ANS.OR.B.010.
Če spremembo pregleda pristojni organ v skladu s točko ATM/ANS.AR.C.035, lahko izvajalec v operativno storitev vključi samo dele spremembe, za katere je pristojni organ odobril argument.
Če sprememba vpliva na druge izvajalce storitev in/ali letalske akterje, kot je opredeljeno v točki (a)(3), izvajalec storitev in ti drugi izvajalci storitev skupaj določijo:
medsebojne odvisnosti in, kadar je to izvedljivo, odvisnosti z letalskimi akterji, na katere vpliva sprememba;
predpostavke in ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki se nanašajo na več kot enega izvajalca storitev ali letalskega akterja.
Navedeni izvajalci storitev, na katere vplivajo predpostavke in ukrepi za zmanjšanje tveganja iz točke (e)(2), v svojem argumentu za spremembo uporabijo samo predpostavke in ukrepe za zmanjšanje tveganja, dogovorjene in usklajene z drugimi izvajalci storitev in, kadar je to izvedljivo, letalskimi akterji.
ATM/ANS.OR.A.050 Olajševanje in sodelovanje
Izvajalec storitev olajšuje inšpekcijske preglede in revizije, ki jih izvaja pristojni organ ali usposobljeni subjekt, ki deluje v imenu pristojnega organa, ter sodeluje v obsegu, ki pristojnim organom omogoča učinkovito in uspešno izvajanje pooblastil iz člena 5.
ATM/ANS.OR.A.055 Ugotovitve in popravljalni ukrepi
Ko izvajalec storitev od pristojnega organa prejme obvestilo o ugotovitvah:
opredeli temeljni vzrok neskladnosti;
določi načrt popravljalnih ukrepov, ki ga odobri pristojni organ;
pristojnemu organu zadovoljivo dokaže izvajanje popravljalnih ukrepov v roku, ki ga predlaga izvajalec storitev in potrdi navedeni organ, kot je opredeljeno v točki ATM/ANS.AR.C.050(e).
ATM/ANS.OR.A.060 Takojšen odziv na varnostno težavo
Izvajalec storitev izvede vse varnostne ukrepe, vključno z varnostnimi smernicami, ki jih pristojni organ zahteva v skladu s točko ATM/ANS.AR.A.025(c).
ATM/ANS.OR.A.065 Poročanje o dogodkih
Izvajalec ATM/ANS v okviru svojega sistema upravljanja vzpostavi in vzdržuje sistem poročanja o dogodkih, vključno z obveznim in prostovoljnim poročanjem. Izvajalci ATM/ANS s sedežem v državi članici zagotovijo, da sistem izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) št. 376/2014 in Uredbe (EU) 2018/1139 ter delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi navedenih uredb.
Izvajalec ATM/ANS obvesti pristojni organ in vsako drugo organizacijo, za katero država članica, kjer tak izvajalec storitev izvaja svoje storitve, določi, da jo je treba obvestiti o katerem koli dogodku ali stanju v zvezi z varnostjo, ki ogroža ali ki bi lahko, če se ne odpravi ali če ni obravnavan, ogrozil zrakoplov, osebe v njem ali katero koli drugo osebo, ter zlasti o vsaki nesreči ali resnemu incidentu.
Brez poseganja v točko (b) izvajalec ATM/ANS poroča pristojnemu organu in, če to ni zadevni izvajalec storitev, organizaciji, pristojni za načrtovanje in/ali vzdrževanje sistemov upravljanja zračnega prometa/navigacijskih služb zračnega prometa in sestavnih delov, o vseh motnjah v delovanju, tehničnih okvarah, prekoračitvah tehničnih omejitev, dogodkih ali drugih neobičajnih okoliščinah, ki so ali bi lahko ogrozili varnost storitev in niso povzročili nesreče ali resnega incidenta.
Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 376/2014 ter delegirane in izvedbene akte, sprejete na podlagi te uredbe, za poročila velja:
pripravijo se čim prej, vsekakor pa v 72 urah od takrat, ko je izvajalec ATM/ANS odkril dogodek ali stanje, na katero se poročilo nanaša, razen če to preprečijo izjemne okoliščine;
pripravijo se v obliki in na način, ki ju določi pristojni organ;
vsebujejo vse ustrezne informacije o stanju, s katerim je izvajalec ATM/ANS seznanjen.
Za začetna obvezna poročila izvajalcev ATM/ANS, ki nimajo sedeža v državi članici, velja:
ustrezno varujejo zaupnost identitete poročevalca in oseb, omenjenih v poročilu;
pripravijo se čim prej, vsekakor pa v 72 urah od takrat, ko je izvajalec ATM/ANS odkril dogodek, razen če to preprečijo izjemne okoliščine;
pripravijo se v obliki in na način, ki ju določi pristojni organ;
vsebujejo vse ustrezne informacije o stanju, s katerim je izvajalec ATM/ANS seznanjen.
Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 376/2014 ter njene delegirane in izvedbene akte, kadar je to primerno, se poročilo o nadaljnjih ukrepih, v katerem so navedene podrobnosti o ukrepih, ki jih organizacija namerava sprejeti za preprečitev podobnih dogodkov v prihodnosti, pripravi takoj po določitvi teh ukrepov; ta poročila o nadaljnjih ukrepih:
se pošljejo zadevnim subjektom, ki se jim najprej poroča v skladu s točkama (b) in (c); in
pripravijo se v obliki in na način, ki ju določi pristojni organ.
ATM/ANS.OR.A.070 Načrti za izredne dogodke
Izvajalec storitev ima za vse storitve, ki jih izvaja, pripravljene načrte za morebitne izredne dogodke, ki povzročijo znatno poslabšanje ali prekinitev njegovih dejavnosti.
ATM/ANS.OR.A.075 Odprto in pregledno izvajanje storitev
Izvajalec storitev svoje storitve izvaja na odprt in pregleden način. Objavi pogoje v zvezi z dostopom do njegovih storitev in njihove spremembe ter vzpostavi postopek rednega ali priložnostnega posvetovanja, posamično ali skupinsko, z uporabniki njegovih storitev o določenih spremembah pri izvajanju storitev.
Izvajalec storitev ne razlikuje na podlagi državljanstva ali drugih lastnosti uporabnika ali kategorije uporabnikov njegovih storitev na način, ki je v nasprotju s pravom Unije.
ATM/ANS.OR.A.080 Zagotavljanje letalskih podatkov
Izvajalec storitev zagotovi, da se letalski podatki, ki se nanašajo na njegove storitve, pravočasno zagotovijo izvajalcu letalskih informacijskih služb.
Po objavi letalskih podatkov, ki se nanašajo na storitve izvajalca storitev, ta stori naslednje:
spremlja podatke;
obvesti izvajalca AIS o vseh spremembah, ki so potrebne, da se zagotovi, da so podatki točni in popolni;
obvesti izvajalca AIS, če so podatki napačni ali neustrezni;
ATM/ANS.OR.A.085 Upravljanje kakovosti letalskih podatkov
Izvajalec storitve pri ustvarjanju, obdelavi ali prenosu podatkov izvajalcu AIS:
zagotovi, da letalski podatki iz Dodatka 1 ustrezajo specifikacijam iz kataloga letalskih podatkov;
zagotovi, da so izpolnjene naslednje zahteve glede kakovosti podatkov:
točnost letalskih podatkov ustreza tisti, navedeni v katalogu letalskih podatkov;
vzdržuje se celovitost letalskih podatkov;
na podlagi razvrščanja po celovitosti, opredeljenega v katalogu letalskih podatkov, so vzpostavljeni postopki, ki omogočajo:
da ne pride do okvare rutinskih podatkov ves čas njihove obdelave;
da v nobeni fazi celotnega postopka ne pride do okvare bistvenih podatkov, po potrebi pa se vključijo tudi dodatni postopki za obravnavo potencialnih tveganj v celotni strukturi sistema, da se nadalje zagotovi celovitost podatkov na tej ravni;
da v nobeni fazi celotnega postopka ne pride do okvare ključnih podatkov, pri čemer se vključijo tudi dodatni postopki za zagotavljanje celovitosti, da se v celoti zmanjšajo učinki napak, ki so s temeljito analizo celotne strukture sistema opredeljene kot potencialna tveganja za celovitost podatkov;
razločljivost letalskih podatkov je sorazmerna z dejansko točnostjo podatkov;
zagotovljena je sledljivost letalskih podatkov;
zagotovljena je pravočasnost letalskih podatkov, vključno z vsemi omejitvami obdobja veljavnosti podatkov;
zagotovljena je popolnost letalskih podatkov;
posredovani podatki ustrezajo opredeljenim zahtevam glede oblike zapisa;
glede ustvarjanja podatkov sklene posebne uradne dogovore s stranjo, ki ustvarja podatke, ki vsebujejo navodila glede ustvarjanja, spremembe ali izbrisa podatkov in ki vključujejo vsaj naslednje:
jasen opis letalskih podatkov, ki se ustvarijo, spremenijo ali izbrišejo;
navedbo subjekta, ki se mu letalski podatki zagotavljajo;
datum in uro, do katerih se letalski podatki zagotovijo;
obliko zapisa poročila o ustvarjanju podatkov, ki se uporabi;
obliko zapisa letalskih podatkov, ki se prenašajo;
zahtevo po identifikaciji kakršnih koli omejitev uporabe podatkov;
zagotovi uporabo tehnik preverjanja in potrjevanja, tako da letalski podatki ustrezajo povezanim zahtevam glede kakovosti podatkov, poleg tega pa se:
s preverjanjem zagotovi, da prejemnik prejme letalske podatke brez okvare in da v nobeni fazi celotnega postopka z letalskimi podatki ne pride do okvare;
letalski podatki in letalske informacije, ki se vnašajo ročno, se neodvisno preverjajo, da se odkrijejo kakršne koli morebitne napake;
pri uporabi letalskih podatkov za izvedbo ali izračun novih letalskih podatkov preverijo in potrdijo prvotni podatki, razen kadar jih zagotavlja avtoritativni vir;
elektronsko pošlje letalske podatke;
sklene formalne dogovore z:
vsemi stranmi, ki mu pošiljajo podatke;
drugimi izvajalci storitev ali operatorji aerodromov, kadar si z njimi izmenjuje letalske podatke in letalske informacije;
zagotovi, da se informacije, navedene v točki AIS.TR.505(a), pravočasno zagotovijo izvajalcu letalskih informacijskih služb;
zbira in pošilja metapodatke, ki vključujejo vsaj:
identifikacijo organizacij ali subjektov, ki opravljajo katera koli dejanja pri ustvarjanju, prenosu ali obdelavi letalskih podatkov;
navedbo izvedenih dejanj;
datum in čas izvedbe dejanja;
zagotovi, da orodja in programska oprema, ki se uporabljajo v podporo postopkom v zvezi z letalskimi podatki in letalskimi informacijami ali za njihovo avtomatizacijo, ne vplivajo škodljivo na kakovost letalskih podatkov in letalskih informacij;
zagotovi uporabo digitalnih tehnik zaznave napak v podatkih med prenosom ali shranjevanjem letalskih podatkov ali obojim ter s tem prispeva k ustreznim ravnem celovitosti podatkov;
zagotovi, da je prenos letalskih podatkov zaščiten z ustreznim avtentikacijskim postopkom, ki prejemnikom omogoča potrditev, da je podatke posredoval pooblaščen vir;
zagotovi, da se napake, zaznane med ustvarjanjem podatkov in po njihovem prejetju, obravnavajo, odpravijo ali razrešijo ter da se prednostno obravnavajo napake v ključnih in bistvenih letalskih podatkih.
ATM/ANS.OR.A.090 Skupni referenčni sistemi za navigacijo v zračnem prometu
Izvajalci storitev za namene navigacije v zračnem prometu uporabljajo:
svetovni geodetski sistem iz leta 1984 (World Geodetic System 1984, WGS-84) kot horizontalni referenčni sistem;
podatek o povprečni morski gladini (MSL) kot vertikalni referenčni sistem;
gregorijanski koledar in koordinirani univerzalni čas kot časovna referenčna sistema.
PODDEL B – UPRAVLJANJE (ATM/ANS.OR.B)
ATM/ANS.OR.B.001 Tehnična in operativna usposobljenost in zmogljivost
Izvajalec storitev zagotovi, da je sposoben izvajati svoje storitve na varen, učinkovit, neprekinjen in trajnosten način v skladu s kakršno koli predvideno ravnjo skupnega povpraševanja po danem zračnem prostoru. V ta namen ohranja ustrezno tehnično in operativno zmogljivost ter strokovno znanje.
ATM/ANS.OR.B.005 Sistem upravljanja
Izvajalec storitev izvaja in ohranja sistem upravljanja, ki vključuje:
jasno opredeljene pristojnosti in odgovornosti v njegovi organizaciji, vključno z neposredno odgovornostjo odgovornega vodje;
opis splošnih filozofij in načel izvajalca storitev v zvezi z varnostjo, kakovostjo in varovanjem njegovih storitev, ki skupaj tvorijo politiko, ki jo je podpisal odgovorni vodja;
sredstva za preverjanje uspešnosti organizacije izvajalca storitev glede na kazalnike uspešnosti in cilje uspešnosti sistema upravljanja;
postopek za ugotavljanje sprememb v organizaciji izvajalca storitev in njegovem okolju delovanja, ki bi lahko vplivale na vzpostavljene postopke in storitve, ter po potrebi za spremembo sistema upravljanja in/ali funkcionalnega sistema za prilagoditev navedenim spremembam;
postopek za pregledovanje sistema upravljanja, ugotavljanje vzrokov za podstandardno uspešnost sistema upravljanja, določanje posledic takšne podstandardne uspešnosti in odpravljanje ali blažitev takšnih vzrokov;
postopek za zagotavljanje, da je osebje izvajalca storitev usposobljeno in sposobno za opravljanje svojih dolžnosti na varen, učinkovit, neprekinjen in trajnosten način. V zvezi s tem izvajalec storitev vzpostavi politike zaposlovanja in usposabljanja svojega osebja;
uradni način obveščanja, ki zagotavlja, da je vse osebje izvajalca storitev v celoti seznanjeno s sistemom upravljanja, ter omogoča posredovanje ključnih informacij in pojasnitev vzroka sprejetja določenih ukrepov ter uvedbe ali spremembe določenih postopkov.
Izvajalec storitev dokumentira vse ključne postopke sistema upravljanja, vključno s postopkom za seznanjanje osebja z njegovimi pristojnostmi, ter postopek za spremembo navedenih postopkov.
Izvajalec storitev vzpostavi funkcijo spremljanja skladnosti svoje organizacije z veljavnimi zahtevami in ustreznosti postopkov. Spremljanje skladnosti vključuje sistem posredovanja povratnih informacij o ugotovitvah odgovornemu vodji, da se po potrebi zagotovi učinkovita izvedba popravljalnih ukrepov.
Izvajalec storitev spremlja delovanje svojega funkcionalnega sistema in če odkrije nezadostno uspešnost, ugotovi vzroke zanjo in jih odpravi ali pa ublaži posledice nezadostne uspešnosti po ugotovitvi njenih učinkov.
Sistem upravljanja je sorazmeren z velikostjo organizacije izvajalca storitev in zapletenostjo njenih dejavnosti, pri čemer se upoštevajo nevarnosti in s tem povezana tveganja pri navedenih dejavnostih.
Izvajalec storitev v okviru svojega sistema upravljanja vzpostavi formalne povezave z zadevnimi izvajalci storitev in letalskimi akterji za:
zagotovitev, da se opredelijo in ocenijo nevarnosti na področju varnosti v letalstvu, ki spremljajo njihove dejavnosti, ter ustrezno obvladujejo in ublažijo z njimi povezana tveganja;
zagotovitev, da izvaja svoje storitve v skladu z zahtevami te uredbe.
Kadar ima izvajalec storitev tudi certifikat za operatorja aerodroma, zagotovi, da sistem upravljanja zajema vse dejavnosti s področja uporabe njegovih certifikatov.
ATM/ANS.OR.B.010 Postopki za upravljanje sprememb
Izvajalec storitev uporablja postopke za obvladovanje, oceno in po potrebi ublažitev vpliva sprememb njegovih funkcionalnih sistemov v skladu s točkami ATM/ANS.OR.A.045, ATM/ANS.OR.C.005, ATS.OR.205 in ATS.OR.210, kot je ustrezno.
Izvajalec storitev postopke iz točke (a) ali morebitne bistvene spremembe navedenih postopkov:
predloži v odobritev pristojnemu organu;
jih ne uporablja, dokler jih pristojni organ ne odobri.
Če odobreni postopki iz točke (b) niso primerni za določeno spremembo, izvajalec storitev:
vloži prošnjo pri pristojnemu organu za izjemno odstopanje od odobrenih postopkov;
pristojnemu organu predloži podrobnosti o odstopanju in utemelji njegovo uporabo;
odstopanja ne uporablja, dokler ga pristojni organ ne odobri.
ATM/ANS.OR.B.015 Dejavnosti, oddane podizvajalcem
Dejavnosti, oddane podizvajalcem, vključujejo vse dejavnosti izvajalca storitev v skladu s pogoji certifikata, ki jih izvajajo druge organizacije, ki so same certificirane za izvajanje takšnih dejavnosti, ali pa, če niso certificirane, delajo pod nadzorom izvajalca storitev. Izvajalec storitev v primeru oddaje ali naročila katerega koli dela svojih dejavnosti zunanjim organizacijam zagotovi, da oddana ali naročena dejavnost, sistem ali sestavni del izpolnjuje veljavne zahteve.
Če izvajalec storitev odda kateri koli del svojih dejavnosti organizaciji, ki ni sama certificirana za izvajanje takšnih dejavnosti v skladu s to uredbo, zagotovi, da organizacija, ki je dejavnosti prevzela v izvajanje, dela pod njegovim nadzorom. Izvajalec storitev zagotovi, da ima pristojni organ dostop do organizacije, ki je dejavnosti prevzela v izvajanje, da preveri stalno skladnost z veljavnimi zahtevami te uredbe.
ATM/ANS.OR.B.020 Zahteve za osebje
Izvajalec storitev imenuje odgovornega vodjo, ki zagotovi, da se lahko vse dejavnosti financirajo in izvajajo v skladu z veljavnimi zahtevami. Odgovorni vodja je pristojen za vzpostavitev in vzdrževanje učinkovitega sistema upravljanja.
Izvajalec storitev opredeli pristojnost, dolžnosti in odgovornosti imenovanih imetnikov delovnih mest, zlasti vodstvenega osebja, odgovornega za funkcije v zvezi z varnostjo, kakovostjo, varovanjem, financami in človeškimi viri, kot je ustrezno.
ATM/ANS.OR.B.025 Zahteve za objekte
Izvajalec storitev zagotovi zadostne in ustrezne objekte za izvajanje in upravljanje vseh nalog in dejavnosti v skladu z veljavnimi zahtevami.
ATM/ANS.OR.B.030 Vodenje evidenc
Izvajalec storitev vzpostavi sistem vodenja evidenc, ki omogoča ustrezno shranjevanje zapisov in zanesljivo sledljivost vseh njegovih dejavnosti, vključuje pa zlasti vse elemente iz točke ATM/ANS.OR.B.005.
Izvajalec storitev obliko in obdobje hrambe evidenc iz točke (a) določi v svojih postopkih sistema upravljanja.
Evidence se hranijo na način, ki zagotavlja zaščito pred poškodbami, spreminjanjem in krajo.
ATM/ANS.OR.B.035 Operativni priročniki
Izvajalec storitev pripravlja in posodablja operativne priročnike v zvezi z izvajanjem storitev, ki so v obliki smernic namenjeni operativnemu osebju.
Zagotavlja, da:
operativni priročniki vključujejo navodila in informacije, ki jih operativno osebje potrebuje za opravljanje svojih dolžnosti;
so ustrezni deli operativnih priročnikov dostopni zadevnemu osebju;
je operativno osebje obveščeno o spremembah operativnih priročnikov, ki se nanašajo na njegove dolžnosti, na način, ki mu omogoča uporabo z začetkom njihove veljavnosti.
PODDEL C – POSEBNE ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE STORITEV, KI NISO IZVAJALCI ATS (ATM/ANS.OR.C)
ATM/ANS.OR.C.001 Področje uporabe
V tem poddelu so določene zahteve, ki jih mora poleg zahtev iz poddelov A in B izpolnjevati izvajalec storitev, ki ni izvajalec služb zračnega prometa.
ATM/ANS.OR.C.005 Ocena in zagotovitev varnosti sprememb funkcionalnega sistema
Za vse spremembe, priglašene v skladu s točko ATM/ANS.OR.A.045(a)(1), izvajalec storitev, ki ni izvajalec služb zračnega prometa:
zagotovi, da se opravi ocena varnosti celotnega področja uporabe spremembe, ki vključuje:
spremenjeno opremo, postopkovne in človeške elemente;
povezave in interakcijo med spremenjenimi elementi in ostalim funkcionalnim sistemom;
povezave in interakcijo med spremenjenimi elementi in okvirom, v katerem naj bi se sprememba uporabljala;
življenjski cikel spremembe od njene opredelitve do uporabe, vključno z vključevanjem v storitev;
načrtovano omejeno delovanje;
z zadostno zanesljivostjo in na podlagi popolnega, dokumentiranega in veljavnega argumenta zagotovi, da se storitev izvaja in se bo še naprej izvajala le, kot je opredeljeno v določenem okviru.
Izvajalec storitev, ki ni izvajalec služb zračnega prometa, zagotovi, da ocena varnosti iz točke (a) vključuje:
preverjanje, ali:
ocena ustreza področju uporabe spremembe, kot je opredeljeno v točki (a)(1);
se storitev izvaja le, kot je opredeljeno v določenem okviru;
je način izvajanja storitve v skladu in ne v nasprotju z zahtevami te uredbe, ki veljajo za storitve, ki jih izvaja spremenjeni funkcionalni sistem;
določitev meril za spremljanje, potrebnih za dokazovanje, da se bo storitev spremenjenega funkcionalnega sistema še naprej izvajala le, kot je opredeljeno v določenem okviru.
PODDEL D – POSEBNE ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE ANS IN ATFM TER UPRAVLJAVCA OMREŽJA (ATM/ANS.OR.D)
ATM/ANS.OR.D.001 Področje uporabe
V tem poddelu so določene zahteve, ki jih morajo poleg zahtev iz poddelov A, B in C izpolnjevati izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa (ANS) in upravljavci pretoka zračnega prometa (ATFM) ter upravljavec omrežja.
ATM/ANS.OR.D.005 Poslovni načrt, letni načrt in načrt uspešnosti
(a) Poslovni načrt
Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa izdelajo poslovni načrt za obdobje najmanj petih let. Poslovni načrt:
določa splošne cilje izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavcev pretoka zračnega prometa ter njihovo strategijo za doseganje teh ciljev v skladu z njihovimi splošnimi dolgoročnimi načrti in ustreznimi zahtevami prava Unije glede razvoja infrastrukture ali druge tehnologije;
vsebuje cilje uspešnosti glede varnosti, zmogljivosti, okolja in stroškovne učinkovitosti, kot je ustrezno v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 390/2013 ( 2 ).
Informacije iz točk (i) in (ii) točke 1 so v skladu z načrtom izvedbe iz člena 11 Uredbe (ES) št. 549/2004, glede podatkov o varnosti pa v skladu z državnim varnostnim programom iz standarda 3.1.1 Priloge 19 k prvi izdaji Čikaške konvencije iz julija 2013.
Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa zagotovijo varnost za večje naložbene programe in jih poslovno utemeljijo, po potrebi tudi ocenijo učinek na ustrezne cilje uspešnosti iz točke 1(ii) in opredelijo naložbe, ki izhajajo iz pravnih zahtev, povezanih z izvajanjem raziskovalnega programa za upravljanje zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (SESAR).
(b) Letni načrt
Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa predložijo letni načrt za prihodnje leto, ki nadalje določa značilnosti poslovnega načrta in opisuje kakršne koli spremembe v primerjavi s prejšnjim načrtom.
Letni načrt zajema naslednje določbe o ravni in kakovosti storitev, kot so predvidena raven zmogljivosti, varnosti, spoštovanja okolja in stroškovne učinkovitosti:
informacije o vzpostavitvi nove infrastrukture ali drugih razvojnih dosežkih in izjavo o njihovem prispevku k izboljšanju uspešnosti izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa ali upravljavcev pretoka zračnega prometa, vključno z ravnjo in kakovostjo storitev;
po potrebi kazalnike uspešnosti, skladne z načrtom izvedbe iz člena 11 Uredbe (ES) št. 549/2004, na podlagi katerih se lahko razumno ocenita raven uspešnosti in kakovost storitve;
informacije o predvidenih ukrepih za ublažitev varnostnih tveganj, ki so jih opredelili izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa, vključno z varnostnimi kazalniki za spremljanje varnostnega tveganja in po potrebi predvidenimi stroški ukrepov za zmanjšanje tveganja;
predvideni kratkoročni finančni položaj izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavcev pretoka zračnega prometa ter kakršne koli spremembe poslovnega načrta ali vplive nanj.
(c) Del načrtov, ki se nanaša na uspešnost
Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa omogočijo, da je vsebina dela njihovih poslovnih in letnih načrtov, ki se nanaša na uspešnost, na zahtevo na voljo Komisiji pod pogoji, ki jih določi pristojni organ v skladu z nacionalnim pravom.
ATM/ANS.OR.D.010 Upravljanje varovanja
Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa ter upravljavec omrežja v okviru svojega sistema upravljanja, kot se zahteva v točki ATM/ANS.OR.B.005, vzpostavijo sistem za upravljanje varovanja, da zagotovijo:
varovanje svojih objektov in osebja, s čimer se prepreči nezakonito poseganje v izvajanje storitev;
varovanje operativnih podatkov, ki jih prejmejo, pripravijo ali kako drugače uporabljajo, tako da je dostop do njih omejen in omogočen le pooblaščenim.
Sistem upravljanja varovanja opredeljuje:
postopke v zvezi z oceno in ublažitvijo tveganja glede varovanja, spremljanjem in izboljšanjem varovanja, pregledi varovanja ter razširjanjem pridobljenih novih spoznanj;
sredstva za odkrivanje kršitev varnosti in opozarjanje osebja z ustreznimi varnostnimi opozorili;
sredstva za obvladovanje posledic kršitev varnosti ter določitev sanacijskih ukrepov in postopkov za zmanjšanje tveganja, s katerimi se prepreči ponovna kršitev.
Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa ter upravljavec omrežja zagotovijo varnostno preverjanje svojega osebja, če je ustrezno, ter se usklajujejo z ustreznimi civilnimi in vojaškimi organi za zagotovitev varovanja svojih objektov, osebja in podatkov.
Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa ter upravljavec omrežja sprejmejo potrebne ukrepe za zaščito svojih sistemov, uporabljenih sestavnih delov in podatkov ter omrežja pred grožnjami za informacijsko in kibernetsko varnost, ki bi lahko pomenile nezakonit poseg v izvajanje storitev.
ATM/ANS.OR.D.015 Finančna moč – ekonomska in finančna sposobnost
Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa so sposobni izpolnjevati svoje finančne obveznosti, kot so fiksni in variabilni stroški poslovanja ali stroški kapitalskih naložb. Uporabljajo ustrezen sistem stroškovnega računovodstva. Svojo sposobnost dokažejo z letnim načrtom iz točke ATM/ANS.OR.D.005(b) ter bilancami stanja in računi v skladu z svojim pravnim statutom, pri njih pa se redno izvajajo neodvisne finančne revizije.
ATM/ANS.OR.D.020 Kritje odgovornosti in zavarovalno kritje
Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa ter upravljavec omrežja imajo v skladu s pravom, ki se uporablja, vzpostavljene ureditve za kritje odgovornosti v zvezi z izvajanjem nalog.
Uporabljena metoda za pridobitev kritja ustreza zadevni možni izgubi in škodi, ob upoštevanju pravnega položaja zadevnih izvajalcev in upravljavca omrežja ter stopnje razpoložljivega kritja pri komercialnem zavarovanju.
Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa ter upravljavec omrežja, ki uporabljajo storitve drugega izvajalca storitev, zagotovijo, da sporazumi, ki jih sklenejo v ta namen, določajo porazdelitev odgovornosti med njimi.
ATM/ANS.OR.D.025 Zahteve glede poročanja
Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa pristojnemu organu predložijo letno poročilo o svojih dejavnostih.
Letno poročilo izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavcev pretoka zračnega prometa zajema njihove finančne rezultate brez poseganja v člen 12 Uredbe (ES) št. 550/2004, operativno uspešnost ter katere koli druge pomembne dejavnosti in razvojne dosežke, zlasti na področju varnosti.
Upravljavec omrežja v skladu s členom 20 Uredbe (EU) št. 677/2011 predloži letno poročilo o svojih dejavnostih Komisiji in Agenciji. To poročilo zajema njegovo operativno uspešnost ter pomembne dejavnosti in razvojne dosežke, zlasti na področju varnosti.
Letna poročila iz točk (a) in (c) vključujejo najmanj:
oceno ravni uspešnosti storitev, ki se izvajajo;
pri izvajalcih navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavcih pretoka zračnega prometa, njihovo uspešnost glede na cilje uspešnosti, določene v poslovnem načrtu iz točke ATM/ANS.OR.D.005(a), pri čemer se dejanska uspešnost primerja z uspešnostjo iz letnega načrta na podlagi kazalnikov uspešnosti, določenih v letnem načrtu;
pri upravljavcu omrežja, njegovo uspešnost glede na cilje uspešnosti, določene v strateškem načrtu omrežja iz člena 2(24) Uredbe (EU) št. 677/2011, pri čemer se dejanska uspešnost primerja z uspešnostjo iz načrta delovanja omrežja iz člena 2(23) navedene uredbe na podlagi kazalnikov uspešnosti, določenih v načrtu delovanja omrežja;
razlago za odstopanje od ustreznih ciljev ter opredelitev ukrepov, ki so potrebni za zapolnitev morebitnih vrzeli med načrti in dejansko uspešnostjo med referenčnim obdobjem iz člena 11 Uredbe (ES) št. 549/2004;
razvojne dosežke pri delovanju in infrastrukturi;
finančne rezultate, če niso objavljeni posebej v skladu s členom 12(1) Uredbe (ES) št. 550/2004;
informacije o postopku formalnega posvetovanja z uporabniki storitev;
informacije o politiki človeških virov.
Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci pretoka zračnega prometa ter upravljavec omrežja omogočijo, da so njihova letna poročila na zahtevo na voljo Komisiji in Agenciji. Navedena poročila dajo na voljo tudi javnosti pod pogoji, ki jih določi pristojni organ v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom.
Dodatek 1
KATALOG LETALSKIH PODATKOV
Uvod
Katalog letalskih podatkov je niz tem letalskih podatkov, njihovih lastnosti in podrejenih lastnosti, ki so organizirane v:
podatke o aerodromu;
podatke o zračnem prostoru;
podatke o ATS in druge podatke o poteh;
podatke o postopku instrumentalnega leta;
podatke o radionavigacijskih pripomočkih/sistemih;
podatke o ovirah;
podatke o geografskem položaju.
Preglednice kataloga letalskih podatkov sestavljajo naslednji stolpci:
teme, o katerih se podatki lahko zbirajo;
lastnost: lastnost teme, ko jo je mogoče opredeliti in nadalje razčleniti v podrejene lastnosti;
enako kot pri točki 2;
vrste: podatki so razvrščeni v različne vrste;
opis: opis podatka;
opombe: vsebujejo dodatne informacije ali pogoje zagotavljanja podatkov;
točnost: zahteve glede letalskih podatkov temeljijo na 95-odstotni ravni zaupanja;
razvrščanje po celovitosti;
način ustvarjanja: podatki se opredelijo kot izmerjeni, izračunani ali predpisani;
ločljivost objave;
ločljivost karte.
Opomba glede postavk 2 in 3 v točki (b): razvrstitev elementa kataloga glede na temo, lastnost ali podrejeno lastnost ne opredeljuje posameznega modela podatkov.
Opomba glede postavke 7 v točki (b): za navigacijske točke in točke, ki imajo dvojni namen, npr. točka čakanja in točka neuspelega prileta, se uporablja višja raven točnosti. Zahteve glede točnosti v zvezi s podatki o ovirah in terenu temeljijo na 90-odstotni ravni zaupanja.
Opomba glede postavke 10 v točki (b): ločljivost objav podatkov o geografskem položaju (zemljepisna širina in dolžina) se nanaša na koordinate, izražene v stopinjah, minutah in sekundah. Kadar je uporabljena druga oblika zapisa (npr. stopinje z decimalnimi mesti pri nizih digitalnih podatkov) ali kadar je lokacija znatno bližje severu/jugu, mora biti ločljivost objave sorazmerna z zahtevami glede točnosti.
1. Podatki o aerodromu
Tema |
Lastnost |
Podrejena lastnost |
Vrsta |
Opis |
Opomba |
Točnost |
Celovitost |
Način ustvarjanja |
Ločljivost objave |
Ločljivost karte |
Aerodrom/ heliport |
|
|
|
Opredeljeno območje na kopnem ali nad vodo (vključno z morebitnimi zgradbami, napeljavami in opremo), ki je v celoti ali delno namenjeno za uporabo pri prihodu in odhodu zrakoplovov in njihovem premikanju po tleh. |
|
|
|
|
|
|
|
Oznaka |
|
|
Oznaka aerodroma/ heliporta |
|
|
|
|
|
|
|
|
Oznaka lokacije ICAO |
Besedilo |
Oznaka lokacije ICAO, sestavljena iz štirih črk, aerodroma/heliporta, kot je navedena v dokumentu ICAO št. 7910 „Oznake lokacije“ |
Če obstajajo |
|
|
|
|
|
|
|
Oznaka IATA |
Besedilo |
Identifikator, ki se dodeli lokaciji v skladu s pravili IATA (Resolucija št. 767) |
Če obstajajo |
|
|
|
|
|
|
|
Drugo |
Besedilo |
Lokalno opredeljen identifikator letališča, če se razlikuje od oznake lokacije ICAO |
|
|
|
|
|
|
|
Naziv |
|
Besedilo |
Primarni uradni naziv aerodroma, kot ga določi pristojni organ |
|
|
|
|
|
|
|
Mesto, ki ga oskrbuje |
|
Besedilo |
Polno ime (v prostem besedilu) mesta ali kraja, ki ga aerodrom/ heliport oskrbuje |
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta dovoljenega prometa |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Mednarodni/nacionalni |
Šifrant |
Navedba, ali so mednarodni in/ali nacionalni leti dovoljeni na aerodromu/ heliportu |
|
|
|
|
|
|
|
|
Pravila instrumentalnega letenja (IFR)/pravila vizualnega letenja (VFR) |
Šifrant |
Navedba, ali so leti po pravilih IFR in/ali VFR dovoljeni na aerodromu/ heliportu |
|
|
|
|
|
|
|
|
Načrtovan/nenačrtovan |
Šifrant |
Navedba, ali so načrtovani in/ali nenačrtovani leti dovoljeni na aerodromu/ heliportu |
|
|
|
|
|
|
|
|
Civilno/vojaško |
Šifrant |
Navedba, ali so na aerodromu/ heliportu dovoljeni leti civilnega komercialnega letalstva in/ali splošnega letalstva in/ali vojaškega letalstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
Omejena raba |
Besedilo |
Navedba, ali je aerodrom oziroma heliport zaprt za javnost (na voljo samo lastnikom) |
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta heliporta |
|
Besedilo |
Vrsta heliporta (pri tleh, nadzemen, na plovilu ali helikopterska ploščad) |
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta kontrole |
|
Besedilo |
Navedba, ali je aerodrom pod civilno ali vojaško kontrolo ali pod skupno kontrolo |
|
|
|
|
|
|
|
Certifikacija |
|
Besedilo |
Navedba, ali aerodrom je certificiran/ni certificiran v skladu s pravili ICAO ali Uredbo (EU) št. 139/2014 |
|
|
|
|
|
|
|
Datum certifikacije |
|
Datum |
Datum, ko je pristojni organ letališču izdal certifikat |
|
|
|
|
|
|
|
Datum poteka veljavnosti certifikata |
|
Datum |
Datum, ko certifikat aerodroma postane neveljaven |
|
|
|
|
|
|
|
Nadmorska višina aerodroma |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Nadmorska višina |
Nadmorska višina |
Vertikalna razdalja nad povprečno gladino morja (MSL) glede na najvišjo točko pristajalnega območja |
|
0,5 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
1 m ali 1 čevelj |
1 m ali 1 čevelj |
|
|
Geoidna ondulacija |
Relativna višina |
Geoidna ondulacija na nadmorski višini aerodroma/heliporta |
Kjer je to ustrezno |
0,5 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
1 m ali 1 čevelj |
1 m ali 1 čevelj |
|
Referenčna temperatura |
|
Vrednost |
Mesečna srednja vrednost najvišjih dnevnih temperatur najtoplejšega meseca v letu na aerodromu; izračuna se večletno povprečje te temperature. |
|
|
|
|
|
|
|
Srednja vrednost nizke temperature |
|
Vrednost |
Srednja vrednost najnižje temperature najhladnejšega meseca v letu na nadmorski višini aerodroma v zadnjih petih letih |
|
5 stopinj |
|
|
|
|
|
Magnetna variacija |
|
|
Kotna razlika med pravim in magnetnim severom |
|
|
|
|
|
|
|
|
Kot |
Kot |
Kotna vrednost magnetne variacije |
|
1 stopinja |
Bistveno |
Izmerjeno |
1 stopinja |
1 stopinja |
|
|
Datum |
Datum |
Datum, ko je imela magnetna variacija ustrezno vrednost |
|
|
|
|
|
|
|
|
Letne spremembe |
Vrednost |
Letna stopnja sprememb magnetne variacije |
|
|
|
|
|
|
|
Referenčna točka |
|
|
Opredeljena geografska lokacija aerodroma |
|
|
|
|
|
|
|
|
Položaj |
Točka |
Geografska lokacija referenčne točke aerodroma |
|
30 m |
Redno |
Izmerjeno/izračunano |
1 s |
1 s |
|
|
Lokacija |
Besedilo |
Lokacija referenčne točke na aerodromu |
|
|
|
|
|
|
|
|
Smer |
Besedilo |
Smer referenčne točke aerodroma od središča mesta ali kraja, ki ga aerodrom oskrbuje |
|
|
|
|
|
|
|
|
Razdalja |
Razdalja |
Razdalja med referenčno točko aerodroma in središčem mesta ali kraja, ki ga aerodrom oskrbuje |
|
|
|
|
|
|
Kazalnik smeri pristajanja |
|
|
|
Naprava za vizualni prikaz smeri, ki je trenutno določena za pristajanje in vzletanje |
|
|
|
|
|
|
|
Lokacija |
|
Besedilo |
Lokacija kazalnika smeri pristajanja |
|
|
|
|
|
|
|
Razsvetljava |
|
Besedilo |
Razsvetljava kazalnika smeri pristajanja |
Če obstaja |
|
|
|
|
|
Sekundarno električno napajanje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Značilnosti |
|
Besedilo |
Opis sekundarnega električnega napajanja |
|
|
|
|
|
|
|
Čas preklopa |
|
Vrednost |
Čas preklopa sekundarnega električnega napajanja |
|
|
|
|
|
|
Anemometer |
|
|
|
Naprava za merjenje hitrosti vetra |
|
|
|
|
|
|
|
Lokacija |
|
Besedilo |
Lokacija anemometra |
|
|
|
|
|
|
|
Razsvetljava |
|
Besedilo |
Razsvetljava anemometra |
Če obstaja |
|
|
|
|
|
Letališki svetilnik (ABN)/identifikacijski svetilnik (IBN) |
|
|
|
Letališki svetilnik/identifikacijski svetilnik, ki se uporablja za označevanje lokacije aerodroma iz zraka |
|
|
|
|
|
|
|
Lokacija |
|
Besedilo |
Lokacija letališkega svetilnika/identifikacijskega svetilnika |
Če obstaja |
|
|
|
|
|
|
Značilnosti |
|
Besedilo |
Opis letališkega svetilnika/identifikacijskega svetilnika |
|
|
|
|
|
|
|
Obratovalni čas |
|
Urnik |
Obratovalni čas letališkega svetilnika/identifikacijskega svetilnika |
|
|
|
|
|
|
Kazalnik smeri vetra |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Lokacija |
|
Besedilo |
Lokacija kazalnika smeri vetra |
|
|
|
|
|
|
|
Razsvetljava |
|
Besedilo |
Razsvetljava kazalnika smeri vetra |
|
|
|
|
|
|
Mesto za opazovanje vidljivosti vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR) |
|
|
|
Mesto za opazovanje RVR |
|
|
|
|
|
|
|
Položaj |
|
Točka |
Geografska lokacija mest za opazovanje RVR |
|
|
|
|
|
|
Območje frekvence |
|
|
|
Opredeljeni del območja premikanja po tleh, kjer služba za kontrolo zračnega prometa ali kontrola na tleh zahteva določeno frekvenco |
|
|
|
|
|
|
|
Postaja |
|
Besedilo |
Naziv postaje, ki zagotavlja storitev |
|
|
|
|
|
|
|
Frekvenca |
|
Vrednost |
Frekvenca postaje, ki zagotavlja storitev |
|
|
|
|
|
|
|
Meja |
|
Poligon |
Meja območja frekvence |
|
|
|
|
|
|
Nevarna točka |
|
|
|
Lokacija na območju premikanja na aerodromu, kjer je že prišlo ali bi lahko prišlo do trkov ali vdora na vzletno-pristajalno stezo in kjer je potrebna večja pozornost pilotov/voznikov |
|
|
|
|
|
|
|
Identifikator |
|
Besedilo |
Identifikator nevarne točke |
|
|
|
|
|
|
|
Pripombe |
|
Besedilo |
Dodatne informacije o nevarni točki |
|
|
|
|
|
|
|
Geometrija |
|
Poligon |
Geografsko območje nevarne točke |
|
|
|
|
|
|
Tema |
Lastnost |
Podrejena lastnost |
Vrsta |
Opis |
Opomba |
Točnost |
Celovitost |
Način ustvarjanja |
Ločljivost objave |
Ločljivost karte |
RWY |
|
|
|
Določeno pravokotno območje na kopenskem aerodromu, pripravljeno za pristajanje in vzletanje zrakoplovov |
|
|
|
|
|
|
|
Oznaka |
|
Besedilo |
Polna besedilna oznaka RWY, ki se uporablja za enoznačno identifikacijo RWY na aerodromu/heliportu (npr. 09/27, 02R/20L, RWY 1) |
|
|
|
|
|
|
|
Nazivna dolžina |
|
Razdalja |
Predpisana longitudinalna razsežnost RWY za operativne izračune (izračune zmogljivosti) |
|
1 m |
Ključno |
Izmerjeno |
1 m ali 1 čevelj |
1 m |
|
Nazivna širina |
|
Razdalja |
Predpisana transverzalna razsežnost RWY za operativne izračune (izračune zmogljivosti) |
|
1 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
1 m ali 1 čevelj |
1 m |
|
Geometrija |
|
Poligon |
Geometrije elementa RWY, prestavljenega območja RWY in križišča RWY |
|
|
|
|
|
|
|
Točke sredinske črte |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Položaj |
Točka |
Geografska lokacija središčne črte RWY na vsakem koncu RWY, na poti ustavljanja (SWY) in na začetku vsakega območja vzletne poti, pa tudi na vsaki pomembni spremembi naklona RWY in SWY |
Opredelitev pojma iz Priloge 4 3.8.4.2 |
1 m |
Ključno |
Izmerjeno |
|
|
|
|
Nadmorska višina |
Nadmorska višina |
Nadmorska višina ustrezne točke sredinske črte. Pri nenatančnih priletih se vse pomembne visoke in nizke vmesne točke vzdolž RWY izmerijo do natančnosti pol metra ali čevlja. |
|
0,25 m |
Ključno |
Izmerjeno |
|
|
|
|
Geoidna ondulacija |
Relativna višina |
Geoidna ondulacija ustrezne točke sredinske črte |
|
|
|
|
|
|
|
Izhodna črta RWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Smerna črta izhoda |
Črta |
Geografska lokacija izhodne črte RWY |
|
0,5 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
1/100 s |
1 s |
|
|
Barva |
Besedilo |
Barva izhodne črte RWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Oblika |
Besedilo |
Oblika izhodne črte RWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Usmerjenost |
Šifrant |
Usmerjenost izhodne črte RWY (eno- ali dvosmerna) |
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta površine |
|
Besedilo |
Vrsta površine RWY |
|
|
|
|
|
|
|
Trdnost |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Klasifikacijska številka tlakovane površine (PCN) |
Besedilo |
PCN |
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta tlakovane površine |
Besedilo |
Vrsta tlakovane površine za določitev klasifikacijske številke zrakoplova – klasifikacijske številke tlakovane površine (ACN-PCN) |
|
|
|
|
|
|
|
|
Podrejena kategorija |
Besedilo |
Podrejena kategorija trdnosti RWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Dovoljen tlak |
Besedilo |
Največja dovoljena kategorija tlaka v pnevmatikah ali najvišja dovoljena vrednost tlaka v pnevmatikah |
|
|
|
|
|
|
|
|
Metoda ocenjevanja |
Besedilo |
Uporabljena metoda ocenjevanja |
|
|
|
|
|
|
|
Osnova |
|
|
Opredeljeno območje, vključno z RWY in SWY, če je zagotovljeno: da se zmanjša tveganje škode na zrakoplovu, ki zapelje z RWY, in za zaščito zrakoplova, ki preleti RWY med vzletnimi ali pristajalnimi operacijami. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Dolžina |
Razdalja |
Longitudinalna razsežnost osnove RWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Širina |
Razdalja |
Transverzalna razsežnost osnove RWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta površine |
Besedilo |
Vrsta površine osnove RWY |
|
|
|
|
|
|
|
Bankina |
|
|
Območje poleg roba tlakovane površine, ki je namenjena prehodu med tlakovano površino in sosednjo površino |
|
|
|
|
|
|
|
|
Geometrija |
Poligon |
Geografska lokacija bankin RWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta površine |
Besedilo |
Vrsta površine bankine RWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Širina |
Razdalja |
Širina bankine RWY |
|
1 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
1 m ali 1 čevelj |
|
|
Zaščitna podloga |
|
|
Posebej pripravljena površina na koncu RWY, ki preprečuje erozivne učinke sil močnih vetrov, ki jih povzročajo letala ob začetku vzletnega zaleta |
|
|
|
|
|
|
|
|
Geometrija |
Poligon |
Geografska lokacija zaščitne podloge |
|
|
|
|
|
|
|
Območje brez ovir |
|
Besedilo |
Obstoj območja brez ovir za RWY kategorije I za natančni prilet |
Kadar je zagotovljeno |
|
|
|
|
|
|
Oznaka RWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta |
Besedilo |
Vrsta oznake RWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Opis |
Besedilo |
Opis oznak RWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Geometrija |
Poligon |
Geografska lokacija oznak RWY |
|
|
|
|
|
|
|
LGT sredinske črte RWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Dolžina |
Razdalja |
Longitudinalna razsežnost razsvetljave sredinske črte RWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Razmik |
Razdalja |
Razmik razsvetljave sredinske črte RWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Barva |
Besedilo |
Barva razsvetljave sredinske črte RWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Intenzivnost |
Besedilo |
Intenzivnost razsvetljave sredinske črte RWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Položaj |
Točka |
Geografska lokacija vsake posamezne luči razsvetljave sredinske črte RWY |
|
|
|
|
|
|
|
LGT roba RWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Dolžina |
Razdalja |
Longitudinalna razsežnost robnih luči RWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Razmik |
Razdalja |
Razmik robnih luči RWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Barva |
Besedilo |
Barva robnih luči RWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Intenzivnost |
Besedilo |
Intenzivnost robnih luči RWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Položaj |
Točka |
Geografska lokacija vsake posamezne robne luči RWY |
|
|
|
|
|
|
|
Referenčna koda |
|
|
Namen referenčne kode je zagotoviti preprosto metodo za povezovanje številnih specifikacij značilnosti aerodromov, da se zagotovi serija naprav na aerodromu, ki ustreza letalom, ki bodo uporabljala aerodrom |
|
|
|
|
|
|
|
|
Številka |
Šifrant |
Številka, ki temelji na referenčni dolžini terena za letalo |
|
|
|
|
|
|
|
|
Črka |
Šifrant |
Črka, ki temelji na razponu kril letala in zunanjem razponu koles glavnega podvozja |
|
|
|
|
|
|
|
Omejitev |
|
Besedilo |
Opis omejitev, ki veljajo za RWY |
|
|
|
|
|
|
Usmerjenost RWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Oznaka |
|
Besedilo |
Polna besedilna oznaka smeri pristajanja in vzletanja – primeri: 27, 35L, 01R |
|
|
|
|
|
|
|
Dejanska smer |
|
Smer |
Dejanska smer RWY |
|
1/100 stopinje |
Redno |
Izmerjeno |
1/100 stopinje |
1 stopinja |
|
Vrsta |
|
Besedilo |
Vrsta RWY: natančni (kategorija I, II, III)/nenatančni/neinstrumentalni |
|
|
|
|
|
|
|
Prag |
|
|
Začetek dela RWY, uporabnega za pristajanje |
|
|
|
|
|
|
|
|
Položaj |
Točka |
Geografska lokacija praga RWY |
|
1 m |
Ključno |
Izmerjeno |
1/100 s |
1 s |
|
|
Nadmorska višina |
Nadmorska višina |
Nadmorska višina praga RWY |
|
Glej opombo 1 |
||||
|
|
Geoidna ondulacija |
Relativna višina |
WGS-84 geoidna ondulacija na položaju praga RWY |
|
Glej opombo 2 |
||||
|
|
Vrsta |
Besedilo |
Navedba, ali je prag prestavljen ali ne; prestavljen prag je na skrajnem delu RWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Prestavitev |
Razdalja |
Razdalja prestavljenega praga |
Če je prag prestavljen |
1 m |
Redno |
Izmerjeno |
|
|
|
Konec RWY |
|
|
Konec RWY (točka poravnave s potjo leta) |
|
|
|
|
|
|
|
|
Položaj |
Točka |
Lokacija konca RWY v smeri odhoda |
|
1 m |
Ključno |
Izmerjeno |
1/100 s |
1 s |
|
|
Nadmorska višina |
Nadmorska višina |
Nadmorska višina končnega položaja RWY |
|
Glej točke sredinske črte RWY |
|
|
|
|
|
Odhodni konec RWY (DER) |
|
|
Konec območja, ki je primerno za vzlet (tj. konec RWY ali, če obstaja čistina, konec čistine) |
Začetek postopka odhoda |
|
|
|
|
|
|
|
Položaj |
Točka |
Geografska lokacija DER |
|
|
|
|
|
|
|
|
Nadmorska višina |
Nadmorska višina |
Nadmorska višina DER je nadmorska višina konca RWY ali čistine, odvisno od tega, katera je višja |
|
|
|
|
|
|
|
Cona dotika |
|
|
Del RWY za pragom, ki je predviden za prvi stik pristajajočih letal z RWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Nadmorska višina |
Nadmorska višina |
Največja nadmorska višina cone dotika RWY za natančni prilet |
RWY za natančni prilet |
0,25 m ali 0,25 čevlja |
|
|
|
|
|
|
Naklon |
Vrednost |
Naklon cone dotika RWY |
|
|
|
|
|
|
|
Naklon |
|
Vrednost |
Naklon RWY |
|
|
|
|
|
|
|
Izvajanje operacij na način pristani in zadrži pozicijo (LAHSO) |
|
|
LAHSO |
|
|
|
|
|
|
|
|
Geometrija |
Črta |
Geografska lokacija LAHSO |
|
|
|
|
|
|
|
|
Zaščiteni element |
Besedilo |
Naziv zaščitene RWY ali vozne steze (TWY) |
|
|
|
|
|
|
|
Območje prestavitve |
|
|
Del RWY med njenim začetkom in prestavljenim pragom |
|
|
|
|
|
|
|
|
Geometrija |
Poligon |
Geografska lokacija prestavljenega območja |
|
|
|
|
|
|
|
|
PCN |
Besedilo |
PCN prestavljenega območja |
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta površine |
Besedilo |
Vrsta površine prestavljenega območja |
|
|
|
|
|
|
|
|
Omejitev zrakoplovov |
Besedilo |
Omejitve uporabe posameznega tipa zrakoplova |
|
|
|
|
|
|
|
SWY |
|
|
Določeno pravokotno območje na kopnem na koncu razpoložljive RWY za vzlet, pripravljeno kot primerno območje, na katerem se zrakoplov lahko ustavi ob morebitnem prekinjenem vzletu |
|
|
|
|
|
|
|
|
Dolžina |
Razdalja |
Longitudinalna razsežnost SWY |
Če obstaja |
1 m |
Ključno |
Izmerjeno |
1 m ali 1 čevelj |
1 m |
|
|
Širina |
Razdalja |
Širina SWY |
|
1 m |
Ključno |
Izmerjeno |
1 m ali 1 čevelj |
1 m |
|
|
Geometrija |
Poligon |
Geografska lokacija SWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Naklon |
Vrednost |
Naklon SWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta površine |
Besedilo |
Vrsta površine SWY |
|
|
|
|
|
|
|
Čistina |
|
|
Določeno pravokotno območje na kopnem ali vodi pod nadzorom ustreznega organa, izbrano ali pripravljeno kot ustrezno za izvajanje dela začetnega vzpenjanja letala do določene relativne višine |
|
|
|
|
|
|
|
|
Dolžina |
Razdalja |
Longitudinalna razsežnost čistine |
|
1 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
1 m ali 1 čevelj |
|
|
|
Širina |
Razdalja |
Transverzalna razsežnost čistine |
|
1 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
1 m ali 1 čevelj |
|
|
|
Profil terena |
|
Vertikalni profil (ali naklon) čistine |
Če obstaja |
|
|
|
|
|
|
Varnostno območje konca steze (RESA) |
|
|
Območje, ki je simetrično glede na podaljšano sredinsko črto RWY in je takoj za koncem steze, ki je primarno namenjeno zmanjšanju tveganja škode na letalu, ki pristane pred območjem RWY za vzletanje in pristajanje ali izleti s tega območja po pristanku |
|
|
|
|
|
|
|
|
Dolžina |
Razdalja |
Longitudinalna razsežnost RESA |
|
|
|
|
|
|
|
|
Širina |
Razdalja |
Transverzalna razsežnost RESA |
|
|
|
|
|
|
|
|
Longitudinalni naklon |
Vrednost |
Longitudinalni naklon RESA |
|
|
|
|
|
|
|
|
Transverzalni naklon |
Vrednost |
Transverzalni naklon RESA |
|
|
|
|
|
|
|
Predpisane razdalje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Razpoložljiva dolžina za vzletni zalet (TORA) |
Razdalja |
Dolžina RWY, ki je predpisana kot razpoložljiva in primerna za talni zalet letala pri vzletu |
|
1 m |
Ključno |
Izmerjeno |
1 m ali 1 čevelj |
1 m |
|
|
Razpoložljiva dolžina za vzletanje (TODA) |
Razdalja |
Seštevek razpoložljive dolžine za vzletni zalet in dolžine čistine, če ta obstaja |
|
1 m |
Ključno |
Izmerjeno |
1 m ali 1 čevelj |
1 m |
|
|
Razpoložljiva dolžina za vzletni zalet in poti ustavljanja (ASDA) |
Razdalja |
Seštevek razpoložljive dolžine za vzletni zalet in dolžine SWY, če ta obstaja |
|
1 m |
Ključno |
Izmerjeno |
1 m ali 1 čevelj |
1 m |
|
|
Razpoložljiva dolžina za pristajanje (LDA) |
Razdalja |
Dolžina RWY, ki je predpisana kot razpoložljiva in primerna za vožnjo po tleh za letalo pri pristajanju |
|
1 m |
Ključno |
Izmerjeno |
1 m ali 1 čevelj |
1 m |
|
|
Opombe |
Besedilo |
Opombe, vključno z vstopno ali začetno točko RWY, kjer so predpisane alternativne zmanjšane razdalje |
|
|
|
|
|
|
|
LGT konca RWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Barva |
Besedilo |
Barva razsvetljave konca RWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Položaj |
Točka |
Geografska lokacija vsake posamezne luči razsvetljave konca RWY |
|
|
|
|
|
|
|
SWY LGT |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Dolžina |
Razdalja |
Longitudinalna razsežnost luči SWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Barva |
Besedilo |
Barva luči SWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Položaj |
Točka |
Geografska lokacija vsake posamezne luči razsvetljave SWY |
|
|
|
|
|
|
|
Sistem razsvetljave prileta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta |
Besedilo |
Razvrstitev sistema razsvetljave prileta ob uporabi meril iz Uredbe (EU) št. 139/2014 in CS-ADR-DSN, zlasti CS ADR-DSN.M.625 in CS ADR-DSN.M.626. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Dolžina |
Razdalja |
Longitudinalna razsežnost sistema razsvetljave prileta |
|
|
|
|
|
|
|
|
Intenzivnost |
Besedilo |
Koda, ki označuje relativno intenzivnost sistema razsvetljave prileta |
|
|
|
|
|
|
|
|
Položaj |
Točka |
Geografska lokacija vsake posamezne luči sistema razsvetljave prileta |
|
|
|
|
|
|
|
Luči praga RWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Barva |
Besedilo |
Barva luči praga RWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Barva stranskih prečk |
Besedilo |
Barva stranskih prečk praga RWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Položaj |
Točka |
Geografska lokacija vsake posamezne luči praga in luči stranskih prečk |
|
|
|
|
|
|
|
Luči cone dotika |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Dolžina |
Razdalja |
Longitudinalna razsežnost luči cone dotika RWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Položaj |
Točka |
Geografska lokacija vsake posamezne luči cone dotika RWY |
|
|
|
|
|
|
|
Vizualni kazalnik priletne strmine |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Minimalna višina oči nad pragom (MEHT) |
Relativna višina |
MEHT |
|
|
|
|
|
|
|
|
Lokacija |
Točka |
Geografska lokacija vizualnega kazalnika priletne strmine |
|
|
|
|
|
|
|
|
Kot |
Kot |
Nominalni koti priletne strmine |
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta |
Besedilo |
Vrsta sistema vizualnega kazalnika za prilet (PAPI, A-PAPI itd.) |
|
|
|
|
|
|
|
|
Kot prestavitve |
Kot |
Kadar os sistema ni vzporedna s sredinsko črto RWY, kot in smer prestavitve, tj. levo ali desno |
|
|
|
|
|
|
|
|
Smer prestavitve |
Besedilo |
Kadar os sistema ni vzporedna s sredinsko črto RWY, kot in smer prestavitve, tj. levo ali desno |
|
|
|
|
|
|
|
Oprema za zaustavljanje |
|
Črta |
Geografska lokacija kabla opreme za zaustavljanje čez RWY |
|
|
|
|
|
|
|
Sistem zaustavljanja |
|
|
Material, ki zmore absorbirati veliko energije in je na koncu RWY ali SWY ter je namenjen stiskanju pod težo letala, medtem ko material zagotavlja silo pojemka na podvozje zrakoplova |
|
|
|
|
|
|
|
|
Geometrija |
Poligon |
Geografska lokacija sistema za zaustavljanje |
|
|
|
|
|
|
|
|
Zamik |
Razdalja |
Zamik sistema za zaustavljanje |
|
|
|
|
|
|
|
|
Dolžina |
Razdalja |
Longitudinalna razsežnost sistema za zaustavljanje |
|
|
|
|
|
|
|
|
Širina |
Razdalja |
Transverzalna razsežnost sistema za zaustavljanje |
|
|
|
|
|
|
Območje radijskega višinomera |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Dolžina |
|
Razdalja |
Longitudinalna razsežnost območja radijskega višinomera |
|
|
|
|
|
|
|
Širina |
|
Razdalja |
Transverzalna razsežnost območja radijskega višinomera |
|
|
|
|
|
|
|
Geometrija |
|
Poligon |
Geografska lokacija območja radijskega višinomera |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Opomba 1 |
Nadmorska višina praga RWY za nenatančni prilet |
|
0,5 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
1 m ali 1 čevelj |
1 m ali 1 čevelj |
|
|
|
|
Nadmorska višina praga RWY za natančni prilet |
|
0,25 m |
Ključno |
Izmerjeno |
0,1 m ali 0,1 čevlja |
0,5 m ali 1 čevelj |
|
|
|
Opomba 2 |
WGS-84 geoidna ondulacija na pragu RWY za nenatančni prilet |
|
0,5 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
1 m ali 1 čevelj |
1 m ali 1 čevelj |
|
|
|
|
WGS-84 geoidna ondulacija na pragu RWY za natančni prilet |
|
0,25 m |
Ključno |
Izmerjeno |
0,1 m ali 0,1 čevlja |
0,5 m ali 1 čevelj |
Tema |
Lastnost |
Podrejena lastnost |
Vrsta |
Opis |
Opomba |
Točnost |
Celovitost |
Način ustvarjanja |
Ločljivost objave |
Ločljivost karte |
Območje končnega prileta in vzleta (FATO) |
|
|
|
Opredeljeno območje, nad katerim se izvede zadnja faza manevra prileta pred lebdenjem ali pristankom in s katere se začne manever vzleta; kadar FATO uporabljajo helikopterji iz razreda zmogljivosti 1, opredeljeno območje vključuje razpoložljivo območje za prekinjen vzlet. |
|
|
|
|
|
|
|
Točka praga |
|
|
Začetek dela FATO, uporabnega za pristajanje |
|
|
|
|
|
|
|
|
Položaj |
Točka |
Geografska lokacija točke praga FATO |
|
1 m |
Ključno |
Izmerjeno |
1/100 s |
1 s |
|
|
Nadmorska višina |
Nadmorska višina |
Nadmorska višina praga FATO |
|
Glej opombo 1 |
||||
|
|
Geoidna ondulacija |
Relativna višina |
WGS-84 geoidna ondulacija na položaju praga FATO |
|
Glej opombo 2 |
||||
|
DER |
|
|
Konec območja, ki je primeren za vzlet (tj. konec RWY ali, če obstaja čistina, konec čistine ali konec območja FATO) |
|
|
|
|
|
|
|
|
Položaj |
Točka |
Geografska lokacija DER |
|
1 m |
Ključno |
Izmerjeno |
1/100 s |
1 s |
|
|
Nadmorska višina |
Nadmorska višina |
Nadmorska višina začetka in konca RWY/FATO, odvisno od tega, katera je višja |
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta |
|
Besedilo |
Vrsta FATO |
|
|
|
|
|
|
|
Opredelitev |
|
Besedilo |
Polna besedilna oznaka območja za pristajanje in vzletanje |
|
|
|
|
|
|
|
Dolžina |
|
Razdalja |
Longitudinalna razsežnost FATO |
|
1 m |
Ključno |
Izmerjeno |
1 m ali 1 čevelj |
1 m |
|
Širina |
|
Razdalja |
Transverzalna razsežnost FATO |
|
|
|
|
|
|
|
Geometrija |
|
Poligon |
Geografska lokacija elementa FATO |
|
|
|
|
|
|
|
Naklon |
|
Vrednost |
Naklon FATO |
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta površine |
|
Besedilo |
Vrsta površine FATO |
|
|
|
|
|
|
|
Dejanska smer |
|
Smer |
Dejanska smer FATO |
|
1/100 stopinje |
Redno |
Izmerjeno |
1/100 stopinje |
|
|
Predpisane razdalje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Razpoložljiva dolžina za vzletanje (TODAH) |
Razdalja |
Seštevek dolžine FATO in dolžine čistine za helikopter (če je na voljo) |
In če je ustrezno, alternativne zmanjšane predpisane razdalje |
1 m |
Ključno |
Izmerjeno |
1 m ali 1 čevelj |
|
|
|
Razpoložljiva dolžina za prekinjen vzlet (RTODAH) |
Razdalja |
Dolžina FATO, ki je predpisana kot razpoložljiva in primerna za helikopterje razreda zmogljivosti 1, da se zaključi prekinjen vzlet |
|
1 m |
Ključno |
Izmerjeno |
1 m ali 1 čevelj |
|
|
|
Razpoložljiva dolžina za pristajanje (LDAH) |
Razdalja |
Seštevek dolžine FATO in kakršnega koli dodatnega območja, ki je predpisano kot razpoložljivo in primerno, da helikopterji zaključijo pristajalni manever z opredeljene relativne višine |
|
1 m |
Ključno |
Izmerjeno |
1 m ali 1 čevelj |
|
|
|
Opombe |
Besedilo |
Opombe, vključno z vstopno ali začetno točko RWY, kjer so predpisane alternativne zmanjšane razdalje |
|
|
|
|
|
|
|
Oznaka FATO |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Opis |
Besedilo |
Opis oznak FATO |
|
|
|
|
|
|
|
Sistemi razsvetljave prileta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta |
Besedilo |
Razvrstitev sistema razsvetljave prileta ob uporabi meril iz Uredbe (EU) št. 139/2014 in CS-ADR-DSN, zlasti CS ADR-DSN.M.625 in CS ADR-DSN.M.626. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Dolžina |
Razdalja |
Longitudinalna razsežnost sistema razsvetljave prileta |
|
|
|
|
|
|
|
|
Intenzivnost |
Besedilo |
Koda, ki označuje relativno intenzivnost sistema razsvetljave prileta |
|
|
|
|
|
|
|
|
Položaj |
Točka |
Geografska lokacija vsake posamezne luči sistema razsvetljave prileta |
|
|
|
|
|
|
|
Luči območja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Opis |
Besedilo |
Opis luči območja |
|
|
|
|
|
|
|
|
Položaj |
Točka |
Geografska lokacija vsake posamezne luči razsvetljave na območju |
|
|
|
|
|
|
|
Luči ciljne točke |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Opis |
Besedilo |
Opis luči ciljne točke |
|
|
|
|
|
|
|
|
Položaj |
Točka |
Geografska lokacija vsake posamezne luči razsvetljave ciljne točke |
|
|
|
|
|
|
Območje dotika in vzleta (TLOF) |
|
|
|
Območje, na katerem se lahko helikopter dotakne tal ali s katerega lahko vzleti |
|
|
|
|
|
|
|
Oznaka |
|
Besedilo |
Polna besedilna oznaka TLOF |
|
|
|
|
|
|
|
Sredinska točka |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Položaj |
Točka |
Geografska lokacija točke praga TLOF |
|
1 m |
Ključno |
Izmerjeno |
1/100 s |
1 s |
|
|
Nadmorska višina |
Nadmorska višina |
Nadmorska višina praga TLOF |
|
Glej opombo 1 |
||||
|
|
Geoidna ondulacija |
Relativna višina |
WGS-84 geoidna ondulacija položaja sredinske točke TLOF |
|
Glej opombo 2 |
||||
|
Dolžina |
|
Razdalja |
Longitudinalna razsežnost TLOF |
|
1 m |
Ključno |
Izmerjeno |
1 m ali 1 čevelj |
1 m |
|
Širina |
|
Razdalja |
Transverzalna razsežnost TLOF |
|
1 m |
Ključno |
Izmerjeno |
1 m ali 1 čevelj |
1 m |
|
Geometrija |
|
Poligon |
Geografska lokacija elementa TLOF |
|
|
|
|
|
|
|
Naklon |
|
Vrednost |
Naklon TLOF |
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta površine |
|
Besedilo |
Vrsta površine TLOF |
|
|
|
|
|
|
|
Nosilnost |
|
Vrednost |
Nosilnost TLOF |
|
|
|
|
1 tona |
|
|
Vrsta vizualnega kazalnika priletne strmine |
|
Besedilo |
Vrsta vizualnega kazalnika priletne strmine |
|
|
|
|
|
|
|
Označevanje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Opis |
Besedilo |
Opis oznak TLOF |
|
|
|
|
|
|
Varno območje |
|
|
|
Opredeljeno območje heliporta okrog FATO, na katerem ni ovir, razen tistih, ki so potrebne za navigacijo v zračnem prometu, in ki je namenjeno zmanjševanju tveganja škode na helikopterjih, ki po nesreči zaidejo s FATO |
|
|
|
|
|
|
|
Dolžina |
|
Razdalja |
Longitudinalna razsežnost varnega območja |
|
|
|
|
|
|
|
Širina |
|
Razdalja |
Transverzalna razsežnost varnega območja |
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta površine |
|
Besedilo |
Vrsta površine varnega območja |
|
|
|
|
|
|
Čistina za helikopter |
|
|
|
Opredeljeno območje na kopnem ali vodi, ki je izbrano in/ali pripravljeno kot primerno območje, nad katerim lahko helikopter razreda zmogljivosti 1 pospešuje in doseže določeno relativno višino |
|
|
|
|
|
|
|
Dolžina |
|
Razdalja |
Longitudinalna razsežnost čistine za helikopter |
|
|
|
|
|
|
|
Profil terena |
|
Vrednost |
Vertikalni profil (ali naklon) čistine za helikopter |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Opomba 1 |
Prag FATO za heliporte s priletom preko točke v prostoru (PinS) ali brez njega |
|
0,5 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
1 m ali 1 čevelj |
|
|
|
|
|
Prag FATO za heliporte, namenjene uporabi |
|
0,25 m |
Ključno |
Izmerjeno |
1 m ali 1 čevelj (nenatančni) 0,1 m ali 0,1 čevlja (natančni) |
|
|
|
|
Opomba 2 |
Geoidna ondulacija praga FATO in geometričnega središča TLOF po WGS–84, za heliporte s priletom PinS ali brez njega |
|
0,5 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
1 m ali 1 čevelj |
|
|
|
|
|
Geoidna ondulacija praga FATO in geometričnega središča TLOF po WGS–84, za heliporte, ki so namenjeni delovanju |
|
0,25 m |
Ključno |
Izmerjeno |
1 m ali 1 čevelj (nenatančni) 0,1 m ali 0,1 čevlja (natančni) |
|
Tema |
Lastnost |
Podrejena lastnost |
Vrsta |
Opis |
Opomba |
Točnost |
Celovitost |
Način ustvarjanja |
Ločljivost objave |
Ločljivost karte |
Ploščad |
|
|
|
Opredeljeno območje na kopenskem aerodromu, namenjeno oskrbi zrakoplova za vkrcavanje ali izkrcavanje potnikov, natovarjanje ali iztovarjanje pošte ali tovora, preskrbo z gorivom, parkiranje ali vzdrževanje |
|
|
|
|
|
|
|
Oznaka |
|
Besedilo |
Polni besedilni naziv ali oznaka, ki se uporablja za označevanje ploščadi na aerodromu/heliportu |
|
|
|
|
|
|
|
Geometrija |
|
Poligon |
Geografska lokacija elementa ploščadi |
|
1 m |
Redno |
Izmerjeno |
1/10 s |
1 s |
|
Vrsta |
|
Besedilo |
Razvrstitev primarne uporabe ploščadi |
|
|
|
|
|
|
|
Omejitev zrakoplovov |
|
Besedilo |
Omejitev uporabe (prepoved) za posamezen tip zrakoplova |
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta površine |
|
Besedilo |
Vrsta površine ploščadi |
|
|
|
|
|
|
|
Trdnost |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PCN |
Besedilo |
PCN ploščadi |
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta tlakovane površine |
Besedilo |
Opredelitev ACN-PCN |
|
|
|
|
|
|
|
|
Podrejena kategorija |
Besedilo |
Podrejena kategorija trdnosti ploščadi |
|
|
|
|
|
|
|
|
Dovoljen tlak |
Besedilo |
Največja dovoljena kategorija tlaka v pnevmatikah ali najvišja dovoljena vrednost tlaka v pnevmatikah |
|
|
|
|
|
|
|
|
Metoda ocenjevanja |
Besedilo |
Metoda ocenjevanja, uporabljena za opredelitev trdnosti ploščadi |
|
|
|
|
|
|
|
Nadmorska višina |
|
Nadmorska višina |
Nadmorska višina ploščadi |
|
|
|
|
|
|
TWY |
|
|
|
Opredeljena pot na kopenskem aerodromu, namenjena vožnji zrakoplovov po tleh in povezovanju enega dela aerodroma z drugim |
|
|
|
|
|
|
|
Oznaka |
|
Besedilo |
Polna besedilna oznaka TWY |
|
|
|
|
|
|
|
Širina |
|
Razdalja |
Transverzalna razsežnost TWY |
|
1 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
1 m ali 1 čevelj |
|
|
Geometrija |
|
Poligon |
Geografska lokacija elementa TWY |
|
|
|
|
|
|
|
Most |
|
Besedilo |
Vrsta mostu (brez, nadvoz, podvoz) |
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta površine |
|
Besedilo |
Vrsta površine TWY |
|
|
|
|
|
|
|
Trdnost |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PCN |
Besedilo |
PCN TWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta tlakovane površine |
Besedilo |
Opredelitev ACN-PCN |
|
|
|
|
|
|
|
|
Podrejena kategorija |
Besedilo |
Podrejena kategorija trdnosti TWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Dovoljen tlak |
Besedilo |
Največja dovoljena kategorija tlaka v pnevmatikah ali najvišja dovoljena vrednost tlaka v pnevmatikah |
|
|
|
|
|
|
|
|
Metoda ocenjevanja |
Besedilo |
Metoda ocenjevanja, uporabljena za opredelitev trdnosti vozne steze |
|
|
|
|
|
|
|
Omejitev zrakoplovov |
|
Besedilo |
Omejitev uporabe (prepoved) za posamezen tip zrakoplova |
|
|
|
|
|
|
|
Črka referenčne kode |
|
Šifrant |
Črka, ki temelji na razponu kril letala in zunanjem razponu koles glavnega podvozja |
|
|
|
|
|
|
|
Lokacija za podaljšanje konic kril |
|
Točka/poligon |
Za aerodrome z letali z zložljivimi konicami kril lokacija za raztegnitev konic kril |
|
|
|
|
|
|
|
Točke sredinske črte |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Položaj |
Točka |
Geografske koordinate točk sredinske črte TWY |
|
0,5 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
1/100 s |
1/100 s |
|
|
Nadmorska višina |
Nadmorska višina |
Nadmorska višina točk sredinske črte vozne steze |
|
1 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
|
|
|
Bankina |
|
|
Območje poleg roba tlakovane površine, ki je namenjena prehodu med tlakovano površino in sosednjo površino |
|
|
|
|
|
|
|
|
Geometrija |
Poligon |
Geografska lokacija bankine TWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta površine |
Besedilo |
Vrsta površine bankine TWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Širina |
Razdalja |
Širina bankine TWY |
|
1 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
1 m ali 1 čevelj |
|
|
Vodilne črte |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Geometrija |
Črta |
Geografska lokacija vodilnih črt |
|
0,5 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
1/100 s |
1/100 s |
|
|
Barva |
Besedilo |
Barva vodilnih črt TWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Oblika |
Besedilo |
Oblika vodilnih črt TWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Razpon kril |
Vrednost |
Razpon kril |
|
|
|
|
|
|
|
|
Najvišja hitrost |
Vrednost |
Najvišja hitrost |
|
|
|
|
|
|
|
|
Smer |
Besedilo |
Smer |
|
|
|
|
|
|
|
Črta, ki označuje vmesni položaj čakanja |
|
Črta |
Črta, ki označuje vmesni položaj čakanja |
|
0,5 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
1/100 s |
1 s |
|
Oznake TWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Opis |
Besedilo |
Opis oznak TWY |
|
|
|
|
|
|
|
Robne luči TWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Opis |
Besedilo |
Opis robnih luči TWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Položaj |
Točka |
Geografska lokacija vsake posamezne robne luči TWY |
|
|
|
|
|
|
|
Razsvetljava sredinske črte TWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Opis |
Besedilo |
Opis razsvetljave sredinske črte TWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Položaj |
Točka |
Geografska lokacija vsake posamezne luči razsvetljave sredinske črte TWY |
|
|
|
|
|
|
|
Zaustavljalne luči |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Opis |
Besedilo |
Opis zaustavljalnih luči |
Če obstajajo |
|
|
|
|
|
|
|
Lokacija |
Črta |
Lokacija zaustavljalnih luči |
|
|
|
|
|
|
|
Zaščitne luči RWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Opis |
Besedilo |
Opis zaščitnih luči RWY in drugih zaščitnih ukrepov RWY |
Če obstajajo |
|
|
|
|
|
|
|
Lokacija |
Točka |
Lokacija zaustavljalnih luči |
Konfiguracija A |
|
|
|
|
|
|
|
Lokacija |
Črta |
Lokacija zaustavljalnih luči |
Konfiguracija B |
|
|
|
|
|
|
Položaj čakanja RWY |
|
|
Označeno mesto za varovanje RWY, ravnine razmejitve od ovir ali kritičnega/občutljivega območja instrumentnega pristajalnega sistema (ILS)/mikrovalovnega pristajalnega sistema (MLS), kjer se zrakoplovi, ki vozijo po tleh, in vozila ustavijo in čakajo, razen če jim aerodromski kontrolni stolp ne dovoli drugače |
|
|
|
|
|
|
|
|
Geometrija |
Črta |
Geografska lokacija položaja čakanja RWY |
|
0,5 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
1/100 s |
1 s |
|
|
Zaščitena RWY |
Besedilo |
Oznaka zaščitene RWY |
|
|
|
|
|
|
|
|
Cat stop |
Šifrant |
Kategorija (CAT) RWY (0, I, II, III) |
|
|
|
|
|
|
|
|
Besedilo „RWY ahead“ |
Besedilo |
Dejansko besedilo v oznaki, npr. „RWY AHEAD“ ali „RUNWAY AHEAD“ |
|
|
|
|
|
|
|
Vmesni položaj čakanja |
Geometrija |
Črta |
Geografska lokacija vmesnega položaja čakanja – opredeljen položaj, namenjen nadzoru prometa, na katerem se zrakoplovi, ki vozijo po tleh, in vozila ustavijo in počakajo na dovoljenje za nadaljevanje, če jim tako naroči aerodromski kontrolni stolp |
|
|
|
|
|
|
Zemeljska TWY za helikopterje |
|
|
|
Zemeljska TWY, namenjena premikanju helikopterjev s podvozjem s kolesi po tleh |
|
|
|
|
|
|
|
Oznaka |
|
Besedilo |
Polna besedilna oznaka zemeljske TWY za helikopterje |
|
|
|
|
|
|
|
Točke sredinske črte |
|
Točka |
Geografska lokacija točk sredinske črte zemeljske TWY za helikopterje |
|
0,5 m |
Bistveno |
Izmerjeno/izračunano |
|
|
|
Nadmorska višina |
|
Nadmorska višina |
Nadmorska višina zemeljske TWY za helikopterje |
|
1 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
|
|
|
Širina |
|
Razdalja |
Transverzalna razsežnost zemeljske TWY za helikopterje |
|
1 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
|
|
|
Vrsta površine |
|
Besedilo |
Vrsta površine zemeljske TWY za helikopterje |
|
|
|
|
|
|
|
Črta, ki označuje križišče |
|
Črta |
Črta, ki označuje križišče zemeljske TWY za helikopterje |
|
0,5 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
1/100 s |
1 s |
|
Razsvetljava |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Opis |
Besedilo |
Opis razsvetljave zemeljske TWY za helikopterje |
|
|
|
|
|
|
|
|
Položaj |
Točka |
Geografska lokacija vsake posamezne luči razsvetljave zemeljske TWY za helikopterje |
|
|
|
|
|
|
|
Označevanje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Opis |
Besedilo |
Opis oznak zemeljske TWY za helikopterje |
|
|
|
|
|
|
Zračna TWY za helikopterje |
|
|
|
Opredeljena pot na površini, namenjena nadletanju helikopterjev |
|
|
|
|
|
|
|
Oznaka |
|
|
Polna besedilna oznaka zračne TWY za helikopterje |
|
|
|
|
|
|
|
Točke sredinske črte |
|
Točka |
Geografska lokacija točk sredinske črte zračne TWY za helikopterje |
|
0,5 m |
Bistveno |
Izmerjeno/izračunano |
|
|
|
Nadmorska višina |
|
Nadmorska višina |
Nadmorska višina zračne TWY za helikopterje |
|
1 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
|
|
|
Širina |
|
Razdalja |
Transverzalna razsežnost zračne TWY za helikopterje |
|
1 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
|
|
|
Vrsta površine |
|
Besedilo |
Vrsta površine zračne TWY za helikopterje |
|
|
|
|
|
|
|
Razsvetljava |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Opis |
Besedilo |
Opis razsvetljave zračne TWY za helikopterje |
|
|
|
|
|
|
|
|
Položaj |
Točka |
Geografska lokacija vsake posamezne luči razsvetljave zračne TWY za helikopterje |
|
|
|
|
|
|
|
Označevanje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Opis |
Besedilo |
Opis oznak zračne TWY za helikopterje |
|
|
|
|
|
|
Poti preleta helikopterja |
|
|
|
Opredeljena pot za premikanje helikopterjev z enega dela heliporta na drugega; pot za nadletanje vključuje zemeljsko ali zračno TWY za helikopterje, osredotočeno na pot za nadletanje. |
|
|
|
|
|
|
|
Oznaka |
|
Besedilo |
Oznaka poti preleta helikopterja |
|
|
|
|
|
|
|
Geometrija |
|
Črta |
Geografska lokacija poti preleta helikopterja |
|
|
|
|
|
|
|
Širina |
|
Razdalja |
Transverzalna razsežnost poti preleta helikopterja |
|
1 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
|
|
Nadzorna točka INS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Lokacija |
|
Točka |
Geografska lokacija nadzorne točke INS |
Če je na voljo |
0,5 m |
Redno |
Izmerjeno |
1/100 s |
1/100 s |
Visokofrekvenčna (VHF) vsesmerna (VOR) nadzorna točka |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Lokacija |
|
Točka |
Geografska lokacija nadzorne točke VOR |
Če je na voljo |
|
|
|
|
|
|
Frekvenca |
|
Vrednost |
Frekvenca nadzorne točke VOR |
|
|
|
|
|
|
Nadzorna točka višinomera |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Lokacija |
|
Točka |
Geografska lokacija nadzornih točk višinomera |
|
|
|
|
|
|
|
Nadmorska višina |
|
Nadmorska višina |
Nadmorska višina nadzornih točk višinomera |
|
|
|
|
|
|
Postajališče za zrakoplov |
|
|
|
Opredeljeno območje na ploščadi, ki se uporablja za parkiranje zrakoplova |
|
|
|
|
|
|
|
Naziv |
|
Besedilo |
Naziv točke postajališča za zrakoplov |
|
|
|
|
|
|
|
Točke postajališč za zrakoplov |
Lokacija |
Točka |
Geografska lokacija točke postajališča za zrakoplov |
|
0,5 m |
Redno |
Izmerjeno |
1/100 s |
1/100 s |
|
|
Tip zrakoplova |
Šifrant |
Tip zrakoplova |
|
|
|
|
|
|
|
Identifikacijski znak |
|
Besedilo |
Opis identifikacijskega znaka postajališča za zrakoplov |
|
|
|
|
|
|
|
Vizualni sistem za vodenje pri priključevanju/parkiranju |
|
Besedilo |
Opis vizualnega sistema za vodenje pri priključevanju/parkiranju na postajališču za zrakoplove |
|
|
|
|
|
|
|
Območje za parkiranje/postajališče |
|
Poligon |
Geografska lokacija območja za parkiranje/postajališča |
|
|
|
|
|
|
|
Avio most |
|
Šifrant |
Avio most, ki je na voljo na postajališču za zrakoplove |
|
|
|
|
|
|
|
Gorivo |
|
Šifrant |
Gorivo, ki je na voljo na postajališču za zrakoplove |
|
|
|
|
|
|
|
Zemeljsko napajanje |
|
Šifrant |
Zemeljsko napajanje, ki je na voljo na postajališču za zrakoplove |
|
|
|
|
|
|
|
Vleka |
|
Šifrant |
Vleka, ki je na voljo na postajališču za zrakoplove |
|
|
|
|
|
|
|
Terminal |
|
Besedilo |
Referenca stavbe terminala |
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta površine |
|
Besedilo |
Vrsta površine postajališča za zrakoplove |
|
|
|
|
|
|
|
Omejitev zrakoplovov |
|
Besedilo |
Omejitev uporabe (prepoved) za posamezen tip zrakoplova |
|
|
|
|
|
|
|
PCN |
|
Besedilo |
PCN postajališča za zrakoplove |
|
|
|
|
|
|
|
Vodilna črta postajališča |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Geometrija |
Črta |
Geografska lokacija vodilne črte postajališča |
|
0,5 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
1/100 s |
|
|
|
Nadmorska višina |
Nadmorska višina |
Nadmorska višina točk vodilnih črt za parkiranje |
|
1 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
|
|
|
|
Smer |
Besedilo |
Smer vodilnih črt postajališča |
|
|
|
|
|
|
|
|
Razpon kril |
Vrednost |
Razpon kril |
|
|
|
|
|
|
|
|
Barva |
Šifrant |
Barva vodilnih črt postajališča |
|
|
|
|
|
|
|
|
Oblika |
Šifrant |
Oblika vodilne črte postajališča |
|
|
|
|
|
|
Postajališče za helikopter |
|
|
|
Postajališče za zrakoplov, ki je namenjeno parkiranju helikopterja in kjer se končajo operacije vožnje po tleh ali kjer se helikopter dotakne tal in dvigne od tal pri operacijah nadletanja |
|
|
|
|
|
|
|
Naziv |
|
Besedilo |
Naziv postajališča za helikopterje |
|
|
|
|
|
|
|
Lokacija |
|
Točka |
Geografska lokacija točke postajališča za helikopterje/nadzornih točk INS |
|
0,5 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
1/100 s |
|
Območje razledenitve |
|
|
|
Objekt, kjer se z letala odstranita led ali sneg (razledenitev), da se zagotovijo čiste površine, in/ali kjer se čiste površine letala za nekaj časa zaščiti (preprečevanje zaledenitve) pred nastankom ledu in nabiranjem snega ali plundre |
|
|
|
|
|
|
|
Identifikator |
|
Besedilo |
Identifikator območja razledenitve |
|
|
|
|
|
|
|
Geometrija |
|
Poligon |
Geografska lokacija območja razledenitve |
|
1 m |
Redno |
Izmerjeno |
1/10 s |
1 s |
|
Vrsta površine |
|
Besedilo |
Vrsta površine območja razledenitve |
|
|
|
|
|
|
|
ID osnove |
|
Besedilo |
Naziv elementa TWY, parkirišča ali ploščadi |
|
|
|
|
|
|
|
Omejitev zrakoplovov |
|
Besedilo |
Omejitev uporabe (prepoved) za posamezen tip zrakoplova |
|
|
|
|
|
|
Tema |
Lastnost |
Podrejena lastnost |
Vrsta |
Opis |
Opomba |
Točnost |
Celovitost |
Način ustvarjanja |
Ločljivost objave |
Ločljivost karte |
Komunikacijske naprave |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Opredelitev storitve |
|
Besedilo |
Opredelitev storitve, ki se zagotavlja |
|
|
|
|
|
|
|
Pozivni znak |
|
Besedilo |
Pozivni znak komunikacijske naprave |
|
|
|
|
|
|
|
Kanal |
|
Besedilo |
Kanal/frekvenca komunikacijske naprave |
|
|
|
|
|
|
|
Naslov za prijavo |
|
Besedilo |
Naslov naprave za prijavo |
Kot je ustrezno |
|
|
|
|
|
|
Obratovalni čas |
|
Urnik |
Obratovalni čas postaje, ki oskrbuje enoto |
|
|
|
|
|
|
2. Podatki o zračnem prostoru
Tema |
Lastnost |
Podrejena lastnost |
Vrsta |
Opis |
Opomba |
Točnost |
Celovitost |
Način ustvarjanja |
Ločljivost objave |
Ločljivost karte |
Zračni prostor ATS |
|
|
|
Zračni prostor opredeljenih dimenzij, abecedno poimenovan, v katerem se lahko opravljajo določene vrste letov ter za katerega so določena pravila za operacije ATS in zračnega prometa |
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta |
|
Besedilo |
Vrsta zračnega prometa ATS v skladu z Dodatkom 4 k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 923/2012 (SERA) |
|
|
|
|
|
|
|
Opredelitev |
|
Besedilo |
Oznaka, ki jo zračnemu prostoru dodeli odgovorni organ |
|
|
|
|
|
|
|
Bočne meje |
|
Poligon |
Površina, ki opredeljuje horizontalno obliko zračnega prostora |
|
Glej opombo 1 |
||||
|
Vertikalne meje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Zgornja meja |
Absolutna višina |
Zgornja meja zračnega prostora |
|
|
|
|
|
|
|
|
Spodnja meja |
Absolutna višina |
Spodnja meja zračnega prostora |
|
50 m |
Redno |
Izračunano |
50 m ali 100 čevljev |
50 m ali 100 čevljev |
|
Razred zračnega prostora |
|
Šifrant |
Kategorizacija zračnega prostora, ki opredeljuje pravila operacij, zahteve glede letov in službe, ki se zagotavljajo |
|
|
|
|
|
|
|
Absolutna višina prehoda |
|
Absolutna višina |
Absolutna višina, na kateri ali pod katero se vertikalni položaj zrakoplova nadzoruje s sklicevanjem na absolutne višine |
|
|
|
|
|
|
|
Ure razpoložljivosti |
|
Urnik |
Ure razpoložljivosti zračnega prostora |
|
|
|
|
|
|
|
Enota ATS |
|
|
Enota, ki zagotavlja storitve |
|
|
|
|
|
|
|
|
Naziv |
Besedilo |
Naziv enote, ki zagotavlja storitve |
|
|
|
|
|
|
|
|
Pozivni znak |
Besedilo |
Pozivni znak letalske postaje, ki oskrbuje enoto |
|
|
|
|
|
|
|
|
Jezik |
Šifrant |
Informacije o jezikih, ki se uporabljajo, z opredelitvijo območja in pogojev ter kdaj in kje se uporablja, če je ustrezno |
|
|
|
|
|
|
|
|
Uporabnost |
Besedilo |
Informacije o območju in pogojih, ko se uporablja |
|
|
|
|
|
|
|
|
Obratovalni čas |
Urnik |
Obratovalni čas postaje, ki oskrbuje enoto |
|
|
|
|
|
|
|
Frekvenca |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrednost |
Vrednost |
Frekvenca zračnega prostora ATS |
|
|
|
|
|
|
|
|
Namen |
Besedilo |
Navedba posebnih namenov frekvence |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Opomba 1 |
FIR, UIR |
|
2 km |
Redno |
Predpisano |
1 min |
Kot je načrtovano |
|
|
|
|
TMA, CTA |
|
100 m |
Bistveno |
Izračunano |
1 s |
Kot je načrtovano |
|
|
|
|
Območje kontroliranega prometa (CTR) |
|
100 m |
Bistveno |
Izračunano |
1 s |
Kot je načrtovano |
Tema |
Lastnost |
Podrejena lastnost |
Vrsta |
Opis |
Opomba |
Točnost |
Celovitost |
Način ustvarjanja |
Ločljivost objave |
Ločljivost karte |
Zračni prostor, namenjen posebnim dejavnostim |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta |
|
Šifrant |
Vrsta zračnega prostora, namenjenega posebnim dejavnostim (glej opombo 1) |
|
|
|
|
|
|
|
Identifikacija |
|
Besedilo |
Identifikacija, ki se dodeli za enoznačno opredelitev zračnega prostora |
|
|
|
|
|
|
|
Naziv |
|
Besedilo |
Naziv, ki ga zračnemu prostoru dodeli organ, ki ga imenuje država članica |
|
|
|
|
|
|
|
Bočne meje |
|
Poligon |
Površina, ki opredeljuje horizontalno obliko zračnega prostora |
|
Glej opombo 2 samo za območja P, R in D |
||||
|
Vertikalne meje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Zgornja meja |
Absolutna višina |
Zgornja meja zračnega prostora |
|
|
|
|
|
|
|
|
Spodnja meja |
Absolutna višina |
Spodnja meja zračnega prostora |
|
|
|
|
|
|
|
Omejitev |
|
Besedilo |
Vrsta omejitve ali narava nevarnosti |
|
|
|
|
|
|
|
Aktivacija |
|
Besedilo |
Informacije o sistemu in načinih objav o aktivaciji ter informacije, ki se nanašajo na civilne lete in se uporabljajo v postopkih identifikacijskega območja zračne obrambe (ADIZ) |
|
|
|
|
|
|
|
Čas dejavnosti |
|
Urnik |
Časovni interval, v katerem poteka posebna dejavnost |
|
|
|
|
|
|
|
Tveganje za prestrezanje |
|
Besedilo |
Tveganje za prestrezanje v primeru vdora |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta opombe 1 |
Prepovedano območje |
Opomba 2 |
100 m |
Bistveno |
Izračunano |
1 s |
Kot je načrtovano |
|
|
|
|
Omejeno območje |
|
2 km |
Redno |
Predpisano |
1 min |
Kot je načrtovano |
|
|
|
|
Nevarno območje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Območje izvajanja vojaških vaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Območje vojaškega usposabljanja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
ADIZ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Drugo |
|
|
|
|
|
|
Tema |
Lastnost |
Podrejena lastnost |
Vrsta |
Opis |
Opomba |
Točnost |
Celovitost |
Način ustvarjanja |
Ločljivost objave |
Ločljivost karte |
Drug regulirani zračni prostor |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta |
|
Besedilo |
Vrsta zračnega prostora (zmanjšano minimalno vertikalno razdvajanje (RVSM), oddajnik signala na kraju nesreče (ELT) itd.) |
|
|
|
|
|
|
|
Identifikacija |
|
Besedilo |
Identifikacija, ki se dodeli za enoznačno opredelitev zračnega prostora |
|
|
|
|
|
|
|
Naziv |
|
Besedilo |
Naziv, ki ga zračnemu prostoru dodeli organ, ki ga imenuje država članica |
|
|
|
|
|
|
|
Bočne meje |
|
Poligon |
Površina, ki opredeljuje horizontalno obliko zračnega prostora |
|
|
|
|
|
|
|
Vertikalne meje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Zgornja meja |
Absolutna višina |
Zgornja meja zračnega prostora |
|
|
|
|
|
|
|
|
Spodnja meja |
Absolutna višina |
Spodnja meja zračnega prostora |
|
|
|
|
|
|
|
Omejitev |
|
Besedilo |
Vrsta omejitve, če obstaja |
|
|
|
|
|
|
|
Aktivacija |
|
Besedilo |
Informacije o sistemu in načinih objav o aktivaciji ter informacije, ki se nanašajo na civilne lete in se uporabljajo v postopkih ADIZ |
|
|
|
|
|
|
|
Čas dejavnosti |
|
Urnik |
Časovni interval, v katerem poteka posebna dejavnost |
|
|
|
|
|
|
Tema |
Lastnost |
Podrejena lastnost |
Vrsta |
Opis |
Opomba |
Točnost |
Celovitost |
Način ustvarjanja |
Ločljivost objave |
Ločljivost karte |
Kontrolni sektor ATS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Identifikacija |
|
Besedilo |
Identifikacija, ki se dodeli sektorju |
|
|
|
|
|
|
|
Bočne meje |
|
Poligon |
Površina, ki opredeljuje horizontalno obliko sektorja ATC |
|
|
|
|
|
|
|
Vertikalne meje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Zgornja meja |
Absolutna višina |
Zgornja meja sektorja |
|
|
|
|
|
|
|
|
Spodnja meja |
Absolutna višina |
Spodnja meja sektorja |
|
|
|
|
|
|
3. Podatki o poteh ATS in drugih poteh
Tema |
Lastnost |
Podrejena lastnost |
Vrsta |
Opis |
Opomba |
Točnost |
Celovitost |
Način ustvarjanja |
Ločljivost objave |
Ločljivost karte |
Pot ATS |
|
|
|
Določena pot, namenjena usmerjanju prometa, kot je potrebno za izvajanje ATS |
|
|
|
|
|
|
|
Oznaka |
|
Besedilo |
Oznaka poti ATS v skladu s Prilogo XI (del FPD) k tej uredbi |
|
|
|
|
|
|
|
Predpona oznake |
|
Besedilo |
Predpona oznake poti, kot je opredeljena v opombi 1 |
|
|
|
|
|
|
Druga pot |
|
|
|
Določena pot, namenjena usmerjanju prometa, kot je potrebno, brez izvajanja ATS |
|
|
|
|
|
|
|
Oznaka |
|
Besedilo |
Oznaka poti |
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta |
|
Besedilo |
Vrsta poti (npr. nenadzorovane navigacijske poti VFR) |
|
|
|
|
|
|
|
Pravila letenja |
|
Šifrant |
Informacije o pravilih letenja, ki se uporabljajo za pot (IFR/VFR) |
|
|
|
|
|
|
Odsek poti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Prva točka |
|
|
Sklic na prvo točko odseka poti |
|
|
|
|
|
|
|
|
Naziv |
Besedilo |
Šifrirane oznake ali kodna imena pomembne točke |
|
|
|
|
|
|
|
|
Poročanje |
Šifrant |
Navedba zahtev glede poročanja ATS/MET kot „obvezno“ ali „na zahtevo“ |
|
|
|
|
|
|
|
Druga točka |
|
|
Sklic na drugo točko odseka poti |
|
|
|
|
|
|
|
|
Naziv |
Besedilo |
Šifrirane oznake ali kodna imena pomembne točke |
|
|
|
|
|
|
|
|
Poročanje |
Šifrant |
Navedba zahtev glede poročanja ATS/MET kot „obvezno“ ali „na zahtevo“ |
|
|
|
|
|
|
|
Sled letenja |
|
Smer |
Sled letenja, radial VOR ali magnetna smer odseka poti |
|
1/10 stopinje (terminal, prihod, odhod) |
Redno (terminal, prihod, odhod) |
Izračunano (terminal, prihod, odhod) |
1 stopinja (terminal, prihod, odhod) |
1 stopinja (terminal, prihod, odhod) |
|
Točka preusmeritve |
|
Točka |
Točka, na kateri je predvideno, da zrakoplov, ki navigira na odseku poti ATS, določenem glede na doseg VOR, prenese svojo osnovno navigacijsko referenco z naprave za zrakoplovom na naslednjo napravo pred zrakoplovom |
V primeru radiala VOR |
|
|
|
|
|
|
Dolžina |
|
Razdalja |
Geodetska linija med „prvo točko“ in „drugo točko“ |
|
Glej opombo 2 |
||||
|
Zgornja meja |
|
Absolutna višina |
Zgornja meja odseka poti |
|
|
|
|
|
|
|
Spodnja meja |
|
Absolutna višina |
Spodnja meja odseka poti |
|
|
|
|
|
|
|
Najmanjša absolutna višina na poti (MEA) |
|
Absolutna višina |
Absolutna višina odseka na poti, ki zagotavlja ustrezen sprejem zadevnih navigacijskih zmogljivosti in komunikacij ATS, je skladna s strukturo zračnega prostora in zagotavlja zahtevano varno višino nad ovirami |
|
50 m |
Redno |
Izračunano |
50 m ali 100 čevljev |
50 m ali 100 čevljev |
|
Najmanjša absolutna višina nad ovirami (MOCA) |
|
Absolutna višina |
Minimalna absolutna višina opredeljenega odseka, ki zagotavlja zahtevano varno višino nad ovirami |
|
50 m |
Redno |
Izračunano |
50 m ali 100 čevljev |
50 m ali 100 čevljev |
|
Najmanjša absolutna višina letenja |
|
Absolutna višina |
Najmanjša absolutna višina letenja |
|
50 m |
Redno |
Izračunano |
50 m ali 100 čevljev |
50 m ali 100 čevljev |
|
Bočne meje |
|
Razdalja |
Bočne meje poti |
|
|
|
|
|
|
|
Najmanjša absolutna višina območja (AMA) |
|
Absolutna višina |
Minimalna absolutna višina, ki se uporablja v instrumentalnih meteoroloških razmerah (IMC) in ki zagotavlja najmanjšo varno višino nad ovirami na določenem območju, običajno v obliki vzporednic in meridianov |
|
|
|
|
|
|
|
Najmanjša absolutna višina radarskega vodenja (MVA) |
|
Absolutna višina |
MVA |
|
|
|
|
|
|
|
Omejitve |
|
Besedilo |
Navedba kakršnih koli omejitev glede hitrosti in ravni/absolutne višine na območju, če so določene |
|
|
|
|
|
|
|
Smer nivoja potovalnega leta |
|
|
Navedba orientacije nivoja potovalnega leta (soda, liha, brez podatka (NIL)) |
|
|
|
|
|
|
|
|
Naprej |
Šifrant |
Navedba orientacije nivoja potovalnega leta (soda, liha, brez podatka (NIL)) od prve do druge točke odseka poti |
|
|
|
|
|
|
|
|
Nazaj |
Šifrant |
Navedba orientacije nivoja potovalnega leta (soda, liha, brez podatka (NIL)) od druge do prve točke odseka poti |
|
|
|
|
|
|
|
Razpoložljivost |
|
Besedilo |
Informacije o razpoložljivosti poti |
|
|
|
|
|
|
|
Razred zračnega prostora |
|
Besedilo |
Klasifikacija zračnega prostora, ki opredeljuje pravila operacij, zahteve glede letov in službe, ki se zagotavljajo |
|
|
|
|
|
|
|
Zahteve glede navigacije na podlagi zmogljivosti (PBN) |
|
|
Območna navigacija na podlagi zahtev glede PBN za zrakoplove, ki letijo vzdolž poti ATS, po postopku instrumentalnega prileta ali v določenem zračnem prostoru |
Samo PBN |
|
|
|
|
|
|
|
Navigacijske specifikacije |
Besedilo |
Opredelitev navigacijskih specifikacij, ki se uporabljajo za posamezni odsek ali odseke; obstajata dve vrsti navigacijskih specifikacij: (a) specifikacija zahtevane zmogljivosti navigacije (RNP): navigacijska specifikacija na podlagi območne navigacije, ki vključuje zahtevo glede spremljanja zmogljivosti in opozarjanja, opredeljeno s predpono RNP, npr. RNP 4, RNP APCH; (b) specifikacija območne navigacije (RNAV): navigacijska specifikacija na podlagi območne navigacije, ki ne vključuje zahteve glede spremljanja zmogljivosti in opozarjanja, opredeljene s predpono RNAV, npr. RNAV 5, RNAV 1. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Zahteve glede zmogljivosti navigacije |
Besedilo |
Zahteve glede točnosti navigacije za vsak odsek poti PBN (RNAV ali RNP) |
|
|
|
|
|
|
|
|
Zahteve glede senzorjev |
Besedilo |
Navedba zahtev glede senzorjev, vključno s kakršnimi koli omejitvami navigacijskih specifikacij |
|
|
|
|
|
|
|
Kontrolna enota |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Naziv |
Besedilo |
Naziv enote, ki zagotavlja storitve |
|
|
|
|
|
|
|
|
Kanal |
Besedilo |
Operativni kanal/frekvenca kontrolne enote |
|
|
|
|
|
|
|
|
Naslov za prijavo |
Besedilo |
Posebna koda, ki se uporablja za prijavo na kontrolno enoto ATS prek podatkovne zveze |
Če je ustrezno |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Opomba 1 |
U = zgornja |
Opomba 2 |
1/10 km |
Redno |
Izračunano |
1/10 km ali 1/10 nm |
1 km ali 1 nm |
|
|
|
|
H = helikopter |
|
1/100 km |
Bistveno |
Izračunano |
1/100 km ali 1/100 nm |
1 km ali 1 nm |
|
|
|
|
S = nadzvočno |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
T = TACAN |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Drugo |
|
|
|
|
|
|
Tema |
Lastnost |
Podrejena lastnost |
Vrsta |
Opis |
Opomba |
Točnost |
Celovitost |
Način ustvarjanja |
Ločljivost objave |
Ločljivost karte |
Točka poti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Identifikacija |
|
Besedilo |
Nazivi, kodirane oznake ali kodna imena pomembne točke |
|
|
|
|
|
|
|
Položaj |
|
Točka |
Geografska lokacija točke poti |
|
100 m |
Bistveno |
Izmerjeno/izračunano |
1 s |
1 s |
|
Oblikovanje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Navigacijski pripomoček (navaid) |
Besedilo |
Identifikacija postaje reference VOR/DME |
|
|
|
|
|
|
|
|
Smer |
Smer |
Smer glede na referenco VOR/DME, če točka poti z njo ni kolocirana |
|
Glej opombo 1 v nadaljevanju |
||||
|
|
Razdalja |
Razdalja |
Razdalja od reference VOR/DME, če točka poti z njo ni kolocirana |
|
Glej opombo 2 v nadaljevanju |
||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Opomba 1 |
1/10 stopinje |
Redno |
Izračunano |
1/10 stopinje |
1/10 stopinje |
|
|
|
|
|
|
1/100 stopinje |
Bistveno |
Izračunano |
1/100 stopinje |
1/10 stopinje |
|
|
|
|
|
|
|
|
Izračunano |
|
|
|
|
|
|
|
Opomba 2 |
1/10 km |
Redno |
Izračunano |
1/10 km ali 1/10 nm |
2/10 km (1/10 nm) |
|
|
|
|
|
|
1/100 km |
Bistveno |
Izračunano |
1/100 km ali 1/100 nm |
2/10 km (1/10 nm) |
Tema |
Lastnost |
Podrejena lastnost |
Vrsta |
Opis |
Opomba |
Točnost |
Celovitost |
Način ustvarjanja |
Ločljivost objave |
Ločljivost karte |
Čakanje na poti |
|
|
|
Vnaprej določen manever, s katerim zrakoplov ostane v določenem zračnem prostoru, medtem ko čaka na nadaljnja dovoljenja |
|
|
|
|
|
|
|
Identifikacija |
|
Besedilo |
Identifikacija postopka čakanja |
|
|
|
|
|
|
|
Navigacijska točka |
|
Besedilo |
Identifikacija navigacijske točke postopka čakanja |
|
100 m |
Bistveno |
Izmerjeno/izračunano |
1 s |
1 s |
|
Točka poti |
|
Točka |
Geografska lokacija točke poti čakanja |
|
|
|
|
|
|
|
Priletna sled |
|
Smer |
Priletna sled postopka čakanja |
|
|
|
|
|
|
|
Smer zavoja |
|
Besedilo |
Smer postopkovnega zavoja |
|
|
|
|
|
|
|
Hitrost |
|
Vrednost |
Najvišja navedena hitrost letenja |
|
|
|
|
|
|
|
Nivo |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Najnižji nivo čakanja |
Absolutna višina |
Najnižji nivo čakanja postopka čakanja |
|
|
|
|
|
|
|
|
Najvišji nivo čakanja |
Absolutna višina |
Najvišji nivo čakanja postopka čakanja |
|
|
|
|
|
|
|
Odhodni čas/razdalja |
|
Vrednost |
Vrednost časa/razdalje postopka čakanja |
|
|
|
|
|
|
|
Kontrolna enota |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Naziv |
Besedilo |
Navedba kontrolne enote |
|
|
|
|
|
|
|
|
Frekvenca |
Vrednost |
Operativna frekvenca/kanal kontrolne enote |
|
|
|
|
|
|
|
Posebni postopek vstopa v zračni prostor čakalnega vzorca |
|
Besedilo |
Besedilni opis posebnega postopka vstopa VOR/DME |
Če je bil za vzorec čakanja VOR/DME opredeljen vstopni radial na sekundarno navigacijsko točko na koncu odhodnega dela |
|
|
|
|
|
4. Podatki o postopku instrumentalnega leta
Tema |
Lastnost |
Podrejena lastnost |
Vrsta |
Opis |
Opomba |
Točnost |
Celovitost |
Način ustvarjanja |
Ločljivost objave |
Ločljivost karte |
Postopek |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Identifikacija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vodenje v odseku končnega prileta (FAS) |
Šifrant |
Naziv, ki opisuje vrsto radionavigacijskega pripomočka, ki zagotavlja bočno vodenje pri končnem priletu, npr. ILS, VOR, RNAV itd. |
APCH |
|
|
|
|
|
|
|
RWY |
Besedilo |
Oznaka RWY za smer pristanka in vzleta, npr. 27, 35L, 01R |
|
|
|
|
|
|
|
|
Kroženje |
Šifrant |
Navedba, ali postopek je ali ni krožni prilet |
APCH |
|
|
|
|
|
|
|
Več kod |
Besedilo |
Če dva ali več postopkov na isto RWY ni mogoče ločiti le po vrsti radionavigacijskega pripomočka, se v skladu z vrsto radionavigacijskega pripomočka uporabi enočrkovna pripona, ki se začne s črko „z“, npr. VOR y RWY 20 ali VOR z RWY 20. |
APCH |
|
|
|
|
|
|
|
Omejevalnik NS |
Besedilo |
Informacije glede na senzor v primeru omejitve uporabe |
Samo PBN |
|
|
|
|
|
|
|
Naziv |
Besedilo |
Naziv postopka instrumentalnega letenja |
|
|
|
|
|
|
|
Označba v preprostem jeziku |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Osnovna oznaka |
Besedilo |
Osnovna oznaka je naziv ali kodna imena pomembne točke, kjer se standardna pot odhoda konča |
SID, STAR |
|
|
|
|
|
|
|
Oznaka veljavnosti |
Besedilo |
Oznaka veljavnosti je številka od 1 do 9 |
SID, STAR |
|
|
|
|
|
|
|
Oznaka poti |
Besedilo |
Oznaka poti je ena črka abecede. Črki „I“ in „O“ se ne uporabljata. |
SID, STAR |
|
|
|
|
|
|
|
Vizualne oznake |
Besedilo |
Navedba, ali je pot vzpostavljena za zrakoplove, ki delujejo v skladu z VFR |
Samo VFR |
|
|
|
|
|
|
Kodirano označevanje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pomembna točka |
Besedilo |
Kodirana oznaka ali kodna imena pomembne točke |
SID, STAR |
|
|
|
|
|
|
|
Oznaka veljavnosti |
Besedilo |
Oznaka veljavnosti postopka |
SID, STAR |
|
|
|
|
|
|
|
Oznaka poti |
Besedilo |
Oznaka poti postopka |
SID, STAR |
|
|
|
|
|
|
Vrsta postopka |
|
Šifrant |
Navedba vrste postopka (odhodni, prihodni, priletni, drugo) |
|
|
|
|
|
|
|
PBN ali konvencionalen |
|
Šifrant |
Navedba, ali je postopek PBN ali konvencionalen |
Samo IFR |
|
|
|
|
|
|
Vrsta natančnosti |
|
Besedilo |
Vrsta instrumentalnega postopka; postopki instrumentalnega prileta so razvrščeni v: (a) postopek nenatančnega prileta (NPA): postopek instrumentalnega prileta, ki uporablja bočno vodenje, vendar ne vertikalnega vodenja; (b) postopek prileta z vertikalnim vodenjem (APV): instrumentalni postopek, pri katerem se uporabljata bočno in vertikalno vodenje, vendar ne ustreza zahtevam glede operacij natančnega prileta in pristanka; (c) postopek natančnega prileta (PA): postopek instrumentalnega prileta, pri katerem se uporabljata bočno in vertikalno vodenje z minimalnimi zahtevami, kot je določeno glede na kategorijo operacije. |
APCH |
|
|
|
|
|
|
Kategorija zrakoplova |
|
Šifrant |
Navedba kategorij zrakoplova, ki jim je postopek namenjen |
|
|
|
|
|
|
|
Magnetna variacija |
|
Vrednost |
Magnetna variacija za oblikovanje postopka |
|
|
|
|
|
|
|
Varna absolutna/relativna višina nad ovirami (OCA/H) |
|
|
OCA/H |
APCH |
|
|
|
|
|
|
|
Kategorija zrakoplova |
Šifrant |
Kategorija zrakoplova |
APCH |
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta prileta |
Šifrant |
Vrsta prileta (npr. direktni, kategorija I, kategorija II, LLZ, kroženje itd.) ali posebni navigacijski pripomoček (npr. navigacijske točke „step-down“) ali posebne navigacijske specifikacije |
APCH |
|
|
|
|
|
|
|
Absolutna višina |
Absolutna višina |
Najmanjša absolutna višina, ki se uporablja pri zagotavljanju skladnosti z ustreznimi merili varne višine nad ovirami |
APCH |
|
Bistveno |
|
|
|
|
|
Relativna višina |
Relativna višina |
Najmanjša relativna višina nad nadmorsko višino ustreznega praga RWY ali nadmorske višine aerodroma, kot je ustrezno, ki se uporablja pri zagotavljanju skladnosti z ustreznimi merili varne višine nad ovirami |
APCH |
|
Bistveno |
|
|
|
|
Absolutna/relativna višina odločitve (DA/H) |
|
|
DA/H |
APCH |
|
|
|
|
|
|
|
Kategorija zrakoplova |
Šifrant |
Kategorija zrakoplova |
APCH |
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta prileta |
Šifrant |
Vrsta prileta (npr. direktni, kroženje itd.) ali poseben navigacijski pripomoček (npr. navigacijske točke „step-down“) ali posebne navigacijske specifikacije |
APCH |
|
|
|
|
|
|
|
Absolutna višina |
Absolutna višina |
Določena absolutna višina v tridimenzionalni (3D) operaciji instrumentalnega prileta, pri kateri se začne neuspeli prilet, če zahtevana vizualna referenca za nadaljevanje prileta ni vzpostavljena |
APCH |
|
|
|
|
|
|
|
Relativna višina |
Relativna višina |
Določena relativna višina v tridimenzionalni (3D) operaciji instrumentalnega prileta, pri kateri se začne neuspeli prilet, če zahtevana vizualna referenca za nadaljevanje prileta ni vzpostavljena |
APCH |
|
|
|
|
|
|
Najmanjša absolutna/relativna višina spuščanja (MDA/H) |
|
|
MDA/H |
APCH |
|
|
|
|
|
|
|
Kategorija zrakoplova |
Šifrant |
Kategorija zrakoplova |
APCH |
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta prileta |
Šifrant |
Vrsta prileta (npr. direktni, kroženje itd.) ali poseben navigacijski pripomoček (npr. navigacijske točke „step-down“) ali posebne navigacijske specifikacije |
APCH |
|
|
|
|
|
|
|
Absolutna višina |
Absolutna višina |
Določena absolutna višina v dvodimenzionalni (2D) operaciji instrumentalnega prileta ali krožnega prileta, pod katero se spust ne začne brez zahtevane vizualne reference |
APCH |
|
|
|
|
|
|
|
Relativna višina |
Relativna višina |
Določena relativna višina v dvodimenzionalni (2D) operaciji instrumentalnega prileta ali krožnega prileta, pod katero se spust ne začne brez zahtevane vizualne reference |
APCH |
|
|
|
|
|
|
Najmanjša sektorska absolutna višina (MSA) |
|
|
Najmanjša absolutna višina, ki se lahko uporabi za zagotovitev najmanjše razdalje 300 m (1 000 čevljev) nad vsemi predmeti na območju krožnega sektorja s polmerom 46 km (25 nm) s središčem na radionavigacijskem pripomočku |
Samo IFR |
|
|
|
|
|
|
|
Začetni kot sektorja |
Kot |
Začetni kot sektorja |
|
|
|
|
|
|
|
|
Končni kot sektorja |
Kot |
Končni kot sektorja |
|
|
|
|
|
|
|
|
Na podlagi točke |
Besedilo |
Središče MSA |
|
|
|
|
|
|
|
|
Absolutna višina |
Absolutna višina |
Najmanjša absolutna višina vsakega sektorja |
|
|
|
|
|
|
|
|
Omejitve |
Besedilo |
MSA: najmanjša absolutna višina, ki se lahko uporabi za zagotovitev najmanjše razdalje 300 m (1 000 čevljev) nad vsemi predmeti na območju krožnega sektorja s polmerom 46 km (25 nm) s središčem na radionavigacijskem pripomočku |
|
|
|
|
|
|
|
|
Polmer |
Vrednost |
Polmer vsakega sektorja |
|
|
|
|
|
|
|
Absolutna višina območja prihoda (TAA) |
|
|
Najmanjša absolutna višina, ki zagotavlja najmanjšo razdaljo 300 m (1 000 čevljev) nad vsemi predmeti v krožnem loku s polmerom 46 km (25 nm) in s središčem v navigacijski točki začetnega prileta (IAF) ali, če ta ne obstaja, na navigacijski točki vmesnega prileta (IF), ki je določena z ravnimi črtami, ki povezujejo krožni lok z IF; združene TAA, povezane s postopkom prileta, predstavljajo območje 360 stopinj okrog IF. |
Samo APCH ali PBN |
|
|
|
|
|
|
|
Referenčna točka |
Besedilo |
Referenčna točka TAA (IAF ali IF) |
|
|
|
|
|
|
|
|
IAF |
Besedilo |
Referenčna točka TAA IAF |
|
|
|
|
|
|
|
|
IF |
Besedilo |
Referenčna točka TAA IF |
|
|
|
|
|
|
|
|
Oddaljenost od IAF |
Razdalja |
Oddaljenost meje območja TAA od IAF |
|
|
|
|
|
|
|
|
Absolutna višina |
Absolutna višina |
Vrednost absolutne višine območja prihoda |
|
|
|
|
|
|
|
|
Začetni kot sektorja |
Kot |
Začetni kot sektorja (smer glede na referenčno točko TAA) |
|
|
|
|
|
|
|
|
Končni kot sektorja |
Kot |
Končni kot sektorja (smer glede na referenčno točko TAA) |
|
|
|
|
|
|
|
|
Lok „step-down“ |
Razdalja |
Polmer notranjega območja pri manjši absolutni višini |
|
|
|
|
|
|
|
Naziv navigacijskih specifikacij |
|
Besedilo |
Niz zahtev glede zrakoplova in letalske posadke, ki so potrebne v podporo operacijam PBN v posameznem zračnem prostoru; obstajata dve vrsti navigacijskih specifikacij: (a) specifikacije RNP: navigacijske specifikacije na podlagi območne navigacije, ki vključuje zahtevo glede spremljanja zmogljivosti in opozarjanja, opredeljeno s predpono RNP, npr. RNP 4, RNP APCH; (b) specifikacije RNAV: navigacijske specifikacije na podlagi območne navigacije, ki ne vključuje zahteve glede spremljanja zmogljivosti in opozarjanja, opredeljene s predpono RNAV, npr. RNAV 5, RNAV 1. |
Samo PBN |
|
|
|
|
|
|
Operativni minimumi |
|
Besedilo |
Letališki operativni minimumi: omejitve uporabnosti aerodroma glede: (a) vzleta, izražene v RVR in/ali vidljivosti in, če je potrebno, razmerah glede oblakov; (b) pristajanja v operacijah natančnega prileta in pristanka, izražene v vidljivosti in/ali RVR ter DA/H, kot je ustrezno za kategorijo operacije; (c) pristajanja v operacijah prileta in pristanka z vertikalnim vodenjem, izražene v vidljivosti in/ali RVR ter DA/H, ter (d) pristajanja v operacijah nenatančnega prileta in pristanka, izražene v vidljivosti in/ali RVR, najmanjši absolutni/relativni višini spuščanja (MDA/H) in, če je potrebno, razmerah glede oblakov. |
APCH, DEP |
|
|
|
|
|
|
Temperatura |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Najnižja temperatura |
Vrednost |
Referenca najnižje temperature |
Samo APCH ali PBN |
|
|
|
|
|
|
|
Najvišja temperatura |
Vrednost |
Referenca najvišje temperature |
Samo APCH ali PBN |
|
|
|
|
|
|
Vir oddaljenega višinomera |
|
Besedilo |
Opozorilo z navedbo vira merjenja višine |
APCH |
|
|
|
|
|
|
Referenčni podatek postopka |
|
Besedilo |
Prag aerodroma ali pristanka |
APCH |
|
|
|
|
|
|
Zahteve glede PBN |
|
|
Posebne zahteve v zvezi s postopkom PBN |
PBN |
|
|
|
|
|
|
|
|
Šifrant |
Identifikacija navigacijskih specifikacij (RNAV 5, RNP 0.3 itd.) |
|
|
|
|
|
|
|
|
Navigacijske specifikacije |
Besedilo |
Katere koli omejitve senzorja navigacije (potreben je globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS)) |
|
|
|
|
|
|
|
|
Funkcionalne zahteve |
Besedilo |
Katere koli zahtevane funkcije, opisane kot možnosti v navigacijskih specifikacijah, ki niso vključene v osnovne navigacijske specifikacije (potrebna je radijska frekvenca (RF)) |
|
|
|
|
|
|
Odsek postopka |
|
|
|
|
SID, STAR, APCH |
|
|
|
|
|
|
Začetek |
|
Besedilo |
Identifikacija začetne točke odseka |
|
|
|
|
|
|
|
Konec |
|
Besedilo |
Identifikacija končne točke ali opis konca odseka |
|
|
|
|
|
|
|
Funkcionalnost končne navigacijske točke |
|
Šifrant |
Navedba, ali je končna navigacijska točka mimoletna (točka poti, ki zahteva zavoj, da se omogoči tangentno prestrezanje naslednjega odseka poti ali postopka) ali preletna (točka poti, pri kateri se začne zavoj, da se omogoči priključitev naslednjemu odseku poti ali postopka) |
PBN |
|
|
|
|
|
|
Vloga končne navigacijske točke |
|
Šifrant |
Navedba vloge končne navigacijske točke neuspelega prileta (MAPt), IF, IAF, navigacijske točke končnega prileta (FAF), navigacijske točke čakanja neuspelega prileta (MAHF) itd. |
|
|
|
|
|
|
|
Absolutna/relativna višina postopka |
|
Absolutna/relativna višina |
Določena absolutna/relativna višina, na kateri se operativno leti nad najmanjšo absolutno/relativno višino in ki je opredeljena za stabiliziran spust po predpisanem naklonu/kotu spuščanja v odseku vmesnega/končnega prileta |
Samo nekateri odseki SID, STAR, APCH |
|
Bistveno |
|
|
|
|
Najmanjša absolutna višina nad ovirati (MOCA) |
|
Absolutna višina |
Najmanjša absolutna višina opredeljenega odseka, ki zagotavlja zahtevano varno višino nad ovirami |
SID, STAR, APCH |
|
|
|
|
|
|
Razdalja |
|
Razdalja |
Geodetska linija, zaokroženo na najbližjo desetinko kilometra ali navtične milje med vsako zaporedno opredeljeno pomembno točko |
|
1/100 km |
Bistveno |
Izračunano |
1/100 km ali 1/100 nm |
1 km ali 1 nm |
|
Dejanska smer |
|
Smer |
Dejanska sled, zaokroženo na najbližjo desetinko stopinje med vsako zaporedno pomembno točko |
SID, STAR, APCH |
1/10 stopinje |
Redno |
Izračunano |
1/10 stopinje |
|
|
Magnetna smer |
|
Smer |
Magnetna sled, zaokroženo na najbližjo desetinko stopinje med vsako zaporedno pomembno točko |
SID, STAR, APCH |
1/10 stopinje |
Redno |
Izračunano |
1 stopinja |
1 stopinja |
|
Naklon |
|
Vrednost |
|
APCH, DEP |
|
|
|
|
|
|
Hitrost |
|
Vrednost |
Omejitev hitrosti na pomembni točki, izražena v enotah po 10 kt, kot je ustrezno |
|
|
|
|
|
|
|
Kontrolna ovira |
|
|
|
APCH, DEP |
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta |
Besedilo |
Navedba, ali je ovira osvetljena ali ne, vrsta ovire (cerkev/vetrna elektrarna itd.) |
|
|
|
|
|
|
|
|
Položaj |
Točka |
Koordinate kontrolne ovire |
|
Glej oddelek 6: Podatki o ovirah |
|
|
|
|
|
|
Nadmorska višina: |
Nadmorska višina |
Nadmorska višina vrha kontrolne ovire |
|
Glej oddelek 6: Podatki o ovirah |
|
|
|
|
Odsek končnega prileta |
|
|
|
Tisti odsek postopka instrumentalnega prileta, v katerem se izvedeta poravnava in spust za pristanek |
SBAS APCH, GBAS APCH |
|
|
|
|
|
|
Vrsta operacije |
|
Besedilo |
Številka, ki opredeljuje vrsto odseka končnega prileta (npr. „0“ je koda za postopek direktnega prileta, vključno s postopkom odmika) |
|
|
|
|
|
|
|
Oznaka izvedbe prileta |
|
Besedilo |
Številka, ki opredeljuje vrsto prileta („0“ se uporablja za identifikacijo postopka prileta z LPV (zmogljivosti oddajnika smeri z vertikalnim vodenjem) in „1“ za postopek prileta kategorije I) |
|
|
|
|
|
|
|
Izvajalec SBAS |
|
Besedilo |
Identifikator izvajalca storitev posameznega satelitskega sistema prileta |
Samo SBAS |
|
|
|
|
|
|
Izbor podatkov o referenčni poti (RPDS) |
|
Besedilo |
Številčni identifikator, ki je edinstven na frekvenci v območju oddajanja in se uporablja za izbor podatkovnega bloka FAS |
Samo GBAS |
|
|
|
|
|
|
Identifikator referenčne poti (RPI) |
|
Besedilo |
Štiričrkovni identifikator, ki se uporablja za potrditev izbora pravilnega postopka prileta |
|
|
|
|
|
|
|
Točka praga pristanka (LTP) ali namišljena točka praga (FTP) |
|
|
LTP/FTP |
|
|
|
|
|
|
|
|
Položaj |
Točka |
Zemljepisna širina in dolžina LTP/FTP |
|
0,3 m (1 čevelj) |
Ključno |
|
0,0005“ (0,01“) |
|
|
|
Elipsoidna višina |
Nadmorska višina |
Višina LTP/FTP nad elipsoidom WGS-84 |
|
0,25 m |
Ključno |
|
0,1 m |
|
|
|
Ortometrična višina |
Nadmorska višina |
Višina LTP/FTP glede na geoid in navedena kot nadmorska višina MSL |
|
|
|
|
|
|
|
Točka poravnave poti leta (FPAP) |
|
|
FPAP |
|
|
|
|
|
|
|
|
Položaj |
Točka |
Zemljepisna širina in dolžina FPAP |
|
0,3 m (1 čevelj) |
Ključno |
|
0,0005“ (0,01“) |
|
|
|
Ortometrična višina |
Nadmorska višina |
Višina FPAP glede na geoid in navedena kot nadmorska višina MSL |
|
|
|
|
|
|
|
Višina prečkanja praga prileta (TCH) |
|
Relativna višina |
Določena višina prečkanja kota poti leta nad LTP (ali FTP) |
|
0,5 m |
Ključno |
Izračunano |
0,05 m |
|
|
Kot drsne poti (GPA) |
|
Vrednost |
Kot poti prileta (drsna pot) glede na horizontalno ravnino, kot je opredeljeno v skladu z WGS-84 na LTP/FTP |
|
0,01 m |
N. r. |
|
0,01 m |
|
|
Širina poti na pragu |
|
Vrednost |
Polovična širina širine stranske poti na LTP/FTP, ki opredeljuje bočni odmik, pri katerem sprejemnik doseže polni odklon |
|
N. r. |
Ključno |
|
0,25 m |
|
|
Dolžina odmika delta |
|
Razdalja |
Razdalja med koncem RWY in FPAP; opredeljuje lokacijo, kjer se bočna občutljivost spremeni v občutljivost neuspelega prileta. |
|
N. r. |
N. r. |
|
8 m |
|
|
Horizontalna omejitev opozarjanja (HAL) |
|
Vrednost |
HAL |
Samo SBAS |
|
|
|
|
|
|
Vertikalna omejitev opozarjanja (VAL) |
|
Vrednost |
VAL |
Samo SBAS |
|
|
|
|
|
|
Podatkovni blok FAS |
|
Besedilo |
Binarni niz, ki opisuje podatkovni blok FAS, ustvarjen z ustreznim orodjem programske opreme; podatkovni blok FAS je niz parametrov za identifikacijo posameznega natančnega prileta ali APV in opredelitev z njim povezanega prileta. |
|
|
|
|
|
|
|
Preostanek CRC |
|
Besedilo |
Osemznakovni šestnajstiški prikaz izračunanih preostalih bitov, ki se uporablja za opredelitev celovitosti podatkovnega bloka FAS med prenosom in hrambo |
|
|
|
|
|
|
Tema |
Lastnost |
Podrejena lastnost |
Vrsta |
Opis |
Opomba |
Točnost |
Celovitost |
Način ustvarjanja |
Ločljivost objave |
Ločljivost karte |
Navigacijska točka postopka |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Identifikacija |
|
Besedilo |
Nazivi, kodirane oznake ali kodna imena pomembne točke |
|
|
|
|
|
|
|
Zahteve glede poročanja ATC |
|
Besedilo |
Navedba zahtev glede poročanja ATS/MET kot „obvezno“, „na zahtevo“ ali „NIL“ |
|
|
|
|
|
|
|
Točka javljanja VFR |
|
Besedilo |
Ime mosta ali cerkve |
VFR |
|
|
|
|
|
|
Položaj |
|
Točka |
Geografska lokacija navigacijske točke |
|
Glej opombo 1 |
||||
|
Vrsta |
|
Besedilo |
Navedba vrste navigacijske točke, npr. navaid, Int, točka poti |
|
|
|
|
|
|
|
Oblikovanje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Navaid |
Besedilo |
Identifikacija postaje reference VOR/DME |
|
|
|
|
|
|
|
|
Smer |
Smer |
Smer glede na referenco VOR/DME, če točka poti z njo ni kolocirana |
|
Glej opombo 2 |
||||
|
|
Razdalja |
Razdalja |
Razdalja od reference VOR/DME, če točka poti z njo ni kolocirana |
|
1/100 km |
Bistveno |
Izračunano |
1/100 km ali 1/100 nm |
2/10 km (1/10 nm) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Opomba 1 |
100 m |
Bistveno |
Izmerjeno/izračunano |
1 s |
1 s |
|
|
|
|
|
|
3 m |
Bistveno |
Izmerjeno/izračunano |
1/10 s |
1 s |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Opomba 2 |
1/10 stopinje |
Redno |
Izračunano |
1/10 stopinje |
1/10 stopinje |
|
|
|
|
|
|
1/10 stopinje |
Bistveno |
Izračunano |
1/10 stopinje |
1/10 stopinje |
Tema |
Lastnost |
Podrejena lastnost |
Vrsta |
Opis |
Opomba |
Točnost |
Celovitost |
Način ustvarjanja |
Ločljivost objave |
Ločljivost karte |
Postopek čakanja |
|
|
|
Vnaprej določen manever, s katerim zrakoplov ostane v določenem zračnem prostoru, medtem ko čaka na nadaljnja dovoljenja |
|
|
|
|
|
|
|
Identifikacija |
|
Besedilo |
Identifikacija postopka čakanja |
|
|
|
|
|
|
|
Navigacijska točka |
|
Točka |
Geografska lokacija, ki pomeni referenčno točko za postopek čakanja |
|
Enako kot navigacijska točka postopka |
|
|
|
|
|
Priletna smer |
|
Smer |
Dejanska priletna smer |
|
|
|
|
1/10 stopinje |
|
|
Odhodna smer |
|
Smer |
Dejanska odhodna smer |
|
|
|
|
1/10 stopinje |
|
|
Dolžina dela |
|
Razdalja |
Odhodna dolžina dela |
|
|
|
|
1/10 km ali 1/10 nm |
|
|
Čas dela |
|
Vrednost |
Odhodni čas dela |
|
|
|
|
|
|
|
Omejitveni radial |
|
Kot |
Omejitveni radial VOR/DME, na katerem temelji čakanje |
|
|
|
|
|
|
|
Smer zavoja |
|
Vrednost |
Smer postopkovnega zavoja |
|
|
|
|
|
|
|
Najmanjša absolutna višina |
|
Absolutna višina |
Najnižji nivo čakanja, zaokroženo na najbližji višji nivo (50 m ali 100 čevljev)/nivo letenja |
|
50 m |
Redno |
Izračunano |
50 m ali 100 čevljev/nivo letenja |
|
|
Največja absolutna višina |
|
Absolutna višina |
Najvišji nivo čakanja, zaokroženo na najbližji višji nivo (50 m ali 100 čevljev)/nivo letenja |
|
|
|
|
50 m ali 100 čevljev/nivo letenja |
|
|
Hitrost |
|
Vrednost |
Najvišja navedena hitrost letenja |
|
|
|
|
10 vozlov |
|
|
Magnetna variacija |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kot |
Kot |
Magnetna variacija radionavigacijskega pripomočka postopka |
|
|
|
|
|
|
|
|
Datum |
Datum |
Datum, ko je imela magnetna variacija ustrezno vrednost |
|
|
|
|
|
|
|
Naziv navigacijskih specifikacij |
|
Besedilo |
Naziv navigacijskih specifikacij – niz zahtev glede zrakoplova in letalske posadke, ki so potrebne v podporo aplikaciji navigacije v določenem konceptu zračnega prostora |
RNAV/RNP |
|
|
|
|
|
Tema |
Lastnost |
Podrejena lastnost |
Vrsta |
Opis |
Opomba |
Točnost |
Celovitost |
Način ustvarjanja |
Ločljivost objave |
Ločljivost karte |
Posebnosti helikopterskega postopka |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Naziv helikopterskega postopka (RNAV 263) |
|
Besedilo |
Identifikacija helikopterskega postopka |
|
|
|
|
|
|
|
Višina prečkanja heliporta (HCH) |
|
Relativna višina |
Višina prečkanja heliporta |
|
|
Bistveno |
|
1 m ali 1 čevelj |
1 m ali 1 čevelj |
|
Navigacijska točka začetnega odhoda (IDF) |
|
Točka |
Navigacijska točka začetnega odhoda |
DEP |
|
|
|
|
|
|
Točka neuspelega prileta (MAPt) |
|
Točka |
MAPt |
APCH |
|
|
|
|
|
|
Neposredni vizualni odsek |
|
|
Glede PinS APP: del leta, ki neposredno povezuje PinS z lokacijo pristanka; glede PinS DEP: del leta, ki neposredno povezuje lokacijo pristanka z IDF |
|
|
|
|
|
|
|
|
Sled letenja |
Črta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Razdalja |
Razdalja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Smer |
Kot |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Višina prečkanja |
Relativna višina |
|
|
|
|
|
|
|
|
Vizualni manevrski odsek (VS) |
|
|
PinS VS, zaščiteni za naslednje manevre: (a) glede PinS APCH: vizualni manever z MAPt okrog heliporta ali lokacije pristanka za pristanek iz smeri, ki ni neposredno z MAPt, in (b) glede PinS DEP: vzlet v smer, ki ni neposredno na IDF in ki mu sledi vizualni manever za priključitev instrumentalnemu odseku na IDF |
APCH DEP |
|
|
|
|
|
|
|
Sredinska črta |
Kot |
Sredinska črta vzletne površine vzpenjanja |
DEP |
|
|
|
|
|
|
|
Manevrska površina |
Poligon |
Območje, kjer se od pilota pričakuje vizualni manever |
APCH DEP |
|
|
|
|
|
|
|
Ni manevrske površine |
Poligon |
Območje, kjer je manevriranje prepovedano |
APCH DEP |
|
|
|
|
|
|
|
Vpadne sledi |
Črta |
PinS VS, zaščiteni za naslednje manevre: (a) glede PinS APCH: vizualni manever z MAPt okrog heliporta ali lokacije pristanka za pristanek iz smeri, ki ni neposredno z MAPt, in (b) glede PinS DEP: vzlet v smer, ki ni neposredno na IDF in ki mu sledi vizualni manever za priključitev instrumentalnemu odseku na IDF |
APCH DEP |
|
|
|
|
|
|
HAS |
|
|
Diagram višine nad površino |
APCH |
|
|
|
|
|
|
|
Polmer |
Razdalja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Višina nad površino |
Relativna višina |
|
|
|
|
|
|
|
|
Besedilo „Nadaljuj vizualno“ |
|
Besedilo |
Besedilo, ki navaja, da za postopek velja navodilo „Nadaljuj vizualno“ |
|
|
|
|
|
|
|
Besedilo „Nadaljuj po VFR“ |
|
Besedilo |
Besedilo, ki navaja, da za postopek velja navodilo „Nadaljuj po VFR“ |
|
|
|
|
|
|
|
Kot vizualnega odseka spusta (VSDA) |
|
Vrednost |
VSDA |
|
|
|
|
|
|
|
Vpadne sledi |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Dolžina |
Razdalja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Širina |
Razdalja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Smer |
Kot |
|
|
|
|
|
|
|
Tema |
Lastnost |
Podrejena lastnost |
Vrsta |
Opis |
Opomba |
Točnost |
Celovitost |
Način ustvarjanja |
Ločljivost objave |
Ločljivost karte |
AITF |
|
|
|
Opombe na kartah (letalske informacije v besedilni obliki) |
|
|
|
|
|
|
|
Neusklajeno med instrumentalno in vizualno navedbo naklona |
|
Besedilo |
|
|
|
|
|
|
|
|
Opis neuspelega prileta |
|
Besedilo |
Opis postopka neuspelega prileta |
|
|
|
|
|
|
|
Opis poti SID/STAR |
|
Besedilo |
Besedilni opis postopka SID ali STAR |
|
|
|
|
|
|
|
Naklon vzpona neuspelega prileta |
|
Vrednost |
Vrednost naklona vzpona neuspelega prileta v postopku prileta |
|
|
|
|
|
|
|
CAT H opomba |
|
Besedilo |
|
|
|
|
|
|
|
|
CAT D velik |
|
Besedilo |
|
|
|
|
|
|
|
|
Potrebno je dovoljenje (AR) |
|
Besedilo |
Navedba RNP AR |
|
|
|
|
|
|
|
Merske enote |
|
Besedilo |
|
|
|
|
|
|
|
|
GNSS namesto |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Odpoved komunikacije |
|
Besedilo |
Opis odpovedi komunikacije |
|
|
|
|
|
|
|
Potreben je nadzor/radar |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Opomba SID ovira v bližini |
|
Besedilo |
Navedba, kadar obstajajo ovire v bližini, ki niso bile upoštevane pri opredelitvi naklona zasnove objavljenega postopka |
|
|
|
|
|
|
|
Poravnava odmika |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PDG večji od 3 % |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
5. Podatki o radionavigacijskih pripomočkih/sistemih
Tema |
Lastnost |
Podrejena lastnost |
Vrsta |
Opis |
Opomba |
Točnost |
Celovitost |
Način ustvarjanja |
Ločljivost objave |
Ločljivost karte |
Radionavigacijski pripomoček |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta |
|
Besedilo |
Vrsta radionavigacijskih pripomočkov |
|
|
|
|
|
|
|
Identifikacija |
|
Besedilo |
Koda, ki se dodeli za enoznačno opredelitev navigacijskega pripomočka |
|
|
|
|
|
|
|
Naziv |
|
Besedilo |
Besedilni naziv, ki se dodeli navigacijskemu pripomočku |
|
|
|
|
|
|
|
Klasifikacija objektov ILS |
|
Šifrant |
Klasifikacija na podlagi funkcij in zmogljivosti ILS |
ILS |
|
|
|
|
|
|
Klasifikacija objektov GBAS |
|
Šifrant |
Klasifikacija na podlagi funkcij in zmogljivosti zemeljskega podsistema GBAS |
GBAS |
|
|
|
|
|
|
Oznaka objektov GBAS za prilet |
|
Šifrant |
Klasifikacija na podlagi obsega storitev GBAS in zahtev glede zmogljivosti za vsak podprt prilet |
GBAS |
|
|
|
|
|
|
Območje obratovanja |
|
Besedilo |
Navedba, ali je navigacijski pripomoček namenjen za delovanje na poti (E), na aerodromu (A) ali za oboje (AE) |
|
|
|
|
|
|
|
Namenski aerodrom/heliport |
|
Besedilo |
Oznaka lokacije ICAO ali naziv namenskih aerodromov/heliportov |
|
|
|
|
|
|
|
Namenska RWY |
|
Besedilo |
Oznaka namenske RWY |
|
|
|
|
|
|
|
Operativni subjekt |
|
Besedilo |
Naziv operativnega subjekta naprave |
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta podprtih operacij |
|
Šifrant |
Navedba vrste podprtih operacij za ILS/MLS, osnovni GNSS, satelitski sistem za povečanje (SBAS) in talni sistem za povečanje (GBAS) |
|
|
|
|
|
|
|
Kolokacija |
|
Besedilo |
Informacija, da je navigacijski pripomoček kolociran z drugim navigacijskim pripomočkom |
|
|
|
|
|
|
|
Obratovalni čas |
|
Urnik |
Obratovalni čas radionavigacijskega pripomočka |
|
|
|
|
|
|
|
Magnetna variacija |
|
|
Kotna razlika med pravim in magnetnim severom |
|
|
|
|
|
|
|
|
Kot |
Kot |
Magnetna variacija pri radionavigacijskem pripomočku |
ILS/NDB |
Glej opombo 1 v nadaljevanju |
||||
|
|
Datum |
Datum |
Datum, ko je imela magnetna variacija ustrezno vrednost |
|
|
|
|
|
|
|
Deklinacija postaje |
|
Kot |
Variacija poravnanosti navigacijskega pripomočka med radialom nič stopinj in pravim severom, ki se opredeli ob umeritvi postaje |
VOR/ILS/MLS |
|
|
|
|
|
|
Usmerjenost smeri nič |
|
Besedilo |
Usmerjenost „smeri nič“, ki jo zagotavlja postaja, npr. magnetni sever, pravi sever itd. |
VOR |
|
|
|
|
|
|
Frekvenca |
|
Vrednost |
Frekvenca ali frekvenca uravnavanja radionavigacijskega pripomočka |
|
|
|
|
|
|
|
Kanal |
|
Besedilo |
Številka kanala radionavigacijskega pripomočka |
DME ali GBAS |
|
|
|
|
|
|
Položaj |
|
Točka |
Geografska lokacija radionavigacijskega pripomočka |
|
Glej opombo 2 v nadaljevanju |
||||
|
Nadmorska višina |
|
Nadmorska višina |
Nadmorska višina oddajne antene DME ali nadmorska višina referenčne točke GBAS |
DME ali GBAS |
Glej opombo 3 v nadaljevanju |
||||
|
Elipsoidna višina |
|
Relativna višina |
Elipsoidna višina referenčne točke GBAS |
GBAS |
|
|
|
|
|
|
Poravnava lokalizatorja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Smer |
Smer |
Smer lokalizatorja |
Lokalizator ILS |
1/100 stopinje |
Bistveno |
Izmerjeno |
1/100 stopinje (če je prava) |
1 stopinja |
|
|
Vrsta |
Besedilo |
Vrsta poravnave lokalizatorja, prava ali magnetna |
Lokalizator ILS |
|
|
|
|
|
|
Poravnava azimut nič |
|
Smer |
Poravnava azimut nič MLS |
MLS |
1/100 stopinje |
Bistveno |
Izmerjeno |
1/100 stopinje (če je prava) |
1 stopinja |
|
Kot |
|
Kot |
Kot ILS drsne poti ali normalni kot drsne poti naprave MLS |
ILS GP/MLS |
|
|
|
|
|
|
RDH |
|
Vrednost |
Vrednost višinske referenčne ploskve ILS (ILS RDH) |
ILS GP |
0,5 m |
Ključno |
Izračunano |
|
|
|
Razdalja med anteno lokalizatorja in koncem RWY |
|
Razdalja |
Razdalja med lokalizatorjem ILS in koncem RWY/FATO |
Lokalizator ILS |
3 m |
Redno |
Izračunano |
1 m ali 1 čevelj |
Kot je določeno |
|
Razdalja med anteno drsne poti ILS in TRSH |
|
Razdalja |
Razdalja vzdolž sredinske črte med anteno drsne poti ILS in pragom |
ILS GP |
3 m |
Redno |
Izračunano |
1 m ali 1 čevelj |
Kot je določeno |
|
Razdalja med označbo ILS in TRSH |
|
Razdalja |
Razdalja med označbo ILS in pragom |
ILS |
3 m |
Bistveno |
Izračunano |
1 m ali 1 čevelj |
2/10 km (1/10 nm) |
|
Razdalja med anteno ILS DME in TRSH |
|
Razdalja |
Razdalja vzdolž sredinske črte med anteno ILS DME in pragom |
ILS |
3 m |
Bistveno |
Izračunano |
1 m ali 1 čevelj |
Kot je določeno |
|
Razdalja med azimutno anteno MLS in koncem RWY |
|
Razdalja |
Razdalja med azimutno anteno MLS in koncem RWY/FATO |
MLS |
3 m |
Redno |
Izračunano |
1 m ali 1 čevelj |
Kot je določeno |
|
Razdalja med anteno nadmorske višine MLS in TRHS |
|
Razdalja |
Razdalja vzdolž sredinske črte med anteno nadmorska višina MLS in pragom |
MLS |
3 m |
Redno |
Izračunano |
1 m ali 1 čevelj |
Kot je določeno |
|
Razdalja med anteno DME MLS in TRHS |
|
Razdalja |
Razdalja vzdolž sredinske črte med anteno MLS DME/P in pragom |
MLS |
3 m |
Bistveno |
Izračunano |
1 m ali 1 čevelj |
Kot je določeno |
|
Polarizacija signala |
|
Šifrant |
Polarizacija signala GBAS (GBAS/H ali GBAS/E) |
GBAS |
|
|
|
|
|
|
Namensko operativno kritje (DOC) |
|
Besedilo |
DOC ali obseg standardne storitve (SSV) kot polmer dosega ali obsega storitve od referenčne točke, višine in sektorjev navaid/GBAS, če je potrebno |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Opomba 1 |
|
Lokalizator ILS |
1 stopinja |
Bistveno |
Izmerjeno |
1 stopinja |
|
|
|
|
|
|
NDB |
1 stopinja |
Redno |
Izmerjeno |
1 stopinja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Izmerjeno |
|
|
|
|
|
Opomba 2 |
|
Navigacijski pripomoček aerodroma |
3 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
1/10 s |
Kot je določeno |
|
|
|
|
|
Referenčna točka GBAS |
1 m |
|
Izmerjeno |
|
|
|
|
|
|
|
Na poti |
100 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
1 s |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Izmerjeno |
|
|
|
|
|
Opomba 3 |
|
DME |
30 m (100 čevljev) |
Bistveno |
Izmerjeno |
30 m (100 čevljev) |
30 m (100 čevljev) |
|
|
|
|
|
DME/P |
3 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
3 m (10 čevljev) |
|
|
|
|
|
|
Referenčna točka GBAS |
0,25 m |
Bistveno |
|
1 m ali 1 čevelj |
|
Tema |
Lastnost |
Podrejena lastnost |
Vrsta |
Opis |
Opomba |
Točnost |
Celovitost |
Način ustvarjanja |
Ločljivost objave |
Ločljivost karte |
GNSS |
|
|
|
Svetovni sistem določanja položaja in časa, ki vključuje eno ali več konstelacij satelitov, sprejemnike na zrakoplovih in spremljanje celovitosti sistema, po potrebi povečano za podporo zahtevani zmogljivosti navigacije za navedeno operacijo |
|
|
|
|
|
|
|
Naziv |
|
Besedilo |
Naziv elementa GNSS (GPS, GBAS, GLONASS, EGNOS, MSAS, WAAS itd.) |
|
|
|
|
|
|
|
Frekvenca |
|
Vrednost |
Frekvenca GNSS |
Kot je ustrezno |
|
|
|
|
|
|
Območje delovanja |
|
Poligon |
Geografska lokacija območja delovanja GNSS |
|
|
|
|
|
|
|
Območje pokritosti |
|
Poligon |
Geografska lokacija območja pokritosti GNSS |
|
|
|
|
|
|
|
Operativni organ |
|
Besedilo |
Naziv operativnega organa naprave |
|
|
|
|
|
|
Tema |
Lastnost |
Podrejena lastnost |
Vrsta |
Opis |
Opomba |
Točnost |
Celovitost |
Način ustvarjanja |
Ločljivost objave |
Ločljivost karte |
Letalske talne luči |
|
|
|
Talne luči in drugi svetilniki, ki označujejo geografske položaje, ki so jih države članice opredelile kot pomembne |
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta |
|
Besedilo |
Vrsta svetilnika |
|
|
|
|
|
|
|
Oznaka |
|
Besedilo |
Koda, ki se dodeli za enoznačno opredelitev svetilnika |
|
|
|
|
|
|
|
Naziv |
|
Besedilo |
Naziv mesta ali kraja ali druge identifikacije svetilnika |
|
|
|
|
|
|
|
Intenzivnost |
|
Vrednost |
Intenzivnost svetlobe svetilnika |
|
|
|
|
1000 cd |
|
|
Značilnosti |
|
Besedilo |
Informacije o značilnostih svetilnika |
|
|
|
|
|
|
|
Obratovalni čas |
|
Urnik |
Obratovalni čas svetilnika |
|
|
|
|
|
|
|
Položaj |
|
Točka |
Geografska lokacija svetilnika |
|
|
|
|
|
|
Morske luči |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Položaj |
|
Točka |
Geografska lokacija svetilnika |
|
|
|
|
|
|
|
Doseg vidljivosti |
|
Razdalja |
Doseg vidljivosti svetilnika |
|
|
|
|
|
|
|
Značilnosti |
|
Besedilo |
Informacije o značilnostih svetilnika |
|
|
|
|
|
|
Tema |
Lastnost |
Podrejena lastnost |
Vrsta |
Opis |
Opomba |
Točnost |
Celovitost |
Način ustvarjanja |
Ločljivost objave |
Ločljivost karte |
Posebni navigacijski sistem |
|
|
|
Postaje, povezane s posebnimi navigacijskimi sistemi (DECCA, LORAN itd.) |
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta |
|
Besedilo |
Vrsta storitve, ki je na voljo (glavni signal, pomožni signal, barva) |
|
|
|
|
|
|
|
Oznaka |
|
Besedilo |
Koda, ki se dodeli za enoznačno opredelitev posebnega navigacijskega sistema |
|
|
|
|
|
|
|
Naziv |
|
Besedilo |
Besedilni naziv, ki se dodeli posebnemu navigacijskemu sistemu |
|
|
|
|
|
|
|
Frekvenca |
|
Vrednost |
Frekvenca (številka kanala, osnovni pulz, pulz ponavljanja, kot je ustrezno) posebnega navigacijskega sistema |
|
|
|
|
|
|
|
Obratovalni čas |
|
Urnik |
Obratovalni čas posebnega navigacijskega sistema |
|
|
|
|
|
|
|
Položaj |
|
Točka |
Geografska lokacija posebnega navigacijskega sistema |
|
100 m |
Bistveno |
Izmerjeno/izračunano |
|
|
|
Operativni subjekt |
|
Besedilo |
Naziv operativnega subjekta naprave |
|
|
|
|
|
|
|
Pokritost naprave |
|
Besedilo |
Opis pokritosti naprave posebnega navigacijskega sistema |
|
|
|
|
|
|
6. Podatki o ovirah
Tema |
Lastnost |
Podrejena lastnost |
Vrsta |
Opis |
Opomba |
Točnost |
Celovitost |
Način ustvarjanja |
Ločljivost objave |
Ločljivost karte |
Ovira |
|
|
|
Vse nepremične (začasne ali stalne) in premične ovire ali njihovi deli |
|
|
|
|
|
|
|
Identifikator ovire |
|
Besedilo |
Edinstveni identifikator ovire |
|
|
|
|
|
|
|
Operator/lastnik |
|
Besedilo |
Ime in kontaktni podatki operatorja ali lastnika ovire |
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta geometrije |
|
Šifrant |
Navedba, ali je ovira točka, črta ali poligon |
|
|
|
|
|
|
|
Horizontalni položaj |
|
Točka ali črta ali poligon |
Horizontalni položaj ovire |
|
Glej opombo 1 v nadaljevanju |
||||
|
Horizontalna razsežnost |
|
Razdalja |
Horizontalna razsežnost ovire |
|
|
|
|
|
|
|
Nadmorska višina |
|
Nadmorska višina |
Nadmorska višina najvišje točke ovire |
|
Glej opombo 2 v nadaljevanju |
||||
|
Relativna višina |
|
Relativna višina |
Višina ovire nad tlemi |
|
|||||
|
Vrsta |
|
Besedilo |
Vrsta ovire |
|
|
|
|
|
|
|
Datum in časovni žig |
|
Datum |
Datum in čas nastanka ovire |
|
|
|
|
|
|
|
Operacije |
|
Besedilo |
Operativne značilnosti premičnih ovir |
|
|
|
|
|
|
|
Učinkovitost |
|
Besedilo |
Učinkovitost začasnih ovir |
|
|
|
|
|
|
|
Razsvetljava |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta |
Besedilo |
Vrsta razsvetljave |
|
|
|
|
|
|
|
|
Barva |
Besedilo |
Barva razsvetljave ovire |
|
|
|
|
|
|
|
Označevanje |
|
Besedilo |
Vrsta oznake ovire |
|
|
|
|
|
|
|
Material |
|
Besedilo |
Material, ki pokriva večino površine ovire |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Opomba 1 |
Ovire na območju 1 |
|
50 m |
Redno |
Izmerjeno |
1 s |
Kot je določeno |
|
|
|
|
Ovire na območju 2 (vključno z 2a, 2b, 2c, 2d, območjem vzletne poti in ravnino razmejitve od ovir) |
5 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
1/10 s |
1/10 s |
|
|
|
|
|
Ovire na območju 3 |
|
0,5 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
1/10 s |
1/10 s |
|
|
|
|
Ovire na območju 4 |
|
2,5 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
|
|
|
|
|
Opomba 2 |
Ovire na območju 1 |
|
30 m |
Redno |
Izmerjeno |
1 m ali 1 čevelj |
3 m (10 čevljev) |
|
|
|
|
Ovire na območju 2 (vključno z 2a, 2b, 2c, 2d, območjem vzletne poti in ravnino razmejitve od ovir) |
3 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
1 m ali 1 čevelj |
1 m ali 1 čevelj |
|
|
|
|
|
Ovire na območju 3 |
|
0,5 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
0,1 m ali 0,1 m ali 0,01 čevlja |
1 m ali 1 čevelj |
|
|
|
|
Ovire na območju 4 |
|
1 m |
Bistveno |
Izmerjeno |
0,1 m |
|
7. Geografski podatki
Tema |
Lastnost |
Podrejena lastnost |
Vrsta |
Opis |
Opomba |
Točnost |
Celovitost |
Način ustvarjanja |
Ločljivost objave |
Ločljivost karte |
Stavbe |
|
|
|
Stavbe (operativnega pomena) in druge pomembne/vidne (letališčne) značilnosti |
|
|
|
|
|
|
|
Naziv |
|
Besedilo |
Naziv stavbe |
|
|
|
|
|
|
|
Geometrija |
|
Poligon |
Geografska lokacija stavbe |
|
|
|
|
|
|
Pozidana območja |
|
|
|
Območja, ki jih pokrivajo mesta, kraji in vasi |
|
|
|
|
|
|
|
Naziv |
|
Besedilo |
Naziv pozidanega območja |
|
|
|
|
|
|
|
Geometrija |
|
Točka/poligon |
Geografska lokacija pozidanega območja |
|
|
|
|
|
|
Železnice |
|
|
|
Vse železnice, ki štejejo za orientacijske točke |
|
|
|
|
|
|
|
Naziv |
|
Besedilo |
Naziv železnice |
|
|
|
|
|
|
|
Geometrija |
|
Črta |
Geografska lokacija železnic |
|
|
|
|
|
|
Avtoceste in ceste |
|
|
|
Vse avtoceste in ceste, ki štejejo za orientacijske točke |
|
|
|
|
|
|
|
Naziv |
|
Besedilo |
Naziv avtocest in cest |
|
|
|
|
|
|
|
Geometrija |
|
Črta |
Geografska lokacija avtocest in cest |
|
|
|
|
|
|
Orientacijske točke |
|
|
|
Naravne in kulturne orientacijske točke, kot so mostovi, pomembni daljnovodi, stalne gondolske naprave, vetrne elektrarne, rudniške strukture, utrdbe, ruševine, nasipi, cevovodi, skale, pečine, stene, peščene sipine, samotni svetilniki in ladje-svetilniki, kadar se štejejo za pomembne za vizualno navigacijo v zračnem prometu |
|
|
|
|
|
|
|
Značilnosti |
|
Besedilo |
Opis orientacijske točke |
|
|
|
|
|
|
|
Geometrija |
|
Črta |
Geografska lokacija železnic |
|
|
|
|
|
|
Politične meje |
|
|
|
Mednarodne politične meje |
|
|
|
|
|
|
|
Geometrija |
|
Črta |
Geografska lokacija mednarodnih političnih mej |
|
|
|
|
|
|
Hidrografija |
|
|
|
Vse vodne značilnosti, vključno z obalnimi črtami, jezeri, rekami in potoki (tudi presihajočimi), slanimi jezeri, ledeniki in ledeniškimi pokrovi |
|
|
|
|
|
|
|
Naziv |
|
Besedilo |
Naziv vodne značilnosti |
|
|
|
|
|
|
|
Geometrija |
|
Črta/poligon |
Geografska lokacija vodne značilnosti |
|
|
|
|
|
|
Gozdna območja |
|
|
|
Gozdna območja |
|
|
|
|
|
|
|
Geometrija |
|
Poligon |
Geografska lokacija gozdnega območja |
|
|
|
|
|
|
Tema |
Lastnost |
Podrejena lastnost |
Vrsta |
Opis |
Opomba |
Točnost |
Celovitost |
Način ustvarjanja |
Ločljivost objave |
Ločljivost karte |
Oskrbovalne poti |
|
|
|
Del površine aerodroma, namenjen oskrbovalnim vozilom |
|
|
|
|
|
|
|
Geometrija |
|
Poligon |
Geografska lokacija oskrbovalnih poti |
|
|
|
|
|
|
|
Osnova značilnosti |
|
Besedilo |
Identifikacija zadevne vrste značilnosti |
|
|
|
|
|
|
|
Osnova identifikatorja |
|
Besedilo |
Naziv osnovne TWY, parkirišča ali ploščadi |
|
|
|
|
|
|
Območje v gradnji |
|
|
|
Del aerodroma v gradnji |
|
|
|
|
|
|
|
Geometrija |
|
Poligon |
Geografska lokacija območja v gradnji |
|
|
|
|
|
|
Območje, ki ni primerno za premikanje zrakoplovov |
|
|
|
Območja, ki niso primerna za premikanje zrakoplovov |
|
|
|
|
|
|
|
Geometrija |
|
Poligon |
Označena območja premikanja, ki so trajno neprimerna za zrakoplove in kot taka jasno označena |
|
|
|
|
|
|
Točka kontrole izmere |
|
|
|
Označena točka kontrole izmere |
|
|
|
|
|
|
|
Številka identifikatorja |
|
Besedilo |
Posebni edinstveni identifikator, ki ga ponudnik podatkov trajno dodeli značilnosti |
|
|
|
|
|
|
|
Lokacija |
|
Točka |
Geografska lokacija točke kontrole izmere |
|
|
|
|
|
|
|
Nadmorska višina |
|
Nadmorska višina |
Nadmorska višina točke kontrole izmere |
|
|
|
|
|
|
Vozlišče mreže usmerjanja po površini aerodroma (ASRN) |
|
|
|
Vrh na grafu, ki opredeljuje ASRN |
|
|
|
|
|
|
|
Mreža identifikatorja |
|
Besedilo |
Logični naziv, ki ga sestavlja omejen seznam nazivov ene ali več značilnosti, povezanih z značilnostjo ASRN |
|
|
|
|
|
|
|
Prag identifikatorja |
|
Besedilo |
Naziv pojava značilnosti |
|
|
|
|
|
|
|
Številka identifikatorja |
|
Besedilo |
Posebni edinstveni identifikator, ki ga ponudnik podatkov trajno dodeli značilnosti |
|
|
|
|
|
|
|
Ref. terminala |
|
Besedilo |
Stavba terminala, povezana s pojavom značilnosti |
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta vozlišča |
|
Besedilo |
Vrsta vozlišča |
|
|
|
|
|
|
|
Kategorija CAT STOP |
|
Besedilo |
Kategorija operacij pri zmanjšani vidljivosti v položaju čakanja |
|
|
|
|
|
|
|
Položaj |
|
Točka |
Geografska lokacija vozlišča ASRN |
|
|
|
|
|
|
Rob ASRN |
|
|
|
Povezava med vozlišči grafa, ki opredeljuje ASRN |
|
|
|
|
|
|
|
Mreža identifikatorja |
|
Besedilo |
Logični naziv, ki ga sestavlja omejen seznam nazivov ene ali več značilnosti, povezanih z značilnostjo ASRN |
|
|
|
|
|
|
|
Smer |
|
Besedilo |
Enosmernost ali dvosmernost ustreznega pojava značilnosti |
|
|
|
|
|
|
|
Ref. št. vozlišča 1 |
|
Besedilo |
Številka identifikatorja vozlišča ASRN, ki ustreza začetni točki roba geometrije |
|
|
|
|
|
|
|
Ref. št. vozlišča 2 |
|
Besedilo |
Številka identifikatorja vozlišča ASRN, ki ustreza končni točki roba geometrije |
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta roba |
|
Besedilo |
Vrsta roba |
|
|
|
|
|
|
|
Izpeljava za rob |
|
Besedilo |
Metoda izpeljave geometrije roba |
|
|
|
|
|
|
|
Geometrija |
|
Črta |
Geografska lokacija roba ASRN |
|
|
|
|
|
|
Vrste podatkov, navedene v stolpcu 4 „Vrsta“
Vrsta |
Opis |
Postavke podatkov |
Točka |
Par koordinat (zemljepisna širina in dolžina) glede na matematični elipsoid, ki opredeljujejo položaj točke na površju Zemlje |
Zemljepisna širina Zemljepisna dolžina Horizontalni referenčni sistem Merske enote Dosežena horizontalna točnost |
Črta |
Zaporedje točk, ki opredeljujejo linearni objekt |
Zaporedje točk |
Poligon |
Zaporedje točk, ki pomeni mejo poligona; prva in zadnja točka sta isti |
Zaprto zaporedje točk |
Relativna višina |
Vertikalna razdalja nivoja, točke ali objekta, ki se obravnava kot točka, izmerjena od določene osnove |
Numerična vrednost Vertikalni referenčni sistem Merske enote Dosežena vertikalna točnost |
Absolutna višina |
Vertikalna razdalja nivoja, točke ali objekta, ki se obravnava kot točka, izmerjena od MSL |
Numerična vrednost Vertikalni referenčni sistem Merske enote Dosežena vertikalna točnost |
Nadmorska višina |
Vertikalna razdalja do točke ali ravni, ki se nahaja ali je pritrjena na površju Zemlje, izmerjeno od MSL |
Numerična vrednost Vertikalni referenčni sistem Merske enote Dosežena vertikalna točnost |
Razdalja |
►C3 Linearna vrednost ◄ |
Numerična vrednost Merske enote Dosežena točnost |
Kot/smer |
Kotna vrednost |
Numerična vrednost Merske enote Dosežena točnost |
Vrednost |
Vsaka izmerjena, predpisana ali izpeljana vrednost, ki ni zgoraj navedena |
Numerična vrednost Merske enote Dosežena točnost |
Datum |
Koledarski datum, ki določa posamezni dan ali mesec |
Besedilo |
Urnik |
Ponavljajoče se obdobje, sestavljeno iz enega ali več intervalov oziroma posebnih datumov (npr. prazniki), ki se redno ponavlja |
Besedilo |
Šifrant |
Niz vnaprej določenih besedilnih nizov ali vrednosti |
Besedilo |
Besedilo |
Prosto besedilo |
Niz znakov brez omejitev |
PRILOGA IV
POSEBNE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE SLUŽB ZRAČNEGA PROMETA
(del ATS)
PODDEL A – DODATNE ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE SLUŽB ZRAČNEGA PROMETA (ATS.OR)
ODDELEK 1 – SPLOŠNE ZAHTEVE
ATS.OR.100 Lastništvo
Izvajalec služb zračnega prometa pristojne organe obvesti o:
svojem pravnem položaju, lastniški strukturi in vseh ureditvah, ki bistveno vplivajo na nadzor nad njegovim premoženjem;
vsaki povezavi z organizacijami, ki ne sodelujejo pri izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa, vključno s komercialnimi dejavnostmi, ki jih izvaja neposredno ali prek povezanih akterjev in ki znašajo več kot 1 % pričakovanega prihodka; poleg tega obvesti o vsaki spremembi posameznega lastniškega deleža, ki predstavlja 10 % ali več njegovega celotnega lastništva.
Izvajalec služb zračnega prometa sprejme vse potrebne ukrepe, da prepreči kakršno koli navzkrižje interesov, ki bi lahko ogrozilo njegovo nepristransko in objektivno izvajanje storitev.
ATS.OR.105 Odprto in pregledno izvajanje storitev
Poleg upoštevanja določb iz točke ATM/ANS.OR.A.075 Priloge III izvajalec služb zračnega prometa v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, ki se uporabljata, ne opravlja nobene dejavnosti, katere cilj ali posledica je preprečitev, omejitev ali izkrivljanje konkurence, in dejavnosti, ki povzroča zlorabo prevladujočega položaja.
ATS.OR.110 Usklajevanje med operatorji aerodromov in izvajalci služb zračnega prometa
Izvajalec služb zračnega prometa sklene dogovore z operatorjem aerodroma, na katerem izvaja službo zračnega prometa, da se zagotovita ustrezno usklajevanje dejavnosti in služb, ki se izvajajo, ter izmenjava zadevnih podatkov in informacij.
ATS.OR.115 Usklajevanje med vojaškimi enotami in izvajalci služb zračnega prometa
Brez poseganja v člen 6 Uredbe (ES) št. 2150/2005 izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da njegove enote služb zračnega prometa, redno ali na zahtevo, v skladu z lokalno dogovorjenimi postopki, ustreznim vojaškim enotam zagotavljajo ustrezne podatke o načrtih letov in druge podatke v zvezi z leti civilnih zrakoplovov, da se olajša njihova identifikacija.
ATS.OR.120 Usklajevanje med izvajalci meteoroloških služb in izvajalci služb zračnega prometa
Za zagotovitev, da zrakoplovi prejmejo najnovejše meteorološke informacije za izvajanje operacij zrakoplova, se izvajalec služb zračnega prometa z ustreznim izvajalcem meteorološke službe za osebje služb zračnega prometa dogovori naslednje:
poleg uporabe kazalnih instrumentov se poroča o drugih meteoroloških elementih, kot je dogovorjeno, če jih opazi osebje služb zračnega prometa ali če jih sporoči zrakoplov;
poroča se takoj, ko je to mogoče, o meteoroloških pojavih, ki so pomembni za operacije in niso bili vključeni v meteorološko poročilo aerodroma, če jih opazi osebje služb zračnega prometa ali če jih sporoči zrakoplov;
poroča se takoj, ko je to mogoče, o zadevnih informacijah, ki se nanašajo na vulkansko aktivnost pred izbruhom, vulkanske izbruhe in oblake vulkanskega pepela. Poleg tega območni kontrolni centri in centri informacij za letenje sporočijo informacije povezani meteorološki službi bdenja in svetovalnim centrom za spremljanje vulkanskega pepela (VAAC).
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi tesno usklajevanje med območnimi kontrolnimi centri, centri informacij za letenje in povezanimi meteorološkimi službami bdenja, da se zagotovi doslednost informacij o vulkanskem pepelu, ki so vključene v NOTAM in SIGMET.
ATS.OR.125 Usklajevanje med izvajalci letalskih informacijskih služb in izvajalci služb zračnega prometa
Izvajalec služb zračnega prometa zadevnemu izvajalcu letalskih informacijskih služb zagotovi letalske informacije, ki se po potrebi objavijo, da se omogoči uporaba takih služb zračnega prometa.
Da se zagotovi, da izvajalci letalskih informacijskih služb prejmejo informacije, ki jim omogočajo zagotavljanje najnovejših informacij pred letom in informacij med letom, se izvajalec služb zračnega prometa in izvajalec letalskih informacijskih služb dogovorita, da s čim manj zamude odgovornemu izvajalcu letalskih informacijskih služb sporočita naslednje informacije:
informacije o razmerah na aerodromu;
informacije o operativnem statusu povezanih naprav, služb in navigacijskih pripomočkov v njuni pristojnosti;
informacije o vulkanski aktivnosti, ki jo opazi osebje služb zračnega prometa ali o kateri poroča zrakoplov;
vse druge informacije, za katere se šteje, da so operativno pomembne.
Izvajalec služb zračnega prometa pred uvedbo sprememb v sisteme za navigacijo v zračnem prometu, ki so v njegovi pristojnosti:
zagotovi tesno sodelovanje z zadevnimi izvajalci letalskih informacijskih služb;
ustrezno upošteva čas, ki ga izvajalec letalskih informacijskih služb potrebuje za pripravo, izdelavo in izdajo ustreznega gradiva za objavo;
pravočasno zagotovi informacije zadevnemu izvajalcu letalskih informacijskih služb.
Izvajalec služb zračnega prometa upošteva vnaprej določene in mednarodno dogovorjene datume začetka veljavnosti urejanja letalskih informacij in njihovega nadzora (AIRAC) ter dodatnih 14 dni za pošiljanje, kadar izvajalcem letalskih informacijskih služb pošilja neobdelane informacije ali podatke ali oboje, v skladu s ciklom AIRAC.
ATS.OR.130 Čas v zvezi s službami zračnega prometa
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da so enote služb zračnega prometa opremljene z urami, ki kažejo čas v urah, minutah in sekundah ter so jasno vidne z vsakega operativnega mesta v zadevni enoti.
Izvajalec služb zračnega prometa po potrebi zagotovi preverjanje ur in drugih naprav za zapisovanje časa v enotah služb zračnega prometa, da se zagotovi pravilen čas, z odstopanjem do 30 sekund od UTC. Kadar koli enota služb zračnega prometa uporablja komunikacije prek podatkovne zveze, se ure in druge naprave za zapisovanje časa preverjajo po potrebi, da se zagotovi pravilen čas, z odstopanjem do 1 sekunde od UTC.
Pravilen čas se odčita od standardne časovne postaje ali, če to ni mogoče, z druge enote, ki je odčitala pravilen čas s take postaje.
ATS.OR.135 Postopek ob nepredvidenih dogodkih
Izvajalec služb zračnega prometa pripravi načrt izrednih ukrepov, kot se zahteva na podlagi točke ATM/ANS.OR.A.070 Priloge III, v tesnem sodelovanju z izvajalci služb zračnega prometa, ki so odgovorni za izvajanje storitev v sosednjih delih zračnega prostora, ter z zadevnimi uporabniki zračnega prostora, kot je ustrezno.
ATS.OR.140 Odpoved in nepravilnosti v sistemih in opremi
Izvajalec služb zračnega prometa sklene ustrezne dogovore, na podlagi katerih enote služb zračnega prometa takoj poročajo o vsaki odpovedi ali nepravilnosti v sistemih komunikacije, navigacije in kontrole ali v katerih koli drugih sistemih ali opremi, pomembni za varnost, ki bi lahko škodljivo vplivala na varnost ali učinkovitost letalskih operacij oziroma izvajanje služb zračnega prometa ali oboje.
ATS.OR.145 Izvajanje službe kontrole zračnega prometa
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da se informacije o premikanju zrakoplovov ter evidence dovoljenj ATC, izdanih takemu zrakoplovu, prikazujejo tako, da omogočajo takojšnjo analizo, da se ohrani učinkovit pretok zračnega prometa z ustreznim razdvajanjem med zrakoplovi.
ATS.OR.150 Prenos odgovornosti za kontrolo in prenos komunikacij
Izvajalec služb zračnega prometa vzpostavi ustrezne postopke usklajevanja za prenos odgovornosti za kontrolo letov, vključno s prenosom komunikacij in točkami prenosa kontrole, in sicer v obliki pisnih dogovorov in priročnikov za delovanje, kot je ustrezno.
ODDELEK 2 – VARNOST STORITEV
ATS.OR.200 Sistem upravljanja varnosti
Izvajalec služb zračnega prometa ima vzpostavljen sistem upravljanja varnosti (SMS), ki je lahko sestavni del sistema upravljanja, zahtevanega v točki ATM/ANS.OR.B.005, in vključuje naslednje elemente:
Varnostna politika in cilji
zaveze in odgovornosti vodstva v zvezi z varnostjo, ki se vključijo v varnostno politiko;
odgovornosti na področju varnosti v zvezi z vzpostavitvijo in ohranjanjem SMS ter pristojnost za sprejemanje odločitev v zvezi z varnostjo;
imenovanje vodje varnosti, ki je pristojen za vzpostavitev in ohranjanje učinkovitega SMS;
usklajevanje načrtovanja odzivanja v izrednih razmerah z drugimi izvajalci storitev in letalskimi akterji, katerih storitve so povezane s storitvami izvajalca ATS;
dokumentacija SMS, v kateri so opisani vsi elementi sistema, postopki, povezani z njim, in njegovi rezultati;
Obvladovanje varnostnega tveganja
postopek za opredelitev nevarnosti, povezanih z njegovimi storitvami, ki temelji na kombinaciji reaktivnih, proaktivnih in prediktivnih metod za zbiranje podatkov o varnosti;
postopek za zagotavljanje analize, ocenjevanja in nadzora varnostnih tveganj, povezanih z opredeljenimi nevarnostmi;
postopek za zagotavljanje, da se njegov prispevek k tveganju letalskih nesreč čim bolj zmanjša, če je to smiselno izvedljivo;
Zagotavljanje varnosti
načini spremljanja in ocenjevanja varnostne uspešnosti, s katerimi se preveri varnostna uspešnost organizacije in potrdi učinkovitost nadzora varnostnih tveganj;
postopek za ugotavljanje sprememb, ki lahko vplivajo na stopnjo varnostnega tveganja, povezanega z njegovimi storitvami, ter opredelitev in obvladovanje varnostnih tveganj, ki lahko nastanejo zaradi navedenih sprememb;
postopek za spremljanje in ocenjevanje učinkovitosti SMS, s katerim se omogoči stalno izboljševanje splošne uspešnosti SMS;
Spodbujanje varnosti
program usposabljanja, ki zagotavlja, da je osebje usposobljeno in sposobno za opravljanje dolžnosti v zvezi z SMS;
varnostno obveščanje, ki zagotavlja, da je osebje seznanjeno z izvajanjem SMS.
ATS.OR.205 Ocena in zagotovitev varnosti sprememb funkcionalnega sistema
Za vse spremembe, priglašene v skladu s točko ATM/ANS.OR.A.045(a)(1), izvajalec služb zračnega prometa:
zagotovi, da se opravi ocena varnosti celotnega področja uporabe spremembe, ki vključuje:
spremenjeno opremo, postopkovne in človeške elemente;
povezave in interakcijo med spremenjenimi elementi in ostalim funkcionalnim sistemom;
povezave in interakcijo med spremenjenimi elementi in okvirom, v katerem naj bi se sprememba uporabljala;
življenjski cikel spremembe od njene opredelitve do uporabe, vključno z vključevanjem v storitev;
načrtovano omejeno delovanje funkcionalnega sistema;
z zadostno zanesljivostjo in na podlagi popolnega, dokumentiranega in veljavnega argumenta zagotovi, da so in bodo še naprej izpolnjena varnostna merila, opredeljena na podlagi uporabe točke ATS.OR.210.
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da ocena varnosti iz točke (a) vključuje:
opredelitev nevarnosti;
določitev in utemeljitev varnostnih meril, ki se uporabljajo za spremembo v skladu s točko ATS.OR.210;
analizo tveganja zaradi učinkov, povezanih s spremembo;
oceno tveganja in po potrebi ukrepe za zmanjšanje tveganja zaradi spremembe, da se lahko izpolnijo veljavna varnostna merila;
preverjanje, ali:
ocena ustreza področju uporabe spremembe, kot je opredeljeno v točki (a)(1);
sprememba izpolnjuje varnostna merila;
določitev meril za spremljanje, potrebnih za dokazovanje, da bo storitev spremenjenega funkcionalnega sistema še naprej izpolnjevala varnostna merila.
ATS.OR.210 Varnostna merila
Izvajalec služb zračnega prometa na podlagi analize tveganja zaradi uvedbe spremembe funkcionalnega sistema določi sprejemljivost spremembe z vidika varnosti, pri čemer se ustrezno razlikuje glede na vrsto dejavnosti in kategorijo zainteresiranih strani.
Sprejemljivost spremembe z vidika varnosti se oceni z uporabo posebnih in preverljivih varnostnih meril, pri čemer se vsako merilo izrazi v obliki izrecne, količinske stopnje varnostnega tveganja ali drugega ukrepa v zvezi z varnostnim tveganjem.
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da:
so varnostna merila za določeno spremembo ob upoštevanju vrste spremembe upravičena;
je, če so varnostna pravila izpolnjena, mogoče predvideti, da bo funkcionalni sistem po spremembi enako varen kot pred njo, ali pa izvajalec služb zračnega prometa predloži argument, s katerim utemelji, da:
bo morebitno začasno poslabšanje varnosti odpravljeno s prihodnjimi izboljšavami na področju varnosti ali
ima morebitno trajno poslabšanje varnosti druge koristne posledice;
se s skupno uporabo varnostnih meril zagotovi, da sprememba ne povzroča nesprejemljivega tveganja za varnost storitve;
se z varnostnimi merili podpira izboljšanje varnosti, kadar je to smiselno izvedljivo.
ATS.OR.215 Zahteve glede izdaje licenc in zdravniških spričeval kontrolorjem zračnega prometa
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da so kontrolorji zračnega prometa ustrezno licencirani in imajo veljavno zdravniško spričevalo v skladu z Uredbo (EU) 2015/340.
ODDELEK 3 – POSEBNE ZAHTEVE V ZVEZI S ČLOVEŠKIMI DEJAVNIKI ZA IZVAJALCE SLUžBE KONTROLE ZRAČNEGA PROMETA
ATS.OR.300 Področje uporabe
V tem oddelku so določene zahteve v zvezi s človeško učinkovitostjo, ki jih mora izpolnjevati izvajalec službe kontrole zračnega prometa za:
preprečitev in ublažitev tveganja, da službo kontrole zračnega prometa izvajajo kontrolorji zračnega prometa s problematično uporabo psihoaktivnih snovi;
preprečitev in ublažitev negativnih posledic stresa kontrolorjev zračnega prometa, da se zagotovi varnost zračnega prometa;
preprečitev in ublažitev negativnih posledic utrujenosti kontrolorjev zračnega prometa, da se zagotovi varnost zračnega prometa.
ATS.OR.305 Pristojnosti izvajalcev službe kontrole zračnega prometa v zvezi s problematično uporabo psihoaktivnih snovi pri kontrolorjih zračnega prometa
Izvajalec službe kontrole zračnega prometa razvije in izvaja politiko in z njo povezane postopke, s katerimi zagotovi, da problematična uporaba psihoaktivnih snovi ne vpliva na izvajanje službe kontrole zračnega prometa.
Brez poseganja v določbe iz Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ) in nacionalno zakonodajo, ki se uporablja za preskušanje posameznikov, izvajalec službe kontrole zračnega prometa razvije in izvaja objektiven, pregleden in nediskriminatoren postopek za odkrivanje primerov problematične uporabe psihoaktivnih snovi pri kontrolorjih zračnega prometa. Ta postopek upošteva določbe iz točke ATCO.A.015 Uredbe (EU) 2015/340.
Postopek iz točke (b) odobri pristojni organ.
ATS.OR.310 Stres
V skladu s točko ATS.OR.200 izvajalec službe kontrole zračnega prometa:
razvije in ohranja politiko za obvladovanje stresa kontrolorjev zračnega prometa, vključno z izvajanjem programa za obvladovanje stresa po kritičnem incidentu;
kontrolorjem zračnega prometa zagotavlja programe izobraževanja in obveščanja o preprečevanju stresa, tudi stresa po kritičnem incidentu, ki dopolnjujejo usposabljanje o človeških dejavnikih, ki se zagotavlja v skladu z oddelkoma 3 in 4 poddela D Priloge I k Uredbi (EU) 2015/340.
ATS.OR.315 Utrujenost
V skladu s točko ATS.OR.200 izvajalec službe kontrole zračnega prometa:
razvije in ohranja politiko za obvladovanje utrujenosti kontrolorjev zračnega prometa;
kontrolorjem zračnega prometa zagotavlja programe obveščanja o preprečevanju utrujenosti, ki dopolnjujejo usposabljanje o človeških dejavnikih, ki se zagotavlja v skladu z oddelkoma 3 in 4 poddela D Priloge I k Uredbi (EU) 2015/340.
ATS.OR.320 Sistem(-i) razporeda dela kontrolorjev zračnega prometa
Izvajalec službe kontrole zračnega prometa razvije, izvaja in spremlja sistem razporeda dela, s katerim se na podlagi varne izmenjave delovnih obdobij in obdobij počitka obvladujejo tveganja za utrujenost kontrolorjev zračnega prometa pri delu. V okviru sistema razporeda dela izvajalec službe kontrole zračnega prometa določi naslednje elemente:
največje število zaporednih delovnih dni z delovnimi obdobji;
največje število ur v enem delovnem obdobju;
najdaljše obdobje izvajanja službe kontrole zračnega prometa brez odmorov;
razmerje med delovnimi obdobji in odmori pri izvajanju službe kontrole zračnega prometa;
najkrajša obdobja počitka;
po potrebi največje število zaporednih delovnih obdobij, ki segajo v nočni čas, odvisno od delovnega časa zadevne enote, ki izvaja kontrolo zračnega prometa;
najkrajše obdobje počitka po delovnem obdobju, ki sega v nočni čas;
najmanjše število obdobij počitka znotraj enega delovnega cikla.
Izvajalec službe kontrole zračnega prometa se med razvojem in uporabo sistema razporeda dela posvetuje s kontrolorji zračnega prometa, za katere bo sistem veljal, ali po potrebi njihovimi zastopniki, da se opredelijo in ublažijo tveganja za utrujenost, ki bi se lahko pojavila zaradi takšnega sistema razporeda dela.
ODDELEK 4 – ZAHTEVE GLEDE KOMUNIKACIJE
ATS.OR.400 Letalska mobilna storitev (komunikacija zrak–zemlja) – splošno
Izvajalec služb zračnega prometa pri komunikacijah zrak–zemlja za namene služb zračnega prometa uporablja glasovno ali podatkovno zvezo ali oboje.
Izvajalec služb zračnega prometa pri uporabi neposredne dvosmerne komunikacije prek glasovne ali podatkovne zveze med pilotom in kontrolorjem za izvajanje službe kontrole zračnega prometa zagotovi naprave za zapisovanje na vseh takih komunikacijskih kanalih zrak–zemlja.
Izvajalec služb zračnega prometa pri uporabi neposredne dvosmerne komunikacije prek glasovne ali podatkovne zveze za izvajanje služb informacij za letenje, vključno z AFIS, zagotovi naprave za zapisovanje na vseh takih komunikacijskih kanalih zrak–zemlja, razen če pristojni organ ne določi drugače.
ATS.OR.405 Uporaba in razpoložljivost frekvence VHF za klic v sili
Kot je določeno v členu 3d, se frekvenca VHF za klic v sili (121,500 MHz) uporablja za resnično nujne primere, vključno s katerim koli od naslednjih:
za zagotavljanje prostega kanala med zrakoplovom v nevarnosti ali sili in zemeljsko postajo, kadar običajne kanale uporabljajo drugi zrakoplovi;
za zagotavljanje komunikacijskega kanala VHF v nujnih primerih med zrakoplovom in aerodromi, ki ga mednarodne službe zračnega prometa običajno ne uporabljajo;
za zagotavljanje skupnega komunikacijskega kanala VHF med zrakoplovom, civilnim ali vojaškim, ter med takim zrakoplovom in službami na tleh, ki so vključene v skupne operacije iskanja in reševanja, preden se po potrebi ne preklopi na ustrezno frekvenco;
za zagotavljanje komunikacije zrak–zemlja z zrakoplovom, kadar napaka na opremi v zraku preprečuje uporabo rednih kanalov;
za zagotavljanje kanala za delovanje oddajnika signala na kraju nesreče (ELT) in za komunikacijo med reševalnim čolnom in zrakoplovom, ki sodeluje pri operacijah iskanja in reševanja;
za zagotavljanje skupnega kanala VHF za komunikacijo med civilnim zrakoplovom in zrakoplovom prestreznikom ali enotami za kontrolo prestrezanja ter med civilnim zrakoplovom ali zrakoplovom prestreznikom in enoto služb zračnega prometa v primeru prestrezanja civilnega zrakoplova.
Izvajalec služb zračnega prometa zagotavlja frekvenco 121,500 MHz:
v vseh območnih kontrolnih centrih in centrih informacij za letenje;
v aerodromskih kontrolnih stolpih in enotah priletne kontrole, ki delujejo za potrebe mednarodnih aerodromov in mednarodnih nadomestnih aerodromov;
na vseh dodatnih lokacijah, ki jih opredeli pristojni organ, kjer se šteje, da je zagotavljanje navedene frekvence potrebno za zagotavljanje takojšnjega sprejetja klicev v nevarnosti ali za namene, navedene v točki (a).
ATS.OR.410 Letalska mobilna storitev (komunikacija zrak–zemlja) – služba informacij za letenje
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi (če je to izvedljivo in kot odobri pristojni organ), da komunikacijske naprave zrak–zemlja omogočajo dvosmerno komunikacijo med centrom informacij za letenje in ustrezno opremljenim zrakoplovom, ki leti kjer koli v območju z informacijami za letenje.
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da komunikacijske naprave zrak–zemlja omogočajo neposredno, hitro in stalno dvosmerno komunikacijo brez statike med enoto AFIS in ustrezno opremljenim zrakoplovom, ki leti v zračnem prostoru iz točke ATS.TR.110(a)(3).
ATS.OR.415 Letalska mobilna storitev (komunikacija zrak–zemlja) – služba območne kontrole
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da komunikacijske naprave zrak–zemlja omogočajo dvosmerno komunikacijo med enoto, ki izvaja službo območne kontrole, in ustrezno opremljenim zrakoplovom, ki leti kjer koli na kontroliranem območju ali območjih.
ATS.OR.420 Letalska mobilna storitev (komunikacija zrak–zemlja) – služba priletne kontrole
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da komunikacijske naprave zrak–zemlja omogočajo neposredno, hitro in stalno dvosmerno komunikacijo brez statike med enoto, ki izvaja službo priletne kontrole, in ustrezno opremljenim zrakoplovom pod njenim nadzorom.
Kadar je enota, ki izvaja službo priletne kontrole, ločena, se komunikacija zrak–zemlja izvaja prek komunikacijskih kanalov, ki so ji dodeljeni v izključno uporabo.
ATS.OR.425 Letalska mobilna storitev (komunikacija zrak–zemlja) – služba aerodromske kontrole
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da komunikacijske naprave zrak–zemlja omogočajo neposredno, hitro in stalno dvosmerno komunikacijo brez statike med aerodromskim kontrolnim stolpom in ustrezno opremljenim zrakoplovom, ki leti na kateri koli razdalji znotraj 45 km (25 nm) od zadevnega aerodroma.
Kadar razmere to omogočajo, izvajalec služb zračnega prometa zagotovi ločene komunikacijske kanale za kontrolo prometa na manevrski površini.
ATS.OR.430 Letalske fiksne storitve (komunikacija zemlja–zemlja) – splošno
Izvajalec služb zračnega prometa pri komunikacijah zemlja–zemlja za namene služb zračnega prometa zagotovi uporabo komunikacije prek neposredne glasovne zveze ali podatkovne zveze ali obojega.
Kadar so komunikacije za namene usklajevanja ATC avtomatizirane, izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da se odpoved takega avtomatiziranega usklajevanja jasno sporoči kontrolorju ali kontrolorjem zračnega prometa, ki so odgovorni za usklajevanje letov na predajni enoti.
ATS.OR.435 Letalska fiksna storitev (komunikacija zemlja–zemlja) – komunikacija v območju z informacijami za letenje
Komunikacija med enotami služb zračnega prometa
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da ima center informacij za letenje naprave za komunikacijo z naslednjimi enotami, ki izvajajo službe na področje njegove pristojnosti:
območnim kontrolnim centrom;
enotami priletne kontrole;
aerodromskimi kontrolnimi stolpi;
enotami AFIS.
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da ima območni kontrolni center poleg povezave s centrom informacij za letenje, kot je predpisano v točki 1, naprave za komunikacijo z naslednjimi enotami, ki izvajajo službe na področje njegove pristojnosti:
enotami priletne kontrole;
aerodromskimi kontrolnimi stolpi;
enotami AFIS;
sprejemne pisarne služb za letalske informacije, kadar so ustanovljene ločeno.
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da ima enota priletne kontrole, poleg povezave s centrom informacij za letenje in območnim kontrolnim centrom, kot je predpisano v točkah 1 in 2, naprave za komunikacijo s:
povezanim aerodromskim kontrolnim stolpom ali stolpi;
zadevno enoto ali enotami AFIS;
povezano sprejemno pisarno oziroma pisarnami služb za letalske informacije, kadar so ustanovljene ločeno.
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da ima aerodromski kontrolni stolp ali enota AFIS poleg povezave s centrom informacij za letenje, območnim kontrolnim centrom in enoto priletne kontrole, kot je predpisano v točkah 1, 2 in 3, naprave za komunikacijo s povezano sprejemno pisarno služb za letalske informacije, kadar je ta ustanovljena ločeno.
Komunikacija med enotami služb zračnega prometa in drugimi enotami
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da imata center informacij za letenje in območni kontrolni center naprave za komunikacijo z naslednjimi enotami, ki izvajajo službe na področju njune pristojnosti:
ustreznimi vojaškimi enotami;
izvajalcem ali izvajalci meteoroloških služb, ki oskrbujejo center;
postajo letalskih telekomunikacij, ki oskrbuje center;
ustreznimi uradi operatorjev zrakoplovov;
centrom za usklajevanje reševanja ali, če ta ne obstaja, katero koli drugo ustrezno službo za ukrepanje ob izrednih dogodkih;
mednarodnim uradom NOTAM, ki oskrbuje center.
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da imajo enota priletne kontrole, aerodromski kontrolni stolp in enota AFIS naprave za komunikacijo z naslednjimi enotami, ki izvajajo službe na področje njihove pristojnosti:
ustreznimi vojaškimi enotami;
službami za reševanje in ukrepanje ob izrednih dogodkih (vključno z rešilcem, gasilci itd.);
izvajalcem meteoroloških služb, ki oskrbuje zadevno enoto;
postajo letalskih telekomunikacij, ki oskrbuje zadevno enoto;
enoto, ki izvaja storitve upravljanja ploščadi, če je ustanovljena ločeno.
Komunikacijske naprave, ki se zahtevajo na podlagi točk (b)(1)(i) in (b)(2)(i), omogočajo hitro in zanesljivo komunikacijo med zadevno enoto služb zračnega prometa in vojaško enoto ali enotami, ki so odgovorne za kontrolo operacij prestrezanja na območju, za katero je odgovorna enota služb zračnega prometa, da se izpolnijo obveznosti iz oddelka 11 Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 923/2012.
Opis komunikacijskih naprav
Komunikacijske naprave, ki se zahtevajo na podlagi točke (a), točke (b)(1)(i) ter točk (b)(2)(i), (b)(2)(ii) in (b)(2)(iii), omogočajo:
samo komunikacijo prek neposredne glasovne zveze ali v kombinaciji s komunikacijo prek podatkovne zveze, pri čemer se komunikacija za namene prenosa kontrole z uporabo radarja ali ADS-B vzpostavi takoj, za druge namene pa običajno v 15 sekundah;
tiskano komunikacijo, kadar se zahteva pisna evidenca; čas prenosa sporočil pri taki komunikaciji ne sme presegati 5 minut.
V vseh primerih, ki niso zajeti v točki (c)(1), komunikacijske naprave omogočajo:
samo komunikacijo prek neposredne glasovne zveze ali v kombinaciji s komunikacijo prek podatkovne zveze, pri čemer se komunikacija običajno vzpostavi v 15 sekundah;
tiskano komunikacijo, kadar se zahteva pisna evidenca; čas prenosa sporočil pri taki komunikaciji ne sme presegati 5 minut.
V vseh primerih, ko se zahteva samodejni prenos podatkov do računalnikov služb zračnega prometa ali od njih ali v obe smeri, se zagotovijo ustrezne naprave za samodejno zapisovanje.
Komunikacijske naprave, ki se zahtevajo na podlagi toče (b)(2)(i), (ii) in (iii), omogočajo konferenčno komunikacijo prek neposredne glasovne zveze, pri čemer se komunikacija običajno vzpostavi v 15 sekundah.
Vse naprave za komunikacijo prek neposredne glasovne zveze ali podatkovne zveze med enotami služb zračnega prometa ter med enotami služb zračnega prometa in drugimi enotami, opisanimi v točkah (b)(1) in (b)(2), omogočajo samodejno zapisovanje.
ATS.OR.440 Letalska fiksna storitev (komunikacija zemlja–zemlja) – komunikacija med območji z informacijami za letenje
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da imajo centri informacij za letenje in območni kontrolni centri naprave za komunikacijo z vsemi sosednjimi centri informacij za letenje in območnimi kontrolnimi centri. Navedene komunikacijske naprave v vseh primerih omogočajo sporočila v obliki zapisa, ki omogoča trajno evidenco, ter pošiljanje v skladu s časi prenosa, opredeljenimi v regionalnih dogovorih ICAO o navigaciji v zračnem prometu.
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da naprave za komunikacijo med območnimi kontrolnimi centri, ki delujejo za potrebe povezanih kontroliranih območij, omogočajo tudi komunikacijo prek neposredne glasovne zveze in, če je ustrezno, podatkovne zveze, s samodejnim zapisovanjem, pri čemer se komunikacije za namene prenosa kontrole z uporabo podatkov o nadzoru ATS vzpostavijo takoj, za druge namene pa običajno v 15 sekundah.
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, kadar se tako zahteva na podlagi dogovora med zadevnimi državami, da se odpravi ali zmanjša potreba po prestrezanju v primeru odstopanj od dodeljene sledi letenja, da naprave za komunikacijo med sosednjimi centri informacij za letenje ali območnimi kontrolnimi centri, razen tistih iz točke (b):
omogočajo komunikacijo samo prek neposredne glasovne zveze ali v kombinaciji s komunikacijo prek podatkovne zveze;
običajno omogočajo vzpostavitev komunikacij v 15 sekundah;
omogočajo samodejno zapisovanje.
Zadevni izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da so sosednje enote služb zračnega prometa povezane v vseh primerih, ko obstajajo posebne okoliščine.
Kadar koli je treba zaradi lokalnih razmer zrakoplovu dovoliti vstop v kontroliran zračni prostor pred odhodom, zadevni izvajalec ali izvajalci služb zračnega prometa zagotovijo, da so enote služb zračnega prometa, ki zrakoplovu izdajo dovoljenje, povezane z enoto kontrole zračnega prometa, ki deluje za potrebe sosednjega kontroliranega zračnega prostora.
Komunikacijske naprave, ki podpirajo vzpostavitev povezav v skladu s točkama (d) in (e), omogočajo komunikacije samo prek neposredne glasovne zveze ali v kombinaciji s komunikacijami prek podatkovne zveze, s samodejnim zapisovanjem, pri čemer se komunikacija za namene prenosa kontrole z uporabo nadzora ATS vzpostavi takoj, za druge namene pa običajno v 15 sekundah.
Izvajalec služb zračnega prometa zagotavlja ustrezne naprave za samodejno zapisovanje v vseh primerih, ko je potrebna samodejna izmenjava podatkov med računalniki služb zračnega prometa.
ATS.OR.445 Komunikacije za kontrolo ali upravljanje vozil, ki niso zrakoplovi, na manevrskih površinah aerodromov
Razen kadar se šteje, da je komunikacija prek sistema vizualnih signalov ustrezna, izvajalec služb zračnega prometa zagotovi naprave za dvosmerno komunikacijo prek radiotelefonije za katero koli od naslednjih dveh služb:
službo aerodromske kontrole za kontrolo vozil na manevrskih površinah;
AFIS za upravljanje vozil na manevrskih površinah, kadar se taka služba izvaja v skladu s točko ATS.TR.305(f).
Potreba po ločenih komunikacijskih kanalih za kontrolo ali upravljanje vozil na manevrski površini se opredeli glede na oceno varnosti.
Zagotovijo se naprave za samodejno zapisovanje na vseh kanalih iz točke (b).
ATS.OR.450 Samodejno zapisovanje podatkov o nadzoru
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi samodejno zapisovanje podatkov o nadzoru s primarne in sekundarne radarske opreme ali drugih sistemov (npr. ADS-B, ADS-C), ki se uporabljajo pri izvajanju služb zračnega prometa, za uporabo v primeru preiskav nesreč in incidentov, v primeru iskanja in reševanja, vrednotenja služb zračnega prometa in nadzornih sistemov ter usposabljanja.
ATS.OR.455 Hramba zapisanih informacij in podatkov
Izvajalec služb zračnega prometa vsaj 30 dni hrani naslednje podatke:
zapise komunikacijskih kanalov, kot je opredeljeno v točki ATS.OR.400(b) in (c);
zapise podatkov in komunikacij, kot je opredeljeno v točki ATS.OR.435(c)(3) in (5);
samodejne zapise, kot je opredeljeno v točki ATS.OR.440;
zapise komunikacij, kot je opredeljeno v točki ATS.OR.445;
zapise podatkov, kot je opredeljeno v točki ATS.OR.450;
tiskane trakove o poteku letov, elektronske podatke o poteku letov in podatke o usklajevanju.
Če se zapisi in dnevniki, navedeni v točki (a), nanašajo na preiskovanje nesreč in incidentov, se hranijo dlje, dokler ni očitno, da ne bodo več potrebni.
ATS.OR.460 Komunikacije v ozadju in zapisi zvočnega okolja
Enote služb zračnega prometa so opremljene z napravami, ki zapisujejo komunikacije v ozadju in zvočno okolje na delovnem mestu kontrolorja zračnega prometa ali osebe za zagotavljanje informacij za letenje ali osebe za izvajanje AFIS, kot je ustrezno, s katerimi se lahko hranijo informacije, zapisane vsaj v zadnjih 24 urah delovanja, razen če pristojni organ ne določi drugače.
Taki zapisi se uporabijo le za preiskave nesreč in incidentov, za katere velja obvezno poročanje.
ODDELEK 5 – ZAHTEVE GLEDE INFORMACIJ
ATS.OR.500 Meteorološke informacije – splošno
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da so zadevnim enotam služb zračnega prometa na voljo najnovejše informacije o aktualnih in predvidenih meteoroloških razmerah, kot je to potrebno za izvajanje njihovih nalog.
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da so zadevnim enotam služb zračnega prometa na voljo podrobne informacije o lokaciji, vertikalni razsežnosti, smeri in hitrosti premikanja meteoroloških pojavov v bližini aerodroma, zlasti na območju začetnega vzpenjanja in prileta, ki bi lahko bili nevarni za operacije zrakoplova.
Informacije iz točk (a) in (b) se zagotovijo v taki obliki, da je potrebne čim manj razlage s strani osebja služb zračnega prometa, ter tako pogosto, da se izpolnijo zahteve zadevnih enot služb zračnega prometa.
ATS.OR.505 Meteorološke informacije za centre informacij za letenje in območne kontrolne centre
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da centri informacij za letenje in območni kontrolni centri prejmejo meteorološke informacije, navedene v točki MET.OR.245(f) Priloge V, s posebnim poudarkom na poslabšanju ali pričakovanem poslabšanju vremenskih dejavnikov, takoj ko je to mogoče opredeliti. Navedena poročila in napovedi pokrivajo območje z informacijami za letenje ali kontrolirano območje in druga taka območja, če tako določi pristojni organ.
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da centri informacij za letenje in območni kontrolni centri v ustreznih intervalih prejmejo podatke o aktualnem tlaku za nastavitev višinomerov, za lokacije, ki jih opredeli zadevni center informacij za letenje ali območni kontrolni center.
ATS.OR.510 Meteorološke informacije za enote, ki izvajajo službo priletne kontrole
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da enote, ki izvajajo službo priletne kontrole, prejmejo meteorološke informacije za svoj zadevni zračni prostor in aerodrome, kot je navedeno v točki MET.OR.242(b) Priloge V.
Kadar se uporablja več anemometrov, izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da so prikazovalniki, s katerimi so povezani, jasno označeni, da se olajša identifikacija vzletno-pristajalne steze in njenega dela, na katerem se izvajajo meritve s posameznim anemometrom.
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da enote, ki izvajajo službo priletne kontrole, prejmejo podatke o aktualnem tlaku za nastavitev višinomerov za lokacije, ki jih opredeli enota, ki zagotavlja službo priletne kontrole.
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da so enote, ki izvajajo službo priletne kontrole za končni prilet, pristanek in vzlet, opremljene s prikazovalnikom ali prikazovalniki prizemnega vetra. Prikazovalnik ali prikazovalniki so povezani z isto lokacijo ali lokacijami opazovanja ter pridobivajo podatke iz istega senzorja ali senzorjev kot ustrezni prikazovalnik ali prikazovalniki v aerodromskem kontrolnem stolpu ali enoti AFIS ali obeh ter v letalski meteorološki postaji, kadar ta obstaja.
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da so enote, ki izvajajo službo priletne kontrole za končni prilet, pristanek in vzlet na aerodromih, kjer se vrednosti vidljivosti vzdolž vzletno-pristajalne steze ocenijo instrumentalno, opremljene s prikazovalnikom ali prikazovalniki, ki omogočajo odčitavanje aktualnih vrednosti vidljivosti vzdolž vzletno-pristajalne steze. Prikazovalnik ali prikazovalniki so povezani z isto lokacijo ali lokacijami opazovanja ter pridobivajo podatke iz istega senzorja ali senzorjev kot ustrezni prikazovalnik ali prikazovalniki v aerodromskem kontrolnem stolpu ali enoti AFIS ali obeh ter v letalski meteorološki postaji, kadar ta obstaja.
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da so enote, ki izvajajo službo priletne kontrole za končni prilet, pristanek in vzlet na aerodromih, kjer se relativna višina baze oblakov oceni instrumentalno, opremljene s prikazovalnikom ali prikazovalniki, ki omogočajo odčitavanje aktualnih vrednosti relativne višine baze oblakov. Prikazovalniki so povezani z isto lokacijo ali lokacijami opazovanja ter pridobivajo podatke iz istega senzorja ali senzorjev kot ustrezni prikazovalnik ali prikazovalniki v aerodromskem kontrolnem stolpu ali enoti AFIS ali obeh ter v letalski meteorološki postaji, kadar ta obstaja.
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da enote, ki izvajajo službo priletne kontrole za končni prilet, pristanek in vzlet, prejmejo razpoložljive informacije o strižnem vetru, ki lahko škodljivo vpliva na zrakoplov pri priletu ali vzletu oziroma med krožnim priletom.
ATS.OR.515 Meteorološke informacije za aerodromske kontrolne stolpe in enote AFIS
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da aerodromski kontrolni stolpi in enote AFIS, razen če pristojni organ ne določi drugače, prejmejo meteorološke informacije za svoj zadevni aerodrom, kot je navedeno v točki MET.OR.242(a) Priloge V.
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da aerodromski kontrolni stolpi in enote AFIS prejmejo aktualne podatke o tlaku za nastavitev višinomerov za zadevni aerodrom.
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da so aerodromski kontrolni stolpi in enote AFIS opremljeni s prikazovalnikom ali prikazovalniki prizemnega vetra. Prikazovalnik ali prikazovalniki so povezani z isto lokacijo ali lokacijami opazovanja ter pridobivajo podatke iz istega senzorja ali senzorjev kot ustrezni prikazovalnik ali prikazovalniki v letalski meteorološki postaji, kadar ta obstaja. Kadar se uporablja več senzorjev, se prikazovalniki, s katerimi so povezani, jasno označijo, da se olajša identifikacija vzletno-pristajalne steze in njenega dela, na katerem deluje posamezni senzor.
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da so aerodromski kontrolni stolpi in enote AFIS na aerodromih, kjer se vrednosti vidljivosti vzdolž vzletno-pristajalne steze merijo instrumentalno, opremljeni s prikazovalnikom ali prikazovalniki, ki omogočajo odčitavanje aktualnih vrednosti vidljivosti vzdolž vzletno-pristajalne steze. Prikazovalnik ali prikazovalniki so povezani z isto lokacijo ali lokacijami opazovanja ter pridobivajo podatke iz istega senzorja ali senzorjev kot ustrezni prikazovalnik ali prikazovalniki v letalski meteorološki postaji, kadar ta obstaja.
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da so aerodromski kontrolni stolpi in enote AFIS na aerodromih, kjer se relativna višina baze oblakov oceni instrumentalno, opremljeni s prikazovalnikom ali prikazovalniki, ki omogočajo odčitavanje aktualnih vrednosti relativne višine baze oblakov. Prikazovalniki so povezani z isto lokacijo ali lokacijami opazovanja ter pridobivajo podatke iz istega senzorja ali senzorjev kot ustrezni prikazovalnik ali prikazovalniki v aerodromskem kontrolnem stolpu in enoti AFIS ter v letalski meteorološki postaji, kadar ta obstaja.
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da so aerodromski kontrolni stolp in enote AFIS opremljeni z razpoložljivimi informacijami o strižnem vetru, ki lahko škodljivo vpliva na zrakoplov pri priletu ali vzletu oziroma med krožnim priletom in na zrakoplov na vzletno-pristajalni stezi med vožnjo po tleh pri pristanku ali med vzletom.
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da so aerodromski kontrolni stolpi in enote AFIS in/ali druge ustrezne enote opremljeni z aerodromskimi opozorili v skladu s točko MET.OR.215(b) Priloge V.
ATS.OR.520 Informacije o razmerah na aerodromu in operativnem statusu povezanih naprav
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da aerodromski kontrolni stolpi, enote AFIS in enote, ki izvajajo službo priletne kontrole, prejemajo aktualne informacije o operativno pomembnih razmerah na območju premikanja, vključno z začasnimi nevarnostmi, in o operativnem statusu vseh povezanih naprav na svojem zadevnem aerodromu ali aerodromih, kot jih sporoči operator aerodroma.
ATS.OR.525 Informacije o operativnem statusu navigacijskih služb
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi, da enote služb zračnega prometa pravočasno prejemajo aktualne informacije o operativnem statusu radionavigacijskih služb in vizualnih pripomočkov, ki so bistveni za postopke vzleta, odhoda, prileta in pristanka na območju, za katerega so odgovorne, ter o tistih radionavigacijskih službah in vizualnih pripomočkih, ki so bistveni za premikanje po tleh.
Izvajalec služb zračnega prometa sklene ustrezne dogovore v skladu s točko ATM/ANS.OR.B.005(f) Priloge III, da zagotovi dajanje na voljo informacij iz točke (a) te točke v zvezi s storitvami GNSS.
ATS.OR.530 Posredovanje informacij o zaviralnem učinku
Če izvajalec služb zračnega prometa z glasovno komunikacijo prejme posebno poročilo iz zrakoplova v zvezi z zaviralnim učinkom, ki ne ustreza tistemu, kar je bilo sporočeno, o tem nemudoma obvesti ustreznega operatorja aerodroma.
PODDEL B – TEHNIČNE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE SLUŽB ZRAČNEGA PROMETA (ATS.TR)
ODDELEK 1 – SPLOŠNE ZAHTEVE
ATS.TR.100 Cilji služb zračnega prometa (ATS)
Cilji služb zračnega prometa so:
preprečiti trčenja med zrakoplovi;
preprečiti trčenja med zrakoplovi na manevrskih površinah in ovirami na teh površinah;
pospešiti in vzdrževati urejen pretok zračnega prometa;
zagotoviti nasvete in informacije, koristne za varno in učinkovito izvajanje letov;
obvestiti ustrezne organizacije o zrakoplovih, ki potrebujejo pomoč pri iskanju in reševanju, ter po potrebi pomagati tem organizacijam.
ATS.TR.105 Oddelki služb zračnega prometa
Službe zračnega prometa vključujejo naslednje službe:
službo za kontrolo zračnega prometa za izpolnjevanje ciljev iz točk (a), (b) in (c) točke ATS.TR.100, pri čemer je ta služba razdeljena na tri dele:
službo območne kontrole: izvajanje službe za kontrolo zračnega prometa za nadzorovane lete, razen v delih takih letov, ki so opisani v točkah 2 in 3 te točke, da se dosežejo cilji iz točk (a) in (c) točke ATS.TR.100;
službo priletne kontrole: izvajanje službe za kontrolo zračnega prometa za tiste dele nadzorovanih letov, ki so povezani s prihodom ali odhodom, da se dosežejo cilji iz točk (a) in (c) točke ATS.TR.100, in
službo aerodromske kontrole: izvajanje službe za kontrolo zračnega prometa za promet na aerodromu, razen za tiste dele letov, ki so opisani v točki 2 te točke, da se dosežejo cilji iz točk (a), (b) in (c) točke ATS.TR.100;
službo informacij za letenje ali svetovalno službo zračnega prometa ali oboje, da se doseže cilj iz točke (d) točke ATS.TR.100;
službo za alarmiranje, da se doseže cilj iz točke (e) točke ATS.TR.100.
ATS.TR.110 Vzpostavitev enot, ki izvajajo službe zračnega prometa
Službam zračnega prometa se zagotovijo naslednje enote:
centri informacij za letenje se vzpostavijo za izvajanje službe informacij za letenje in službe za alarmiranje v območju z informacijami za letenje, razen če se odgovornost za izvajanje teh služb v območju z informacijami za letenje ne dodeli enoti kontrole zračnega prometa, ki ima ustrezne naprave za izvajanje teh nalog;
enote kontrole zračnega prometa se vzpostavijo za izvajanje službe kontrole zračnega prometa, službe informacij za letenje ter službe za alarmiranje na kontroliranih območjih, kontroliranih conah in kontroliranih aerodromih;
enote AFIS se vzpostavijo za izvajanje službe informacij za letenje in službe za alarmiranje na aerodromih AFIS in v zračnem prostoru, povezanem s takimi aerodromi.
Sprejemna pisarna oziroma pisarne služb za letalske informacije ali druge ureditve se vzpostavijo za prejemanje poročil o službah zračnega prometa in načrtih letov, ki se predložijo pred odhodom.
ATS.TR.115 Identifikacija enot služb zračnega prometa
Enote služb zračnega prometa se nedvoumno poimenujejo kot sledi:
območni kontrolni center ali center informacij za letenje se običajno poimenuje po bližnjem kraju ali mestu ali geografski značilnosti ali območju;
aerodromski kontrolni stolp ali enota priletne kontrole se običajno poimenuje po nazivu aerodroma, na katerem izvaja službo, ali po bližnjem kraju ali mestu ali geografski značilnosti ali območju;
enota AFIS se običajno poimenuje po nazivu aerodroma, na katerem izvaja službo, ali po bližnjem kraju ali mestu ali geografski značilnosti ali območju.
Naziv enot služb zračnega prometa in služb se dopolni z eno od naslednjih pripon, kot je ustrezno:
območni kontrolni center – CONTROL (OBMOČNA);
priletna kontrola – APPROACH (PRILETNA);
prihodi radarske priletne kontrole – ARRIVAL (PRIHODNA);
odhodi radarske priletne kontrole – DEPARTURE (ODHODNA);
enota kontrole zračnega prometa (na splošno), kadar izvaja službo za nadzor ATS – RADAR;
aerodromska kontrola – TOWER (STOLP);
kontrola premikanja po tleh – GROUND (TALNA);
izdaja dovoljenja – DELIVERY (IZDAJA);
center informacij za letenje – INFORMATION (INFORMACIJE);
enota AFIS – INFORMATION (INFORMACIJE).
ATS.TR.120 Jezik komunikacije med enotami služb zračnega prometa
Za komunikacije med enotami služb zračnega prometa se uporablja angleščina, razen kadar se izvajajo v vzajemno dogovorjenem jeziku.
ATS.TR.125 Navedba vertikalnega položaja zrakoplova
Za lete na območjih, za katere je določena absolutna višina prehoda, se vertikalni položaj zrakoplova, razen v primerih iz točke (b), izrazi v absolutnih višinah na absolutni višini prehoda ali pod njo in v nivojih letenja na nivoju prehoda ali nad njim. Pri potovanju skozi nivo prehoda se vertikalni položaj pri vzpenjanju izrazi v nivojih letenja, pri spuščanju pa v absolutnih višinah.
Ko je zrakoplovu izdano dovoljenje za pristanek ali ko mu je na aerodromih AFIS sporočeno, da je vzletno-pristajalna steza prosta za pristanek, ter navedeni zrakoplov zaključuje prilet in pri tem uporablja atmosferski tlak na nadmorski višini aerodroma (QFE), se vertikalni položaj zrakoplova med odsekom njegovega leta, za katerega se lahko uporablja QFE, izrazi v višini nad nadmorsko višino aerodroma, vendar se izrazi v obliki višine nad nadmorsko višino praga vzletno-pristajalne steze:
za instrumentalne vzletno-pristajalne steze, če je prag 2 m (7 čevljev) ali več pod nadmorsko višino aerodroma;
za vzletno-pristajalne steze za natančni prilet.
ATS.TR.130 Opredelitev nivoja prehoda
Ustrezna enota služb zračnega prometa določi nivo prehoda, ki se uporabi na območjih, kjer je določena absolutna višina prehoda, za ustrezno obdobje, na podlagi poročil QNH (nastavitev podlestvice višinomera, da se določi nadmorska višina na tleh) in napovedi glede tlaka na povprečni morski gladini, če je potrebno.
Nivo prehoda je nad absolutno višino prehoda, tako da se zagotavlja vsaj nominalno 300 m (1 000 čevljev) minimuma vertikalnega razdvajanja med zrakoplovom, ki hkrati leti na absolutni višini prehoda in na nivoju prehoda.
ATS.TR.135 Minimalni nivo potovalnega leta za lete IFR
Enote kontrole zračnega prometa ne določajo nivojev potovalnega leta pod minimalnimi absolutnimi višinami leta, ki jih določijo države članice, razen če tako posebej odobri pristojni organ.
Enote kontrole zračnega prometa:
določijo najnižji še uporabni nivo ali nivoje letenja za celotno kontrolirano območje, za katero so odgovorne, ali njegov del;
določijo nivoje letenja na takem nivoju ali nivojih ali nad njimi;
pilotom na zahtevo sporočijo najnižji še uporabni nivo ali nivoje letenja.
ATS.TR.140 Zagotavljanje informacij za nastavitev višinomera
Ustrezne enote služb zračnega prometa zagotovijo, da so zrakoplovom v letu na njihovo zahtevo kadar koli na voljo informacije, ki so potrebne za določitev najnižjega nivoja letenja, ki zagotavlja ustrezno oddaljenost od terena na poteh ali odsekih poti, za katere se take informacije zahtevajo.
Centri informacij za letenje in območni kontrolni centri zagotovijo, da je zrakoplovom na njihovo zahtevo na voljo ustrezno število poročil QNH ali napovedi glede tlaka za območja z informacijami za letenje in kontrolirana območja, za katera so odgovorni, in za sosednja območja.
Letalski posadki se nivo prehoda zagotovi pravočasno, preden ga zrakoplov doseže pri spuščanju.
Razen če je znano, da je zrakoplov že prejel informacijo z usmerjenim prenosom, se nastavitev višinomera (QNH) vključi v:
dovoljenje za spust pri prvi izdaji dovoljenja na absolutni višini pod nivojem prehoda;
dovoljenja za prilet ali dovoljenja za vstop v šolski krog;
dovoljenja za vožnjo po tleh za zrakoplove v odhodu.
Nastavitev višinomera (QFE), kot je opisana v točki ATS.TR.125(b), se posreduje zrakoplovu na zahtevo ali redno v skladu z lokalnimi dogovori.
Ustrezne enote služb zračnega prometa zaokrožijo navzdol nastavitve višinomera, ki se zagotavljajo zrakoplovu, na najbližji nižji celi hektopaskal.
ATS.TR.145 Začasna ustavitev operacij po pravilih vizualnega letenja na aerodromu in v njegovi bližini
Katera koli od naslednjih enot, oseb ali organov lahko začasno ustavi katere koli ali vse operacije VFR na aerodromu in v njegovi bližini, kadar koli je to potrebno zaradi varnosti:
enota priletne kontrole ali ustrezni območni kontrolni center;
aerodromski kontrolni stolp;
pristojni organ.
Kadar je na aerodromu in v njegovi bližini začasno ustavljena katera koli od operacij VFR ali vse take operacije, aerodromski kontrolni stolp izvede naslednje postopke:
zaustavi vse odhode VFR;
odpokliče vse lokalne lete, ki se izvajajo na podlagi VFR, ali pridobi dovoljenje za posebne operacije VFR;
obvesti enoto priletne kontrole ali območni kontrolni center, kot je ustrezno, o izvedenih ukrepih;
obvesti vse operatorje ali njihove imenovane zastopnike o razlogih za izvedbo takih ukrepov, če je to potrebno ali na zahtevo.
ATS.TR.150 Letalske talne luči
Izvajalec služb zračnega prometa zagotovi postopke za delovanje letalskih talnih luči, ne glede na to, ali so na aerodromu ali v njegovi bližini.
ATS.TR.155 Služba za nadzor ATS
Izvajalec služb zračnega prometa lahko pri izvajanju služb zračnega prometa uporablja sisteme za nadzor ATS. V takem primeru izvajalec služb zračnega prometa opredeli funkcije, za katere se uporabljajo informacije o nadzoru ATS.
Izvajalec služb zračnega prometa, kadar izvaja službo za nadzor ATS:
zagotavlja, da sistem ali sistemi za nadzor ATS, ki se uporabljajo, zagotavljajo stalno posodobljene informacije o nadzoru, vključno z navedbami položajev;
kadar se izvaja služba za kontrolo zračnega prometa:
določi število zrakoplovov, ki se jim hkrati zagotavlja služba za nadzor ATS in pri kateri jo je mogoče v prevladujočih okoliščinah varno izvajati;
kontrolorjem zračnega prometa ves čas zagotavlja popolne in najnovejše informacije glede:
opredeljenih najmanjših absolutnih višin letenja na območju pristojnosti;
najnižjega nivoja ali nivojev letenja, ki se lahko uporabljajo in so opredeljeni v skladu s točkama ATS.TR.130 in ATS.TR.135;
opredeljenih najmanjših absolutnih višin, ki se uporabljajo za postopke na podlagi taktičnega radarskega vodenja in neposredne poti letenja, vključno s potrebnim popravkom temperature ali metodo popravka učinka nizkih temperatur na najmanjše absolutne višine.
Izvajalec služb zračnega prometa v skladu s funkcijami, za katere se uporabljajo informacije nadzora ATS, pri izvajanju služb zračnega prometa vzpostavi postopke za:
identifikacijo zrakoplova;
zagotavljanje informacij o položaju zrakoplova;
radarsko vodenje zrakoplova;
zagotavljanje pomoči pri navigaciji zrakoplovu;
zagotavljanje informacij o slabem vremenu, če je ustrezno;
prenos kontrole nad zrakoplovom;
odpoved sistema ali sistemov za nadzor ATS;
odpoved odzivnika SSR, v skladu z določbami oddelka 13 Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 923/2012;
varnostno alarmiranje in opozarjanje na podlagi nadzora ATS, kadar se izvaja;
prekinitev ali prenehanje službe za nadzor ATS.
Pred zagotavljanjem službe za nadzor ATS zrakoplovu se izvede identifikacija, pilot pa je obveščen. Pozneje se identifikacija ohranja do prenehanja službe za nadzor ATS. Če je identifikacija pozneje prekinjena, je pilot ustrezno obveščen in izdajo se ustrezna navodila, ko je to primerno.
Kadar se opazi, da je identificiran nadzorovan let na konfliktni poti z neznanim zrakoplovom in da obstaja nevarnost trka, je pilot nadzorovanega leta, če je to izvedljivo:
obveščen o neznanem zrakoplovu in, če pilot tako zahteva ali če je po mnenju kontrolorja to potrebno zaradi okoliščin, predlaga se ukrepanje za preprečitev trka, in
obveščen, ko nevarnosti ni več.
Razen če pristojni organ ne določi drugače, vsaka ustrezno opremljena enota služb zračnega prometa ob prvem stiku z zadevnim zrakoplovom ali, če to ni izvedljivo, takoj ko je mogoče za tem, vsaj enkrat preveri prikazane informacije o nivoju na podlagi tlačne višine.
Uporabljajo se le preverjene informacije o nivoju na podlagi tlačne višine, kadar se ugotavlja, ali je zrakoplov izvedel katerega koli od naslednjih ukrepov:
ohranjanje nivoja;
zapustitev nivoja;
prehod nivoja pri vzponu ali spustu;
prihod na nivo.
ATS.TR.160 Izvajanje služb zračnega prometa za preskusne lete
Pristojni organ lahko določi dodatne ali alternativne pogoje in postopke namesto tistih iz tega poddela B, ki jih enote služb zračnega prometa uporabijo pri izvajanju služb zračnega prometa za preskusne lete.
ODDELEK 2 – SLUŽBA KONTROLE ZRAČNEGA PROMETA
ATS.TR.200 Uporaba
Služba kontrole zračnega prometa se zagotavlja za:
vse lete IFR v zračnem prostoru razredov A, B, C, D in E;
vse lete VFR v zračnem prostoru razredov B, C in D;
vse posebne lete VFR;
ves promet na aerodromu na kontroliranih aerodromih.
ATS.TR.205 Izvajanje službe kontrole zračnega prometa
Dele službe kontrole zračnega prometa, opisane v točki ATS.TR.105(a), izvajajo različne enote, in sicer:
služba območne kontrole prek ene od naslednjih enot:
območni kontrolni center;
enota, ki izvaja službo priletne kontrole v kontrolirani coni ali na kontroliranem območju omejenega obsega, ki je primarno namenjeno izvajanju službe priletne kontrole in kjer ni vzpostavljenega nobenega območnega kontrolnega centra;
služba priletne kontrole prek ene od naslednjih enot:
enota priletne kontrole, kadar se zahteva ali je zaželena vzpostavitev ločene enote;
aerodromski kontrolni stolp ali območni kontrolni center, kadar se zahteva ali je zaželeno, da se pod eno enoto funkcije službe priletne kontrole združijo s funkcijami službe aerodromske kontrole ali službe območne kontrole;
služba aerodromske kontrole: prek aerodromskega kontrolnega stolpa.
ATS.TR.210 Izvajanje službe kontrole zračnega prometa
Za izvajanje službe kontrole zračnega prometa:
se enoti kontrole zračnega prometa zagotavljajo informacije o načrtovanih premikih posameznih zrakoplovov ali njihovih spremembah ter aktualne informacije o dejanskem napredovanju posameznih zrakoplovov;
enota kontrole zračnega prometa na podlagi prejetih informacij določa relativne položaje znanih zrakoplovov glede na druge znane zrakoplove;
enota kontrole zračnega prometa izdaja dovoljenja, navodila ali informacije ali vse našteto za namene preprečevanja trčenj med zrakoplovi pod njeno kontrolo ter za pospeševanje in vzdrževanje urejenega pretoka zračnega prometa;
enota kontrole zračnega prometa po potrebi usklajuje dovoljenja z drugimi enotami:
kadar bi bil zrakoplov sicer morda v konfliktu s prometom, ki poteka pod kontrolo drugih takih enot;
pred prenosom kontrole nad zrakoplovom na druge take enote.
V dovoljenjih, ki jih izdajo enote kontrole zračnega prometa, je določeno razdvajanje:
med vsemi leti v zračnem prostoru razredov A in B;
med leti IFR v zračnem prostoru razredov C, D in E;
med leti IFR in VFR v zračnem prostoru razreda C;
med leti IFR in posebnimi leti VFR;
med posebnimi leti VFR, razen če pristojni organ določi drugače.
V primerih iz točke 2 prvega odstavka se lahko podnevi v vizualnih meteoroloških razmerah v zračnem prostoru razredov D in E, če za to zaprosi pilot zrakoplova, če se s tem strinja pilot drugega zrakoplova in če je tako določil pristojni organ, let dovoli na podlagi ohranjanja lastnega razdvajanja za določen del leta pod 3 050 m (10 000 čevljev) med vzpenjanjem ali spuščanjem.
Razen v primerih operacij na vzporednih ali bližnjih vzporednih vzletno-pristajalnih stezah iz točke ATS.TR.255 ali ko se v bližini aerodromov lahko uporabi zmanjšanje minimalnega razdvajanja, enota kontrole zračnega prometa zagotovi razdvajanje najmanj na enega od naslednjih načinov:
z vertikalnim razdvajanjem, ki se zagotovi z določitvijo različnih nivojev, izbranih iz preglednice nivojev potovalnega leta v Dodatku 3 k Prilogi k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 923/2012, vendar se korelacija nivojev s sledjo letenja, ki je za to predpisana v Dodatku, ne uporablja, če je v ustreznih zbornikih letalskih informacij ali dovoljenjih kontrole zračnega prometa navedeno drugače. Minimalno vertikalno razdvajanje znaša nominalno 300 m (1 000 čevljev) do vključno FL 410 in nominalno 600 m (2 000 čevljev) nad navedenim nivojem. Informacije o geometrijski višini se ne uporabijo za opredelitev vertikalnega razdvajanja;
s horizontalnim razdvajanjem, ki se zagotovi na katerega koli od naslednjih načinov:
z longitudinalnim razdvajanjem z zagotavljanjem intervala med zrakoplovi, ki letijo v isti sledi, v sledeh, ki se približujeta, ali v nasprotnih sledeh, izraženega v času ali oddaljenosti;
z bočnim razdvajanjem z ohranjanjem zrakoplovov na različnih poteh ali različnih geografskih območjih.
Kadar kontrolor zračnega prometa ugotovi, da vrste razdvajanja ali minimuma, uporabljenega pri razdvajanju dveh zrakoplovov, ni mogoče ohranjati, kontrolor zračnega prometa uporabi drugo vrsto razdvajanja ali drug minimum, še preden se trenutni minimum razdvajanja začne kršiti.
ATS.TR.215 Izbira minimalnega razdvajanja in obveščanje o njem za namene uporabe točke ATS.TR.210(c)
Minimalna razdvajanja za uporabo v nekem predelu zračnega prostora določi izvajalec služb zračnega prometa, ki je pristojen za izvajanje služb zračnega prometa, in odobri zadevni pristojni organ.
Za promet, ki prehaja iz enega v drugi sosednji zračni prostor, in za poti, ki so bližje skupni meji sosednjih zračnih prostorov kot minimalna razdvajanja, ki se uporabljajo v takih okoliščinah, se minimalna razdvajanja določijo s posvetovanjem med izvajalci služb zračnega prometa, pristojnimi za izvajanje služb zračnega prometa v sosednjih zračnih prostorih.
O podrobnostih v zvezi z izbranimi minimalnimi razdvajanji in njihovimi območji uporabe se obvestijo:
zadevne enote služb zračnega prometa;
piloti in operatorji zrakoplovov prek zbornikov letalskih informacij, če razdvajanje temelji na določenih navigacijskih pripomočkih ali navigacijskih tehnikah, ki jih uporabljajo zrakoplovi.
ATS.TR.220 Uporaba razdvajanja zaradi vrtinčne sledi
Enote kontrole zračnega prometa uporabljajo minimume razdvajanja zaradi vrtinčne sledi za zrakoplove v fazah prileta in odhoda v kateri koli od naslednjih okoliščin:
zrakoplov leti neposredno za drugim zrakoplovom na isti absolutni višini ali manj kot 300 m (1 000 čevljev) pod njo;
oba zrakoplova uporabljata isto vzletno-pristajalno stezo ali vzporedni vzletno-pristajalni stezi, ki sta manj kot 760 m (2 500 čevljev) narazen;
zrakoplov prečka preleteno pot drugega zrakoplova na isti absolutni višini ali manj kot 300 m (1 000 čevljev) pod njo.
Odstavek (a) se ne uporablja za prihodne lete VFR in prihodne lete IFR, ki izvajajo vizualni prilet, če je zrakoplov poročal, da vidi predhodni zrakoplov, in mu je bilo naročeno, naj upošteva in vzdržuje lastno razdvajanje z navedenim zrakoplovom. V takih primerih enota kontrole zračnega prometa izda opozorilo o vrtinčni sledi.
ATS.TR.225 Odgovornost za kontrolo
V vsakem trenutku je nadzorovani let pod kontrolo le ene enote kontrole zračnega prometa.
Odgovornost za kontrolo vseh zrakoplovov, ki letijo v določenem bloku zračnega prostora, se dodeli samo eni enoti kontrole zračnega prometa. Vendar je mogoče kontrolo nad zrakoplovom ali skupinami zrakoplovov predati drugim enotam kontrole zračnega prometa, če se zagotavlja usklajevanje med vsemi zadevnimi enotami kontrole zračnega prometa.
ATS.TR.230 Prenos odgovornosti za kontrolo
Kraj ali čas prenosa
Odgovornost za kontrolo nad zrakoplovom se prenese z ene enote kontrole zračnega prometa na drugo:
Med dvema enotama, ki izvajata službo območne kontrole
Odgovornost za kontrolo nad zrakoplovom se prenese z enote, ki izvaja službo območne kontrole na kontroliranem območju, na enoto, ki izvaja službo območne kontrole na sosednjem kontroliranem območju, ob prehodu skupne meje kontroliranega območja, kot to oceni območni kontrolni center, ki ima kontrolo nad zrakoplovom, ali v drugi točki oziroma času v skladu z dogovorom med enotama.
Med enoto, ki izvaja službo območne kontrole, in enoto, ki izvaja službo priletne kontrole, ali med dvema enotama, ki izvajata službo priletne kontrole
Odgovornost za kontrolo nad zrakoplovom se prenese z ene enote na drugo in obratno v točki ali času v skladu z dogovorom med enotama.
Med enoto, ki izvaja službo priletne kontrole, in aerodromskim kontrolnim stolpom
zrakoplov, ki pristaja: odgovornost za kontrolo zrakoplova, ki pristaja, se prenese, kot je opredeljeno v pisnih dogovorih in operativnih priročnikih, kot je ustrezno, z enote, ki izvaja službo priletne kontrole, na aerodromski kontrolni stolp, ko je zrakoplov v katerem koli od naslednjih položajev:
v bližini aerodroma in:
se domneva, da bosta prilet in pristanek izvedena z vizualno referenco glede na tla, ali
je dosegel nemotene VMC;
v predpisani točki ali nivoju;
je pristal;
zrakoplov, ki vzleta: odgovornost za kontrolo zrakoplova, ki vzleta, se prenese, kot je opredeljeno v pisnih dogovorih in operativnih priročnikih, kot je ustrezno, z aerodromskega kontrolnega stolpa na enoto, ki izvaja službo priletne kontrole:
kadar v bližini aerodroma prevladujejo VMC:
preden zrakoplov zapusti bližino aerodroma ali
preden zrakoplov vstopi v instrumentalne meteorološke razmere (IMC) ali
v predpisani točki ali nivoju;
kadar na aerodromu prevladujejo IMC:
takoj, ko je zrakoplov v zraku, ali
v predpisani točki ali nivoju.
Med kontrolnimi sektorji ali položaji v isti enoti kontrole zračnega prometa
Odgovornost za kontrolo nad zrakoplovom se prenese z enega kontrolnega sektorja ali položaja na drug kontrolni sektor ali položaj znotraj iste enote kontrole zračnega prometa v točki, na nivoju ali v času, kot je določeno v navodilih enote služb zračnega prometa.
Usklajevanje prenosa
Odgovornost za kontrolo nad zrakoplovom se ne prenese z ene enote za kontrolo zračnega prometa na drugo brez soglasja sprejemne enote kontrole, ki se zagotovi v skladu s točkami (2), (3), (4) in (5).
Enota, ki prenaša kontrolo, enoti sprejemne kontrole sporoči ustrezne dele aktualnega načrta leta in vse informacije o kontroli, ki se nanašajo na zahtevani prenos.
Kadar se prenos kontrole izvede z uporabo sistemov za nadzor ATS, informacije o kontroli, ki se nanašajo na prenos, vključujejo informacije glede položaja ter, če je potrebno, sledi in hitrosti zrakoplova, kot jih sistemi za nadzor ATS zaznajo neposredno pred prenosom.
Kadar se prenos kontrole izvede z uporabo podatkov ADS-C, informacije o kontroli, ki se nanašajo na prenos, vključujejo štiridimenzionalni položaj in druge informacije, kot je potrebno.
Sprejemna kontrolna enota:
navede svojo zmožnost sprejeti kontrolo nad zrakoplovom pod pogoji, ki jih je navedla enota, ki prenaša kontrolo, razen če se na podlagi predhodnega dogovora med zadevnima enotama odsotnost kakršne koli take navedbe šteje za sprejetje navedenih pogojev, ali pa navede vse potrebne spremembe navedenega;
navede vse druge informacije ali dovoljenja za naslednji del leta, ki jih od zrakoplova zahteva v času prenosa.
Ko sprejemna kontrolna enota vzpostavi dvosmerno komunikacijo prek glasovne ali podatkovne zveze ali obeh in prevzame kontrolo nad zadevnim zrakoplovom, o tem ne obvesti enote, ki prenaša kontrolo, razen če ni v dogovoru med zadevnima kontrolnima enotama določeno drugače.
Pri usklajevanju med enotami ali sektorji služb zračnega prometa ali med obojimi se uporablja standardizirana frazeologija. Preprost jezik se uporabi le takrat, ko standardizirana frazeologija ne more izraziti namena oddajanja.
ATS.TR.235 Dovoljenja ATC
Dovoljenja ATC temeljijo izključno na zahtevah za izvajanje službe kontrole zračnega prometa.
Dovoljenja se izdajo izključno za pospeševanje in ločevanje zračnega prometa in temeljijo na znanih prometnih razmerah, ki vplivajo na varnost operacij zrakoplovov. Take prometne razmere ne vključujejo le zrakoplovov v zraku in na manevrski površini, na kateri se izvaja kontrola, ampak tudi vsa vozila ali druge ovire, ki niso stalno nameščene na manevrski površini v uporabi.
Enote kontrole zračnega prometa izdajo dovoljenja ATC, ki so potrebna, da se preprečijo trki ter pospeši in vzdržuje urejen pretok zračnega prometa.
Dovoljenja ATC se izdajo dovolj zgodaj, s čimer se zagotovi, da se zrakoplovu sporočijo dovolj zgodaj, da jih ta lahko upošteva.
Kadar poveljujoči pilot zrakoplova enoto kontrole zračnega prometa obvesti, da dovoljenje ATC ni zadovoljivo, enota kontrole zračnega prometa izda spremenjeno dovoljenje, če je to izvedljivo.
Pri radarskem vodenju ali dodelitvi neposredne poti letenja, ki ni vključena v načrt leta in na podlagi katere let IFR zapusti objavljeno pot ATS ali postopek za instrumentalni let, kontrolor zračnega prometa, ki izvaja službo za nadzor ATS, izda dovoljenja tako, da je predpisana varna višina nad ovirami zagotovljena ves čas, dokler zrakoplov ne doseže točke, ko se pilot ponovno pridruži poti načrta leta ali ko se pridruži objavljeni poti ATS oziroma postopku za instrumentalni let.
Vsebina dovoljenj
V dovoljenju ATC je navedeno:
identifikacija zrakoplova, kot je razvidna v načrtu leta;
meja dovoljenja;
pot leta:
pot leta se podrobno opiše v vsakem dovoljenju, če se to zdi potrebno;
fraza „dovoljeno po načrtovani poti“ (cleared flight planned route) se ne uporabi pri ponovni izdaji dovoljenja;
nivo ali nivoji leta za celotno pot ali njen del ter po potrebi spremembe nivojev;
vsa potrebna navodila ali informacije o drugih zadevah, kot so odhodni slot ATFM, če je ustrezno, priletni ali odletni manevri, komunikacije in čas poteka dovoljenja.
Za lažje izpolnjevanje elementov iz točke (b) izvajalec služb zračnega prometa oceni, ali je treba vzpostaviti standardne poti odhoda in prihoda ter z njimi povezane postopke, da se omogoči:
varen, urejen in hiter pretok zračnega prometa;
opis poti in postopka v dovoljenjih ATC.
Dovoljenja za transonični let
Dovoljenje ATC, ki se nanaša na transonično fazo pospeševanja nadzvočnega leta, velja vsaj do konca take faze.
Namen dovoljenja ATC za zmanjšanje hitrosti in spust zrakoplova z nadzvočnega potovalnega leta na podzvočni let je zagotoviti neprekinjeno spuščanje vsaj med transonično fazo.
Spremembe v dovoljenju v zvezi s potjo ali nivojem leta
Pri izdaji dovoljenja za zahtevano spremembo poti ali nivoja dovoljenje vključuje točno naravo spremembe.
Kadar prometne razmere ne dovoljujejo izdaje dovoljenja za zahtevano spremembo, se uporabi beseda „NE MOREM“ (UNABLE). Kadar je zaradi okoliščin to potrebno, se ponudi nadomestna pot ali nivo.
Pogojna dovoljenja
Pogojne fraze, kot je „za zrakoplovom v pristajanju“ (behind landing aircraft) ali „za zrakoplovom v odhodu“ (after departing aircraft), se ne uporabljajo za premike, ki vplivajo na aktivno vzletno-pristajalno stezo ali steze, razen če ustrezni kontrolor in pilot vidita zadevne zrakoplove ali vozila. Zrakoplov ali vozilo, ki je razlog za pogoj v izdanem dovoljenju, je prvi zrakoplov ali vozilo, ki preide pred drugim zadevnim zrakoplovom. V vsakem primeru se pogojno dovoljenje izda v naslednjem zaporedju in ga sestavljajo:
pozivni znak;
pogoj;
dovoljenje;
kratka ponovitev pogoja.
Ponovitev dovoljenj, navodil in varnostnih informacij
Kontrolor letenja posluša ponovitev, ki se nanaša na varnostne dele dovoljenj in navodil ATC, kot so določena v točki SERA.8015(e)(1) in (2) Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 923/2012, da ugotovi, ali je letalska posadka pravilno potrdila prejem dovoljenja ali navodila ali obojega, in takoj izvede ukrepe za odpravo neskladij, ugotovljenih med ponovitvijo.
Glasovna ponovitev sporočil CPDLC se ne zahteva, razen če tako ne določi izvajalec služb zračnega prometa.
Uskladitev dovoljenj
Dovoljenje ATC se uskladi z drugimi enotami kontrole zračnega prometa, da se zajame celotna pot ali določen del poti zrakoplova, kot sledi.
Zrakoplov dobi dovoljenje za celotno pot do aerodroma prvega načrtovanega pristanka v katerem koli od naslednjih primerov:
če je bilo mogoče pred odhodom uskladiti dovoljenje med vsemi enotami, ki bodo kontrolirale zrakoplov;
če obstaja razumno zagotovilo za predhodno uskladitev med navedenimi enotami, ki bodo nato kontrolirale zrakoplov.
Če uskladitev iz točke 1 ni bila dosežena ali ni predvidena, zrakoplov dobi dovoljenje samo do točke, do katere je uskladitev razumno zagotovljena; preden ali ko zrakoplov doseže tako točko, prejme nadaljnje dovoljenje oziroma navodilo za čakanje, kot je ustrezno.
Če tako določi enota služb zračnega prometa, zrakoplov za pridobitev podrejenega dovoljenja vzpostavi zvezo z naslednjo enoto kontrole zračnega prometa pred točko prenosa kontrole.
Zrakoplov med pridobivanjem podrejenega dovoljenja vzdržuje potrebno dvosmerno komunikacijo s trenutno enoto kontrole zračnega prometa.
Dovoljenje, ki je izdano kot podrejeno dovoljenje, je za pilota jasno prepoznavno kot tako.
Če podrejena dovoljenja niso usklajena, ne vplivajo na prvotni profil leta v nobenem drugem zračnem prostoru, razen v zračnem prostoru enote kontrole zračnega prometa, pristojne za izdajo podrejenega dovoljenja.
Če namerava zrakoplov v 30 minutah ali drugem časovnem obdobju, ki je bilo dogovorjeno med zadevnimi območnim kontrolnimi centri, vzleteti z aerodroma v kontroliranem območju, da bi vstopil v drugo kontrolirano območje, se uskladitev z naslednjim območnim kontrolnim centrom izvede pred izdajo odletnega dovoljenja.
Če namerava zrakoplov zapustiti kontrolirano območje zaradi letenja zunaj kontroliranega zračnega prostora in bo nato ponovno vstopil v isto ali drugo kontrolirano območje, se lahko izda dovoljenje od točke odhoda do aerodroma prvega načrtovanega pristanka. Tako dovoljenje ali spremembe dovoljenja se uporabljajo samo za tiste dele leta, ki se izvajajo v kontroliranem zračnem prostoru.
ATS.TR.240 Kontrola oseb in vozil na kontroliranih aerodromih
Premikanje oseb ali vozil, vključno z vlečenimi zrakoplovi, na manevrskih površinah aerodroma po potrebi nadzoruje aerodromski kontrolni stolp, da se prepreči nevarnost zanje ali za zrakoplove, ki pristajajo, vozijo po tleh ali vzletajo.
V razmerah, ko se uporabljajo postopki pri zmanjšani vidljivosti:
se osebe in vozila, ki delujejo na manevrskih površinah aerodroma, omejijo na najnujnejše, posebna pozornost pa se nameni zahtevam za zaščito ključnih in občutljivih območij radionavigacijskih pripomočkov;
je v skladu z določbami iz točke (c) uporabljena metoda ali metode za razdvajanje vozil in zrakoplovov, ki vozijo po tleh, taka, kot jo je določil izvajalec služb zračnega prometa in potrdil pristojni organ ob upoštevanju razpoložljivih sredstev;
če se na isti vzletno-pristajalni stezi nenehno izvajajo mešane natančne instrumentalne operacije ILS in MLS kategorij II ali III, se zavarujejo bolj restriktivna območja, ključna in občutljiva za sistem ILS ali MLS.
Intervencijskim vozilom za pomoč zrakoplovom v nevarnosti se zagotovi prednost pred vsem drugim prometom na površini.
V skladu z določbami iz točke (c) vozila na manevrskih površinah upoštevajo naslednja pravila:
vozila in vozila, ki vlečejo zrakoplov, dajo prednost zrakoplovom, ki pristajajo, vzletajo ali vozijo po tleh;
vozila dajo prednost drugim vozilom, ki vlečejo zrakoplov;
vozila dajo prednost drugim vozilom v skladu z navodili enote služb zračnega prometa;
brez poseganja v določbe točk 1, 2 in 3 vozila in vozila, ki vlečejo zrakoplov, upoštevajo navodila, ki jih izda aerodromski kontrolni stolp.
ATS.TR.245 Uporaba opreme za nadzor premikanja po tleh na aerodromih
Če ni mogoče vizualno opazovanje celotne manevrske površine ali njenega dela oziroma v podporo vizualnemu opazovanju in kadar je to potrebno, enota služb zračnega prometa uporabi napredne sisteme za vodenje in kontrolo premikanja po tleh (A-SMGCS) ali drugo ustrezno nadzorno opremo, z namenom:
spremljanja premikanja zrakoplovov in vozil na manevrski površini;
zagotavljanja usmerjanja pilotov in voznikov vozil, če je potrebno;
zagotavljanja nasvetov in pomoči za varno in učinkovito premikanje zrakoplovov in vozil na manevrski površini.
ATS.TR.250 Bistveni promet in bistvene informacije o lokalnem prometu
Bistvene informacije o prometu se zadevnim nadzorovanim letom zagotovijo vedno, kadar ti drug za drugega pomenijo bistveni promet.
Bistvene informacije o lokalnem prometu, ki so znane kontrolorju zračnega prometa, se brez odlašanja zagotovijo zadevnim zrakoplovom v odhodu in prihodu.
ATS.TR.255 Operacije na vzporednih ali bližnjih vzporednih vzletno-pristajalnih stezah
Kadar se izvajajo neodvisne ali odvisne operacije instrumentalnega prileta na vzporednih ali bližnjih vzporednih vzletno-pristajalnih stezah oziroma odhoda z njih, izvajalec služb zračnega prometa vzpostavi postopke, potrdi pa jih pristojni organ.
ATS.TR.260 Izbira vzletno-pristajalne steze, ki se uporabi
Aerodromski kontrolni stolp izbere vzletno-pristajalno stezo, ki se uporabi za vzlet in pristanek zrakoplovov, pri tem pa upošteva hitrost in smer prizemnega vetra ter druge lokalne upoštevne dejavnike, kot so:
konfiguracija vzletno-pristajalne steze;
meteorološki pogoji;
postopki instrumentalnega prileta;
sredstva za pomoč pri priletu in pristanku;
šolski krogi aerodroma in razmere v zračnem prometu;
dolžina vzletno-pristajalne steze ali stez;
drugi dejavniki, navedeni v lokalnih navodilih.
ATS.TR.265 Kontrola prometa na tleh aerodroma v razmerah zmanjšane vidljivosti
Kadar mora promet na manevrski površini potekati v razmerah vidljivosti, ki aerodromskemu kontrolnemu stolpu ne omogočajo vizualnega razdvajanja zrakoplovov ter zrakoplovov in vozil, se uporablja naslednje:
na križiščih voznih stez se zrakoplovu ali vozilu na vozni stezi ne dovoli bližje drugi vozni stezi kot le do meje položaja čakanja, določene z vmesnimi položaji čakanja, zaustavljalnimi lučmi ali oznakami križišč voznih stez, v skladu s specifikacijami zasnove aerodroma, ki se uporabljajo;
longitudinalna metoda razdvajanja na voznih stezah ustreza tisti, ki jo za vsak posamezni aerodrom določi izvajalec služb zračnega prometa in potrdi pristojni organ, pri čemer upošteva značilnosti pripomočkov, ki so na voljo za nadzor in kontrolo prometa na tleh, kompleksnost zasnove aerodroma in značilnosti zrakoplova, ki uporablja aerodrom.
Postopki, ki se uporabljajo za začetek in nadaljevanje operacij pri zmanjšani vidljivosti, se vzpostavijo v skladu s točko ATS.OR.110, potrdi pa jih pristojni organ.
ATS.TR.270 Odobritev posebnih VFR
Izvajanje posebnih letov VFR se lahko v kontrolirani coni dovoli na podlagi dovoljenja ATC. Razen v posebnih primerih, ki jih za helikopterje odobri pristojni organ, kot so med drugim policijske operacije, medicinski leti, operacije iskanja in reševanja ter leti za gašenje požarov, veljajo naslednji dodatni pogoji:
taki posebni leti VFR se lahko opravljajo samo podnevi, razen če pristojni organ dovoli drugače;
pogoji, ki jih upošteva pilot:
zunaj oblakov in z vidnostjo površja;
vidljivost iz pilotske kabine je najmanj 1 500 m oziroma najmanj 800 m za helikopterje;
pri letenju s hitrostjo največ 140 kt IAS ali manj, da se ustrezno omogoči pravočasno opažanje drugega prometa in kakršnih koli ovir in s tem prepreči trčenje.
Enota kontrole zračnega prometa zrakoplovu ne izda dovoljenja za posebni let VFR za vzlet ali pristanek na aerodromu znotraj kontrolirane cone ali vstop v cono prometa na aerodromu ali šolski krog aerodroma, kadar so sporočene meteorološke razmere na aerodromu slabše od naslednjih minimumov:
vidljivost pri tleh je manjša od 1 500 m oziroma manjša od 800 m za helikopterje;
baza oblačnega pokrova je nižja od 180 m (600 čevljev).
Enote kontrole zračnega prometa zahteve za tako odobritev obravnava za vsak primer posebej.
ODDELEK 3 – SLUŽBA INFORMACIJ ZA LETENJE
ATS.TR.300 Uporaba
Službo informacij za letenje izvajajo ustrezne enote služb zračnega prometa vsem zrakoplovom, na katere bi te informacije lahko vplivale in ki se bodisi:
izvajajo s službo kontrole zračnega prometa;
bodisi so drugače znane ustrezni enoti služb zračnega prometa.
Če enote služb zračnega prometa izvajajo službo informacij za letenje in službo kontrole zračnega prometa, ima izvajanje službe kontrole zračnega prometa prednost pred izvajanjem službe informacij za letenje, če tako zahteva izvajanje službe kontrole zračnega prometa.
Izvajalec služb informacij za letenje zagotovi:
zapisovanje in prenos informacij o poteku letov;
usklajevanje in prenos odgovornosti za izvajanje službe informacij za letenje.
ATS.TR.305 Obseg službe informacij za letenje
Služba informacij za letenje vključuje zagotavljanje ustreznih:
informacij SIGMET in AIRMET;
informacij o vulkanski aktivnosti pred izbruhom, izbruhih vulkanov in oblakih vulkanskega pepela;
informacij o sproščanju radioaktivnih snovi ali strupenih kemikalij v ozračje;
informacij o spremembah glede razpoložljivosti radionavigacijskih služb;
informacij o spremembah razmer na aerodromih in v povezanih objektih, vključno z informacijami o stanju na območjih premikanja na aerodromih, če nanje vpliva sneg, led ali večja količina vode;
informacij o prosto letečih balonih brez posadke;
informacij o nenormalni konfiguraciji zrakoplova in razmerah;
vseh drugih informacij, ki lahko vplivajo na varnost.
Služba informacij za letenje, ki se zagotavlja letom, vključuje poleg informacij iz točke (a) tudi zagotavljanje informacij:
o vremenskih razmerah, sporočenih ali napovedanih za odhodne, namembne in nadomestne aerodrome;
o nevarnosti trčenja za zrakoplove, ki letijo v razredih zračnega prostora C, D, E, F in G;
za let nad vodnimi površinami, če je to izvedljivo in to zahteva pilot, vseh razpoložljivih informacij, kot so radijski pozivni znak, položaj, dejanska sled, hitrost itd. površinskih plovil na območju;
o sporočilih, vključno z dovoljenji, prejetimi od drugih enot služb zračnega prometa, ki se posredujejo zrakoplovu.
AFIS, ki se zagotavlja letom, poleg zadevnih postavk iz točk (a) in (b) vključuje tudi zagotavljanje naslednjih informacij:
o nevarnosti trka z zrakoplovom, vozili in osebami, ki delujejo na manevrski površini;
o vzletno-pristajalni stezi, ki se uporablja.
Enote služb zračnega prometa pošljejo, kakor hitro je to izvedljivo, posebna in izredna poročila iz zrakoplova:
drugim zadevnim zrakoplovom;
povezani meteorološki službi bdenja v skladu z Dodatkom 5 k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 923/2012;
drugim zadevnim enotam služb zračnega prometa.
Oddajanje sporočil zrakoplovom se ponavlja v enakih presledkih in nadaljuje toliko časa, kot določi zadevna služba zračnega prometa.
Služba informacij za letenje za lete VFR poleg informacij iz točke (a) vključuje tudi zagotavljanje razpoložljivih informacij o prometnih in vremenskih razmerah na poti leta, ki lahko onemogočijo letenje po pravilih vizualnega letenja.
Če tako določi pristojni organ, enota AFIS ureja premikanje vozil in oseb na manevrski površini v skladu s sklopom ali podrejenim sklopom določb iz točke ATS.TR.240.
ATS.TR.310 Oddajanje samodejnih glasovnih storitev letaliških informacij (glasovni ATIS)
Oddajanje samodejnih glasovnih storitev letaliških informacij (glasovni ATIS) se zagotavlja na aerodromih, kjer je treba zmanjšati komunikacijsko breme služb zračnega prometa na VHF kanalih za komunikacijo zrak–zemlja. Kadar se zagotavljajo, jih sestavlja katera koli od naslednjih postavk:
eno oddajanje za zrakoplove v prihodu;
eno oddajanje za zrakoplove v odhodu;
eno oddajanje za zrakoplove v prihodu in odhodu;
dve oddajanji, in sicer za zrakoplove v prihodu in za zrakoplove v odhodu, na aerodromih, kjer bi bila dolžina oddajanja za zrakoplove v prihodu in odhodu skupaj predolga.
Kadar koli je to izvedljivo, se za oddajanje glasovnega ATIS uporablja ločena frekvenca VHF. Če ločena frekvenca ni na voljo, se lahko oddajanje izvede na glasovnem kanalu ali kanalih najustreznejšega terminalskega navigacijskega pripomočka, najbolje VOR, če sta doseg in berljivost ustrezna in identifikaciji navigacijskega pripomočka sledi objava, tako da se slednja ne izgubi.
Oddajanje glasovnega ATIS se ne prenaša prek glasovnih kanalov ILS.
Kadar koli se zagotavlja glasovni ATIS, so oddajanja stalna in ponavljajoča.
Informacije v trenutnem oddajanju se takoj sporočijo zadevni enoti ali enotam služb zračnega prometa, zrakoplovom pa se zagotovijo informacije, ki se nanašajo na prilet, pristanek in vzlet, kadar koli sporočila ni pripravila navedena enota ali enote.
Oddajanje glasovnega ATIS, ki se mednarodnim službam zračnega prometa zagotavlja na nekaterih aerodromih, se zagotavlja vsaj v angleščini.
ATS.TR.315 Samodejna storitev letaliških informacij prek podatkovne zveze (D-ATIS)
Kadar D-ATIS dopolnjuje obstoječo razpoložljivost glasovnega ATIS, so informacije po vsebini in obliki enake ustreznemu oddajanju glasovnega ATIS. Kadar so vključene meteorološke informacije v realnem času, vendar podatki ostajajo znotraj parametrov meril pomembnih sprememb iz točke MET.TR.200(e) in (f) Priloge V, se za potrebe ohranjanja enake oznake šteje, da je vsebina enaka.
Kadar D-ATIS dopolnjuje obstoječo razpoložljivost glasovnega ATIS in je treba ATIS posodobiti, se glasovni ATIS in D-ATIS posodobita hkrati.
ATS.TR.320 Samodejna storitev letaliških informacij (glasovna in/ali podatkovna zveza)
Kadar koli se zagotavlja glasovni ATIS ali D-ATIS ali oboje:
se sporočene informacije nanašajo na en aerodrom;
se sporočene informacije posodobijo takoj, ko pride do pomembne spremembe;
je za pripravo in razširjanje sporočil ATIS pristojen izvajalec služb zračnega prometa;
se posamezna sporočila ATIS označujejo z oznako v obliki črke abecede črkovanja, v skladu s točko SERA.14020 Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 923/2012. Oznake zaporednih sporočil ATIS se dodelijo po abecednem vrstnem redu;
zrakoplov potrdi prejem informacije po vzpostavitvi komunikacije z enoto služb zračnega prometa, ki izvaja službo priletne kontrole, z aerodromskim kontrolnim stolpom ali enoto AFIS, kot je ustrezno;
ustrezna enota služb zračnega prometa v odgovoru na sporočilo iz točke 5 ali v primeru zrakoplova v prihodu v času, ki ga določi pristojni organ, zrakoplovu zagotovi podatek o trenutni nastavitvi višinomera;
se meteorološke informacije pridobijo iz lokalnega rednega poročila ali lokalnega posebnega poročila.
Kadar zaradi hitro spreminjajočih se meteoroloških razmer v ATIS ni priporočljivo vključiti meteoroloških informacij kot v točki (a)(7), se v sporočilih ATIS navede, da se bodo ustrezne meteorološke informacije zagotovile pri prvem stiku z ustrezno enoto služb zračnega prometa.
Informacij iz veljavnega ATIS, katerih prejem je potrdil zadevni zrakoplov, ni treba vključiti v usmerjeni prenos informacij zrakoplovu, razen nastavitve višinomera, ki se zagotovi v skladu s točko (a).
Če zrakoplov potrdi prejem informacij ATIS, ki niso več veljavne, enota služb zračnega prometa brez odlašanja sprejme enega od naslednjih ukrepov:
zrakoplovu sporoči vse elemente informacij, ki jih je treba posodobiti;
zrakoplovu naroči, naj pridobi veljavne informacije ATIS.
ATS.TR.325 Oddajanje VOLMET in D-VOLMET
Kadar tako predpiše pristojni organ, se zagotavlja oddajanje HF ali VHF VOLMET ali storitev D-VOLMET ali vseh navedenih, in sicer z uporabo standardne frazeologije radiotelefonije.
ODDELEK 4 – SLUŽBA ZA ALARMIRANJE
ATS.TR.400 Uporaba
Službo za alarmiranje izvajajo enote služb zračnega prometa:
za vse zrakoplove, za katere se izvaja služba kontrole zračnega prometa;
če je to izvedljivo, za vse druge zrakoplove, ki so predložili načrt leta ali so kako drugače znani službam zračnega prometa;
za vse zrakoplove, za katere se ve ali domneva, da so predmet nezakonitega poseganja.
Centri informacij za letenje ali območni kontrolni centri delujejo kot osrednje točke za zbiranje vseh informacij, ki se nanašajo na izredno stanje zrakoplova, ki leti na zadevnem območju informacij za letenje ali kontroliranem območju, ter posredovanje takih informacij ustreznemu centru za usklajevanje reševanja.
Če se zrakoplov znajde v izrednem stanju, ko je pod kontrolo aerodromskega kontrolnega stolpa ali enote priletne kontrole ali v stiku z enoto AFIS, taka enota takoj obvesti odgovorni center informacij za letenje ali območni kontrolni center, ki nato obvesti center za usklajevanje reševanja, vendar obveščanje območnega kontrolnega centra, centra informacij za letenje ali centra za usklajevanje reševanja ni potrebno, če je narava izrednih razmer taka, da bi bilo obveščanje odveč.
Kljub temu pa odgovorni aerodromski kontrolni stolp ali enota priletne kontrole ali zadevna enota AFIS najprej opozori in sprejme druge potrebne ukrepe, s katerimi aktivira vse ustrezne lokalne organizacije reševanja v izrednih primerih, ki lahko zagotovijo potrebno takojšnjo pomoč, v skladu z lokalnimi navodili, in sicer v katerem koli od naslednjih primerov:
na aerodromu ali v njegovi bližini je prišlo do letalske nesreče;
prejeta je informacija, da bi lahko bila ali je bila oslabljena varnost zrakoplova, ki je ali bo v pristojnosti aerodromskega kontrolnega stolpa ali enote AFIS;
če tako zahteva letalska posadka;
kadar se iz drugih razlogov zdi potrebno ali zaželeno ali če je potrebno zaradi nujnosti situacije.
ATS.TR.405 Obveščanje centrov za usklajevanje reševanja
Brez poseganja v katere koli druge okoliščine, zaradi katerih bi bilo tako obveščanje priporočljivo, enote služb zračnega prometa (razen kot je določeno v točki ATS.TR.420(a)) takoj obvestijo centre za usklajevanje reševanja, kadar se šteje, da je zrakoplov v izrednem stanju v skladu z naslednjim:
Faza negotovosti v kateri koli od naslednjih situacij:
od zrakoplova ni bila prejeta nobena komunikacija v 30 minutah po tem, ko bi komunikacija morala biti prejeta, ali od trenutka prvega neuspešnega poskusa vzpostavitve komunikacije s takim zrakoplovom, odvisno od tega, kaj nastopi prej;
zrakoplov ne prispe v 30 minutah od predvidenega časa prihoda, kot je bil nazadnje sporočen enotam služb zračnega prometa ali kot so ga te predvidele, odvisno od tega, kar nastopi pozneje.
Faza negotovosti se ne uporablja, kadar ni nobenega dvoma glede varnosti zrakoplova in oseb v njem.
Faza pripravljenosti v kateri koli od naslednjih situacij:
po fazi negotovosti z nadaljnjimi poskusi vzpostavitve komunikacije z zrakoplovom ali s poizvedovanjem v drugih zadevnih virih ni bilo mogoče pridobiti nobenih novic o zrakoplovu;
zrakoplovu je bilo izdano dovoljenje za pristanek, vendar ta ne pristane v 5 minutah po predvidenem času pristanka, komunikacija z zrakoplovom pa ni bila ponovno vzpostavljena;
na aerodromih AFIS v okoliščinah, kot jih določi pristojni organ;
prejete so bile informacije, iz katerih izhaja, da je bila učinkovitost letenja zrakoplova oslabljena, vendar ne toliko, da bi bil verjeten zasilni pristanek;
za zrakoplov se ve ali domneva, da je predmet nezakonitega poseganja.
Točke (i) do (iv) se ne uporabljajo, kadar obstajajo dokazi, zaradi katerih skrb za varnost zrakoplova in oseb v njem ni potrebna.
Faza nevarnosti v kateri koli od naslednjih situacij:
po fazi pripravljenosti je na podlagi nadaljnjih neuspešnih poskusov vzpostavitve komunikacije z zrakoplovom in na podlagi več obširnih neuspešnih poizvedb mogoče sklepati, da je zrakoplov v nevarnosti;
šteje se, da je gorivo na zrakoplovu porabljeno ali da ne zadostuje, da bi zrakoplov lahko zagotovil varnost;
prejete so informacije, iz katerih izhaja, da je bila učinkovitost letenja zrakoplova toliko oslabljena, da je verjeten zasilni pristanek;
prejete so informacije ali pa obstaja razumna gotovost, da bo zrakoplov zasilno pristal ali da je to že storil.
Faza nevarnosti se ne uporablja, kadar obstaja razumna gotovost, da zrakoplovu in osebam na njem ne grozi huda in takojšnja nevarnost in da ne potrebujejo takojšnje pomoči.
Obvestilo vsebuje tiste od naslednjih informacij, ki so na voljo, v naslednjem vrstnem redu:
INCERFA, ALERFA ali DETRESFA, kot je ustrezno glede na fazo izredne situacije;
agencija in oseba, ki kliče;
narava izredne situacije;
pomembne informacije iz načrta leta;
enota, ki je zadnja vzpostavila stik, čas in sredstva, ki so bila pri tem uporabljena;
zadnje poročilo o položaju in podatek, kako je bil ta določen;
barva in prepoznavna znamenja zrakoplova;
nevarno blago med tovorom;
morebitni ukrepi, ki jih je sprejel urad, ki poroča;
druge zadevne opombe.
Enota služb zračnega prometa tisti del informacij iz točke (b), ki v času pošiljanja obvestila centru za usklajevanje reševanja ni na voljo, pridobi, preden razglasi fazo nevarnosti, če čas to dopušča in če obstaja razumna gotovost, da bo do te faze prišlo.
Poleg obvestil iz točke (a) enote služb zračnega prometa brez odlašanja centru za usklajevanje reševanja zagotovijo kar koli od naslednjega:
vse uporabne dodatne informacije, zlasti o razvoju izrednega stanja v nadaljnjih fazah;
informacijo, da izredne razmere ne veljajo več.
ATS.TR.410 Uporaba komunikacijskih naprav
Enote služb zračnega prometa po potrebi uporabijo vse razpoložljive komunikacijske naprave, da vzpostavijo in ohranijo komunikacijo z zrakoplovom v izrednem stanju ter da zahtevajo novice o zrakoplovu.
ATS.TR.415 Začrtanje zrakoplova v izrednem stanju
Kadar se domneva, da obstaja izredno stanje, enota ali enote služb zračnega prometa, ki vedo za to stanje, začrtajo let zadevnega zrakoplova na karti ali z drugim ustreznim orodjem, da se določi verjetni prihodnji položaj zrakoplova in njegov največji doseg od zadnjega znanega položaja.
ATS.TR.420 Informacije za operatorja
Ko območni kontrolni center ali center informacij za letenje odloči, da je zrakoplov v fazi negotovosti ali fazi pripravljenosti, o tem, če je to izvedljivo, obvesti operatorja zrakoplova, preden obvesti center za usklajevanje reševanja.
Kadar koli je to izvedljivo, območni kontrolni center ali center informacij za letenje brez odlašanja operatorju zrakoplova sporoči vse informacije, ki so bile sporočene centru za usklajevanje reševanja.
ATS.TR.425 Informacije zrakoplovom, ki letijo v bližini zrakoplova v izrednem stanju
Če enota služb zračnega prometa ugotovi, da je zrakoplov v izrednem stanju, o vrsti izrednega stanja čim prej, ko je to izvedljivo, obvesti druge zrakoplove, za katere ve, da so v bližini zadevnega zrakoplova, razen v primerih iz točke (b).
Če enota služb zračnega prometa ve ali domneva, da je zrakoplov predmet nezakonitega poseganja, se v komunikaciji zrak–zemlja služb zračnega prometa ne navede vrsta izrednega stanja, razen če ni bila že prej navedena v sporočilih iz zadevnega zrakoplova in če taka navedba zagotovo ne bo poslabšala razmer.
PRILOGA V
POSEBNE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE METEOROLOŠKIH SLUŽB
(del MET)
PODDEL A – DODATNE ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE METEOROLOŠKIH SLUŽB (MET.OR)
ODDELEK 1 – SPLOŠNE ZAHTEVE
MET.OR.100 Meteorološki podatki in informacije
Izvajalec meteoroloških služb operatorjem, članom letalske posadke, enotam služb zračnega prometa, enotam služb za iskanje in reševanje, operatorjem aerodromov, organom za preiskave nesreč in incidentov ter drugim izvajalcem storitev in letalskim subjektom zagotavlja meteorološke informacije, ki so potrebne za izvajanje njihovih nalog, kot jih določi pristojni organ.
►C2 Izvajalec meteoroloških služb potrdi operativno zaželeno natančnost informacij, ki se razpošljejo za namene operacij, vključno z virom takšnih informacij, pri čemer zagotavlja, da se informacije razširjajo pravočasno in so po potrebi posodobljene. ◄
MET.OR.105 Hramba meteoroloških informacij
Izvajalec meteoroloških služb hrani izdane meteorološke informacije vsaj 30 dni od datuma objave.
Meteorološke informacije so na zahtevo na voljo za poizvedbe ali preiskave in se za te namene hranijo do konca poizvedbe ali preiskave.
MET.OR.110 Zahteve glede izmenjave meteoroloških informacij
Izvajalec meteoroloških služb zagotovi, da ima vzpostavljene sisteme in postopke ter dostop do primernih telekomunikacijskih zmogljivosti, da:
lahko izmenjuje operativne meteorološke informacije z drugimi izvajalci meteoroloških služb;
uporabnikom pravočasno zagotavlja zahtevane meteorološke informacije.
MET.OR.115 Meteorološki bilteni
Izvajalec meteoroloških služb, pristojen za zadevno območje, ustreznim uporabnikom zagotavlja meteorološke biltene.
MET.OR.120 Obveščanje svetovnih prognostičnih centrov (WAFC) o razhajanjih
Izvajalec meteoroloških služb, ki uporablja napovedi WAFS SIGWX, takoj obvesti zadevni WAFC, če so odkrita ali sporočena znatna razhajanja v zvezi z napovedmi WAFS SIGWX glede:
zaledenitve, turbulence, kumulonimbusnih oblakov, ki so slabo vidni, pogosti, skriti v plasti oblakov ali se pojavljajo ob nevihtni liniji, in peščenih ali prašnih viharjev;
izbruhov vulkana ali izpusta radioaktivnih snovi v ozračje, ki je pomemben za obratovanje zrakoplovov.
ODDELEK 2 – POSEBNE ZAHTEVE
Poglavje 1 – Zahteve za letalske meteorološke postaje
MET.OR.200 Meteorološka poročila in druge informacije
Letalska meteorološka postaja izda:
lokalno redno poročilo v določenih časovnih presledkih, samo za razširjanje na aerodromu, kjer so bila izvedena opazovanja;
lokalno posebno poročilo, samo za razširjanje na aerodromu, kjer so bila izvedena opazovanja;
METAR v polurnih časovnih presledkih na aerodromih, ki so namenjeni operacijam rednega mednarodnega komercialnega zračnega prevoza, za razširjanje zunaj meja aerodroma, kjer so bila izvedena opazovanja;
ne glede na točko (a)(3) lahko letalska meteorološka postaja vsako uro izda METAR in SPECI za razširjanje zunaj meja aerodroma za aerodrome, ki niso namenjeni operacijam rednega mednarodnega komercialnega zračnega prevoza, kot določi pristojni organ;
letalska meteorološka postaja obvešča enote služb zračnega prometa in letalsko informacijsko službo na aerodromu o spremembah v statusu uporabnosti avtomatizirane opreme za ocenjevanje vidljivosti vzdolž vzletno-pristajalne steze;
letalska meteorološka postaja poroča povezani enoti služb zračnega prometa, enoti letalskih informacijskih služb in meteorološki službi bdenja o vulkanski aktivnosti pred izbruhom, izbruhih vulkana in oblaku vulkanskega pepela;
letalska meteorološka postaja določi seznam meril za zagotavljanje lokalnih posebnih poročil v posvetovanju z ustreznimi enotami ATS, operatorji in drugimi udeleženimi stranmi.
MET.OR.205 Poročanje o meteoroloških elementih
Letalska meteorološka postaja poroča o:
smeri in hitrosti prizemnega vetra;
vidljivosti;
po potrebi vidljivosti vzdolž vzletno-pristajalne steze;
trenutnih vremenskih razmerah na aerodromu in v njegovi okolici;
oblakih;
temperaturi zraka in temperaturi rosišča;
atmosferskem tlaku;
po potrebi dodatnih informacijah.
Kadar to odobri pristojni organ, lahko na aerodromih, ki niso namenjeni operacijam rednega mednarodnega komercialnega zračnega prevoza, letalska meteorološka postaja poroča le o podskupini meteoroloških elementov, ki so pomembni za določene vrste letov na zadevnem aerodromu. Ta niz podatkov se objavi v zborniku letalskih informacij.
MET.OR.210 Opazovanje meteoroloških elementov
Letalska meteorološka postaja opazuje in/ali meri:
smer in hitrost prizemnega vetra;
vidljivost;
po potrebi vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze;
trenutne vremenske razmere na aerodromu in v njegovi okolici;
oblake;
temperaturo zraka in temperaturo rosišča;
atmosferski tlak;
po potrebi dodatne informacije.
Kadar to odobri pristojni organ, lahko na aerodromih, ki niso namenjeni operacijam rednega mednarodnega komercialnega zračnega prevoza, letalska meteorološka postaja opazuje in/ali meri le podskupino meteoroloških elementov, ki so pomembni za določene vrste letov na zadevnem aerodromu. Ta niz podatkov se objavi v zborniku letalskih informacij.
Poglavje 2 – Zahteve za aerodromske meteorološke službe
MET.OR.215 Napovedi in druge informacije
Aerodromska meteorološka služba:
pripravlja in/ali pridobiva napovedi in druge ustrezne meteorološke informacije, ki jih potrebuje za izvajanje svojih funkcij, za lete, za katere je odgovorna, kot določi pristojni organ;
zagotavlja napovedi in/ali opozorila za lokalne meteorološke razmere na aerodromih, za katere je odgovorna;
napovedi in opozorila stalno pregleduje ter po potrebi takoj izda spremembe in prekliče istovrstne napovedi, ki jih je prej izdala za isti kraj in isto obdobje veljavnosti, ali le njihov del;
članom letalske posadke in/ali drugemu osebju letalskih operacij zagotavlja pripravo na let (briefing), posvetovanje in dokumentacijo za let;
zagotavlja klimatološke informacije;
povezani enoti služb zračnega prometa, enoti letalskih informacijskih služb in meteorološki službi bdenja zagotavlja informacije, ki jih je prejela o vulkanski aktivnosti pred izbruhom, izbruhu vulkana ali oblaku vulkanskega pepela;
meteorološke informacije po potrebi zagotavlja enotam služb za iskanje in reševanje ter med celotno operacijo iskanja in reševanja ohranja stike z enotami služb za iskanje in reševanje;
meteorološke informacije zagotavlja ustreznim enotam letalskih informacijskih služb, če je to potrebno za izvajanje njihovih funkcij;
pripravlja in/ali pridobiva napovedi in druge ustrezne meteorološke informacije, ki so potrebne za izvajanje funkcij enot ATS v skladu s točko MET.OR.242;
povezani enoti služb zračnega prometa, enoti letalskih informacijskih služb in meteorološkim službam bdenja zagotavlja informacije, ki jih je prejela o izpustu radioaktivnih snovi v ozračje.
MET.OR.220 Aerodromske napovedi
Aerodromska meteorološka služba izdaja aerodromske napovedi kot TAF ob določenem času.
Pri izdaji TAF aerodromska meteorološka služba zagotovi, da na aerodromu istočasno ni veljaven več kot en TAF.
MET.OR.225 Napovedi za pristajanje
Aerodromska meteorološka služba pripravlja napovedi za pristajanje, kot določi pristojni organ.
Ta napoved za pristajanje se izda v obliki napovedi TREND.
Obdobje veljavnosti napovedi TREND je dve uri od časa poročila, ki je del napovedi za pristajanje.
MET.OR.230 Napovedi za vzletanje
Aerodromska meteorološka služba:
pripravlja napovedi za vzletanje, kot določi pristojni organ;
operatorjem in članom letalske posadke na zahtevo zagotavlja napovedi za vzletanje največ tri ure pred predvidenim časom odhoda.
MET.OR.235 Aerodromska opozorila ter opozorila in alarmi za strižni veter
Aerodromska meteorološka služba:
zagotavlja informacije o aerodromskih opozorilih;
pripravlja opozorila za strižni veter za aerodrome, na katerih ta velja za pomemben dejavnik, v skladu z lokalnimi dogovori z ustrezno enoto ATS in zadevnimi operatorji;
na aerodromih, na katerih strižni veter zaznava avtomatizirana, zemeljska oprema za daljinsko zaznavanje ali odkrivanje strižnega vetra, izdaja alarme za strižni veter, ki jih ti sistemi ustvarjajo;
prekliče opozorila, ko razmere niso več prisotne in/ali niso več predvidene na aerodromu.
MET.OR.240 Informacije, ki jih uporablja operator ali letalska posadka
Aerodromska meteorološka služba operatorjem in članom letalske posadke zagotavlja najnovejše razpoložljive:
napovedi elementov, ki so navedeni v točkah 1 in 2 točke MET.OR.275(a), in sicer na podlagi svetovnega prognostičnega sistema;
METAR ali SPECI, vključno z napovedmi TREND, TAF ali spremenjenimi TAF za odhodni aerodrom in aerodrom načrtovanega pristanka ter aerodrom vzleta, aerodrome na poti in nadomestne namembne aerodrome;
aerodromske napovedi za vzletanje;
SIGMET in posebna poročila iz zrakoplova, ki veljajo za celotno pot;
svetovalne informacije o vulkanskem pepelu, tropskem ciklonu in vesoljskem vremenu, ki veljajo za celotno pot;
območne napovedi za lete na nižjih višinah, pripravljene skupaj z izdajo AIRMET, in AIRMET, ki velja za celotno pot;
aerodromska opozorila za lokalni aerodrom;
meteorološke satelitske slike;
vremenske informacije na podlagi zemeljskega radarja.
MET.OR.242 Informacije, ki se zagotavljajo enotam služb zračnega prometa
Aerodromska meteorološka služba po potrebi povezanemu aerodromskemu kontrolnemu stolpu in enoti AFIS zagotavlja:
lokalno redno poročilo, lokalno posebno poročilo, METAR, SPECI, TAF in TREND ter njihove spremembe;
sporočila SIGMET, AIRMET, opozorila in alarme za strižni veter ter aerodromska opozorila;
vse dodatne meteorološke informacije, dogovorjene na lokalni ravni, npr. napovedi prizemnega vetra, za določitev morebitnih sprememb v zvezi z vzletno-pristajalno stezo;
informacije, prejete o oblaku vulkanskega pepela, za katerega sporočilo SIGMET še ni bilo izdano, v skladu z dogovorom med aerodromsko meteorološko službo in zadevnim aerodromskim kontrolnim stolpom ali enoto AFIS;
informacije, prejete o vulkanski aktivnosti pred izbruhom in/ali izbruhu vulkana, v skladu z dogovorom med aerodromsko meteorološko službo in zadevnim aerodromskim kontrolnim stolpom ali enoto AFIS.
Aerodromska meteorološka služba povezani enoti priletne kontrole zagotavlja:
lokalno redno poročilo in lokalno posebno poročilo, METAR, SPECI, TAF in TREND ter njihove spremembe;
sporočila SIGMET, AIRMET, opozorila in alarme za strižni veter, ustrezna posebna poročila iz zrakoplova ter aerodromska opozorila;
dodatne meteorološke informacije, dogovorjene na lokalni ravni;
informacije, prejete o oblaku vulkanskega pepela, za katerega sporočilo SIGMET še ni bilo izdano, v skladu z dogovorom med aerodromsko meteorološko službo in zadevno enoto priletne kontrole;
informacije, prejete o vulkanski aktivnosti pred izbruhom in/ali izbruhu vulkana, v skladu z dogovorom med aerodromsko meteorološko službo in zadevno enoto priletne kontrole.
Poglavje 3 – Zahteve za meteorološke službe bdenja
MET.OR.245 Meteorološko bdenje in druge informacije
Meteorološka služba bdenja v okviru svojih pristojnosti:
stalno bdi nad meteorološkimi razmerami, ki vplivajo na letalske operacije;
se usklajuje z organizacijo, pristojno za zagotavljanje NOTAM in/ali ASHTAM, da se zagotovi doslednost meteoroloških informacij o vulkanskem pepelu, vključenih v sporočila SIGMET, NOTAM in/ali ASHTAM;
se usklajuje z izbranimi vulkanskimi observatoriji, da bi zagotovila učinkovito in pravočasno prejemanje informacij o vulkanski aktivnosti;
povezanemu VAAC zagotavlja informacije, ki jih prejme o vulkanski aktivnosti pred izbruhom, izbruhu vulkana in oblaku vulkanskega pepela, za katere sporočilo SIGMET še ni bilo izdano;
svojim enotam letaliških informacijskih služb zagotavlja informacije, ki jih prejme o izpustu radioaktivnih snovi v ozračje na območju ali sosednjih območjih, za katera opravlja službo bdenja, za katerega sporočilo SIGMET še ni bilo izdano;
povezanemu centru območne kontrole in po potrebi centru informacij za letenje (ACC/FIC) zagotavlja ustrezne:
METAR in SPECI, vključno z aktualnimi podatki o tlaku za aerodrome in druge lokacije, TAF in TREND ter njihove spremembe;
napovedi zgornjih vetrov, temperatur zgornjega zračnega prostora in pomembnih vremenskih pojavov na poti ter njihovih sprememb, sporočila SIGMET in AIRMET ter ustrezna posebna poročila iz zrakoplova;
vse druge meteorološke informacije, ki jih zahteva ACC/FIC, da bi izpolnil zahteve zrakoplova med letom;
informacije, prejete o oblaku vulkanskega pepela, za katerega sporočilo SIGMET še ni bilo izdano, v skladu z dogovorom med meteorološko službo bdenja in ACC/FIC;
informacije, prejete o izpustu radioaktivnih snovi v ozračje, v skladu z dogovorom med meteorološko službo bdenja in ACC/FIC;
svetovalna sporočila o tropskem ciklonu, ki jih v okviru svojih pristojnosti izda TCAC;
svetovalna sporočila o vulkanskem pepelu, ki jih v okviru svojih pristojnosti izda VAAC;
informacije, prejete o vulkanski aktivnosti pred izbruhom in/ali izbruhu vulkana, v skladu z dogovorom med meteorološko službo bdenja in ACC/FIC;
zadevnim enotam služb zračnega prometa v skladu z lokalnim dogovorom zagotavlja informacije, če so na voljo, o izpustu strupenih snovi, ki bi lahko vplivale na zračni prostor, ki ga uporabljajo zrakoplovi na območju njihove pristojnosti, v ozračje.
MET.OR.250 SIGMET
Meteorološka služba bdenja:
izda SIGMET;
zagotavlja, da se SIGMET prekliče, ko pojavi niso več prisotni ali niso več predvideni na območju, ki ga pokriva SIGMET;
zagotavlja, da obdobje veljavnosti SIGMET ni daljše od štirih ur, v posebnem primeru SIGMET o oblakih vulkanskega pepela in tropskih ciklonih pa se rok podaljša na šest ur;
zagotavlja, da se SIGMET izda največ štiri ure pred začetkom obdobja veljavnosti. V posebnem primeru SIGMET o oblakih vulkanskega pepela in tropskih ciklonih pa se SIGMET izda takoj, ko je to izvedljivo, vendar ne več kot 12 ur pred začetkom obdobja veljavnosti, in se posodablja vsaj vsakih šest ur.
MET.OR.255 AIRMET
Meteorološka služba bdenja:
izda AIRMET, če je pristojni organ ugotovil, da je treba zaradi gostote prometa, ki deluje pod nivojem letenja 100 ali do nivoja letenja 150 na goratih območjih ali po potrebi višje, za lete na nižjih višinah izdati AIRMET v kombinaciji z območnimi napovedmi;
prekliče AIRMET, ko pojavi niso več prisotni ali niso več predvideni na območju;
zagotavlja, da obdobje veljavnosti AIRMET ni daljše od štirih ur.
MET.OR.260 Območne napovedi za lete na nižjih višinah
Meteorološka služba bdenja zagotovi, da:
se v primeru izdaje AIRMET v kombinaciji z območnimi napovedmi za lete na nižjih višinah v skladu s točko MET.OR.255(a) območne napovedi za lete na nižjih višinah izdajo vsakih šest ur za obdobje veljavnosti šest ur in posredujejo zadevnim meteorološkim službam bdenja najpozneje eno uro pred začetkom njihovega obdobja veljavnosti;
če je pristojni organ ugotovil, da je treba zaradi gostote prometa, ki deluje pod nivojem letenja 100 ali do nivoja letenja 150 na goratih območjih ali po potrebi višje, za lete na nižjih višinah redno izdajati območne napovedi brez AIRMET, so pogostost izdaje, oblika in določeni čas ali obdobje veljavnosti območne napovedi za lete na nižjih višinah ter merila za njihove spremembe takšni, kot jih določi pristojni organ.
Poglavje 4 – Zahteve glede svetovalnih centrov za spremljanje vulkanskega pepela (VAAC)
MET.OR.265 Pristojnosti svetovalnega centra za spremljanje vulkanskega pepela
VAAC v okviru svojih pristojnosti:
kadar izbruhne vulkan ali se pričakuje izbruh ali se poroča o vulkanskem pepelu, objavi svetovalne informacije o razširjenosti in predvidenem premikanju oblaka vulkanskega pepela:
Evropski koordinacijski celici za krizne razmere v letalstvu;
meteorološkim službam bdenja, ki v okviru svojih pristojnosti zagotavljajo informacije potencialno prizadetim območjem z informacijami za letenje;
operatorjem, centrom območne kontrole in centrom informacij za letenje, ki v okviru svojih pristojnosti zagotavljajo informacije potencialno prizadetim območjem z informacijami za letenje;
WAFC, mednarodnim bankam podatkov OPMET, mednarodnim uradom NOTAM in centrom, ki so z regionalnimi sporazumi o zračnem prometu določeni za upravljanje spletnih služb letalskih fiksnih storitev;
drugim VAAC, katerih območja, za katera so pristojni, bi lahko bila prizadeta;
se usklajuje z izbranimi vulkanskimi observatoriji, da bi zagotovil učinkovito in pravočasno prejemanje informacij o vulkanski aktivnosti;
zagotavlja svetovalne meteorološke informacije iz točke (a) najmanj vsakih šest ur, dokler oblak vulkanskega pepela ni več prepoznaven iz satelitskih podatkov, z območja ne prihajajo nobena nadaljnja meteorološka poročila o vulkanskem pepelu in ni poročil o nadaljnjih izbruhih vulkana;
opravlja 24-urno bdenje.
Poglavje 5 – Zahteve glede svetovalnih centrov za spremljanje tropskih ciklonov (TCAC)
MET.OR.270 Pristojnosti svetovalnega centra za spremljanje tropskih ciklonov
TCAC v okviru svojih pristojnosti objavi:
svetovalne informacije o položaju središča ciklona, spremembah intenzivnosti med opazovanjem, njegovi smeri in hitrosti premikanja, tlaku v središču in najmočnejšem prizemnem vetru blizu središča:
meteorološkim službam bdenja v okviru svojih pristojnosti;
drugim TCAC, katerih območja, za katera so pristojni, bi lahko bila prizadeta;
WAFC, mednarodnim bankam podatkov OPMET in centrom, ki so odgovorni za upravljanje spletnih služb letalskih fiksnih storitev;
posodobljene svetovalne informacije meteorološkim službam bdenja za vsak tropski ciklon, in sicer po potrebi, vendar vsaj vsakih šest ur.
Poglavje 6 – Zahteve glede svetovnih prognostičnih centrov (WAFC)
MET.OR.275 Pristojnosti svetovnega prognostičnega centra
WAFC izdaja:
globalne napovedi na koordinatni mreži za:
zgornji veter;
temperaturo zgornjega zračnega prostora in vlažnost;
geopotencialno absolutno višino nivojev letenja;
nivo letenja in temperaturo tropopavze;
smer, hitrost in nivo letenja najmočnejšega vetra;
kumulonimbusne oblake;
zaledenitve;
turbulenco;
globalne napovedi pomembnih vremenskih pojavov (SIGWX), vključno z vulkansko aktivnostjo in izpustom radioaktivnih snovi.
WAFC zagotavlja, da se izdelki svetovnega prognostičnega sistema v digitalni obliki posredujejo s komunikacijskimi tehnikami na podlagi binarnih podatkov.
PODDEL B – TEHNIČNE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE METEOROLOŠKIH SLUŽB (MET.TR)
ODDELEK 1 – SPLOŠNE ZAHTEVE
MET.TR.115 Meteorološki bilteni
Meteorološki bilteni se razširjajo na podlagi določene vrste podatkov in v kodiranih oblikah, primernih za zagotovljene informacije.
Meteorološki bilteni, ki vsebujejo operativne meteorološke informacije, se razširjajo prek komunikacijskih sistemov, primernih za zagotovljene informacije in uporabnike, ki so jim namenjene.
ODDELEK 2 – POSEBNE ZAHTEVE
Poglavje 1 – Tehnične zahteve za letalske meteorološke postaje
MET.TR.200 Meteorološka poročila in druge informacije
Lokalno redno poročilo in lokalno posebno poročilo ter METAR in SPECI vsebujejo naslednje elemente v navedenem zaporedju:
identifikacijo vrste poročila;
oznako lokacije;
čas opažanja;
po potrebi identifikacijo avtomatiziranega ali manjkajočega poročila;
smer in hitrost prizemnega vetra;
vidljivost;
vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze, če so izpolnjena merila za poročanje;
trenutne vremenske razmere;
količino oblakov, vrsto oblakov le za kumulonimbusne in stolpičaste kumuluse ter relativno višino baze oblakov ali vertikalno vidljivost, če je izmerjena;
temperaturo zraka in temperaturo rosišča;
QNH in po potrebi QFE v lokalnih rednih in lokalnih posebnih poročilih;
po potrebi dodatne informacije.
V lokalnem rednem poročilu in lokalnem posebnem poročilu:
če se prizemni veter opazuje na več kot eni lokaciji vzdolž vzletno-pristajalne steze, se navedejo lokacije, za katere so te vrednosti reprezentativne;
kadar se uporablja več kot ena vzletno-pristajalna steza in se na njih opazuje prizemni veter, se navedejo razpoložljive vrednosti vetra in vzletno-pristajalne steze, na katere se te vrednosti nanašajo;
kadar se v skladu s točko MET.TR.205(a)(3)(ii)(B) poroča o odstopanjih od povprečne smeri vetra, se sporočita skrajni smeri, med katerima se je gibal prizemni veter;
kadar se v skladu s točko MET.TR.205(a)(3)(iii) poroča o odstopanjih od povprečne hitrosti vetra (sunki), se sporočita najvišja in najnižja vrednost dosežene hitrosti vetra.
METAR in SPECI
METAR in SPECI se izdajajo v skladu s predlogo v Dodatku 1.
METAR se odda za prenos najpozneje pet minut po dejanskem času opazovanja.
Informacije o vidljivosti, vidljivosti vzdolž vzletno-pristajalne steze, trenutnih vremenskih razmerah, količini in vrsti oblakov ter relativni višini baze oblakov se v vseh meteoroloških poročilih nadomestijo z izrazom „CAVOK“, če med opazovanjem sočasno nastanejo naslednje razmere:
vidljivost 10 km ali več in najmanjša vidljivost ni sporočena;
brez oblakov, pomembnih za obratovanje zrakoplovov;
brez vremenskih pojavov, pomembnih za letalstvo.
Seznam meril za zagotovitev lokalnega posebnega poročila vključuje:
vrednosti, ki najbolje ustrezajo operativnim minimumom operatorjev, ki uporabljajo aerodrom;
vrednosti, ki izpolnjujejo druge lokalne zahteve enot služb zračnega prometa (ATS) in operatorjev;
povišanje temperature zraka za 2 °C ali več od vrednosti, podane v zadnjem lokalnem poročilu, ali nadomestno mejno vrednost, dogovorjeno med izvajalci meteoroloških služb, ustrezno enoto ATS in zadevnimi operatorji;
razpoložljive dodatne informacije o pojavu pomembnih meteoroloških razmer na območjih prileta in začetnega vzpenjanja;
če se uporabljajo postopki za zmanjšanje hrupa in se je odstopanje od srednje hitrosti vetra na površini spremenilo za najmanj 5 kt v primerjavi z odstopanjem ob času zadnjega lokalnega poročila, srednjo hitrost pred in/ali po spremembi, ki znaša najmanj 15 kt;
če se je povprečna smer vetra na površini spremenila za najmanj 60° v primerjavi z vrednostjo, navedeno v zadnjem poročilu, povprečno hitrost pred in/ali po spremembi, ki znaša najmanj 10 kt;
če se je povprečna hitrost vetra na površini spremenila za najmanj 10 kt v primerjavi z vrednostjo, navedeno v zadnjem lokalnem poročilu;
če se je odstopanje od povprečne hitrosti vetra na površini (sunki) spremenilo za najmanj 10 kt v primerjavi z odstopanjem ob času zadnjega lokalnega poročila, povprečno hitrost pred in/ali po spremembi, ki znaša najmanj 15 kt;
če pride do nastopa, prenehanja ali spremembe v intenzivnosti katerega koli od naslednjih vremenskih pojavov:
padavine, ki zmrzujejo;
zmerne ali močne padavine, vključno s plohami, in
nevihte s padavinami;
če pride do nastopa ali prenehanja katerega koli od naslednjih vremenskih pojavov:
megla, ki zmrzuje;
nevihte brez padavin;
če se spremeni količina plasti oblakov pod 1 500 ft (450 m):
iz razpršenih oblakov (SCT) ali manj v raztrgane oblake (BKN) ali oblačnost (OVC), ali
iz BKN ali OVC v SCT ali manj.
Če se tako dogovorita izvajalec meteoroloških služb in pristojni organ, se lokalna posebna poročila in SPECI, kadar je to primerno, izdajo vedno, ko pride do naslednjih sprememb:
kadar se veter spremeni prek vrednosti, ki so pomembne za obratovanje zrakoplovov; mejne vrednosti določi izvajalec meteoroloških služb v posvetovanju z ustrezno enoto ATS in zadevnimi operatorji ter ob upoštevanju sprememb vetra, ki bi:
zahtevale spremembo vzletno-pristajalne(-ih) steze(-), ki se uporablja(-jo);
pomenile, da so se komponente hrbtnega in bočnega vetra spremenile prek vrednosti, ki pomenijo glavne mejne vrednosti za obratovanje tipičnih zrakoplovov, ki pristajajo in vzletajo na aerodromu;
kadar se vidljivost izboljšuje in se spremeni v eno ali več naslednjih vrednosti ali jih prekorači ali kadar se vidljivost slabša in pade pod eno ali več naslednjih vrednosti:
800, 1 500 ali 3 000 m;
5 000 m, kadar se znatno število letov opravlja v skladu s pravili vizualnega letenja;
kadar se vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze izboljšuje in se spremeni v eno ali več naslednjih vrednosti ali jih prekorači ali kadar se vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze slabša in pade pod eno ali več naslednjih vrednosti: 50, 175, 300, 550 ali 800 m;
če pride do nastopa, prenehanja ali spremembe v intenzivnosti katerega koli od naslednjih vremenskih pojavov:
prašni vihar;
peščeni vihar;
lijakasti oblak (tornado ali vodna tromba);
če pride do nastopa ali prenehanja katerega koli od naslednjih vremenskih pojavov:
nizko prenašanje prahu, peska ali snega;
visoko prenašanje prahu, peska ali snega;
nevihtna linija;
kadar se relativna višina baze najnižje plasti oblakov razširjenosti BKN ali OVC dviguje ali spremeni v eno ali več naslednjih vrednosti ali jih prekorači ali kadar se relativna višina baze najnižje plasti oblakov razširjenosti BKN ali OVC znižuje in pade pod eno ali več naslednjih vrednosti:
100, 200, 500 ali 1 000 ft;
1 500 ft, kadar se znatno število letov opravlja v skladu s pravili vizualnega letenja;
kadar je nebo zakrito in se vertikalna vidljivost izboljšuje in spremeni v eno ali več naslednjih vrednosti ali jih prekorači ali kadar se vertikalna vidljivost slabša in pade pod eno ali več naslednjih vrednosti: 100, 200, 500 ali 1 000 ft;
vsa druga merila, ki temeljijo na operativnih minimumih lokalnega aerodroma, v skladu z dogovorom med izvajalci meteoroloških služb in operatorji.
MET.TR.205 Poročanje o meteoroloških elementih
(a) Smer in hitrost prizemnega vetra
V lokalnem rednem poročilu in lokalnem posebnem poročilu ter v METAR in SPECI se smer in hitrost prizemnega vetra poročata v korakih po 10 stopinj (dejanska vrednost) oziroma 1 kt.
Vse opažene vrednosti, ki ne ustrezajo uporabljeni lestvici poročanja, se zaokrožijo na najbližji korak na lestvici.
V lokalnem rednem poročilu in lokalnem posebnem poročilu ter v METAR in SPECI:
se navedejo merske enote, ki se uporabijo za hitrost vetra;
odstopanja od povprečne smeri vetra med zadnjimi 10 minutami se sporočijo, kot sledi, če skupno odstopanje znaša 60° ali več:
če skupno odstopanje znaša 60° ali več in manj kot 180° ter znaša hitrost vetra 3 kt ali več, se takšni odstopanji smeri sporočita kot skrajni smeri, med katerima se je gibal veter na površini;
če skupno odstopanje znaša 60° ali več in manj kot 180° ter znaša hitrost vetra manj kot 3 kt, se smer vetra sporoči kot spremenljivka brez povprečne smeri vetra, ali
če skupno odstopanje znaša 180° ali več, se smer vetra sporoči kot spremenljiva brez povprečne smeri vetra;
o odstopanjih od povprečne hitrosti vetra (sunki) v zadnjih 10 minutah se poroča, če največja hitrost vetra presega povprečno hitrost za:
5 kt ali več v lokalnem rednem poročilu in lokalnem posebnem poročilu, če se uporabljajo postopki za zmanjševanje hrupa;
10 kt ali več v drugih primerih;
če je sporočena hitrost vetra manjša od 1 kt, se navede, da je mirno;
če je sporočena hitrost vetra 100 kt ali več, se navede, da znaša več kot 99 kt;
kadar se o odstopanjih od povprečne hitrosti vetra (sunki) poroča v skladu s točko MET.TR.205(a), se sporoči največja vrednost dosežene hitrosti vetra;
kadar 10-minutno obdobje vključuje očitno prekinitev vrednosti za smer in/ali hitrost vetra, se poroča le o odstopanjih od povprečne smeri vetra in povprečne hitrosti vetra, do katerih je prišlo po prekinitvi.
(b) Vidljivost
V lokalnem rednem poročilu in lokalnem posebnem poročilu ter v METAR in SPECI se o vidljivosti poroča v korakih po 50 m, če je vidljivost manj kot 800 m; v korakih po 100 m, če vidljivost znaša 800 m ali več, vendar manj kot 5 km; v korakih po kilometer, če je vidljivost 5 km ali več, vendar manj kot 10 km, in se navede kot 10 km, če je vidljivost 10 km ali več, razen če so izpolnjeni pogoji za uporabo CAVOK.
Vse opažene vrednosti, ki ne ustrezajo uporabljeni lestvici poročanja, se zaokrožijo na najbližji nižji korak na lestvici.
V lokalnem rednem poročilu in lokalnem posebnem poročilu se o vidljivosti vzdolž vzletno-pristajalne steze ali stez poroča skupaj z merskimi enotami, ki se uporabijo za vidljivost.
(c) Vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR)
V lokalnem rednem poročilu in lokalnem posebnem poročilu ter v METAR in SPECI se o RVR poroča:
v obdobjih, ko je bodisi vidljivost bodisi vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze manj kot 1 500 m;
v korakih po 25 m, če je vidljivost manj kot 400 m, v korakih po 50 m, če je med 400 in 800 m, in v korakih po 100 m, če je več kot 800 m.
Vse opažene vrednosti, ki ne ustrezajo uporabljeni lestvici poročanja, se zaokrožijo na najbližji nižji korak na lestvici.
V lokalnem rednem poročilu in lokalnem posebnem poročilu ter v METAR in SPECI:
če je RVR večja od najvišje vrednosti, ki jo lahko določi sistem, ki se uporablja, se v lokalnem rednem poročilu in lokalnem posebnem poročilu sporoči z okrajšavo „ABV“, v METAR in SPECI pa z okrajšavo „P“, čemur sledi najvišja vrednost, ki jo lahko določi sistem;
če je RVR manjša od najnižje vrednosti, ki jo lahko določi sistem, ki se uporablja, se v lokalnem rednem poročilu in lokalnem posebnem poročilu sporoči z okrajšavo „BLW“, v METAR in SPECI pa z okrajšavo „M“, čemur sledi najnižja vrednost, ki jo lahko določi sistem.
►M1 V lokalnem rednem poročilu in lokalnem posebnem poročilu: ◄
se vključijo uporabljene merske enote;
če se RVR opazuje le na eni lokaciji vzdolž vzletno-pristajalne steze, npr. pri coni dotika, se vključi brez navedbe lokacije;
če se RVR opazuje na več kot eni lokaciji vzdolž vzletno-pristajalne steze, se najprej sporoči vrednost, ki je reprezentativna za cono dotika, čemur sledita vrednosti, ki sta reprezentativni za sredino in konec vzletno-pristajalne steze, in lokaciji, za kateri sta ti vrednosti reprezentativni;
kadar se uporablja več kot ena vzletno-pristajalna steza, se sporočijo razpoložljive vrednosti RVR in vzletno-pristajalne steze, na katere se te vrednosti nanašajo.
(d) Trenutni vremenski pojavi
V lokalnem rednem poročilu in lokalnem posebnem poročilu se opaženi trenutni vremenski pojavi sporočijo glede na vrsto in značilnosti ter se po potrebi kvalificirajo glede na intenzivnost.
V METAR in SPECI se opaženi trenutni vremenski pojavi sporočijo glede na vrsto in značilnosti ter se po potrebi kvalificirajo glede na intenzivnost ali bližino aerodromu.
V lokalnem rednem poročilu in lokalnem posebnem poročilu ter v METAR in SPECI se naslednje značilnosti trenutnih vremenskih pojavov po potrebi sporočijo z uporabo ustreznih okrajšav in zadevnih meril, kot je ustrezno:
Nevihta (TS)
Uporabi se za poročanje o nevihti s padavinami. Če se na aerodromu v 10-minutnem obdobju pred časom opazovanja sliši grmenje ali se opazijo strele, vendar na aerodromu niso opažene padavine, se uporabi kratica „TS“ brez kvalifikatorja.
Zmrzovanje (FZ)
Podhlajene vodne kapljice ali padavine, ki se navedejo z vrstami trenutnih vremenskih pojavov v skladu z Dodatkom 1.
V lokalnem rednem poročilu in lokalnem posebnem poročilu ter v METAR in SPECI:
se po potrebi uporabljajo ena ali več, do največ tri kratice trenutnih vremenskih pojavov skupaj z navedbo, če je ustrezno, značilnosti in intenzivnosti ali bližine aerodromu, da se poda popoln opis trenutnega vremena, ki je pomembno za letalske operacije;
najprej se navede intenzivnost ali bližina, če je ustrezno, čemur sledijo značilnosti in vrste vremenskih pojavov;
če se opazita različni vrsti vremena, se o njiju poroča kot o dveh ločenih skupinah, pri čemer se oznaka intenzivnosti ali bližine nanaša na vremenski pojav, ki sledi oznaki. O različnih vrstah padavin, ki se pojavljajo ob času opazovanja, pa se poroča kot o eni skupini, pri čemer se prevladujoča vrsta padavin sporoči najprej, pred tem pa le en kvalifikator intenzivnosti, ki se nanaša na intenzivnost vseh padavin.
(e) Oblaki
V lokalnem rednem poročilu in lokalnem posebnem poročilu ter v METAR in SPECI se o relativni višini baze oblakov poroča v korakih po 100 ft do 10 000 ft ter v korakih po 1 000 ft nad 10 000 ft.
Vse opažene vrednosti, ki ne ustrezajo uporabljeni lestvici poročanja, se zaokrožijo na najbližji nižji korak na lestvici.
►M1 V lokalnem rednem poročilu in lokalnem posebnem poročilu: ◄
se navedejo merske enote za relativno višino baze oblakov in vertikalno vidljivost;
kadar se uporablja več kot ena vzletno-pristajalna steza in so vrednosti relativne višine baze oblakov zaznane z instrumenti za te vzletno-pristajalne steze, se sporočijo razpoložljive vrednosti relativne višine baze oblakov in vzletno-pristajalne steze, na katere se te vrednosti nanašajo.
(f) Temperatura zraka in temperatura rosišča
V lokalnem rednem poročilu in lokalnem posebnem poročilu ter v METAR in SPECI se o temperaturi zraka in temperaturi rosišča poroča v korakih po eno celo stopinjo Celzija.
Vse opažene vrednosti, ki ne ustrezajo uporabljeni lestvici poročanja, se zaokrožijo na najbližjo celo stopinjo Celzija; opažene vrednosti, ki vsebujejo polovico stopinje, se zaokrožijo na naslednjo višjo celo stopinjo Celzija.
V lokalnem rednem poročilu in lokalnem posebnem poročilu ter v METAR in SPECI se navede temperatura pod 0 °C.
(g) Atmosferski tlak
V lokalnem rednem poročilu in lokalnem posebnem poročilu ter v METAR in SPECI se QNH in QFE izračunavata v desetinah hektopaskala in sporočata v korakih po en celi hektopaskal z uporabo štirih števk.
Vse opažene vrednosti, ki ne ustrezajo lestvici poročanja, se zaokrožijo na najbližji nižji celi hektopascal.
►M1 V lokalnem rednem poročilu in lokalnem posebnem poročilu: ◄
se vključi QNH;
QFE se redno vključi, če tako zahtevajo uporabniki ali po lokalnem dogovoru med izvajalcem meteoroloških služb, enoto ATS in zadevnimi operatorji;
vključijo se merske enote, ki se uporabijo za QNH in QFE;
če se zahtevajo vrednosti QFE za več kot eno vzletno-pristajalno stezo, se za vsako vzletno-pristajalno stezo sporočijo zahtevane vrednosti QFE.
V METAR in SPECI se vključijo le vrednosti QNH.
MET.TR.210 Opazovanje meteoroloških elementov
Naslednji meteorološki elementi se opazujejo in/ali merijo z določeno natančnostjo in razširjajo z avtomatskim ali polavtomatskim sistemom meteorološkega opazovanja.
(a) Smer in hitrost prizemnega vetra
Merijo se povprečna smer in povprečna hitrost prizemnega vetra ter znatna odstopanja od smeri in hitrosti vetra (sunki), sporočajo pa se v stopinjah (dejanska vrednost) oziroma vozlih.
(1) Določitev merilnih mest
Meteorološki instrument za merjenje smeri in hitrosti prizemnega vetra se namesti tako, da zagotavlja podatke, ki so reprezentativni za območje, za katero se zahtevajo meritve.
(2) Prikazovalnik
Prikazovalniki prizemnega vetra za vsak senzor so na letalski meteorološki postaji. Prikazovalniki na letalski meteorološki postaji in v enotah služb zračnega prometa se nanašajo na iste senzorje, kadar pa so potrebni ločeni senzorji, so prikazovalniki jasno označeni, tako da je opredeljeno, katero vzletno-pristajalno stezo oziroma njen odsek senzor spremlja.
(3) Povprečenje
Čas povprečenja za opazovanja prizemnega vetra je:
dve minuti za lokalno redno poročilo in lokalno posebno poročilo in za prikazovalnike vetra v enotah ATS;
10 minut za METAR in SPECI, razen če 10-minutno obdobje vključuje očitno prekinitev vrednosti smeri in/ali hitrosti vetra; le podatki, ki se beležijo po prekinitvi, se uporabljajo za pridobitev srednjih vrednosti; zato se časovni presledek v teh okoliščinah ustrezno zmanjša.
(b) Vidljivost
(1) |
Vidljivost se meri ali opazuje in sporoča v metrih ali kilometrih. |
(2) |
Določitev merilnih mest Meteorološki instrument za merjenje vidljivosti se namesti tako, da zagotavlja podatke, ki so reprezentativni za območje, za katero se zahtevajo meritve. |
(3) |
Prikazovalniki Kadar se sistemi instrumentov uporabljajo za merjenje vidljivosti, so prikazovalniki vidljivosti za vsak senzor na letalski meteorološki postaji. Prikazovalniki na letalski meteorološki postaji in v enotah služb zračnega prometa se nanašajo na iste senzorje, kadar pa so potrebni ločeni senzorji, so prikazovalniki jasno označeni, tako da je opredeljeno, katero območje senzor spremlja. |
(4) |
Povprečenje Čas povprečenja je 10 minut za METAR, kadar pa 10-minutno obdobje tik pred opazovanjem vključuje očitno prekinitev vrednosti za vidljivost, se le vrednosti, ki se beležijo po prekinitvi, uporabljajo za pridobitev povprečnih vrednosti. |
(c) Vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR)
(1) RVR se sporoča v metrih.
(2) Določitev merilnih mest
Meteorološki instrument za oceno RVR se namesti tako, da zagotavlja podatke, ki so reprezentativni za območje, za katero so potrebna opazovanja.
(3) Sistemi instrumentov
Za oceno RVR na vzletno-pristajalnih stezah, namenjenih za instrumentalne operacije prileta in pristajanja kategorije II in III ter, kadar tako določi pristojni organ, instrumentalne operacije prileta in pristajanja kategorije I, se uporabljajo sistemi instrumentov, ki temeljijo na transmissometrih ali senzorjih vidljivosti na podlagi sipanja (forward-scatter meters).
(4) Prikazovalnik
Če se RVR določa s sistemi instrumentov, je prikazovalnik ali po potrebi več prikazovalnikov na letalski meteorološki postaji. Prikazovalniki na letalski meteorološki postaji in v enotah ATS se nanašajo na iste senzorje, kadar pa so potrebni ločeni senzorji, so prikazovalniki jasno označeni, tako da je opredeljeno, katero vzletno-pristajalno stezo oziroma njen odsek senzor spremlja.
(5) Povprečenje
Kadar se za oceno RVR uporabljajo sistemi instrumentov, se njihovi rezultati posodabljajo vsaj vsakih 60 sekund, da se omogoči zagotavljanje aktualnih, reprezentativnih vrednosti.
Čas povprečenja za vrednosti RVR je:
ena minuta za lokalno redno poročilo in lokalno posebno poročilo in za prikazovalnike RVR v enotah ATS;
10 minut za METAR in SPECI, razen če 10-minutno obdobje tik pred opazovanjem vključuje očitno prekinitev vrednosti RVR; le vrednosti, ki se beležijo po prekinitvi, se uporabljajo za pridobitev srednjih vrednosti.
(d) Trenutni vremenski pojavi
(1) |
Sporočajo se vsaj naslednji trenutni vremenski pojavi: dež, pršenje, sneg in padavine, ki zmrzujejo, vključno z njihovo intenzivnostjo, suha motnost, meglica, megla, megla, ki zmrzuje, in nevihte, vključno z nevihtami v bližini. |
(2) |
Določitev merilnih mest Meteorološki instrument za merjenje trenutnega vremena na aerodromu in v njegovi bližini se namesti tako, da zagotavlja podatke, ki so reprezentativni za območje, za katero se zahtevajo meritve. |
(e) Oblaki
(1) |
Količina in vrsta oblakov ter relativna višina baze oblakov se opazujejo in sporočajo, kot je to potrebno za opis oblakov, pomembnih za obratovanje zrakoplovov. Če je nebo zakrito, se namesto količine in vrste oblakov ter relativne višine baze oblakov opazuje in sporoči vertikalna vidljivost, če se meri. Relativna višina baze oblakov in vertikalna vidljivost se sporočata v čevljih. |
(2) |
Določitev merilnih mest Meteorološki instrument za merjenje količine in višine oblakov se namesti tako, da zagotavlja podatke, ki so reprezentativni za območje, za katero se zahtevajo meritve. |
(3) |
Prikazovalnik Če se za merjenje relativne višine baze oblakov uporablja avtomatizirana oprema, je vsaj en prikazovalnik na letalski meteorološki postaji. Prikazovalniki na letalski meteorološki postaji in v enotah služb zračnega prometa se nanašajo na iste senzorje, kadar pa so potrebni ločeni senzorji, so prikazovalniki jasno označeni, tako da je opredeljeno, katero območje senzor spremlja. |
(4) |
Referenčni nivo
(i)
Relativna višina baze oblakov se sporoča glede na nadmorsko višino aerodroma.
(ii)
Če ima uporabljana vzletno-pristajalna steza za natančni prilet prag nadmorske višine 50 ft (15 m) ali več pod nadmorsko višino aerodroma, se sprejmejo lokalne ureditve, tako da se relativna višina baze oblakov, ki se sporoči zrakoplovom v prihodu, nanaša na nadmorsko višino pragu.
(iii)
V primeru poročil iz konstrukcij na morju, se relativna višina baze oblakov poda glede na povprečno morsko gladino. |
(f) Temperatura zraka in temperatura rosišča
Temperatura zraka in temperatura rosišča se merita, prikazujeta in sporočata v stopinjah Celzija.
Če se za merjenje temperature zraka in temperature rosišča uporablja avtomatizirana oprema, so prikazovalniki na letalski meteorološki postaji. Prikazovalniki na letalski meteorološki postaji in v enotah služb zračnega prometa se nanašajo na iste senzorje.
(g) Atmosferski tlak
(1) |
Meri se atmosferski tlak, pri čemer se vrednosti QNH in QFE izračunavata in sporočata v hektopascalih. |
(2) |
Prikazovalnik
(i)
Če se za merjenje atmosferskega tlaka uporablja avtomatizirana oprema, sta prikazovalnik QNH in, če je to potrebno v skladu s točko MET.TR.205(g)(3)(ii), prikazovalnik QFE, ki se nanašata na barometer, na letalski meteorološki postaji, ustrezni prikazovalniki pa so v ustreznih enotah služb zračnega prometa.
(ii)
Kadar so vrednosti QFE prikazane za več kot eno vzletno-pristajalno stezo, so prikazovalniki jasno označeni, tako da je opredeljeno, na katero vzletno-pristajalno stezo se vrednost QFE nanaša. |
(3) |
Referenčni nivo Za izračun QFE se uporablja referenčni nivo. |
Poglavje 2 – Tehnične zahteve za aerodromske meteorološke službe
MET.TR.215 Napovedi in druge informacije
Meteorološke informacije za operatorje in člane letalske posadke:
zajemajo let glede časa, absolutne višine in geografske razširjenosti;
se nanašajo na ustrezne določene čase ali obdobja;
se nanašajo na aerodrom načrtovanega pristanka ter zajemajo tudi meteorološke razmere, predvidene med aerodromom načrtovanega pristanka in nadomestnimi aerodromi, ki jih je določil operator;
so posodobljene.
Meteorološke informacije, ki se zagotavljajo centrom za usklajevanje reševanja, vključujejo meteorološke razmere v zadnjem znanem položaju pogrešanega zrakoplova in vzdolž načrtovane poti zrakoplova s posebno navedbo elementov, ki se redno ne razširjajo.
Meteorološke informacije, ki se zagotavljajo enotam letalskih informacijskih služb, vključujejo:
informacije o meteorološki službi, namenjene za vključitev v zadevne zbornike letalskih informacij;
informacije, potrebne za pripravo NOTAM ali ASTHAM;
informacije, potrebne za pripravo letalskih informativnih okrožnic.
Meteorološke informacije, vključene v dokumentacijo o letu, so predstavljene, kot sledi:
vetrovi na kartah so prikazani s puščicami s perji in osenčenimi zastavicami na dovolj gosti koordinatni mreži;
temperature so prikazane s številkami na dovolj gosti koordinatni mreži;
podatki o vetrovih in temperaturah, izbrani iz podatkovnih nizov, prejetih od svetovnega prognostičnega centra, so prikazani na dovolj gosti koordinatni mreži z zemljepisnimi širinami in dolžinami;
vetrovne puščice imajo prednost pred temperaturami in ozadjem karte;
navedbe relativne višine, ki se nanašajo na meteorološke razmere na poti, so izražene, kot je določeno za primerno v določeni situaciji, na primer v nivojih letenja, tlaku, absolutni višini ali relativni višini nad tlemi, medtem ko so vse navedbe, ki se nanašajo na aerodromske meteorološke razmere, izražene v relativni višini nad nadmorsko višino aerodroma.
Dokumentacija o letu vključuje:
napovedi zgornjega vetra in temperature zgornjega zračnega prostora;
pojave SIGWX;
METAR ali, kadar je izdan, SPECI za odhodni aerodrom in aerodrom načrtovanega pristanka ter aerodrom vzleta, aerodrom na poti in nadomestni namembni aerodrom;
TAF ali spremenjeni TAF za odhodni aerodrom in aerodrom načrtovanega pristanka ter aerodrom vzleta, aerodrom na poti in nadomestni namembni aerodrom;
SIGMET in, kadar je izdano, AIRMET ter ustrezna posebna poročila iz zrakoplova, ki veljajo za celotno pot;
svetovalne informacije o vulkanskem pepelu, tropskem ciklonu in vesoljskem vremenu, ki veljajo za celotno pot.
Kadar pa se tako dogovorijo aerodromska meteorološka služba in zadevni operatorji, je lahko dokumentacija o letu za lete, ki trajajo dve uri ali manj, po kratkem postanku ali obračanju zrakoplova omejena na informacije, ki so potrebne za obratovanje, vendar v vseh primerih vsebuje vsaj meteorološke informacije, navedene v točkah 3, 4, 5 in 6.
Karte, pripravljene na podlagi digitalnih napovedi, se dajo na voljo v skladu z zahtevami operatorjev za določena območja pokritosti, kot je prikazano v Dodatku 2.
Kadar se napovedi zgornjega vetra in temperature zgornjega zračnega prostora iz točke MET.OR.275(a)(1) zagotovijo v kartografski obliki, so to prognostične karte za določen čas za nivoje letenja, kot je določeno v točki MET.TR.275(b)(3). Kadar se napovedi pojavov SIGWX iz točke MET.OR.275(a)(2) zagotovijo v kartografski obliki, so to prognostične karte za določen čas za atmosfersko plast, ki jo omejujejo nivoji letenja, kot je določeno v točki MET.TR.275(c) in (d).
Napovedi zgornjega vetra in temperature zgornjega zračnega prostora ter pojavov SIGWX nad nivojem letenja 100 se zagotovijo, takoj ko postanejo razpoložljive, vendar ne pozneje kot tri ure pred odhodom.
Letalske klimatološke informacije se pripravljajo v obliki aerodromskih klimatoloških tabel in aerodromskih klimatoloških povzetkov.
MET.TR.220 Aerodromske napovedi
Aerodromske napovedi in njihove spremembe se izdajajo kot TAF in v navedenem vrstnem redu vključujejo:
identifikacijo vrste napovedi;
oznako lokacije;
čas izdaje napovedi;
po potrebi identifikacijo manjkajoče napovedi;
datum in obdobje veljavnosti napovedi;
po potrebi identifikacijo preklicane napovedi;
prizemni veter;
vidljivost;
vreme;
oblake;
predvidene znatne spremembe enega ali več zgoraj navedenih elementov v obdobju veljavnosti.
TAF se izda v skladu s predlogo v Dodatku 3.
Obdobje veljavnosti rednega TAF je 9 ali 24 ali 30 ur, razen če pristojni organ ne določi drugače, pri čemer upošteva zahteve glede prometa za aerodrome, ki obratujejo manj kot 9 ur.
TAF se odda za prenos ne prej kot eno uro pred začetkom njegovega obdobja veljavnosti.
Meteorološki elementi, vključeni v TAF, so:
(1) Prizemni veter
Pri napovedi prizemnega vetra se navede predvidena prevladujoča smer vetra.
Če ni mogoče napovedati prevladujoče smeri prizemnega vetra zaradi njegove predvidene spremenljivosti, se napovedana smer vetra navede kot spremenljivka z uporabo „VRB“.
Če je napovedana hitrost vetra manjša od 1 kt, se navede, da je mirno.
Če napovedana največja hitrost presega napovedano srednjo hitrost vetra za 10 kt ali več, se navede napovedana največja hitrost vetra.
Če je napovedana hitrost vetra 100 kt ali več, se navede, da znaša več kot 99 kt.
(2) Vidljivost
Če je napovedana vidljivost manjša od 800 m, se izrazi v korakih po 50 m; če je napovedana vidljivost enaka 800 m ali večja, vendar manjša kot 5 km, se izrazi v korakih po 100 m; če je napovedana vidljivost enaka 5 km ali večja, vendar manjša kot 10 km, se izrazi v kilometrskih korakih; in če je napovedana vidljivost enaka 10 km ali večja, se izrazi kot 10 km, razen v primeru napovedi uporabe pogojev CAVOK. Napove se prevladujoča vidljivost.
Če je napovedana različna vidljivost v različnih smereh in prevladujoče vidljivosti ni mogoče napovedati, se navede minimalna napovedana vidljivost.
(3) Vremenski pojavi
Napovejo se eden ali več, do največ trije naslednji vremenski pojavi ali njihove kombinacije skupaj z njihovimi značilnostmi in po potrebi intenzivnostjo, če se predvideva, da se bodo pojavili na aerodromu:
padavine, ki zmrzujejo;
megla, ki zmrzuje;
zmerne ali močne padavine (vključno s plohami);
nizko prenašanje prahu, peska ali snega;
visoko prenašanje prahu, peska ali snega;
prašni vihar;
peščeni vihar;
nevihta (s padavinami ali brez njih);
nevihtna linija;
lijakasti oblak (tornado ali vodna tromba);
drugi vremenski pojavi v skladu z dogovorom med aerodromsko meteorološko službo, enotami ATS in zadevnimi operatorji.
Predvideni konec teh pojavov se navede s kratico „NSW“.
(4) Oblaki
Količina oblakov se ustrezno napove s kraticami „FEW“, „SCT“, „BKN“ ali „OVC“. Če se predvideva, da bo nebo ostalo ali postalo zakrito in oblakov ni mogoče napovedati, informacije o vertikalni vidljivosti pa so na voljo na aerodromu, se vertikalna vidljivost napove v obliki „VV“, čemur sledi napovedana vrednost vertikalne vidljivosti.
Če je napovedanih več plasti ali gmot oblakov, se njihova količina in relativna višina baze navedeta v naslednjem vrstnem redu:
najnižja plast ali gmota ne glede na količino, ki se ustrezno napove kot „FEW“, „SCT“, „BKN“ ali „OVC“;
naslednja plast ali gmota, ki pokriva več kot 2/8 in se ustrezno napove kot „SCT“, „BKN“ ali „OVC“;
naslednja višja plast ali gmota, ki pokriva več kot 4/8 in se ustrezno napove kot „BKN“ ali „OVC“;
kumulonimbusni oblaki in/ali stolpičasti kumulusi, če so napovedani in še niso vključeni pod točkami (A) do (C).
Informacije o oblakih so omejene na oblake, pomembne za obratovanje zrakoplovov; če oblaki, pomembni za obratovanje zrakoplovov, niso napovedani in „CAVOK“ ni ustrezen, se uporabi kratica „NSC“.
Uporaba spremenljivih skupin
Merila, uporabljena za vključitev spremenljivih skupin v TAF ali za spremembo TAF, temeljijo na naslednjih vremenskih pojavih ali njihovih kombinacijah, za katere je napovedano, da se začnejo ali končajo ali da se spremeni njihova intenzivnost:
megla, ki zmrzuje;
padavine, ki zmrzujejo;
zmerne ali močne padavine (vključno s plohami);
nevihta;
prašni vihar;
peščeni vihar.
Kadar je treba navesti spremembo elementov iz točke (a), se uporabi oznaka za spremembo „BECMG“ ali „TEMPO“, ki ji sledi obdobje, v katerem naj bi prišlo do spremembe. Obdobje se navede kot začetek in konec obdobja v celih urah po UTC. Navedejo se le tisti elementi, za katere je predvidena znatna sprememba, in sicer po oznaki spremembe. V primeru znatnih sprememb oblakov pa se navedejo vse skupine oblakov, vključno s plastmi ali gmotami, za katere sprememba ni predvidena.
Oznaka spremembe „BECMG“ in povezana časovna skupina se uporabita za opis sprememb, če se predvideva, da bodo meteorološke razmere ob nedoločenem času med časovnim obdobjem enakomerno ali neenakomerno hitro dosegle ali prekoračile oziroma padle pod določene mejne vrednosti. Obdobje ne presega štirih ur.
Oznaka spremembe „TEMPO“ in povezana časovna skupina se uporabita za opis predvidenih pogostih ali nepogostih začasnih nihanj meteoroloških razmer, ki dosežejo ali prekoračijo oziroma padejo pod določene mejne vrednosti in vsakič trajajo manj kot eno uro ter skupaj pokrivajo manj kot polovico obdobja napovedi, v katerem naj bi prišlo do nihanj. Če se predvideva, da bo začasno nihanje trajalo eno uro ali dlje, se uporabi spremenljiva skupina „BECMG“ v skladu s točko 3 ali pa se obdobje veljavnosti razdeli v skladu s točko 5.
Če se predvideva, da se bo en niz prevladujočih vremenskih razmer znatno spremenil, in sicer bolj ali manj v celoti v drugačen niz razmer, se obdobje veljavnosti razdeli v samostojna obdobja z uporabo kratice „FM“, ki ji takoj sledi šestštevilčna časovna skupina v dnevih, urah in minutah po UTC, ki označuje, kdaj naj bi prišlo do spremembe. Razdeljeno obdobje, ki sledi kratici „FM“, je samostojno in vse napovedane razmere, navedene pred kratico, se nadomestijo z razmerami, ki sledijo kratici.
Verjetnost alternativne vrednosti elementa ali elementov napovedi se vključi v primeru:
30- ali 40-odstotne verjetnosti alternativnih meteoroloških razmer med določenim obdobjem napovedi ali
30- ali 40-odstotne verjetnosti začasnih nihanj meteoroloških razmer med določenim obdobjem napovedi.
To se navede v TAF s kratico „PROB“, ki ji sledita verjetnost, izražena v korakih po 10 odstotkov, in v primeru iz točke 1 obdobje, ko naj bi vrednosti veljale, oziroma v primeru iz točke 2 s kratico „PROB“, ki ji sledijo verjetnost, izražena v korakih po 10 odstotkov, oznaka spremembe „TEMPO“ in povezana časovna skupina.
MET.TR.225 Napovedi za pristajanje
Napovedi TREND se izdajajo v skladu z Dodatkom 1.
Enote in lestvice, uporabljene v napovedi TREND, so enake tistim, uporabljenim v poročilu, ki mu je napoved priložena.
V napovedi TREND so navedene znatne spremembe v zvezi z enim ali več naslednjih elementov: prizemni veter, vidljivost, vremenski pojavi in oblaki. Navedejo se le tisti elementi, za katere je predvidena znatna sprememba. V primeru znatnih sprememb oblakov pa se navedejo vse skupine oblakov, vključno s plastmi ali gmotami, za katere sprememba ni predvidena. V primeru znatne spremembe vidljivosti se navede tudi pojav, ki povzroča manjšo vidljivost. Kadar spremembe niso predvidene, se to navede s kratico „NOSIG“.
(1) Prizemni veter
V napovedi TREND so navedene spremembe prizemnega vetra, ki vključujejo:
spremembo povprečne smeri vetra za 60° ali več, pri čemer povprečna hitrost pred in/ali po spremembi znaša 10 kt ali več;
spremembo povprečne smeri vetra za 10 kt ali več;
spremembe vetra prek vrednosti, pomembnih za obratovanje zrakoplovov.
(2) Vidljivost
Če se predvideva, da se bo vidljivost izboljšala in spremenila v eno ali več naslednjih vrednosti ali jih prekoračila, ali če se predvideva, da se bo vidljivost poslabšala in padla pod eno ali več naslednjih vrednosti: 150, 350, 600, 800, 1 500 ali 3 000 m, se v napovedi TREND navede sprememba.
Če se znatno število letov opravlja v skladu s pravili vizualnega letenja, so v napovedi navedene tudi spremembe v vrednost 5 000 m ali prek nje/pod njo.
V napovedih TREND, priloženih METAR in SPECI, se vidljivost nanaša na prevladujočo vidljivost.
(3) Vremenski pojavi
V napovedi TREND je naveden predviden nastop, prenehanje ali sprememba v intenzivnosti katerega koli od naslednjih vremenskih pojavov ali njihovih kombinacij:
padavine, ki zmrzujejo;
zmerne ali močne padavine (vključno s plohami);
nevihta s padavinami;
prašni vihar;
peščeni vihar;
drugi vremenski pojavi v skladu z dogovorom med aerodromsko meteorološko službo, enotami ATS in zadevnimi operatorji.
V napovedi TREND je naveden predviden nastop ali prenehanje katerega koli od naslednjih vremenskih pojavov ali njihovih kombinacij:
megla, ki zmrzuje;
nizko prenašanje prahu, peska ali snega;
visoko prenašanje prahu, peska ali snega;
nevihta (brez padavin);
nevihtna linija;
lijakasti oblak (tornado ali vodna tromba).
Skupno število pojavov, o katerih se poroča v točkah (i) in (ii), ne presega tri.
Predviden konec vremenskega pojava se navede s kratico „NSW“.
(4) Oblaki
Če se predvideva, da se bo relativna višina baze plasti oblakov razširjenosti BKN ali OVC povečala in spremenila v eno ali več naslednjih vrednosti ali jih prekoračila, ali če se predvideva, da se bo relativna višina baze plasti oblakov razširjenosti BKN ali OVC zmanjšala in padla pod eno ali več naslednjih vrednosti: 100, 200, 500, 1 000 in 1 500 ft (30, 60, 150, 300 in 450 m), je v napovedi TREND navedena sprememba.
Če je relativna višina baze plasti oblakov manjša od 1 500 ft (450 m) ali se predvideva, da bo padla pod ali prekoračila višino 1 500 ft (450 m), so v napovedi TREND navedene tudi spremembe količine oblakov od FEW ali SCT v BKN ali OVC (če se količina oblakov poveča) ali spremembe od BKN ali OVC v FEW ali SCT (če se količina oblakov zmanjša).
Če oblaki, pomembni za obratovanje zrakoplovov, niso napovedani in „CAVOK“ ni primeren, se uporabi kratica „NSC“.
(5) Vertikalna vidljivost
Če se predvideva, da bo nebo ostalo ali postalo zakrito in so na aerodromu na voljo opazovanja vertikalne vidljivosti, vertikalna vidljivost pa naj bi se po napovedih izboljšala in spremenila v eno ali več naslednjih vrednosti ali jih prekoračila, ali če naj bi se vertikalna vidljivost po napovedih poslabšala in padla pod eno ali več naslednjih vrednosti: 100, 200, 500 ali 1 000 ft (30, 60, 150 ali 300 m), se v napovedi TREND navede sprememba.
(6) Dodatna merila
Aerodromska meteorološka služba in uporabniki se lahko dogovorijo o uporabi dodatnih meril na podlagi operativnih minimumov lokalnega aerodroma.
(7) Uporaba spremenljivih skupin
Če se predvideva sprememba, se napoved TREND začne z eno od oznak spremembe „BECMG“ ali „TEMPO“.
Oznaka spremembe „BECMG“ se uporabi za opis sprememb napovedi, če se predvideva, da bodo meteorološke razmere enakomerno ali neenakomerno hitro dosegle ali prekoračile oziroma padle pod določene vrednosti. Obdobje ali čas, ko naj bi se napovedana sprememba zgodila, se navede z ustrezno kratico „FM“, „TL“ ali „AT“, ki ji sledi časovna skupina v urah in minutah.
Oznaka spremembe „TEMPO“ se uporabi za opis napovedanih začasnih nihanj meteoroloških razmer, ki dosežejo ali prekoračijo oziroma padejo pod določene mejne vrednosti in vsakič trajajo manj kot eno uro ter skupaj pokrivajo manj kot polovico obdobja, v katerem so napovedana nihanja. Obdobje, v katerem so napovedana začasna nihanja, se navede z ustreznima kraticama „FM“ in/ali „TL“, ki jima sledi časovna skupina v urah in minutah.
(8) Uporaba oznake za verjetnost
V napovedih TREND se oznaka „PROB“ ne uporablja.
MET.TR.230 Napovedi za vzletanje
Napoved za vzletanje se nanaša na določeno časovno obdobje in vsebuje informacije o predvidenih razmerah na območju vzletno-pristajalnih stez v zvezi s smerjo in hitrostjo prizemnega vetra ter morebitnimi odstopanji, temperaturo, tlakom in drugimi elementi v skladu z dogovorom med aerodromsko meteorološko službo in operatorji.
Vrstni red elementov in terminologije, enot in lestvic, ki se uporabljajo v napovedih za vzletanje, je enak tistim, ki se uporablja v poročilih za isti aerodrom.
MET.TR.235 Aerodromska opozorila ter opozorila in alarmi za strižni veter
Opozorila za strižni veter se izdajajo v skladu s predlogo v Dodatku 4.
Zaporedna številka iz predloge v Dodatku 4 ustreza številu opozoril za strižni veter, ki so bila na zadevni dan izdana za aerodrom od 00:01 po UTC.
Alarmi za strižni veter dajejo jedrnate posodobljene informacije v zvezi z opaženim pojavom strižnega vetra, ki vključuje spremembo čelnega/hrbtnega vetra za 15 kt ali več in bi lahko škodljivo vplival na zrakoplov na končni priletni poti ali začetni vzletni poti in na zrakoplov na vzletno-pristajalni stezi med vožnjo po tleh pri pristanku ali vzletnim zaletom.
Alarm za strižni veter se po možnosti nanaša na specifične odseke vzletno-pristajalne steze in razdalje vzdolž priletne ali vzletne poti v skladu z dogovorom med aerodromsko meteorološko službo, ustreznimi enotami ATS in zadevnimi operatorji.
Poglavje 3 – Tehnične zahteve za meteorološke službe bdenja
MET.TR.250 SIGMET
SIGMET se izda v skladu s predlogo v Dodatku 5.
SIGMET so treh vrst:
SIGMET za vremenske pojave na poti, ki niso vulkanski pepel ali tropski cikloni;
SIGMET za vulkanski pepel;
SIGMET za tropske ciklone.
Zaporedna številka SIGMET je sestavljena iz treh znakov, in sicer iz ene črke in dveh številk.
Le eden od pojavov iz Dodatka 5 se vključi v SIGMET, pri čemer se uporabijo ustrezne okrajšave in mejna vrednost hitrosti prizemnega vetra 34 kt ali več za tropski ciklon.
V SIGMET v zvezi z nevihtami ali tropskim ciklonom nista navedeni s tem povezani turbulenca in zaledenitev.
▼M3 —————
MET.TR.255 AIRMET
AIRMET se izda v skladu s predlogo v Dodatku 5.
Zaporedna številka iz predloge iz Dodatka 5 ustreza številu AIRMET, ki so bila na zadevni dan izdana za območje z informacijami za letenje od 00:01 po UTC.
Le eden od pojavov iz Dodatka 5 se vključi v AIRMET, pri čemer se uporabijo ustrezne okrajšave in naslednje mejne vrednosti, če je pojav pod nivojem letenja 100 ali pod nivojem letenja 150 na goratih območjih ali po potrebi višje:
obsežna hitrost prizemnega vetra nad 30 kt z ustrezno smerjo in enotami;
obsežna območja, ki so prizadeta zaradi zmanjšanja vidljivosti na manj kot 5 000 m, vključno z vremenskimi pojavi, ki povzročajo zmanjšano vidljivost;
obsežna območja raztrganih oblakov ali oblačnosti z relativno višino baze manj kot 1 000 ft nad tlemi.
V AIRMET v zvezi z nevihtami ali kumulonimbusnimi oblaki nista navedeni s tem povezani turbulenca in zaledenitev.
▼M3 —————
MET.TR.260 Območne napovedi za lete na nižjih višinah
Kadar se za območne napovedi za lete na nižjih višinah uporablja kartografska oblika, se izda napoved zgornjega vetra in temperature zgornjega zračnega prostora za točke, ki so ločene za največ 300 NM, in za najmanj naslednje absolutne višine: 2 000 , 5 000 in 10 000 ft (600, 1 500 in 3 000 m) ter 15 000 ft (4 500 m) na goratih območjih. Izdaja napovedi zgornjega vetra in temperature zgornjega zračnega prostora na absolutni višini 2 000 ft (600 m) je lahko odvisna od lokalnih orografskih dejavnikov, kot jih določi pristojni organ.
Kadar se za območne napovedi za lete na nižjih višinah uporablja kartografska oblika, se napovedi pojavov SIGWX izdajo kot napovedi SIGWX za nižje višine za nivoje letenja do 100 ali do 150 na goratih območjih ali po potrebi višje. Napovedi SIGWX za nižje višine vključujejo:
naslednje pojave, zaradi katerih je treba izdati SIGMET: močno zaledenitev, močno turbulenco, kumulonimbusne oblake in nevihte, ki so slabo vidni, pogosti, skriti v plasti oblakov ali tvorijo nevihtno linijo, peščene viharje/prašne viharje in vulkanske izbruhe ali izpust radioaktivnih snovi v ozračje, za katere se pričakuje, da bodo vplivali na lete na nižjih višinah;
naslednje elemente v območnih napovedih za lete na nižjih višinah: prizemni veter, vidljivost na površini, pomembne vremenske pojave, zakritost zaradi gora, oblake, zaledenitev, turbulenco, zavetrni val in višino ničelne izoterme.
Kadar je pristojni organ določil, da je treba zaradi gostote prometa, ki poteka pod nivojem letenja 100 ali do nivoja letenja 150 na goratih območjih ali po potrebi višje, izdati AIRMET v kombinaciji z območnimi napovedmi za lete na nizkih višinah, se izdajo območne napovedi, ki pokrivajo plast med tlemi in nivojem letenja 100 ali do nivoja letenja 150 na goratih območjih ali po potrebi višje ter vsebujejo informacije o vremenskih pojavih na poti, ki so nevarni za lete na nizkih višinah.
Poglavje 4 – Tehnične zahteve glede svetovalnih centrov za spremljanje vulkanskega pepela (VAAC)
MET.TR.265 Pristojnosti svetovalnega centra za spremljanje vulkanskega pepela
Svetovalne informacije o vulkanskem pepelu se izdajajo v skladu s predlogo iz Dodatka 6. Če okrajšave niso na voljo, se uporablja jedrnato besedilo v preprosti angleščini.
Poglavje 5 – Tehnične zahteve za svetovalne centre za spremljanje tropskih ciklonov (TCAC)
MET.TR.270 Pristojnosti svetovalnih centrov za spremljanje tropskih ciklonov
Svetovalne informacije o tropskih ciklonih se izdajo v skladu s predlogo iz Dodatka 7 za tropske ciklone, kadar se predvideva, da bo najvišja 10-minutna povprečna vrednost hitrosti prizemnega vetra dosegla ali presegla 34 kt med obdobjem, na katero se nanašajo svetovalne informacije.
Poglavje 6 – Tehnične zahteve za svetovna prognostična centra (WAFC)
MET.TR.275 Pristojnosti svetovnih prognostičnih centrov
WAFC uporabljata procesirane meteorološke podatke v obliki vrednosti s točkami na koordinatni mreži za zagotavljanje globalnih napovedi na koordinatni mreži in napovedi pomembnih vremenskih pojavov.
WAFC za globalne napovedi na koordinatni mreži:
pripravljata napovedi:
zgornjega vetra;
temperature zgornjega zračnega prostora;
vlažnosti;
smeri, hitrosti in nivoja letenja najmočnejšega vetra;
nivoja letenja in temperature tropopavze;
območij kumulonimbusnih oblakov;
zaledenitve;
turbulence;
geopotencialne absolutne višine nivojev letenja;
in sicer štirikrat dnevno za določena obdobja veljavnosti 6, 9, 12, 15, 18, 21, 24, 27, 30, 33 in 36 ur po času (00:00, 06:00, 12:00 in 18:00 po UTC) sinoptičnih podatkov, na katerih so temeljile napovedi;
izdajata napovedi iz točke 1, katerih razširjanje končata, takoj ko je to tehnično izvedljivo, vendar ne pozneje kot 5 ur po standardnem času opazovanja;
zagotavljata napovedi s točkami na običajni koordinatni mreži, ki vključujejo:
podatke o vetru za nivoje letenja 50 (850 hPa), 80 (750 hPa), 100 (700 hPa), 140 (600 hPa), 180 (500 hPa), 210 (450 hPa), 240 (400 hPa), 270 (350 hPa), 300 (300 hPa), 320 (275 hPa), 340 (250 hPa), 360 (225 hPa), 390 (200 hPa), 410 (175 hPa), 450 (150 hPa), 480 (125 hPa) in 530 (100 hPa) s horizontalno ločljivostjo 1,25 ° zemljepisne širine in dolžine;
podatke o temperaturi za nivoje letenja 50 (850 hPa), 80 (750 hPa), 100 (700 hPa), 140 (600 hPa), 180 (500 hPa), 210 (450 hPa), 240 (400 hPa), 270 (350 hPa), 300 (300 hPa), 320 (275 hPa), 340 (250 hPa), 360 (225 hPa), 390 (200 hPa), 410 (175 hPa), 450 (150 hPa), 480 (125 hPa) in 530 (100 hPa) s horizontalno ločljivostjo 1,25 ° zemljepisne širine in dolžine;
podatke o vlažnosti za nivoje letenja 50 (850 hPa), 80 (750 hPa), 100 (700 hPa), 140 (600 hPa) in 180 (500 hPa) s horizontalno ločljivostjo 1,25 ° zemljepisne širine in dolžine;
podatke o geopotencialni absolutni višini za nivoje letenja 50 (850 hPa), 80 (750 hPa), 100 (700 hPa), 140 (600 hPa), 180 (500 hPa), 210 (450 hPa), 240 (400 hPa), 270 (350 hPa), 300 (300 hPa), 320 (275 hPa), 340 (250 hPa), 360 (225 hPa), 390 (200 hPa), 410 (175 hPa), 450 (150 hPa) 480 (125 hPa) in 530 (100 hPa) s horizontalno ločljivostjo 1,25 ° zemljepisne širine in dolžine;
smer, hitrost in nivo letenja najmočnejšega vetra s horizontalno ločljivostjo 1,25 ° zemljepisne širine in dolžine;
nivo letenja in temperaturo tropopavze s horizontalno ločljivostjo 1,25 ° zemljepisne širine in dolžine;
zaledenitev za plasti s središčem na nivojih letenja 60 (800 hPa), 100 (700 hPa), 140 (600 hPa), 180 (500 hPa), 240 (400 hPa) in 300 (300 hPa) s horizontalno ločljivostjo 0,25 ° zemljepisne širine in dolžine;
turbulenco za plasti s središčem na nivojih letenja 100 (700 hPa), 140 (600 hPa), 180 (500 hPa), 240 (400 hPa), 270 (350 hPa), 300 (300 hPa), 340 (250 hPa), 390 (200 hPa) in 450 (150 hPa) s horizontalno ločljivostjo 0,25 ° zemljepisne širine in dolžine;
horizontalno razširjenost in nivoje letenja baze in vrha kumulonimbusnih oblakov s horizontalno ločljivostjo 0,25 ° zemljepisne širine in dolžine.
WAFC za globalne napovedi pomembnih vremenskih pojavov na poti:
štirikrat dnevno pripravljata napovedi SIGWX za določena obdobja veljavnosti 24 ur po času (00:00, 06:00, 12:00 in 18:00 po UTC) sinoptičnih podatkov, na katerih so temeljile napovedi. Razširjanje vsake napovedi se konča, takoj ko je to tehnično izvedljivo, vendar ne pozneje kot 7 ur po standardnem času opazovanja pri običajnem delovanju in ne pozneje kot 9 ur po standardnem času opazovanja med delovanjem varnostnega sistema;
izdajata napovedi SIGWX kot napovedi SIGWX za višje višine za nivoje letenja med 250 in 630;
v napovedi SIGWX vključita naslednje elemente:
tropski ciklon, kadar se predvideva, da bo najvišja 10-minutna povprečna vrednost hitrosti prizemnega vetra dosegla ali presegla 34 kt;
močne nevihtne linije;
zmerno ali močno turbulenco (v oblaku ali pri jasnem nebu);
zmerno ali močno zaledenitev;
obsežen peščeni/prašni vihar;
kumulonimbusne oblake, povezane z nevihtami in točkami (i) do (v);
nekonvekcijska oblačna območja, povezana z zmerno ali močno turbulenco v oblaku in/ali zmerno ali močno zaledenitvijo;
nivo letenja tropopavze;
vetrovne stržene;
informacije o lokaciji vulkanskih izbruhov, ki proizvajajo oblake vulkanskega pepela, pomembne za obratovanje zrakoplovov, sestavljene iz: simbola za izbruh vulkana na lokaciji vulkana ter, v ločenem besedilnem polju na karti, simbola za izbruh vulkana, imena vulkana, če je znano, in zemljepisne širine/dolžine izbruha. Poleg tega mora biti v legendi kart SIGWX navedeno „CHECK SIGMET, ADVISORIES FOR TC AND VA, AND ASHTAM AND NOTAM FOR VA“ (preveri SIGMET, svetovalne informacije za TC in VA ter ASHTAM in NOTAM za VA);
informacije o lokaciji izpusta radioaktivnih snovi v ozračje, ki je pomemben za obratovanje zrakoplovov, sestavljene iz: simbola za radioaktivne snovi v ozračju na lokaciji izpusta ter, v ločenem polju na karti, simbola za radioaktivne snovi v ozračju, zemljepisne širine/dolžine mesta izpusta ter imena mesta izvora radioaktivnih snovi, če je znano. Poleg tega mora legenda kart SIGWX, na katerih je označen izpust sevanja, vsebovati besedilo „CHECK SIGMET AND NOTAM FOR RDOACT CLD“ (preveri SIGMET in NOTAM za radioaktivni oblak).
Za napovedi SIGWX veljajo naslednja merila:
točke 3(i) do (vi) se vključijo le, če se predvideva, da se bodo pojavile med nižjim in višjim nivojem napovedi SIGWX;
kratica „CB“ se navede le, kadar se nanaša na pojav ali predviden pojav kumulonimbusnih oblakov:
ki vplivajo na območje z največjo prostorsko pokritostjo 50 % zadevnega območja ali več;
so nanizani v vrsti z malo ali brez prostora med posameznimi oblaki ali
so skriti v plasteh oblakov ali jih zakriva suha motnost;
navedba „CB“ pomeni vključitev vseh vremenskih pojavov, ki so običajno povezani s kumulonimbusni oblaki, kot so nevihte, zmerna ali močna zaledenitev, zmerna ali močna turbulenca in toča;
kadar je zaradi vulkanskega izbruha ali izpusta radioaktivnih snovi v ozračje v napovedi SIGWX treba vključiti simbol za vulkansko aktivnost ali simbol za radioaktivnost, se simbola vključita v napovedi SIGWX ne glede na relativno višino, ki jo je dosegel ali naj bi jo dosegel stolp vulkanskega pepela ali radioaktivna snov;
v primeru hkratnega pojava ali delnega prekrivanja točk 3(i), (x) in (xi) se prednostno navede točka (x), ki ji sledita točki (xi) in (i). Prednostna točka se navede na lokaciji dogodka, lokacija drugih točk pa se s puščico poveže z ustreznimi simboli ali besedilnimi polji.
Izdajajo se napovedi SIGWX za srednje nivoje letenja med 100 in 450 za omejena geografska območja.
Dodatek 1
Predloga za METAR in SPECI
Legenda:
M |
= |
navedba obvezna; |
C |
= |
navedba pogojna, odvisno od meteoroloških razmer ali metode opazovanja; |
O |
= |
navedba neobvezna. |
Opomba 1: razponi in ločljivosti za številčne elemente v METAR in SPECI so prikazani v ločeni preglednici pod to predlogo.
Opomba 2: okrajšave so pojasnjene v dokumentu ICAO št. 8400 „Procedures for Air Navigation Services – Abbreviations and Codes (PANS-ABC)“ (Postopki za navigacijske službe zračnega prometa – okrajšave in kode, PANS-ABC).
Opomba 3: Številke vrstic v stolpcu, imenovanem „Sklic“, so vključene zaradi jasnosti in lažjega sklicevanja ter niso del METAR in SPECI.
Sklic |
Element |
Podrobna vsebina |
Predloga(-e) |
|||||
1 |
Identifikacija vrste poročila (M) |
Vrsta poročila (M) |
METAR, METAR COR, SPECI ali SPECI COR |
|||||
2 |
Oznaka lokacije (M) |
Oznaka lokacije ICAO (M) |
nnnn |
|||||
3 |
Čas opazovanja (M) |
Dan in dejanski čas opazovanja po UTC (M) |
nnnnnnZ |
|||||
4 |
Identifikacija avtomatiziranega ali manjkajočega poročila (C) |
Identifikator za avtomatizirano ali manjkajoče poročilo (C) |
AUTO ali NIL |
|||||
5 |
KONEC METAR V PRIMERU MANJKAJOČE NAPOVEDI. |
|||||||
6 |
Prizemni veter (M) |
Smer vetra (M) |
nnn ali /// (1) |
VRB |
||||
|
|
Hitrost vetra (M) |
[P]nn[n] ali // (1) |
|||||
|
|
Znatna odstopanja hitrosti (C) |
G[P]nn[n] |
|||||
|
|
Merske enote (M) |
KT |
|||||
|
|
Znatna odstopanja smeri (C) |
nnnVnnn |
– |
||||
7 |
Vidljivost (M) |
Prevladujoča ali najmanjša vidljivost (M) |
nnnn ali //// (1) |
C A V O K |
||||
|
|
Najmanjša vidljivost in smer najmanjše vidljivosti (C) |
nnnn[N] ali nnnn[NE] ali nnnn[E] ali nnnn[SE] ali nnnn[S] ali nnnn[SW] ali nnnn[W] ali nnnn[NW] |
|||||
8 |
Vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze (C) (2) |
Ime elementa (M) |
R |
|||||
Vzletno-pristajalna steza (M) |
nn[L]/alinn[C]/ali nn[R]/ |
|||||||
Vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze (M) |
[P ali M]nnnn ali //// (1) |
|||||||
Vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze v preteklosti (C) |
U, D ali N |
|||||||
9 |
Trenutne vremenske razmere (C) |
Intenzivnost ali neposredna bližina trenutnih vremenskih razmer (C) |
– ali + |
– |
VC |
|||
Značilnosti in vrsta trenutnih vremenskih razmer (M) |
DZ ali RA ali SN ali SG ali PL ali DS ali SS ali FZDZ ali FZRA ali FZUP (4) ali FC (3) ali SHGR ali SHGS ali SHRA ali SHSN ali SHUP (4) ali TSGR ali TSGS ali TSRA ali TSSN ali TSUP (4) ali UP (4) |
FG ali BR ali SA ali DU ali HZ ali FU ali VA ali SQ ali PO ali TS ali BCFG ali BLDU ali BLSA ali BLSN ali DRDU ali DRSA ali DRSN ali FZFG ali MIFG ali PRFG ali // (1) |
FG ali PO ali FC ali DS ali SS ali TS ali SH ali BLSN ali BLSA ali BLDU ali VA |
|||||
10 |
Oblaki (M) |
Količina oblakov in relativna višina baze oblakov ali vertikalna vidljivost (M) |
FEWnnn ali SCTnnn ali BKNnnn ali OVCnnn ali FEW/// (1) ali SCT/// (1) ali BKN/// (1) ali OVC/// (1) ali ///nnn (1) ali ////// (1) |
VVnnn ali VV/// (1) |
NSC ali NCD (4) |
|||
|
Vrsta oblakov (C) |
CB ali |
– |
|||||
11 |
Temperatura zraka in rosišča (M) |
Temperatura zraka in rosišča (M) |
||||||
12 |
Vrednosti tlaka (M) |
Ime elementa (M) |
Q |
|||||
QNH (M) |
nnnn ali //// (1) |
|||||||
13 |
Dodatne informacije (C) |
Najnovejše vremenske razmere (C) |
RERASN ali REFZDZ ali REFZRA ali REDZ ali RE[SH]RA ali RE[SH]SN ali RESG ali RESHGR ali RESHGS ali REBLSN ali RESS ali REDS ali RETSRA ali RETSSN ali RETSGR ali RETSGS ali RETS ali REFC ali REVA ali REPL ali REUP (4) ali REFZUP (4) ali RETSUP (4) ali RESHUP (4) ali RE// (1) |
|||||
Strižni veter (C) |
WS Rnn[L] ali WS Rnn[C] ali WS Rnn[R] ali WS ALL RWY |
|||||||
Temperatura morske gladine in stanje morja ali značilna višina valov (C) |
W[M]nn/Sn ali W///Sn (1) ali W[M]nn/S/ (1) ali W[M]nn/Hn[n][n] ali W///Hn[n][n] (1) ali W[M]nn/H/// (1) |
|||||||
14 |
Napoved TREND (O) |
Oznaka spremembe (M) |
NOSIG |
BECMG ali TEMPO |
||||
Obdobje spremembe (C) |
FMnnnn in/ali TLnnnn ali ATnnnn |
|||||||
Veter (C) |
nnn[P]nn[G[P]nn]KT |
|||||||
Prevladujoča vidljivost (C) |
nnnn |
C A V O K |
||||||
Vremenski pojav: intenzivnost (C) |
– ali + |
– |
N S W |
|||||
Vremenski pojav: značilnosti in vrsta (C) |
DZ ali RA ali SN ali SG ali PL ali DS ali SS ali FZDZ ali FZRA ali SHGR ali SHGS ali SHRA ali SHSN ali TSGR ali TSGS ali TSRA ali TSSN |
FG ali BR ali SA ali DU ali HZ ali FU ali VA ali SQ ali PO ali FC ali TS ali BCFG ali BLDU ali BLSA ali BLSN ali DRDU ali DRSA ali DRSN ali FZFG ali MIFG ali PRFG |
||||||
Količina oblakov in relativna višina baze oblakov ali vertikalna vidljivost (C) |
FEWnnn ali SCTnnn ali BKNnnn ali OVCnnn |
VVnnn ali VV/// |
N S C |
|||||
Vrsta oblakov (C) |
CB ali TCU |
– |
||||||
(1)
Če meteorološki element začasno ni na voljo ali se njegova vrednost začasno šteje za nepravilno, se nadomesti s poševnico („/“) za vsako števko okrajšave besedilnega sporočila, pri čemer se navede, da ni na voljo, da bi se zagotovila zanesljiva pretvorba v druge kodirane oblike.
(2)
Vključiti, če je vidljivost ali vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze < 1 500 m; za največ štiri vzletno-pristajalne steze.
(3)
Navedba „močan“ pri tornadu ali vodni trombi; „zmeren“ (brez kvalifikatorja) pri lijakastem oblaku, ki ne doseže tal.
(4)
Samo za avtomatizirana poročila.
(5)
V primeru avtomatiziranih poročil lahko poševnica („///“) nadomesti zadevno vrsto oblakov, kot je ustrezno, odvisno od zmogljivosti avtomatskega sistema opazovanja. Poševnica lahko nadomesti tudi količino in/ali višino oblakov sporočene plasti CB ali TCU. |
Razponi in ločljivosti za številčne elemente v METAR in SPECI |
||||
Sklic |
Elementi |
Razpon |
Ločljivost |
|
1 |
Vzletno-pristajalna steza: |
(brez enot) |
01–36 |
1 |
2 |
Smer vetra: |
° dejanska vrednost |
000–360 |
10 |
3 |
Hitrost vetra: |
KT |
00–99 P99 |
1 N. r. (100 ali več) |
4 |
Vidljivost: |
M |
0000–0750 |
50 |
|
|
M |
0800–4 900 |
100 |
|
|
M |
5 000 –9 000 |
1 000 |
|
|
M |
10 000 ali več |
0 (fiksna vrednost: 9 999 ) |
5 |
Vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze: |
M |
0000–0375 |
25 |
|
|
M |
0400–0750 |
50 |
|
|
M |
0800–2 000 |
100 |
6 |
Vertikalna vidljivost: |
100 ft |
000–020 |
1 |
7 |
Oblaki: relativna višina baze oblakov: |
100 ft |
000–099 100–200 |
1 10 |
8 |
Temperatura zraka: Temperatura rosišča: |
°C |
–80–+60 |
1 |
9 |
QNH: |
hPa |
0850–1 100 |
1 |
10 |
Temperatura morske gladine: |
°C |
–10–+40 |
1 |
11 |
Stanje morja: |
(brez enot) |
0–9 |
1 |
12 |
Značilna višina valov: |
M |
0–999 |
0,1 |
Dodatek 2
Fiksna območja, zajeta v napovedih WAFS v kartografski obliki
Mercatorjeva projekcija
Polarna stereografska projekcija (severna polobla)
Polarna stereografska projekcija (južna polobla)
Dodatek 3
Predloga za TAF
Legenda:
M |
= |
navedba obvezna; |
C |
= |
navedba pogojna, odvisno od meteoroloških razmer ali metode opazovanja; |
O |
= |
navedba neobvezna. |
Opomba 1: razponi in ločljivosti za številčne elemente v TAF so prikazani v ločeni preglednici pod to predlogo.
Opomba 2: okrajšave so pojasnjene v dokumentu ICAO št. 8400 „Procedures for Air Navigation Services — ICAO Abbreviations and Codes (PANS-ABC)“ (Postopki za navigacijske službe zračnega prometa – okrajšave in kode, PANS-ABC).
Opomba 3: Številke vrstic v stolpcu, imenovanem „Sklic“, so vključene zaradi jasnosti in lažjega sklicevanja ter niso del TAF.
Sklic |
Element |
Podrobna vsebina |
Predloga(-e) |
|||
1 |
Identifikacija vrste napovedi (M) |
Vrsta napovedi (M) |
TAF ali TAF AMD ali TAF COR |
|||
2 |
Oznaka lokacije (M) |
Oznaka lokacije ICAO (M) |
nnnn |
|||
3 |
Čas izdaje napovedi (M) |
Dan in čas izdaje napovedi po UTC (M) |
nnnnnnZ |
|||
4 |
Identifikacija manjkajoče napovedi (C) |
Identifikator za manjkajočo napoved (C) |
NIL |
|||
5 |
KONEC TAF V PRIMERU MANJKAJOČE NAPOVEDI. |
|||||
6 |
Dnevi in obdobje veljavnosti napovedi (M) |
Dnevi in obdobje veljavnosti napovedi po UTC (M) |
nnnn/nnnn |
|||
7 |
Identifikacija preklicane napovedi (C) |
Identifikator za preklicano napoved (C) |
CNL |
|||
8 |
KONEC TAF V PRIMERU PREKLICA NAPOVEDI. |
|||||
9 |
Prizemni veter (M) |
Smer vetra (M) |
nnn ali VRB |
|||
Hitrost vetra (M) |
[P]nn[n] |
|||||
Znatna odstopanja hitrosti (C) |
G[P]nn[n] |
|||||
Merske enote (M) |
KT |
|||||
10 |
Vidljivost (M) |
Prevladujoča vidljivost (M) |
nnnn |
C A V O K |
||
11 |
Vreme (C) |
Intenzivnost vremenskih pojavov (C) (1) |
– ali + |
– |
||
Značilnosti in vrsta vremenskih pojavov (C) |
DZ ali RA ali SN ali SG ali PL ali DS ali SS ali FZDZ ali FZRA ali SHGR ali SHGS ali SHRA ali SHSN ali TSGR ali TSGS ali TSRA ali TSSN |
FG ali BR ali SA ali DU ali HZ ali FU ali VA ali SQ ali PO ali FC ali TS ali BCFG ali BLDU ali BLSA ali BLSN ali DRDU ali DRSA ali DRSN ali FZFG ali MIFG ali PRFG |
||||
12 |
Oblaki (M) (2) |
Količina oblakov in relativna višina baze ali vertikalna vidljivost (M) |
FEWnnn ali SCTnnn ali BKNnnn ali OVCnnn |
VVnnn ali VV/// |
N S C |
|
Vrsta oblakov (C) |
CB ali TCU |
– |
||||
13 |
Temperatura (O) (3) |
Ime elementa (M) |
TX |
|||
Najvišja temperatura (M) |
[M]nn/ |
|||||
Dan in čas pojava najvišje temperature (M) |
nnnnZ |
|||||
Ime elementa (M) |
TN |
|||||
Najnižja temperatura (M) |
[M]nn/ |
|||||
Dan in čas pojava najnižje temperature (M) |
nnnnZ |
|||||
14 |
Predvidene znatne spremembe enega ali več zgoraj navedenih elementov v obdobju veljavnosti (C) |
Oznaka spremembe ali verjetnosti (M) |
PROB30 [TEMPO] ali PROB40 [TEMPO] ali BECMG ali TEMPO ali FM |
|||
Obdobje pojava ali spremembe (M) |
nnnn/nnnn ali nnnnnn |
|||||
Veter (C) |
nnn[P]nn[G[P]nn]KT ali VRBnnKT |
|||||
Prevladujoča vidljivost (C) |
nnnn |
C A V O K |
||||
Vremenski pojav: intenzivnost (C) |
– ali + |
– |
N S W |
|||
Vremenski pojav: značilnosti in vrsta (C) |
DZ ali RA ali SN ali SG ali PL ali DS ali SS ali FZDZ ali FZRA ali SHGR ali SHGS ali SHRA ali SHSN ali TSGR ali TSGS ali TSRA ali TSSN |
FG ali BR ali SA ali DU ali HZ ali FU ali VA ali SQ ali PO ali FC ali TS ali BCFG ali BLDU ali BLSA ali BLSN ali DRDU ali DRSA ali DRSN ali FZFG ali MIFG ali PRFG |
||||
15 |
|
Količina oblakov in relativna višina baze ali vertikalna vidljivost (C) |
FEWnnn ali SCTnnn ali BKNnnn ali OVCnnn |
VVnnn ali VV/// |
N S C |
|
Vrsta oblakov (C) |
CB ali TCU |
– |
||||
(1)
Vključiti, kadar je to primerno. Brez kvalifikatorja za zmerno intenzivnost.
(2)
Največ štiri plasti oblakov.
(3)
Iz največ štirih vrednosti temperature (dveh najvišjih vrednosti temperature in dveh najnižjih vrednosti temperature). |
Razponi in ločljivosti za številčne elemente v TAF |
|||||
Sklic |
Elementi |
Razpon |
Ločljivost |
||
1 |
Smer vetra: |
° dejanska vrednost |
000–360 |
10 |
|
2 |
Hitrost vetra: |
KT |
00–99 |
1 |
|
3 |
Vidljivost: |
M |
0000–0750 |
50 |
|
|
|
M |
0800–4 900 |
100 |
|
|
|
M |
5 000 –9 000 |
1 000 |
|
|
|
M |
10 000 ali več |
0 (fiksna vrednost: 9 999 ) |
|
4 |
Vertikalna vidljivost: |
100 ft |
000–020 |
1 |
|
5 |
Oblaki: relativna višina baze oblakov: |
100 ft |
000–099 100–200 |
1 10 |
|
6 |
Temperatura zraka (najvišja in najnižja): |
°C |
–80–+60 |
1 |
Dodatek 4
Predloga za opozorila za strižni veter
Legenda:
M |
= |
navedba obvezna; |
C |
= |
navedba pogojna, kadar je to primerno. |
Opomba 1: Razponi in ločljivosti za številčne elemente v opozorilih za strižni veter so prikazani v Dodatku 8.
Opomba 2: okrajšave so pojasnjene v dokumentu ICAO št. 8400 „Procedures for Air Navigation Services — ICAO Abbreviations and Codes (PANS-ABC)“ (Postopki za navigacijske službe zračnega prometa – okrajšave in kode, PANS-ABC).
Opomba 3: Številke vrstic v stolpcu, imenovanem „Sklic“, so vključene zaradi jasnosti in lažjega sklicevanja ter niso del opozorila za strižni veter.
Sklic |
Element |
Podrobna vsebina |
Predloga(-e) |
1 |
Oznaka lokacije aerodroma (M) |
Oznaka lokacije aerodroma |
nnnn |
2 |
Identifikacija vrste sporočila (M) |
Vrsta sporočila in zaporedna številka |
WS WRNG [n]n |
3 |
Čas izdaje in obdobje veljavnosti (M) |
Dan in čas izdaje in po potrebi obdobje veljavnosti po UTC |
nnnnnn [VALID TL nnnnnn] ali [VALID nnnnnn/nnnnnn] |
4 |
ZA PREKLIC OPOZORILA ZA STRIŽNI VETER GLEJ PODROBNOSTI NA KONCU PREDLOGE. |
||
5 |
Vremenski pojav (M) |
Identifikacija vremenskega pojava in njegova lokacija |
[MOD] ali [SEV] WS IN APCH ali [MOD] ali [SEV] WS [APCH] RWYnnn ali [MOD] ali [SEV] WS IN CLIMB-OUT ali [MOD] ali [SEV] WS CLIMB-OUT RWYnnn ali MBST IN APCH ali MBST [APCH] RWYnnn ali MBST IN CLIMB-OUT ali MBST CLIMB-OUT RWYnnn |
6 |
Opažen, sporočen ali napovedan vremenski pojav (M) |
Navedba, ali je vremenski pojav opažen ali sporočen in se bo predvidoma nadaljeval ali napovedan |
REP AT nnnn nnnnnnnn ali OBS [AT nnnn] ali FCST |
7 |
Podrobnosti o vremenskem pojavu (C) |
Opis vremenskega pojava, zaradi katerega je bilo izdano opozorilo za strižni veter |
SFC WIND: nnn/nnKT nnnFT – WIND: nnn/nnKT ali nnKT LOSS nnNM (ali nnKM) FNA RWYnn ali nnKT GAIN nnNM (ali nnKM) FNA RWYnn |
|
ALI |
|
|
8 |
Preklic opozorila za strižni veter |
Preklic opozorila za strižni veter z navedbo njegove identifikacije |
CNL WS WRNG [n]n nnnnnn/nnnnnn |
▼M1 —————
Dodatek 5
Predloga za SIGMET in AIRMET
Legenda:
M |
= |
navedba obvezna; |
C |
= |
navedba pogojna, kadar je to primerno, in |
Opomba 1: razponi in ločljivosti za številčne elemente v SIGMET ali AIRMET so prikazani v Dodatku 8.
Opomba 2: Ne smeta se vključiti močna ali zmerna zaledenitev (SEV ICE, MOD ICE) in močna ali zmerna turbulenca (SEV TURB, MOD TURB), ki sta povezani z nevihtami, kumulonimbusnimi oblaki ali tropskimi cikloni.
Opomba 3: Številke vrstic v stolpcu, imenovanem „Sklic“, so vključene zaradi jasnosti in lažjega sklicevanja ter niso del SIGMET ali AIRMET.
Sklic |
Element |
Podrobna vsebina |
Predloga SIGMET |
Predloga AIRMET |
1 |
Oznaka lokacije za FIR/CTA (M) |
Oznaka lokacije ICAO enote ATS, ki pokriva FIR ali CTA, na katerega se nanaša SIGMET/AIRMET |
nnnn |
|
2 |
Identifikacija (M) |
Identifikacija SIGMET ali AIRMET in zaporedna številka |
SIGMET nnn |
AIRMET [n][n]n |
3 |
Obdobje veljavnosti (M) |
Časovne skupine z navedbo obdobja veljavnosti po UTC |
VALID nnnnnn/nnnnnn |
|
4 |
Oznaka lokacije MWO (M) |
Oznaka lokacije MWO, ki je izdala SIGMET ali AIRMET, z deljajem |
nnnn– |
|
5 |
Nova vrstica |
|||
6 |
Ime FIR/CTA (M) |
Oznaka lokacije in ime FIR/CTA, za katerega se izda SIGMET/AIRMET |
nnnn nnnnnnnnnn FIR ali UIR ali FIR/UIR ali nnnn nnnnnnnnnn CTA |
nnnn nnnnnnnnnn FIR[/n] |
7 |
ZA PREKLIC SIGMET ALI AIRMET GLEJ PODROBNOSTI NA KONCU PREDLOGE. |
|||
8 |
Oznaka stanja (C) (1) |
Oznaka preskusa ali vaje |
TEST ali EXER |
TEST ali EXER |
9 |
Nova vrstica |
|||
10 |
Vremenski pojav (M) |
Opis vremenskega pojava, zaradi katerega je bilo izdano SIGMET/AIRMET |
OBSC TS[GR] EMBD TS[GR] FRQ TS[GR] SQL TS[GR] TC nnnnnnnnnn PSN Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] CB ali TC NN (2) PSN Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] CB SEV TURB SEV ICE SEV ICE (FZRA) SEV MTW HVY DS HVY SS [VA ERUPTION] [MT nnnnnnnnnn] [PSN Nnn[nn] ali Snn[nn] Ennn[nn] ali Wnnn[nn]] VA CLD RDOACT CLD |
SFC WIND nnn/nn[n]KT SFC VIS [n][n]nnM (nn) ISOL TS[GR] OCNL TS[GR] MT OBSC BKN CLD BKN CLD [n]nnn/[ABV][n]nnnnFT ali BKN CLD SFC/[ABV][n]nnnnFT ali OVC CLD [n]nnn/[ABV][n]nnnnFT ali OVC CLD SFC/[ABV][n]nnnnFT ISOL CB OCNL CB FRQ CB ISOL TCU OCNL TCU FRQ TCU MOD TURB MOD ICE MOD MTW |
11 |
Navedba, ali je vremenski pojav opažen in se bo predvidoma nadaljeval ali napovedan |
OBS [AT nnnnZ] ali FCST [AT nnnnZ] |
||
12 |
Lokacija (zemljepisna širina in dolžina (v stopinjah in minutah)) |
Nnn[nn] Wnnn[nn] ali Nnn[nn] Ennn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Snn[nn] Ennn[nn] ali N OF Nnn[nn] ali S OF Nnn[nn] ali N OF Snn[nn] ali S OF Snn[nn] ali [AND] W OF Wnnn[nn] ali E OF Wnnn[nn] ali W OF Ennn[nn] ali E OF Ennn[nn] ali N OF Nnn[nn] ali N OF Snn[nn] AND S OF Nnn[nn] ali S OF Snn[nn] ali W OF Wnnn[nn] ali W OF Ennn[nn] AND E OF Wnnn[nn] ali E OF Ennn[nn] ali N OF LINE ali NE OF LINE ali E OF LINE ali SE OF LINE ali S OF LINE ali SW OF LINE ali W OF LINE ali NW OF LINE Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] – Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] [– Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn]] [– Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn]] [AND N OF LINE ali NE OF LINE ali E OF LINE ali SE OF LINE ali S OF LINE ali SW OF LINE ali W OF LINE ali NW OF LINE Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] – Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] [– Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn]] [– Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn]]] ali WI Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] – Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] – Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] – [Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] – Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn]] (6) ali ENTIRE UIR ali ENTIRE FIR ali ENTIRE FIR/UIR ali ENTIRE CTA ali WI nnnKM (ali nnnNM) OF TC CENTRE (7) ali WI nnKM (ali nnNM) OF Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] (8) |
||
13 |
Nivo (C) |
Nivo ali absolutna višina letenja |
[SFC/]FLnnn ali [SFC/][n]nnnnFT (ali [SFC/]nnnnM) FLnnn/nnn ali TOP FLnnn ali [TOP] ABV FLnnn ali (ali [TOP] ABV [n]nnnnFT) [[n]nnnn/][n]nnnnFT) ali [n]nnnnFT/]FLnnn ali TOP [ABV ali BLW] FLnnn (7) |
|
14 |
Premikanje ali predvideno premikanje (smer in hitrost) z navedbo ene od šestnajstih smeri kompasa ali mirovanje |
MOV N [nnKMH] ali MOV NNE [nnKMH] ali MOV NE [nnKMH] ali MOV ENE [nnKMH] ali MOV E [nnKMH] ali MOV ESE [nnKMH] ali MOV SE [nnKMH] ali MOV SSE [nnKMH] ali MOV S [nnKMH] ali MOV SSW [nnKMH] ali MOV SW [nnKMH] ali MOV WSW [nnKMH] ali MOV W [nnKMH] ali MOV WNW [nnKMH] ali MOV NW [nnKMH] ali MOV NNW [nnKMH] (ali MOV N [nnKT] ali MOV NNE [nnKT] ali MOV NE [nnKT] ali MOV ENE [nnKT] ali MOV E [nnKT] ali MOV ESE [nnKT] ali MOV SE [nnKT] ali MOV SSE [nnKT] ali MOV S [nnKT] ali MOV SSW [nnKT] ali MOV SW [nnKT] ali MOV WSW [nnKT] ali MOV W [nnKT] ali MOV WNW [nnKT] ali MOV NW [nnKT] ali MOV NNW [nnKT]) ali STNR |
||
15 |
Spremembe intenzivnosti (C) (3) |
Predvidene spremembe intenzivnosti |
INTSF ali WKN ali NC |
|
16 |
Navedba napovedi časa vremenskega pojava |
FCST AT nnnnZ |
– |
|
17 |
Napovedan položaj tropskega ciklona (C) (7) |
Napovedan položaj središča tropskega ciklona |
TC CENTRE PSN Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] ali TC CENTRE PSN Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] CB (11) |
– |
18 |
Napovedan položaj vremenskega pojava ob koncu obdobja veljavnosti SIGMET (12) |
Nnn[nn] Wnnn[nn] ali Nnn[nn] Ennn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Snn[nn] Ennn[nn] ali N OF Nnn[nn] ali S OF Nnn[nn] ali N OF Snn[nn] ali S OF Snn[nn] [AND] W OF Wnnn[nn] ali E OF Wnnn[nn] ali W OF Ennn[nn] ali E OF Ennn[nn] ali N OF Nnn[nn] ali N OF Snn[nn] AND S OF Nnn[nn] ali S OF Snn[nn] ali W OF Wnnn[nn] ali W OF Ennn[nn] AND E OF Wnnn[nn] ali E OF Ennn[nn] ali N OF LINE ali NE OF LINE ali E OF LINE ali SE OF LINE ali S OF LINE ali SW OF LINE ali W OF LINE ali NW OF LINE Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] – Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] [– Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn]] [AND N OF LINE ali NE OF LINE ali E OF LINE ali SE OF LINE ali S OF LINE ali SW OF LINE ali W OF LINE ali NW OF LINE Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] – Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] [– Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn]]] ali WI Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] – Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] – Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] – Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] (6) ali ENTIRE FIR ali ENTIRE UIR ali ENTIRE FIR/UIR ali ENTIRE CTA ali NO VA EXP (13) ali WI nnKM (ali nnNM) OF Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] (8) ali WI nnnKM (nnnNM) OF TC CENTRE (7) |
– |
|
19 |
Ponovitev elementov (C) (14) |
Ponovitev elementov iz SIGMET za oblak vulkanskega pepela ali tropski ciklon |
[AND] (14) |
– |
20 |
Nova vrstica, če se elementi ponavljajo |
|||
|
ALI |
|||
21 |
Preklic SIGMET/AIRMET (C) |
Preklic SIGMET/AIRMET z navedbo njegove identifikacije |
CNL SIGMET nnn nnnnnn/nnnnnn ali CNL SIGMET nnn nnnnnn/nnnnnn [VA MOV TO nnnn FIR] (13) |
CNL AIRMET [n][n]n nnnnnn/nnnnnn |
(1)
Uporablja se le, kadar se izda SIGMET/AIRMET, s čimer se označi, da poteka preskus ali vaja. Kadar je vključena beseda „TEST“ ali okrajšava „EXER“, lahko sporočilo vsebuje informacije, ki se ne bi smele uporabljati operativno ali bi se sicer končale takoj po besedi „TEST“.
(2)
Uporablja se za neimenovane tropske ciklone.
(3)
Kadar oblak vulkanskega pepela pokriva več kot eno območje znotraj FIR, se ti elementi po potrebi lahko ponovijo. Pred vsako lokacijo in napovedanim položajem je treba navesti opažen ali napovedan čas.
(4)
Kadar kumulonimbusnimi oblaki, povezani s tropskim ciklonom, pokrivajo več kot eno območje znotraj FIR, se ti elementi po potrebi lahko ponovijo. Pred vsako lokacijo in napovedanim položajem je treba navesti opažen ali napovedan čas.
(5)
Za sporočilo SIGMET za radioaktivni oblak se za elementa „lokacija“ in „napovedan položaj“ uporablja le WI („within“ – znotraj).
(6)
Število koordinat mora biti čim nižje in običajno ne višje od sedem.
(7)
Samo za SIGMET o tropskih ciklonih.
(8)
Samo za SIGMET o radioaktivnem oblaku. Uporablja se polmer do 30 kilometrov (ali 16 navtičnih milj) od vira in navpični doseg od površine (SFC) do zgornje meje območja z informacijami za letenje/zgornjega območja z informacijami za letenje (FIR/UIR) ali kontroliranega območja (CTA).
(9)
Elementa „napovedan čas“ in „napovedan položaj“ se ne uporabljata z elementom „premikanje ali pričakovano premikanje“.
(10)
Za sporočilo SIGMET za radioaktivni oblak se za element „premikanje ali pričakovano premikanje“ uporablja le STNR („stationary“ – mirovanje).
(11)
Izraz „CB“ je treba uporabiti, kadar je vključen napovedan položaj za kumulonimbusni oblak.
(12)
Napovedan položaj za kumulonimbusni (CB) oblak, ki se pojavi v povezavi s tropskimi cikloni, se nanaša na napovedan čas položaja središča tropskega ciklona in ne na konec obdobja veljavnosti SIGMET.
(13)
Samo za SIGMET o vulkanskem pepelu.
(14)
Uporabi se za več kot en oblak vulkanskega pepela ali kumulonimbusni oblak, povezan s tropskim ciklonom, ki hkrati vpliva na zadevni FIR. |
▼M3 —————
Dodatek 6
Predloga za svetovalno sporočilo o vulkanskem pepelu
Legenda:
M |
= |
navedba obvezna; |
O |
= |
navedba neobvezna; |
C |
= |
navedba pogojna, vključiti, kadar je to primerno. |
Opomba 1: razponi in ločljivosti za številčne elemente v svetovalnih sporočilih o vulkanskem pepelu so prikazani v Dodatku 8.
Opomba 2: okrajšave so pojasnjene v dokumentu ICAO št. 8400 „Procedures for Air Navigation Services — ICAO Abbreviations and Codes (PANS-ABC)“ (Postopki za navigacijske službe zračnega prometa – okrajšave in kode, PANS-ABC).
Opomba 3: Vključitev dvopičja („:“) po vsakem naslovu elementa je obvezna.
Opomba 4: Številke vrstic v stolpcu, imenovanem „Sklic“, so vključene zaradi jasnosti in lažjega sklicevanja ter niso del svetovalnega sporočila o vulkanskem pepelu.
Sklic |
Element |
Podrobna vsebina |
Predloga(-e) |
|
1 |
Identifikacija vrste sporočila (M) |
Vrsta sporočila |
VA ADVISORY |
|
2 |
Nova vrstica |
|||
3 |
Oznaka stanja (C) (1) |
Oznaka preskusa ali vaje |
STATUS: |
TEST ali EXER |
4 |
Nova vrstica |
|||
5 |
Čas izdaje (M) |
Leto, mesec, dan, čas po UTC |
DTG: |
nnnnnnnn/nnnnZ |
6 |
Nova vrstica |
|||
7 |
Ime VAAC (M) |
Ime VAAC |
VAAC: |
nnnnnnnnnnnn |
8 |
Nova vrstica |
|||
9 |
Ime vulkana (M) |
Ime in številka vulkana po Mednarodni zvezi za vulkanologijo in kemijo zemeljske notranjosti (International Association of Volcanology and Chemistry of the Earth’s Interior) |
VOLCANO: |
nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnn [nnnnnn] ali UNKNOWN ali UNNAMED |
10 |
Nova vrstica |
|||
11 |
Lokacija vulkana (M) |
Lokacija vulkana v stopinjah in minutah |
PSN: |
Nnnnn ali Snnnn Wnnnnn ali Ennnnn ali UNKNOWN |
12 |
Nova vrstica |
|||
13 |
Država ali območje (M) |
Država ali območje, če se sporočeni pepel ne nahaja nad državo |
AREA: |
nnnnnnnnnnnnnnnn ali UNKNOWN |
14 |
Nova vrstica |
|||
15 |
Nadmorska višina vrha (M) |
Nadmorska višina vrha v m (ali ft) |
SUMMIT ELEV: |
nnnnM (ali nnnnnFT) ali SFC ali UNKNOWN |
16 |
Nova vrstica |
|||
17 |
Številka svetovalnega sporočila (M) |
Številka svetovalnega sporočila: leto (celoten zapis) in številka sporočila (ločena zaporedna številka za vsak vulkan) |
ADVISORY NR: |
nnnn/nnnn |
18 |
Nova vrstica |
|||
19 |
Vir informacij (M) |
Vir informacij v obliki prostega besedila |
INFO SOURCE: |
prosto besedilo, do 32 znakov |
20 |
Nova vrstica |
|||
21 |
Barvna koda (O) |
Letalska barvna koda |
AVIATION COLOUR CODE: |
RED ali ORANGE ali YELLOW ali GREEN ali UNKNOWN ali NOT GIVEN ali NIL |
22 |
Nova vrstica |
|||
23 |
Podrobnosti o izbruhu (M) (2) |
Podrobnosti o izbruhu (vključno z datumom/časom izbruh ali izbruhov) |
ERUPTION DETAILS: |
prosto besedilo, do 64 znakov ali UNKNOWN |
24 |
Nova vrstica |
|||
25 |
Čas opazovanja (ali predvidevanja) oblakov vulkanskega pepela (M) |
Dan in čas (po UTC) opazovanja (ali predvidevanja) oblakov vulkanskega pepela |
OBS (ali EST) VA DTG: |
nn/nnnnZ |
26 |
Nova vrstica |
|||
27 |
Opaženi ali predvideni oblak vulkanskega pepela (M) |
Horizontalna (v stopinjah in minutah) in vertikalna razširjenost v času opazovanja opaženega ali predvidenega oblaka vulkanskega pepela ali, če podatka o bazi ni, vrh opaženega ali predvidenega oblaka vulkanskega pepela; premikanje opaženega ali predvidenega oblaka vulkanskega pepela |
OBS VA CLD ali EST VA CLD: |
TOP FLnnn ali SFC/FLnnn ali FLnnn/nnn [nnKM WID LINE BTN (nnNM WID LINE BTN)] Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] – Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn][ – Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] – Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] – Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn]] MOV N nnKMH (ali KT) ali MOV NE nnKMH (ali KT) ali MOV E nnKMH (ali KT) ali MOV SE nnKMH (ali KT) ali MOV S nnKMH (ali KT) ali MOV SW nnKMH (ali KT) ali MOV W nnKMH (ali KT) ali MOV NW nnKMH (ali KT) ali VA NOT IDENTIFIABLE FM SATELLITE DATA WIND FLnnn/nnn nnn/nn[n]KT (3) ali WIND FLnnn/nnn VRBnnKT ali WIND SFC/FLnnn nnn/nn[n]KT ali WIND SFC/FLnnn VRBnnKT |
28 |
Nova vrstica |
|||
29 |
Napovedana relativna višina in položaj oblakov vulkanskega pepela (+6 HR) (M) |
Dan in čas (po UTC) (6 ur po „času opazovanja (ali predvidevanja) oblakov vulkanskega pepela“, navedenem v točki 12) napovedana relativna višina in položaj (v stopinjah in minutah) za vsako gmoto oblakov vulkanskega pepela za navedeni veljavni čas |
FCST VA CLD +6 HR: |
nn/nnnnZ SFC ali FLnnn/[FL]nnn [nnKM WID LINE BTN (nnNM WID LINE BTN)]Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] – Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn][ – Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] – Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] – Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn]] (4), (5) ali NO VA EXP ali NOT AVBL ali NOT PROVIDED |
30 |
Nova vrstica |
|||
31 |
Napovedana relativna višina in položaj oblakov vulkanskega pepela (+12 HR) (M) |
Dan in čas (po UTC) (12 ur po „času opazovanja (ali predvidevanja) oblakov vulkanskega pepela“, navedenem v točki 12) napovedana relativna višina in položaj (v stopinjah in minutah) za vsako gmoto oblakov vulkanskega pepela za navedeni veljavni čas |
FCST VA CLD +12 HR: |
nn/nnnnZ SFC ali FLnnn/[FL]nnn [nnKM WID LINE BTN (nnNM WID LINE BTN)] Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] – Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn][ – Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] – Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] – Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn]] (4), (5) ali NO VA EXP ali NOT AVBL ali NOT PROVIDED |
32 |
Nova vrstica |
|||
33 |
Napovedana relativna višina in položaj oblakov vulkanskega pepela (+18 HR) (M) |
Dan in čas (po UTC) (18 ur po „času opazovanja (ali predvidevanja) oblakov vulkanskega pepela“, navedenem v točki 12) napovedana relativna višina in položaj (v stopinjah in minutah) za vsako gmoto oblakov vulkanskega pepela za navedeni veljavni čas |
FCST VA CLD +18 HR: |
nn/nnnnZ SFC ali FLnnn/[FL]nnn [nnKM WID LINE BTN (nnNM WID LINE BTN)] Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] – Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn][ – Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] – Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] – Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] (4), (5) ali NO VA EXP ali NOT AVBL ali NOT PROVIDED |
34 |
Nova vrstica |
|||
35 |
Pripombe (M) (2) |
Morebitne pripombe |
RMK: |
prosto besedilo, do 256 znakov ali NIL |
36 |
Nova vrstica |
|||
37 |
Naslednje svetovalno sporočilo (M) |
Leto, mesec, dan in čas po UTC |
NXT ADVISORY: |
nnnnnnnn/nnnnZ ali NO LATER THAN nnnnnnnn/nnnnZ ali NO FURTHER ADVISORIES ali WILL BE ISSUED BY nnnnnnnn/nnnnZ |
(1)
Uporablja se le, kadar se izda sporočilo, s katerim se označi, da poteka preskus ali vaja. Kadar je vključena beseda „TEST“ ali okrajšava „EXER“, lahko sporočilo vsebuje informacije, ki se ne bi smele uporabljati operativno ali bi se sicer končale takoj po besedi „TEST“.
(2)
Izraz „ponovno suspendiran“ je treba uporabiti za nanose vulkanskega pepela, ki jih je dvignil veter.
(3)
Sporočilo o oblaku vulkanskega pepela (npr. AIREP), ki pa ga ni mogoče identificirati na podlagi satelitskih podatkov.
(4)
Ravna črta med dvema točkama, narisana na zemljevidu v Mercatorjevi projekciji, ali ravna črta med dvema točkama, ki prečka črte zemljepisne dolžine pod nespremenjenim kotom.
(5)
Največ štiri izbrane plasti |
Dodatek 7
Predloga za svetovalno sporočilo o tropskih ciklonih
Legenda:
M |
= |
navedba obvezna; |
C |
= |
navedba pogojna, vključiti, kadar je to primerno. |
O |
= |
navedba neobvezna; |
= |
= |
dvojna črta pomeni, da je treba besedilo, ki ji sledi, vnesti v naslednjo vrstico. |
Opomba 1: razponi in ločljivosti za številčne elemente v svetovalnih sporočilih o tropskih ciklonih so prikazani v Dodatku 8.
Opomba 2: okrajšave so pojasnjene v dokumentu ICAO št. 8400 „Procedures for Air Navigation Services — ICAO Abbreviations and Codes (PANS-ABC)“ (Postopki za navigacijske službe zračnega prometa – okrajšave in kode, PANS-ABC).
Opomba 3: vključitev dvopičja („:“) po vsakem naslovu elementa je obvezna.
Opomba 4: Številke vrstic v stolpcu, imenovanem „Sklic“, so vključene zaradi jasnosti in lažjega sklicevanja ter niso del svetovalnega sporočila o tropskih ciklonih.
Sklic |
Element |
Podrobna vsebina |
Predloga(-e) |
|
1 |
Identifikacija vrste sporočila (M) |
Vrsta sporočila |
TC ADVISORY |
|
2 |
Nova vrstica |
|||
3 |
Oznaka stanja (C) (1) |
Oznaka preskusa ali vaje |
STATUS: |
TEST ali EXER |
4 |
Nova vrstica |
|||
5 |
Čas izdaje (M) |
Leto, mesec, dan in čas izdaje po UTC |
DTG: |
nnnnnnnn/nnnnZ |
6 |
Nova vrstica |
|||
7 |
Ime TCAC (M) |
Ime TCAC (oznaka lokacije ali polno ime) |
TCAC: |
nnnn ali nnnnnnnnnn |
8 |
Nova vrstica |
|||
9 |
Ime tropskega ciklona (M) |
Ime tropskega ciklona ali „NN“ za neimenovan tropski ciklon |
TC: |
nnnnnnnnnnnn ali NN |
10 |
Nova vrstica |
|||
11 |
Številka svetovalnega sporočila (M) |
Svetovalno sporočilo: leto (celoten zapis) in številka sporočila (ločena zaporedna številka za vsak tropski ciklon) |
ADVISORY NR: |
nnnn/[n][n][n]n |
12 |
Nova vrstica |
|||
13 |
Opaženi položaj središča (M) |
Dan in čas (po UTC) ter položaj središča tropskega ciklona (v stopinjah in minutah) |
OBS PSN: |
nn/nnnnZ Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] |
14 |
Nova vrstica |
|||
15 |
Opaženi kumulonimbusni (CB) oblak (O) (2) |
Lokacija kumulonimbusnega oblaka (v smislu zemljepisne širine in dolžine (v stopinjah in minutah)) ter vertikalne razširjenosti (nivo letenja) |
CB: |
WI nnnKM (ali nnnNM) OF TC CENTRE ali WI (3) Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] – Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] – Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] – [Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] – Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn]] TOP [ABV ali BLW] FLnnn NIL |
16 |
Nova vrstica |
|||
17 |
Smer in hitrost premikanja (M) |
Smer in hitrost premikanja z navedbo ene od šestnajstih smeri kompasa in km/h (ali kt) ali mirovanje (< 2 km/h (1 kt)) |
MOV: |
N nnKMH (ali KT) ali NNE nnKMH (ali KT) ali NE nnKMH (ali KT) ali ENE nnKMH (ali KT) ali E nnKMH (ali KT) ali ESE nnKMH (ali KT) ali SE nnKMH (ali KT) ali SSE nnKMH (ali KT) ali S nnKMH (ali KT) ali SSW nnKMH (ali KT) ali SW nnKMH (ali KT) ali WSW nnKMH (ali KT) ali W nnKMH (ali KT) ali WNW nnKMH (ali KT) ali NW nnKMH (ali KT) ali NNW nnKMH (ali KT) ali STNR |
18 |
Nova vrstica |
|||
19 |
Spremembe intenzivnosti (M) |
Spremembe najvišje hitrosti prizemnega vetra v času opazovanja |
INTST CHANGE: |
INTSF ali WKN ali NC |
20 |
Nova vrstica |
|||
21 |
Tlak v središču (M) |
Tlak v središču (v hPa) |
C: |
nnnHPA |
22 |
Nova vrstica |
|||
23 |
Najmočnejši prizemni veter (M) |
Najmočnejši prizemni veter blizu središča (povprečen prizemni veter v 10 minutah, v kt) |
MAX WIND: |
nn[n]KT |
24 |
Nova vrstica |
|||
25 |
Napovedan položaj središča (+6 HR) (M) |
Dan in čas (po UTC) (6 ur po „DTG“ iz točke 5); napovedan položaj (v stopinjah in minutah) središča tropskega ciklona |
FCST PSN +6 HR: |
nn/nnnnZ Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] |
26 |
Nova vrstica |
|||
27 |
Napovedan najmočnejši prizemni veter (+6 HR) (M) |
Napovedan najmočnejši prizemni veter (6 ur po „DTG“ iz točke 5) |
FCST MAX WIND +6 HR: |
nn[n]KT |
28 |
Nova vrstica |
|||
29 |
Napovedan položaj središča (+12 HR) (M) |
Dan in čas (po UTC) (12 ur po „DTG“ iz točke 5) napovedan položaj (v stopinjah in minutah) središča tropskega ciklona |
FCST PSN +12 HR: |
nn/nnnnZ Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] |
30 |
Nova vrstica |
|||
31 |
Napovedan najmočnejši prizemni veter (+12 HR) (M) |
Napovedan najmočnejši prizemni veter (12 ur po „DTG“ iz točke 5) |
FCST MAX WIND +12 HR: |
nn[n]KT |
32 |
Nova vrstica |
|||
33 |
Napovedan položaj središča (+18 HR) (M) |
Dan in čas (po UTC) (18 ur po „DTG“ iz točke 5) napovedan položaj (v stopinjah in minutah) središča tropskega ciklona |
FCST PSN +18 HR: |
nn/nnnnZ Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] |
34 |
Nova vrstica |
|||
35 |
Napovedan najmočnejši prizemni veter (+18 HR) (M) |
Napovedan najmočnejši prizemni veter (18 ur po „DTG“ iz točke 5) |
FCST MAX WIND +18 HR: |
nn[n]KT |
36 |
Nova vrstica |
|||
37 |
Napovedan položaj središča (+24 HR) (M) |
Dan in čas (po UTC) (24 ur po „DTG“ iz točke 5) napovedan položaj (v stopinjah in minutah) središča tropskega ciklona |
FCST PSN +24 HR: |
nn/nnnnZ Nnn[nn] ali Snn[nn] Wnnn[nn] ali Ennn[nn] |
38 |
Nova vrstica |
|||
39 |
Napovedan najmočnejši prizemni veter (+24 HR) (M) |
Napovedan najmočnejši prizemni veter (24 ur po „DTG“ iz točke 5) |
FCST MAX WIND +24 HR: |
nn[n]KT |
40 |
Nova vrstica |
|||
41 |
Pripombe (M) |
Morebitne pripombe |
RMK: |
prosto besedilo, do 256 znakov ali NIL |
42 |
Nova vrstica |
|||
43 |
Predviden čas izdaje naslednjega svetovalnega sporočila (M) |
Leto, mesec, dan in čas (po UTC) predvidene izdaje naslednjega svetovalnega sporočila |
NXT MSG: |
[BFR] nnnnnnnn/nnnnZ ali NO MSG EXP |
(1)
Uporablja se le, kadar se izda sporočilo, s katerim se označi, da poteka preskus ali vaja. Kadar je vključena beseda „TEST“ ali okrajšava „EXER“, lahko sporočilo vsebuje informacije, ki se ne bi smele uporabljati operativno ali bi se sicer končale takoj po besedi „TEST“.
(2)
Kadar kumulonimbusnimi oblaki, povezani s tropskim ciklonom, pokrivajo več kot eno območje na območju pristojnosti, se ta element po potrebi lahko ponovi.
(3)
Število koordinat mora biti čim nižje in običajno ne višje od sedem. |
Dodatek 8
Razponi in ločljivosti za številčne elemente v svetovalnih sporočilih o vulkanskem pepelu in tropskih ciklonih, SIGMET in AIRMET ter aerodromskih opozorilih in opozorilih za strižni veter
Opomba: Številke vrstic v stolpcu, imenovanem „Sklic“, so vključene zaradi jasnosti in lažjega sklicevanja ter niso del predloge.
Sklic |
Elementi |
Razpon |
Ločljivost |
|
1 |
Nadmorska višina vrha: |
FT |
000–27 000 |
1 |
|
|
M |
000–8 100 |
1 |
2 |
Številka svetovalnega sporočila: |
za VA (indeks) (1) |
000–2 000 |
1 |
|
|
za TC (indeks) (1) |
00–99 |
1 |
3 |
Najmočnejši prizemni veter: |
KT |
00–99 |
1 |
4 |
Tlak v središču: |
hPa |
850–1 050 |
1 |
5 |
Hitrost prizemnega vetra: |
KT |
30–99 |
1 |
6 |
Vidljivost na površini: |
M |
0000–0750 |
50 |
|
|
M |
0800–5 000 |
100 |
7 |
Oblaki: relativna višina baze: |
FT |
000–1 000 |
100 |
8 |
Oblaki: relativna višina vrha: |
FT |
000–9 900 |
100 |
|
|
FT |
10 000 –60 000 |
1 000 |
9 |
Zemljepisna širina: |
° (v stopinjah) |
00–90 |
1 |
|
|
(v minutah) |
00–60 |
1 |
10 |
Zemljepisna dolžina: |
(v stopinjah) |
000–180 |
1 |
|
|
(v minutah) |
00–60 |
1 |
11 |
Nivo letenja: |
|
000–650 |
10 |
12 |
Premikanje: |
KMH |
0–300 |
10 |
|
|
KT |
0–150 |
5 |
(1)
Brez enote |
PRILOGA VI
POSEBNE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE LETALSKIH INFORMACIJSKIH SLUŽB
(del AIS)
PODDEL A – DODATNE ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE LETALSKIH INFORMACIJSKIH SLUŽB (AIS.OR)
ODDELEK 1 – SPLOŠNE ZAHTEVE
AIS.OR.100 Upravljanje letalskih informacij
Izvajalec letalskih informacijskih služb (AIS) vzpostavi postopke in vire za upravljanje informacij, ki zagotavljajo pravočasno zbiranje, obdelavo, hrambo, vključevanje, izmenjavo in dostavo kakovostnih letalskih podatkov in letalskih informacij znotraj sistema ATM.
AIS.OR.105 Pristojnosti izvajalcev letalskih informacijskih služb (AIS)
Izvajalec AIS poskrbi za zagotavljanje letalskih podatkov in letalskih informacij, ki so potrebni za varno, redno in učinkovito navigacijo v zračnem prometu.
Izvajalec AIS prejema, zbira ali združuje, ureja, oblikuje, objavlja, hrani in razširja letalske podatke in letalske informacije za celotno območje države članice ter za območja nad odprtim morjem, kjer je država članica pristojna za izvajanje služb zračnega prometa.
Izvajalec AIS zagotovi, da so letalski podatki in letalske informacije na voljo:
osebju, ki sodeluje pri letalskih operacijah, vključno z letalskimi posadkami, pri načrtovanju letov in v simulatorjih letenja;
izvajalcem ATS, ki so pristojni za službo informacij za letenje, in
službam, ki so pristojne za informacije pred letom.
Izvajalec AIS na področju svoje pristojnosti zagotavlja 24-urno službo ustvarjanja in izdajanja NOTAM ter za informacije pred letom v zvezi s fazami poti leta, ki izvirajo na aerodromu/heliportu na področju njegove pristojnosti.
Izvajalec AIS drugim izvajalcem AIS daje na voljo letalske podatke in letalske informacije, ki jih ti zahtevajo.
Izvajalec AIS zagotovi vzpostavitev postopkov za oceno in zmanjšanje varnostnih tveganj za letalstvo, ki izhajajo iz napak v podatkih in informacijah.
Izvajalec AIS jasno navede, da se letalski podatki in letalske informacije, ki se zagotavljajo za in v imenu države članice, zagotavljajo v pristojnosti navedene države članice, ne glede na obliko zapisa, v kateri se zagotavljajo.
ODDELEK 2 – UPRAVLJANJE KAKOVOSTI PODATKOV
AIS.OR.200 Splošno
Izvajalec AIS zagotovi:
da se letalski podatki in letalske informacije zagotavljajo v skladu s specifikacijami iz kataloga letalskih podatkov, navedenega v Dodatku 1 k Prilogi III (del ATM/ANS.OR);
da se vzdržuje kakovost podatkov in
da se uporablja avtomatizacija, da se omogoči obdelava in izmenjava digitalnih letalskih podatkov.
AIS.OR.205 Formalni dogovori
Izvajalec AIS zagotovi sklenitev formalnih dogovorov z:
vsemi stranmi, ki mu pošiljajo podatke, in
drugimi izvajalci AIS, kadar si z njimi izmenjuje letalske podatke in letalske informacije.
AIS.OR.210 Izmenjava letalskih podatkov in letalskih informacij
Izvajalec AIS zagotovi:
da oblika zapisa letalskih podatkov temelji na modelu izmenjave letalskih informacij, ki je oblikovan tako, da je globalno interoperabilen, in
da se letalski podatki izmenjujejo elektronsko.
AIS.OR.215 Orodja in programska oprema
Izvajalec AIS zagotovi, da orodja in programska oprema, ki se uporabljajo v podporo postopkom v zvezi z letalskimi podatki in letalskimi informacijami ali za njihovo avtomatizacijo, ne vplivajo škodljivo na kakovost letalskih podatkov in letalskih informacij.
AIS.OR.220 Preverjanje in potrjevanje
Izvajalec AIS zagotovi uporabo tehnik preverjanja in potrjevanja, tako da letalski podatki ustrezajo povezanim zahtevam glede kakovosti podatkov (DQR) iz točke AIS.TR.200.
AIS.OR.225 Metapodatki
Izvajalec AIS zbira in hrani metapodatke.
AIS.OR.230 Zaznavanje in avtentikacija napak v podatkih
Izvajalec AIS zagotovi:
uporabo digitalnih tehnik zaznave napak v podatkih med prenosom in/ali shranjevanjem letalskih podatkov, da bi tako prispeval k ustreznim ravnem celovitosti podatkov iz točke AIS.TR.200(c), in
da je prenos letalskih podatkov zaščiten z ustreznim avtentikacijskim postopkom, ki prejemnikom omogoča potrditev, da je podatke ali informacije posredoval pooblaščen vir.
AIS.OR.235 Poročanje o napakah, merjenje napak in popravljalni ukrepi
Izvajalec AIS zagotovi vzpostavitev in vzdrževanje mehanizmov za poročanje o napakah, merjenje napak in popravljalne ukrepe.
AIS.OR.240 Omejitve podatkov
Izvajalec AIS v produktih letalskih informacij, razen v NOTAM, opredeli letalske podatke in letalske informacije, ki ne izpolnjujejo DQR.
AIS.OR.250 Zahteva glede usklajenosti
Kadar so letalski podatki ali letalske informacije podvojene v AIP več kot ene države članice, izvajalec AIS, ki je odgovoren za navedene AIP, vzpostavi mehanizme za zagotavljanje usklajenosti podvojenih informacij.
ODDELEK 3 – PRODUKTI LETALSKIH INFORMACIJ
AIS.OR.300 Splošno – produkti letalskih informacij
Izvajalec AIS pri zagotavljanju letalskih podatkov in letalskih informacij v več oblikah zapisa zagotovi izvajanje postopkov za uskladitev podatkov in informacij med navedenimi oblikami zapisa.
Poglavje 1 – Letalske informacije v obliki standardizirane predstavitve
AIS.OR.305 Zbornik letalskih informacij (AIP)
Izvajalec AIS izda AIP.
AIS.OR.310 Spremembe AIP
Izvajalec AIS:
izdaja trajne spremembe AIP v obliki sprememb AIP in
zagotovi, da se AIP spremeni ali ponovno izda v takih rednih intervalih, ki zagotavljajo, da so informacije popolne in posodobljene.
AIS.OR.315 Dopolnitve AIP
Izvajalec AIS:
dolgotrajne začasne spremembe – tri mesece ali dlje – in kratkotrajne informacije, ki vsebujejo obsežnejše besedilo in/ali grafične prikaze, izda kot dopolnitve AIP;
redno zagotavlja kontrolne sezname veljavnih dopolnitev AIP in
objavi novo dopolnitev AIP kot nadomestno, kadar dopolnitev AIP vsebuje napako ali kadar se spremeni obdobje veljavnosti dopolnitve AIP.
AIS.OR.320 Okrožnica z letalskimi informacijami (AIC)
Izvajalec AIS kot AIC izda kar koli od naslednjega:
dolgoročno napoved vsake večje spremembe v zakonodaji, predpisih, postopkih ali zmogljivostih;
informacije, ki so zgolj pojasnjevalne ali svetovalne in ki vplivajo na varnost letenja;
informacije ali obvestila, ki so pojasnjevalne ali svetovalne in se nanašajo na tehnične, zakonodajne ali povsem upravne zadeve.
Izvajalec AIS vsaj enkrat na leto preveri veljavnost trenutne AIC.
AIS.OR.325 Letalske navigacijske karte
Izvajalec AIS zagotovi, da (se) naslednje letalske navigacijske karte, kadar so na voljo:
sestavljajo AIP ali se prejemnikom AIP zagotavljajo ločeno:
karta ovir na aerodromu – vrsta A;
karta aerodroma/heliporta;
karta premikanja po tleh aerodroma;
karta parkiranja/postajališč zrakoplovov;
karta terena za natančni prilet;
karta najmanjših absolutnih višin ATC nadzora;
karta območja;
karta standardnih instrumentalnih prihodov (STAR);
karta standardnih instrumentalnih odhodov (SID);
karta instrumentalnega prileta;
karta vizualnega prileta in
karta na poti ter
zagotavljajo kot del produktov letalskih informacij:
karta ovir na aerodromu – vrsta B;
svetovna letalska navigacijska karta 1 : 1 000 000 ;
svetovna letalska navigacijska karta 1 : 500 000 ;
letalska navigacijska karta – manjša in
karta načrtovanja.
AIS.OR.330 NOTAM
Izvajalec AIS:
takoj izda NOTAM, če so informacije, ki se razširjajo, začasne in imajo kratkotrajno veljavnost ali če se na hitro sprejmejo operativno pomembne trajne spremembe ali dolgotrajne začasne spremembe, razen v primeru obsežnega besedila in/ali grafičnih prikazov, in
v obliki NOTAM izda informacije o vzpostavitvi, stanju ali spremembi katerega koli letalskega objekta, službe, postopka ali nevarnosti, če je pravočasno poznavanje navedenega bistvenega pomena za osebje, ki sodeluje pri letalskih operacijah.
Upoštevanje točke AIS.OR.200 ne ovira nujnega razpošiljanja letalskih informacij, ki so potrebne za zagotavljanje varnosti letenja.
Poglavje 2 – Digitalni nizi podatkov
AIS.OR.335 Splošno – digitalni nizi podatkov
Izvajalec AIS zagotovi, da so digitalni podatki, če so na voljo, v obliki naslednjih nizov podatkov:
niz podatkov AIP;
niz podatkov o terenu;
nizi podatkov o ovirah;
nizi kartografskih podatkov o aerodromu in
nizi podatkov o postopku instrumentalnega letenja.
Podatki o terenu, kadar so na voljo, se zagotavljajo v obliki nizov podatkov o terenu.
Redno se zagotavlja kontrolni seznam veljavnih nizov podatkov.
AIS.OR.340 Zahteve glede metapodatkov
Vsak niz podatkov vključuje minimalen niz metapodatkov, ki se zagotovi naslednjemu uporabniku.
AIS.OR.345 Niz podatkov AIP
Izvajalec AIS zagotovi, da niz podatkov AIP, če je na voljo, vsebuje digitalno predstavitev trajnih letalskih informacij, vključno s trajnimi informacijami in dolgotrajnimi začasnimi informacijami.
AIS.OR.350 Podatki o terenu in ovirah – splošne zahteve
Izvajalec AIS zagotovi, da se podatki o terenu in ovirah, če so na voljo, zagotavljajo v skladu s točko AIS.TR.350.
AIS.OR.355 Nizi podatkov o terenu
Izvajalec AIS zagotovi, da se podatki o terenu, če so na voljo, zagotavljajo:
za območje 1, kot je določeno v točki AIS.TR.350, in
za aerodrome, za pokrivanje:
območja 2a ali njegovih delov, kot je določeno v točki AIS.TR.350(b)(1);
območij 2b, 2c in 2d ali njihovih delov, kot je določeno v točki AIS.TR.350(b)(2), (3) in (4), za teren:
znotraj 10 km od referenčne točke aerodroma (ARP) in
zunaj 10 km od ARP, če teren sega na horizontalno ravnino 120 m nad najmanjšo nadmorsko višino vzletno-pristajalne steze;
območja vzletne poti ali njegovih delov;
območja ali delov območja, ki ga omejuje bočna razširjenost ravnin razmejitve od ovir aerodroma;
območja 3 ali njegovih delov, kot je določeno v točki AIS.TR.350(c), za teren, ki se razteza 0,5 m nad horizontalno ravnino, ki seka najbližjo točko na območju premikanja aerodroma, in
območja 4 ali njegovih delov, kot je določeno v točki AIS.TR.350(d), za vse vzletno-pristajalne steze, na katerih so vzpostavljene operacije za natančni prilet kategorij II ali III in kjer operatorji potrebujejo podrobne informacije o terenu, da lahko ocenijo učinek terena na višino odločitve, ki se določi z uporabo radijskih višinomerov.
AIS.OR.360 Nizi podatkov o ovirah
Izvajalec AIS zagotovi, da se podatki o ovirah, če so na voljo, zagotavljajo:
za ovire na območju 1, katerih relativna višina je 100 m ali več nad tlemi;
za aerodrome za vse ovire na območju 2, za katere se šteje, da pomenijo nevarnost za navigacijo v zračnem prometu, in
za aerodrome za pokrivanje:
območja 2a ali njegovih delov za tiste ovire, ki segajo na zadevno površino zbiranja podatkov o ovirah;
objektov na območju vzletne poti ali na delih takega območja, ki segajo nad ravnino, imajo naklon 1,2 % in skupni izvor z območjem vzletne poti;
vsega, kar sega na ravnine razmejitve od ovir aerodroma ali na njihove dele;
območij 2b, 2c in 2d za tiste ovire, ki segajo na zadevno površino zbiranja podatkov o ovirah;
območja 3 ali njegovih delov za tiste ovire, ki segajo na zadevno površino zbiranja podatkov o ovirah, in
območja 4 ali njegovih delov za vse vzletno-pristajalne steze, na katerih so vzpostavljene operacije za natančni prilet kategorij II ali III.
AIS.OR.365 Nizi kartografskih podatkov o aerodromu
Izvajalec AIS zagotovi, da se nizi kartografskih podatkov o aerodromu, če so na voljo, zagotavljajo v skladu s točko AIS.TR.365.
AIS.OR.370 Nizi podatkov o postopku instrumentalnega letenja
Izvajalec AIS zagotovi, da se nizi podatkov o postopku instrumentalnega letenja, če so na voljo, zagotavljajo v skladu s točko AIS.TR.370.
ODDELEK 4 – SLUŽBA RAZPOŠILJANJA IN INFORMACIJ PRED LETOM
AIS.OR.400 Službe razpošiljanja
Izvajalec AIS:
razpošilja razpoložljive produkte letalskih informacij uporabnikom, ki jih zahtevajo;
čim hitreje daje na voljo AIP, spremembe AIP, dopolnitve AIP, NOTAM in AIC;
zagotovi, da se NOTAM razpošiljajo prek letalske fiksne storitve (AFS), kadar koli je to izvedljivo;
zagotovi, da mednarodna izmenjava NOTAM poteka le v skladu s skupnim dogovorom med zadevnimi mednarodnimi uradi NOTAM in večnacionalnimi enotami za obdelavo NOTAM, in
po potrebi uredi izdajo in prejem NOTAM, ki se razpošiljajo prek telekomunikacij, da se izpolnijo operativne zahteve.
AIS.OR.405 Službe informacij pred letom
Izvajalec AIS zagotovi:
za vsak aerodrom/heliport, da so letalske informacije, ki se nanašajo na faze poti leta, ki izvirajo na aerodromu/heliportu, na voljo osebju, ki izvaja letalske operacije, vključno z letalskimi posadkami in službami, pristojnimi za informacije pred letom, in
da letalske informacije, ki se zagotavljajo za načrtovanje pred letom, vključujejo informacije, ki so pomembne za operacije in izhajajo iz elementov produktov letalskih informacij.
ODDELEK 5 – POSODOBITEV PRODUKTOV LETALSKIH INFORMACIJ
AIS.OR.500 Splošno – posodobitev produktov letalskih informacij
Izvajalec AIS zagotovi, da se letalski podatki in letalske informacije spremenijo ali ponovno izdajo ter tako posodabljajo.
AIS.OR.505 Urejanje letalskih informacij in njihov nadzor (AIRAC)
Izvajalec AIS zagotovi, da se v sistemu AIRAC razpošiljajo informacije glede okoliščin iz točke AIS.TR.505(a).
Izvajalec AIS zagotovi:
da se informacije, objavljene v sistemu AIRAC, ne spremenijo vsaj nadaljnjih 28 dni po datumu začetka veljavnosti AIRAC, razen če je okoliščina, o kateri se obvešča, začasna in ne traja celotno obdobje;
da se informacije, objavljene v sistemu AIRAC, razpošiljajo/dajo na voljo tako, da jih prejemniki prejmejo vsaj 28 dni pred datumom začetka veljavnosti AIRAC, in
da se datumi izvajanja, razen datumov začetka veljavnosti AIRAC, ne uporabljajo za vnaprej načrtovane operativno pomembne spremembe, ki zahtevajo kartografsko delo, in/ali posodabljanje navigacijskih podatkovnih zbirk.
AIS.OR.510 NOTAM
Izvajalec AIS:
zagotovi, da se NOTAM zagotavljajo v skladu s točko AIS.TR.510, in
zagotovi „sprožilni NOTAM“, kot je določeno v točki AIS.TR.510(f), ko se sprememba AIP ali dopolnitev AIP objavi v skladu s postopki AIRAC.
AIS.OR.515 Posodobitve nizov podatkov
Izvajalec AIS:
spremeni ali ponovno izda nize podatkov v rednih intervalih, ki so potrebni, da se zagotavlja njihova posodobljenost, ter
izdaja trajne spremembe in dolgotrajne začasne spremembe – tri mesece ali dlje –, ki se zagotavljajo kot digitalni podatki v obliki popolnih nizov podatkov in/ali podrejeni niz, ki vključuje le razlike glede na predhodno izdan popoln niz podatkov.
ODDELEK 6 – ZAHTEVE ZA OSEBJE
AIS.OR.600 Splošne zahteve
Poleg točke ATM/ANS.OR.B.005(a)(6) Priloge III izvajalec AIS zagotovi, da (je) osebje, ki je odgovorno za zagotavljanje letalskih podatkov in letalskih informacij:
pozna in uporablja:
zahteve glede produktov in storitev letalskih informacij, kot je določeno v oddelkih 2 do 5;
cikluse posodabljanja, ki se uporabljajo za objavljanje sprememb AIP in dopolnitev AIP za območja, za katera zagotavljajo letalske podatke ali letalske informacije;
ustrezno usposobljeno, pristojno in pooblaščeno za opravljanje svojega dela.
PODDEL B – DODATNE TEHNIČNE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE LETALSKIH INFORMACIJSKIH SLUŽB (AIS.TR)
ODDELEK 2 – UPRAVLJANJE KAKOVOSTI PODATKOV
AIS.TR.200 Splošno
Točnost letalskih podatkov ustreza tisti, navedeni v katalogu letalskih podatkov („katalog podatkov“) iz Dodatka 1 k Prilogi III (del ATM/ANS.OR).
Ločljivost letalskih podatkov je sorazmerna z dejansko točnostjo podatkov.
Ohranja se celovitost letalskih podatkov. Na podlagi razvrščanja po celovitosti, opredeljenega v katalogu podatkov, so vzpostavljeni postopki, ki omogočajo:
da ne pride do okvare rutinskih podatkov ves čas njihove obdelave;
da v nobeni fazi celotnega postopka ne pride do okvare bistvenih podatkov, po potrebi pa se vključijo tudi dodatni postopki za obravnavo potencialnih tveganj v celotni strukturi sistema, da se nadalje zagotovi celovitost podatkov na tej ravni;
da v nobeni fazi celotnega postopka ne pride do okvare ključnih podatkov, pri čemer se vključijo tudi dodatni postopki za zagotavljanje celovitosti, da se v celoti zmanjšajo učinki napak, ki so s temeljito analizo celotne strukture sistema opredeljene kot potencialna tveganja za celovitost podatkov.
Zagotovi se sledljivost letalskih podatkov.
Zagotovi se pravočasnost letalskih podatkov, vključno z vsemi omejitvami obdobja veljavnosti podatkov.
Zagotovi se popolnost letalskih podatkov.
Oblika zapisa prejetih podatkov je ustrezna za zagotovitev, da se podatki razlagajo na način, ki ustreza njihovi namembnosti.
AIS.TR.210 Izmenjava letalskih podatkov in letalskih informacij
Razen glede podatkov o terenu, (je) oblika zapisa za izmenjavo letalskih podatkov:
omogoča izmenjavo podatkov za posamezne lastnosti in zbirke lastnosti;
omogoča izmenjavo izhodiščnih informacij zaradi trajnih sprememb;
strukturirana v skladu z vsebinami in značilnostmi kataloga letalskih podatkov in dokumentirana z vzporejanjem med obliko zapisa izmenjave in katalogom letalskih podatkov.
AIS.TR.220 Preverjanje
S preverjanjem se zagotovi:
da so bili letalski podatki prejeti brez okvare;
da postopek obdelave letalskih podatkov ne povzroči okvare.
Letalski podatki in letalske informacije, ki se vnašajo ročno, se neodvisno preverjajo, da se zaznajo kakršne koli napake, ki bi morda nastale.
AIS.TR.225 Metapodatki
Metapodatki, ki se zbirajo, vključujejo vsaj:
identifikacijo organizacij ali subjektov, ki opravljajo katera koli dejanja pri ustvarjanju, prenosu ali obdelavi letalskih podatkov;
navedbo izvedenih dejanj;
datum in čas izvedbe dejanja.
AIS.TR.235 Poročanje o napakah, merjenje napak in popravljalni ukrepi
Z mehanizmi za poročanje o napakah in merjenje napak ter popravnimi mehanizmi se zagotovi, da:
se težave, odkrite pri ustvarjanju, pripravi in hrambi podatkov, ravnanju z njimi ter njihovi obdelavi, ali težave, ki jih uporabniki sporočijo po objavi, evidentirajo;
izvajalec AIS analizira vse sporočene težave v zvezi z letalskimi podatki in letalskimi informacijami ter da se izvedejo potrebni popravljalni ukrepi;
se vse napake, neskladja in nepravilnosti, ki se odkrijejo pri ključnih in bistvenih letalskih podatkih, prednostno odpravijo;
so prizadeti uporabniki čim učinkoviteje opozorjeni na napake, pri čemer se upošteva raven celovitosti letalskih podatkov in letalskih informacij;
se spodbujajo povratne informacije o napaki in olajša njihovo sporočanje.
AIS.TR.240 Omejitve podatkov
Identifikacija podatkov, ki ne izpolnjujejo DQR, se opravi z opombo ali izrecno navedbo vrednosti kakovosti.
ODDELEK 3 – PRODUKTI LETALSKIH INFORMACIJ
AIS.TR.300 Splošno – produkti letalskih informacij
Produkti letalskih informacij, namenjeni razpošiljanju, vključujejo angleško besedilo za tiste dele, ki so izraženi v preprostem jeziku, razen produktov, ki se razpošiljajo le znotraj države članice.
Imena krajev se črkujejo v skladu z lokalno rabo in se po potrebi prečrkujejo v osnovno latinico v skladu s pravili Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO).
Pri produktih letalskih informacij se uporabljajo okrajšave Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), kadar koli je to primerno.
Poglavje 1 – Letalske informacije v obliki standardizirane predstavitve
AIS.TR.305 Zbornik letalskih informacij (AIP)
AIP, spremembe AIP in dopolnitve AIP se zagotovijo v obliki elektronskega AIP (eAIP). Ta omogoča prikaz na računalniških zaslonih in tiskanje.Poleg tega se lahko AIP, spremembe AIP in dopolnitve AIP zagotavljajo v tiskani obliki.
AIP vključuje:
izjavo pristojnega organa, odgovornega za naprave, službe ali postopke za navigacijo v zračnem prometu, ki jih AIP pokriva;
splošne pogoje, pod katerimi so službe in naprave na voljo za uporabo;
seznam pomembnih razlik med predpisi in praksami držav članic ter zadevnimi standardi in priporočenimi praksami (SARP) ter postopki ICAO;
odločitev države članice v vsakem pomembnem primeru, kadar postopki in SARP ICAO omogočajo tudi druge možnosti ukrepanja.
AIP vsebuje informacije, ki se nanašajo na naslove tem iz Dodatka 1 in so urejene v okviru njih.
Država članica izdajateljica in izvajalec AIS se jasno navedeta.
Kadar dve ali več držav članic skupaj izda AIP, se te jasno navedejo.
Vsak AIP je samostojen dokument in vsebuje kazalo vsebine.
AIP je razdeljen na tri dele (GEN, ENR in AD), oddelke in pododdelke, razen kadar je namen AIP ali njegovega zvezka olajšati operativno rabo na poti, pri čemer lahko država članica v takem primeru izbere obliko zapisa in ureditev AIP, če zagotovi ustrezno kazalo.
Vsak AIP se datira.
Datum, ki ga sestavlja navedba dneva, meseca (z besedo) in leta, je datum objave in/ali datum začetka veljavnosti (AIRAC) informacij.
Pri opisu obdobij aktivnosti ali razpoložljivosti ali operativnih obdobij se navedejo ustrezni dnevi in ure.
Na vsakem AIP, ki se izda v tiskani obliki, in na vsaki strani AIP, ki se izda v nevezani obliki, se jasno navedejo:
identifikacija AIP;
območje, ki ga zajema, in njegove razčlenitve, če je potrebno;
identifikacija države članice izdajateljice in organizacije, ki ga je pripravila (organa), ter
številke strani/nazivi kart.
Vse spremembe tiskane izdaje AIP se objavijo z nadomestnimi listi.
AIS.TR.310 Spremembe AIP
Vse pomembne operativne spremembe AIP v skladu s točko AIS.OR.505 se izdajo na podlagi AIRAC in kot take jasno označijo.
Vsaki spremembi AIP se dodeli zaporedna serijska številka.
Sprememba AIP ob izdaji vsebuje sklice na serijsko številko NOTAM, ki so bili vključeni v spremembo.
Najnovejši cikli posodobitev, ki se nanašajo na spremembe AIP, so javno dostopni.
Ročno vpisane spremembe/opombe naj se čim manj uporabljajo; običajna metoda objave sprememb je ponovna izdaja ali nadomestitev strani.
Vsaka sprememba AIP:
vključuje kontrolni seznam z aktualnimi datumi in številkami vsake nevezane strani AIP in
vključuje pregled vseh morebitnih ročno vnesenih sprememb.
Nove ali revidirane informacije se označijo z opombo na robu strani.
Vsaka stran spremembe AIP, vključno z naslovnico, vsebuje datum objave in, če je ustrezno, datum začetka veljavnosti.
Redni intervali med spremembami AIP se navedejo v delu 1 – Splošno (GEN) AIP.
AIS.TR.315 Dopolnitve AIP
Dopolnitve AIP v tiskani obliki se izdajo po posameznih straneh.
Najnovejši cikli posodobitev, ki se nanašajo na dopolnitve AIP, so javno dostopni.
Vsaki dopolnitvi AIP se dodeli zaporedna serijska številka, ki temelji na koledarskem letu.
Kadar se dopolnitev AIP izda kot nadomestilo NOTAM, se navede sklic na serijo in številko NOTAM.
Kot del kontrolnega seznama NOTAM in za razpošiljanje z dopolnitvami AIP se v obdobjih po največ en mesec izda kontrolni seznam veljavnih dopolnitev AIP.
Na vsaki strani dopolnitve AIP se navede datum objave. Na vsaki strani dopolnitve AIRAC AIP se navede datum objave in datum začetka veljavnosti.
AIS.TR.320 Okrožnica z letalskimi informacijami (AIC)
AIC se zagotavlja v elektronski obliki.
AIC se zagotavlja, kadar koli je treba objaviti:
napovedi pomembnih sprememb v postopkih, službah in napravah za navigacijo v zračnem prometu;
napovedi uvedbe novih navigacijskih sistemov;
pomembne informacije, ki izhajajo iz preiskav letalskih nesreč/incidentov in vplivajo na varnost letenja;
informacije o predpisih, ki se nanašajo na zaščito civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega poseganja, ki pomenijo tveganje za varnost civilnega letalstva;
zdravstvene nasvete, ki so posebej pomembni za pilote;
opozorila pilotom glede izogibanja fizičnim nevarnostim;
informacije o vplivih nekaterih vremenskih pojavov na operacije zrakoplovov;
informacije o novih nevarnostih, ki vplivajo na tehnike vodenja zrakoplova;
informacije o predpisih, ki se nanašajo na prevoz prepovedanih predmetov po zraku;
sklice na zahteve iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU ter na objavo sprememb v njih;
informacije o ureditvi izdajanja dovoljenj letalski posadki;
informacije o usposabljanju letalskega osebja;
informacije o izvajanju zahtev ali njihovem izvzetju iz nacionalne zakonodaje ali zakonodaje EU;
nasvete o uporabi in vzdrževanju posameznih vrst opreme;
dejansko ali načrtovano razpoložljivost novih ali revidiranih izdaj letalskih navigacijskih kart;
informacije o opremljenosti s komunikacijsko opremo;
pojasnila v zvezi z zmanjševanjem hrupa;
izbrane plovnostne zahteve;
informacije o spremembah v serijah NOTAM ali njihovem razpošiljanju, novih izdajah AIP ali večjih spremembah njihove vsebine, območja, ki ga pokrivajo, ali oblike zapisa;
vnaprejšnje informacije o načrtovanih ukrepih v primeru snega in
druge podobne informacije.
AIC se ne uporabi za informacije, ki jih je treba vključiti v AIP ali NOTAM.
Načrt ukrepov v primeru snega, izdan v skladu s točko AD 1.2.2 AIP, se dopolni s sezonskimi informacijami, ki se kot AIC izdajo dovolj časa vnaprej pred začetkom zime – vsaj en mesec pred običajnim začetkom zimskih razmer.
Če izvorna država članica izbere AIC za razpošiljanje zunaj svojega ozemlja, se razpošilja enako kot AIP.
Vsaki AIC se dodeli zaporedna serijska številka, ki temelji na koledarskem letu.
Če se AIC zagotavlja v več kot eni seriji, se vsaka serija ločeno označi s črko.
Vsaj enkrat na leto se izda kontrolni seznam AIC, ki je trenutno v veljavi, in razpošlje enako kot AIC.
Kontrolni seznam AIC, ki se zagotavlja zunaj ozemlja države članice, se vključi v kontrolni seznam NOTAM.
AIS.TR.330 NOTAM
NOTAM se izda, če je treba zagotoviti naslednje informacije:
vzpostavitev ali zaprtje aerodromov ali heliportov ali vzletno-pristajalnih stez ali pomembne spremembe v njihovem obratovanju;
vzpostavitev ali prenehanje opravljanja letalskih služb ali pomembne spremembe glede njihovega delovanja;
vzpostavitev ali prenehanje operativne zmogljivosti radionavigacijskih služb in služb za komunikacijo zrak–zemlja ali pomembne spremembe glede njihovih operativnih zmogljivosti;
nerazpoložljivost rezervnih in sekundarnih sistemov, ki imajo neposreden operativni vpliv;
uvedba ali umik vizualnih pripomočkov ali njihove pomembne spremembe;
prekinitev ali ponovna vzpostavitev večjih komponent sistemov razsvetljave na aerodromih;
vzpostavitev ali prenehanje postopkov glede navigacijskih služb zračnega prometa ali njihove pomembne spremembe;
pojav ali odprava večjih napak ali ovir na manevrski površini;
spremembe ali omejitve glede razpoložljivosti goriva, olja in kisika;
večje spremembe razpoložljivih objektov in služb za iskanje in reševanje (SAR);
vzpostavitev, prenehanje ali ponovna vzpostavitev delovanja svetilnikov za opozarjanje na nevarnost ovir v navigaciji v zračnem prometu;
spremembe v predpisih, ki se uporabljajo v zadevnih državah članicah in ki zahtevajo takojšnje ukrepanje z operativnega vidika;
operativne zahteve, zaradi katerih je potrebno takojšnje ukrepanje, ali njihove spremembe;
prisotnost nevarnosti, ki vplivajo na navigacijo v zračnem prometu;
načrtovani izpusti laserjev, prikazi laserjev in iskalnih luči, če je verjetno, da bo to škodilo nočnemu vidu pilotov;
postavitev ali odstranitev ali spremembe ovir za navigacijo v zračnem prometu na območjih vzleta/vzpenjanja, neuspelega prileta, prileta ter na vzletno-pristajalni stezi;
uvedba ali ukinitev, vključno z aktivacijo ali deaktivacijo, kot je ustrezno, statusa prepovedanega, omejenega ali nevarnega območja ali njegove spremembe;
vzpostavitev ali ukinitev območij ali poti ali njihovih delov, kjer obstaja možnost prestrezanja in kjer je potrebno spremljanje na zelo visoki frekvenci (VHF) za klic v sili 121,500 MHz;
dodelitev, ukinitev ali sprememba oznak lokacije;
spremembe kategorije reševanja in gašenja (RFF) aerodroma/heliporta;
prisotnost, odprava ali pomembne spremembe nevarnih razmer zaradi snega, plundre, ledu, radioaktivnih materialov, strupenih snovi, nanosov vulkanskega pepela ali vode na območju premikanja;
izbruhi epidemij, zaradi katerih so potrebne spremembe v sporočenih zahtevah glede ukrepov v zvezi s cepljenji in karanteno;
napovedi sončnega kozmičnega sevanja, če je na voljo;
operativno pomembne spremembe vulkanske aktivnosti, lokacije, datuma in časa vulkanskega izbruha in/ali horizontalne in vertikalne razširjenosti oblaka vulkanskega pepela, vključno s smerjo premikanja, nivoji letenja in potmi ali deli poti, na katere bi navedeno lahko vplivalo;
izpust radioaktivnih ali strupenih snovi v ozračje kot posledica jedrskega ali kemičnega incidenta, lokacija, datum in čas incidenta, nivoji letenja in poti ali njihovi deli, na katere bi navedeno lahko vplivalo, ter smer premikanja;
vzpostavitev operacij misij humanitarne pomoči ter postopki in/ali omejitve, ki vplivajo na navigacijo v zračnem prometu;
izvajanje kratkoročnih ukrepov ob nepredvidenih dogodkih v primeru motenj ali delnih motenj na ATS in z njimi povezanih podpornih storitvah;
posebna izguba celovitosti satelitskih navigacijskih sistemov;
nedostopnost vzletno-pristajalne steze zaradi del za označevanje ali, če se oprema, ki se uporablja za navedena dela, lahko odstrani, časovni zamik, ki je potreben za razpoložljivost vzletno-pristajalne steze.
NOTAM se ne izda za zagotavljanje katerih koli naslednjih informacij:
redna vzdrževalna dela na ploščadih in voznih stezah, ki ne vplivajo na varnost premikanja zrakoplova;
začasne ovire v bližini aerodroma/heliporta, ki ne vplivajo na varnost operacij zrakoplova;
delna okvara naprav za razsvetljavo aerodroma/heliporta, če taka okvara ne vpliva neposredno na operacije zrakoplova;
delna začasna okvara komunikacij zrak–zemlja, če so na voljo in operativne primerne alternativne frekvence;
pomanjkanje signalnih služb na ploščadi ter zaprtje in omejitve cestnega prometa in nadzor nad njim;
nedelujoče lokacije, destinacije ali druge oznake z navodili na območju premikanja na aerodromu;
padalstvo, kadar poteka v nekontroliranem zračnem prostoru na podlagi pravil vizualnega letenja (VFR) ali kadar poteka v kontroliranem zračnem prostoru na objavljenih lokacijah ali v nevarnih ali prepovedanih območjih;
dejavnosti usposabljanja, ki jih izvajajo enote na tleh;
nerazpoložljivost rezervnih in sekundarnih sistemov, če nimajo operativnega vpliva;
omejitve objektov ali splošnih služb letališča, ki nimajo operativnega vpliva;
nacionalni predpisi, ki ne vplivajo na splošno letalstvo;
obvestila ali opozorila o morebitnih/potencialnih omejitvah, ki nimajo operativnega vpliva;
splošni opomniki o že objavljenih informacijah;
razpoložljivost opreme za enote na tleh, brez informacij o operativnem vplivu na zračni prostor in uporabnike naprav;
informacije o izpustih laserjev, ki nimajo operativnega vpliva, in o ognjemetih pod minimalno višino letenja;
zaprtje delov območja premikanja v zvezi z lokalno usklajenimi načrtovanimi deli, ki trajajo manj kot eno uro;
prenehanje, spremembe, nerazpoložljivost operacij aerodroma/heliporta, razen v obratovalnem času aerodroma/heliporta, in
druge podobne začasne neoperativne informacije.
Razen kot je določeno v točkah AIS.TR.330(f) in AIS.TR.330(g), vsak NOTAM vsebuje informacije v vrstnem redu, kot je navedeno v obliki zapisa NOTAM v Dodatku 2.
Besedilo NOTAM je sestavljeno iz izrazov/enotnih okrajšav frazeologije, ki se dodelijo kodi ICAO NOTAM, dopolnjujejo pa jih okrajšave, oznake, identifikatorji, druge oznake, pozivni znaki, frekvence, številke in preprosto besedilo ICAO.
Vsi NOTAM se izdajo v angleščini. NOTAM se lahko dodatno izda v nacionalnem jeziku, če je to potrebno za domače uporabnike.
Informacije o snegu, plundri, ledu, poledici, stoječi vodi ali vodi, povezani s snegom, plundro, ledom ali poledico na območju premikanja se razpošiljajo s SNOWTAM in vsebujejo informacije v vrstnem redu, kot je naveden v obliki zapisa SNOWTAM v Dodatku 3a.
Informacije o operativno pomembnih spremembah vulkanske aktivnosti, vulkanskih izbruhih in/ali oblakih vulkanskega pepela, kadar se poročajo v obliki ASHTAM, vsebujejo informacije v vrstnem redu, kot je naveden v obliki zapisa ASHTAM v Dodatku 4.
Če NOTAM vsebuje napake, se izda NOTAM z novo številko, ki nadomesti napačni NOTAM, ali pa se napačni NOTAM prekliče in se izda nov NOTAM.
Kadar se izda NOTAM, s katerim se prekliče ali nadomesti predhodni NOTAM:
se navedeta serija in številka/leto predhodnega NOTAM;
so serija, oznaka lokacije in vsebina obeh NOTAM enake.
Z enim NOTAM se prekliče ali nadomesti le en NOTAM.
Vsak NOTAM obravnava le eno temo in en pogoj teme.
NOTAM mora biti čimkrajši in sestavljen tako, da je njegov pomen jasen brez vpogleda v drug dokument.
NOTAM, ki vsebuje trajne informacije ali dolgotrajne začasne informacije, vsebuje ustrezne sklice na AIP ali dopolnitev AIP.
Oznake lokacije, navedene v besedilu NOTAM, so tiste, ki jih vsebuje dokument ICAO št. 7910 „Location Indicators“ (Oznake lokacije). Skrajšana oblika takih oznak se ne uporabi. Kadar lokaciji ni dodeljena nobena oznaka lokacije ICAO, se ime lokacije navede v preprostem jeziku.
Vsakemu NOTAM se dodeli serija, ki jo sestavljajo črka in štirimestno število, ki mu sledita črtica in dvomestno število za letnico. Štirimestno število je zaporedno in temelji na koledarskem letu.
Vsi NOTAM so razdeljeni v serije na podlagi teme, prometa ali lokacije ali njihove kombinacije, odvisno od potreb končnih uporabnikov. NOTAM za aerodrome, ki dovoljujejo mednarodni zračni promet, se izda v mednarodni seriji NOTAM.
Če se NOTAM izda v angleščini in nacionalnem jeziku, se serija NOTAM organizira tako, da je serija v nacionalnem jeziku glede vsebine in oštevilčevanja enaka seriji v angleščini.
Vsebina in geografska pokritost vsake serije NOTAM sta podrobno navedeni v AIP, v točki GEN 3.
Redno se zagotavlja kontrolni seznam veljavnih NOTAM.
Za vsako serijo se izda en kontrolni seznam NOTAM.
Kontrolni seznam NOTAM se nanaša tudi na najnovejše spremembe AIP, dopolnitve AIP, nize podatkov in vsaj na razposlane AIC.
Kontrolni seznam NOTAM se razpošilja enako kot serija dejanskih sporočil, na katera se nanaša, in je jasno označen kot kontrolni seznam.
Dodelitev serije se spremlja in po potrebi se sprejmejo ustrezni ukrepi za zagotovitev, da nobena serija ne doseže največjega možnega števila izdanih NOTAM pred koncem koledarskega leta.
Poglavje 2 – Digitalni nizi podatkov
AIS.TR.335 Splošno – digitalni nizi podatkov
Kot referenčni okvir se uporabi standard za geografske informacije.
Opis vsakega razpoložljivega niza podatkov se zagotovi v obliki specifikacije produkta podatkov.
Kontrolni seznam razpoložljivih nizov podatkov, vključno z njihovimi datumi začetka veljavnosti in datumi objave, se da na voljo uporabnikom, da se zagotovi uporaba najnovejših podatkov.
Kontrolni seznam nizov podatkov se da na voljo prek enakih mehanizmov razpošiljanja, kot so bili uporabljeni za nize podatkov.
AIS.TR.340 Zahteve glede metapodatkov
Minimalna količina metapodatkov za vsak niz podatkov vključuje:
ime organizacij ali subjektov, ki zagotavljajo niz podatkov;
datum in čas zagotovitve niza podatkov;
veljavnost niza podatkov in
kakršne koli omejitve uporabe niza podatkov.
AIS.TR.345 Niz podatkov AIP
Niz podatkov AIP vključuje podatke o naslednjih temah, vključno z navedenimi lastnostmi, če je ustrezno:
Teme podatkov |
Osnovne povezane lastnosti |
Zračni prostor ATS |
Vrsta, ime, bočne meje, vertikalne meje, razred zračnega prostora |
Zračni prostor za posebne dejavnosti |
Vrsta, ime, bočne meje, vertikalne meje, omejitev, aktivacija |
Pot |
Predpona identifikatorja, pravila letenja, oznaka |
Odsek poti |
Navigacijske specifikacije, začetna točka, končna točka, sled letenja, razdalja, zgornja meja, spodnja meja, najmanjša absolutna višina na poti (MEA), najmanjša absolutna višina nad ovirami (MOCA), smer potovalnega leta, nasprotna smer potovalnega leta, zahteve glede zmogljivosti navigacije |
Točka poti – na poti |
Zahteve glede poročanja, identifikacija, lokacija, določitev |
Aerodrom/heliport |
Oznaka lokacije, ime, oznaka Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA), mesto, ki ga oskrbuje, datum certificiranja, datum izteka veljavnosti certificiranja, če je ustrezno, vrsta kontrole, nadmorska višina letališča, referenčna temperatura, magnetna variacija, referenčna točka letališča |
Vzletno-pristajalna steza |
Oznaka, nominalna dolžina, nominalna širina, vrsta površine, trdnost |
Usmerjenost vzletno-pristajalne steze |
Oznaka, dejanska smer, prag, razpoložljiva dolžina za vzletni zalet (TORA), razpoložljiva dolžina za vzletanje (TODA), razpoložljiva dolžina vzletnega zaleta in pot ustavljanja (ASDA), razpoložljiva dolžina za pristajanje (LDA), zavrnjena TODA (za helikopterje) |
Območje končnega prileta in vzleta (FATO) |
Oznaka, dolžina, širina, točka praga |
Območje dotika in vzleta (TLOF) |
Oznaka, središčna točka, dolžina, širina, vrsta površine |
Radionavigacijski pripomoček |
Opredelitev tipa, ime, aerodrom, ki ga oskrbuje, obratovalni čas, magnetna variacija, frekvenca/kanal, položaj, nadmorska višina, magnetna smer, dejanska smer, usmerjenost smeri nič |
Če lastnost ni opredeljena za določeno pojavitev tem iz točke (a), podrejeni niz podatkov AIP vključuje izrecno navedbo: „ni relevantno“.
AIS.TR.350 Podatki o terenu in ovirah – splošne zahteve
Območja pokrivanja nizov podatkov o terenu in ovirah se navedejo kot:
območje 1: celotno ozemlje države članice;
območje 2: v bližini aerodroma, razdeljeno kot sledi:
območje 2a: pravokotno območje okrog vzletno-pristajalne steze, ki ga sestavlja vzletno-pristajalna steza in morebitna čistina, če obstaja;
območje 2b: območje, ki se razteza od konca območja 2a v smeri odhoda, v dolžini 10 km in z razpršenostjo sledi 15 % na vsako stran;
območje 2c: območje, ki se razteza zunaj območij 2a in 2b na razdalji največ 10 km od meje območja 2a, in
območje 2d: območje zunaj območij 2a, 2b in 2c do razdalje 45 km od referenčne točke aerodroma ali do meje obstoječe manevrske površine na terminalih (TMA), kar koli je bližje;
območje 3: območje, ki meji na območje premikanja na aerodromu in ki se razteza horizontalno od roba vzletno-pristajalne steze do 90 m od sredinske črte vzletno-pristajalne steze in 50 m od roba vseh drugih delov območja premikanja na aerodromu, in
območje 4: območje, ki se razteza 900 m pred pragom vzletno-pristajalne steze in 60 m na vsako stran podaljšane sredinske črte vzletno-pristajalne steze v smeri prileta na vzletno-pristajalni stezi za natančni prilet kategorije II ali III.
AIS.TR.355 Nizi podatkov o terenu
Kadar se nizi podatkov o terenu zagotavljajo v skladu s točko AIS.OR.355:
nizi podatkov o terenu vsebujejo digitalno predstavitev površine terena v obliki stalnih vrednosti nadmorskih višin na vseh presečiščih opredeljene mreže, s sklicem na skupni podatek;
je mreža terena kotna ali linearna, pravilne ali nepravilne oblike;
nizi podatkov o terenu vključujejo prostorske (položaj in nadmorska višina), tematske in časovne vidike površja Zemlje, z naravno prisotnimi lastnostmi in brez ovir;
se zagotovi le ena vrsta lastnosti, tj. teren;
se v niz podatkov o terenu zapišejo naslednje značilnosti lastnosti terena:
območje pokritosti;
opredelitev avtorja podatkov;
identifikator vira podatkov;
metoda pridobivanja;
razdalja med točkama;
horizontalni referenčni sistem;
horizontalna ločljivost;
horizontalna točnost;
horizontalna stopnja zaupanja;
horizontalni položaj;
nadmorska višina;
referenca nadmorske višine;
vertikalni referenčni sistem;
vertikalna ločljivost;
vertikalna točnost;
vertikalna stopnja zaupanja;
evidentirana površina;
celovitost;
datum in časovni žig in
uporabljena merska enota;
znotraj območja s polmerom 10 km od ARP podatki o terenu ustrezajo numeričnim zahtevam za območje 2;
na območju med 10 km in mejo TMA ali na območju s polmerom 45 km, odvisno od tega, katero območje je manjše, podatki o terenu, ki seka horizontalno ravnino 120 m nad najmanjšo nadmorsko višino vzletno-pristajalne steze, ustrezajo številčnim zahtevam območja 2;
na območju med 10 km in mejo TMA ali na območju s polmerom 45 km, odvisno od tega, katero območje je manjše, podatki o terenu, ki ne seka horizontalne ravnine 120 m nad najmanjšo nadmorsko višino vzletno-pristajalne steze, ustrezajo številčnim zahtevam območja 1, in
na delih območja 2, kjer so letalske operacije prepovedane zaradi zelo visokega terena ali drugih lokalnih omejitev in/ali predpisov, podatki o terenu ustrezajo številčnim zahtevam območja 1.
Površine zbiranja podatkov o terenu – območje 1 in območje 2
AIS.TR.360 Nizi podatkov o ovirah
Kadar se nizi podatkov o ovirah zagotavljajo v skladu s točko AIS.OR.360:
so postavke podatkov o ovirah lastnosti, ki se predstavijo v nizih podatkov kot točke, črte ali poligoni;
se zagotovijo vse opredeljene vrste lastnosti ovir in vsaka od njih se opiše v skladu z naslednjim seznamom značilnosti:
območje pokritosti;
opredelitev avtorja podatkov;
identifikator vira podatkov;
identifikator ovire;
horizontalna točnost;
horizontalna stopnja zaupanja;
horizontalni položaj;
horizontalna ločljivost;
horizontalna razširjenost;
horizontalni referenčni sistem;
nadmorska višina;
vertikalna točnost;
vertikalna stopnja zaupanja;
vertikalna ločljivost;
vertikalni referenčni sistem;
vrsta ovire;
vrsta geometrije;
celovitost;
datum in časovni žig;
uporabljena merska enota;
razsvetljava in
oznake;
se podatki o ovirah za območji 2 in 3 zbirajo v skladu z naslednjimi površinami zbiranja podatkov o ovirah:
površina zbiranja podatkov o ovirah območja 2a sega 3 m nad najbližjo nadmorsko višino vzletno-pristajalne steze, merjeno vzdolž sredinske črte vzletno-pristajalne steze, glede delov, ki se nanašajo na čistino, če ta obstaja, pa je na nadmorski višini najbližjega konca vzletno-pristajalne steze;
površina zbiranja podatkov o ovirah območja 2b ima naklon 1,2 %, ki se razteza od koncev območja 2a na nadmorski višini konca vzletno-pristajalne steze v smeri odhoda, v dolžini 10 km in z razpršenostjo sledi 15 % na vsako stran; ovir, ki segajo manj kot 3 m v višino nad tlemi, ni treba vključiti;
površina zbiranja podatkov o ovirah območja 2c ima naklon 1,2 %, ki se razteza zunaj območij 2a in 2b na razdalji največ 10 km od meje območja 2a; začetna nadmorska višina območja 2c je nadmorska višina točke območja 2a, na kateri se začne; ovir, ki segajo manj kot 15 m v višino nad tlemi, ni treba vključiti;
površina zbiranja podatkov o ovirah območja 2d sega 100 m v višino nad tlemi in
površina zbiranja podatkov o ovirah območja 3 se razteza 0,5 m nad horizontalno ravnino, ki seka najbližjo točko na območju premikanja aerodroma;
Se na delih območja 2, kjer so letalske operacije prepovedane zaradi zelo visokega terena ali drugih lokalnih omejitev in/ali predpisov, podatki o ovirah zbirajo in zapisujejo v skladu s številčnimi zahtevami območja 1;
specifikacija produktov podatkov o ovirah, ki jo podpirajo geografske koordinate za vsak aerodrom, vključen v niz podatkov, opisuje naslednja območja:
območja 2a, 2b, 2c in 2d;
območje vzletne poti in
ravnine razmejitve od ovir;
nizi podatkov o ovirah vsebujejo digitalno predstavitev vertikalne in horizontalne razširjenosti ovir in
se ovire ne vključijo v nize podatkov o terenu.
Površine zbiranja podatkov o ovirah – območje 1 in območje 2
AIS.TR.365 Nizi kartografskih podatkov o aerodromu
Nizi kartografskih podatkov o aerodromu vsebujejo digitalno predstavitev lastnosti aerodroma.
Kot referenčni okvir se uporabijo standardi ISO za geografske informacije.
Produkti kartografskih podatkov o aerodromu se opišejo v skladu z ustreznim standardom specifikacije produktov podatkov.
Vsebina in struktura nizov kartografskih podatkov o aerodromu se opredeli v smislu sheme uporabe in kataloga lastnosti.
AIS.TR.370 Nizi podatkov o postopku instrumentalnega letenja
Nizi podatkov o postopku instrumentalnega letenja vsebujejo digitalno predstavitev postopkov instrumentalnega letenja.
Nizi podatkov o postopku instrumentalnega letenja vsebujejo podatke o naslednjih temah, vključno z vsemi njihovimi lastnostmi:
postopek;
odsek postopka;
odsek končnega prileta;
navigacijska točka postopka;
postopek čakanja;
posebnosti helikopterskega postopka.
ODDELEK 4 – SLUŽBA RAZPOŠILJANJA IN INFORMACIJ PRED LETOM
AIS.TR.400 Službe razpošiljanja
Glede NOTAM, ki se pošiljajo prek AFS, se uporabi vnaprej opredeljen sistem razpošiljanja, kadar koli je to mogoče.
Razpošiljanje serij NOTAM, razen tistih, ki se razpošiljajo mednarodno, se odobri na zahtevo.
NOTAM se pripravi v skladu s komunikacijskimi postopki ICAO, določenimi v zvezku II Priloge 10 ICAO.
Vsak NOTAM se pošlje kot posamezno telekomunikacijsko sporočilo.
Izmenjava ASHTAM zunaj ozemlja države članice in NOTAM, kadar države članice uporabljajo NOTAM za razpošiljanje informacij o vulkanski dejavnosti, vključuje svetovalne centre za spremljanje vulkanskega pepela in svetovne prognostične centre ter upošteva zahteve operacij na velike razdalje.
AIS.TR.405 Službe informacij pred letom
Uporabljajo se avtomatizirani sistemi informacij pred letom, s čimer se osebju, ki izvaja letalske operacije, vključno s člani letalskih posadk, dajo na voljo letalski podatki in letalske informacije za samostojno pripravo na let, načrtovanje leta in izvajanje službe informacij za letenje.
Vmesnik človek-stroj na napravah za izvajanje služb informacij pred letom zagotavlja preprost dostop do vseh zadevnih informacij/podatkov z možnostjo vodenja po sistemu.
Naprave za samostojno pripravo na let v avtomatiziranem sistemu informacij pred letom po potrebi omogočajo dostop do letalskih informacijskih služb za posvetovanje po telefonu ali prek drugih ustreznih telekomunikacijskih sredstev.
Avtomatizirani sistemi informacij pred letom za zagotavljanje letalskih podatkov in letalskih informacij za samostojno pripravo na let, načrtovanje leta in izvajanje služb informacij za letenje:
zagotavljajo stalno in pravočasno posodabljanje podatkovne zbirke sistema ter spremljanje veljavnosti in kakovosti shranjenih letalskih podatkov;
omogočajo dostop do sistema osebju, ki izvaja letalske operacije, vključno s člani letalskih posadk, zadevnemu letalskemu osebju in drugim uporabnikom prek primernih telekomunikacijskih sredstev;
zagotavljajo letalske podatke in letalske informacije, do katerih se dostopa, v tiskani obliki, če se tako zahteva;
uporabljajo postopke dostopa in vpogleda na podlagi okrajšanega preprostega jezika in oznak lokacij ICAO iz dokumenta ICAO št. 7910, kot je ustrezno, ali na podlagi vmesnika za uporabnike, ki je organiziran v meni, ali na podlagi drugih ustreznih mehanizmov;
zagotavljajo pravočasen odziv na zahtevo uporabnika glede informacij.
Vsi NOTAM so privzeto na voljo za pripravo na let, uporabnik pa lahko po svoje omejuje vsebino.
ODDELEK 5 – POSODOBITEV PRODUKTOV LETALSKIH INFORMACIJ
AIS.TR.500 Splošno – posodobitev produktov letalskih informacij
Za spremembe AIP, dopolnitve AIP, niz podatkov AIP in nize podatkov o postopkih instrumentalnega letenja se uporabi enak cikel posodabljanja AIRAC, da se zagotovi doslednost postavk podatkov, ki se pojavljajo v več produktih letalskih informacij.
AIS.TR.505 AIRAC
Prek sistema AIRAC se razpošiljajo informacije glede naslednjih okoliščin:
horizontalne in vertikalne meje, predpisi in postopki ki se uporabljajo za:
območja z informacijami za letenje (FIR);
kontrolirana območja (CTA);
kontrolirane cone;
območja svetovanja;
poti ATS;
trajne nevarnosti, prepovedana in omejena območja (vključno z vrsto in obdobjem dejavnosti, kadar sta znana) in identifikacijska območja zračne obrambe (ADIZ);
trajna območja ali poti ali njihove dele, kjer obstaja možnost prestrezanja;
RMZ in/ali TMZ;
položaji, frekvence, pozivni znaki, identifikatorji, znane nepravilnosti in obdobja vzdrževanja radionavigacijskih pripomočkov ter komunikacijske in nadzorne naprave;
postopki čakanja in prileta, postopki prihoda in odhoda, postopki za zmanjševanje hrupa in drugi zadevni postopki ATS;
nivoji prehoda, absolutne višine prehoda in najmanjše sektorske absolutne višine;
meteorološke naprave (vključno z oddajanjem) in postopki;
vzletno-pristajalne steze in poti ustavljanja;
vozne steze in ploščadi;
talni operativni postopki na aerodromih (vključno s postopki pri zmanjšani vidljivosti);
razsvetljava prileta in vzletno-pristajalne steze in
operativni minimumi aerodroma, če jih država članica objavi.
Posebna ureditev se zagotovi, kadar se načrtujejo vse večje spremembe ter kadar je vnaprejšnje obveščanje zaželeno in izvedljivo.
Če do datuma AIRAC informacije niso predložene, se prek NOTAM ali drugih primernih sredstev razpošlje obvestilo NIL, in sicer najpozneje en cikel pred zadevnim datumom začetka veljavnosti AIRAC.
AIS.TR.510 NOTAM
NOTAM se objavi dovolj časa vnaprej, da lahko strani, na katere vpliva sprememba, sprejmejo vse zahtevane ukrepe, razen v primeru nerazpoložljivosti, vulkanske aktivnosti, izpusta radioaktivnih snovi, strupenih snovi in v primeru drugih dogodkov, ki jih ni mogoče predvideti.
V NOTAM, s katerim se sporoča nerazpoložljivost pripomočkov za navigacijo v zračnem prometu, naprav ali komunikacijskih služb, se navede tudi ocena obdobja nerazpoložljivosti ali časa, ko se pričakuje ponovna vzpostavitev služb.
V treh mesecih od izdaje trajnega NOTAM se informacije v njem vključijo v zadevne produkte letalskih informacij.
V treh mesecih od izdaje dolgotrajnega začasnega NOTAM se informacije v njem vključijo v dopolnitev AIP.
Kadar NOTAM s predvidenim datumom konca veljavnosti nepričakovano prekorači trimesečno obdobje, se izda nadomestni NOTAM, razen če se pričakuje, da bo stanje trajalo še nadaljnje obdobje več kot treh mesecev; v takem primeru se izda dopolnitev AIP.
V „sprožilnem NOTAM“ se na kratko opišejo vsebina, datum in čas začetka veljavnosti ter referenčna številka spremembe ali dopolnitve.
„Sprožilni NOTAM“ začne veljati na isti datum in čas začetka veljavnosti kot sprememba ali dopolnitev AIP.
V primeru spremembe AIP „sprožilni NOTAM“ ostane veljaven še 14 dni.
V primeru dopolnitve AIP, ki velja manj kot 14 dni, „sprožilni NOTAM“ ostane veljaven celotno obdobje veljavnosti dopolnitve AIP.
V primeru dopolnitve AIP, ki velja 14 dni ali več, „sprožilni NOTAM“ ostane veljaven vsaj 14 dni.
AIS.TR.515 Posodobitve nizov podatkov
Obdobje posodabljanja niza podatkov AIP in nizov podatkov o postopkih instrumentalnega letenja se navede v specifikaciji produktov podatkov.
Nizi podatkov, ki so v skladu s ciklom AIRAC na voljo vnaprej, se posodabljajo s spremembami, ki se ne nanašajo na AIRAC, nastalimi med objavo in datumom začetka veljavnosti.
Dodatek 1
VSEBINA ZBORNIKA LETALSKIH INFORMACIJ (AIP)
DEL 1 – SPLOŠNO (GEN)
Kadar se AIP pripravi v enem zvezku, se uvod, evidenca sprememb AIP, evidenca dopolnitev AIP, kontrolni seznam strani AIP in seznam trenutnih ročnih sprememb navedejo le v delu 1 – GEN, v delih 2 in 3 pa se ob vsakem od navedenih pododdelkov navede „ni relevantno“.
Kadar se AIP pripravi in izda v več kot enem zvezku, od katerih ima vsak ločene spremembe in dopolnitve, se ločeni uvodi, evidence sprememb AIP, evidence dopolnitev AIP, kontrolni seznami strani AIP in seznami trenutnih ročnih sprememb navedejo v vsakem zvezku.
GEN 0.1 Uvod
Kratek opis AIP, vključno z:
imenom organizacije izdajateljice;
dokumenti ICAO, ki se uporabljajo;
medijem objave (npr. tiskani, spletni ali drug elektronski medij);
strukturo AIP in opredeljenimi rednimi intervali sprememb;
politiko avtorskih pravic, če je ustrezno;
službo, na katero se je mogoče obrniti v primeru odkritih napak ali izpustov v AIP.
GEN 0.2 Evidenca sprememb AIP
Evidenca sprememb AIP in sprememb AIRAC AIP (ki so objavljene v skladu s sistemom AIRAC) vsebuje:
številko spremembe;
datum objave;
datum vnosa (pri spremembah AIRAC AIP datum začetka veljavnosti);
začetnice uradnika, ki je vnesel spremembo.
GEN 0.3 Evidenca dopolnitev AIP
Evidenca izdanih dopolnitev AIP vsebuje:
številko dopolnitve;
temo dopolnitve;
dele AIP, na katere vpliva;
obdobje veljavnosti;
evidenco preklicev.
GEN 0.4 Kontrolni seznam strani AIP
Kontrolni seznam strani AIP vsebuje:
številko strani/naziv karte;
datum objave ali datum začetka veljavnosti (dan, mesec z besedo in leto) letalskih informacij.
GEN 0.5 Seznam ročnih sprememb AIP
Seznam trenutnih ročnih sprememb AIP vsebuje:
dele AIP, na katere vpliva;
besedilo spremembe in
številko spremembe AIP, s katero je bila uvedena ročna sprememba.
GEN 0.6 Kazalo dela 1
Seznam oddelkov in pododdelkov v delu 1 – splošno (GEN)
GEN 1. NACIONALNI PREDPISI IN ZAHTEVE
GEN 1.1 Imenovani organi
Naslovi imenovanih organov, ki se ukvarjajo z olajševanjem mednarodne navigacije v zračnem prometu (civilno letalstvo, meteorologija, carine, imigracija, zdravje, pristojbine na poti in pristojbine aerodromov/heliportov, kmetijske karantene in preiskava letalskih nesreč) in ki za vsak organ vsebujejo:
imenovani organ;
ime organa;
poštni naslov;
telefonsko številko;
številko telefaksa;
e-naslov;
naslov letalske fiksne storitve (AFS) in
spletni naslov, če je na voljo.
GEN 1.2 Vstop, tranzit in odhod zrakoplova
Predpisi in zahteve glede vnaprejšnjih obvestil in prošenj za dovoljenje glede vstopa, tranzita in odhoda zrakoplova v primeru mednarodnih letov.
GEN 1.3 Vstop, tranzit in odhod potnikov in posadke
Predpisi (vključno s carinskimi, imigracijskimi in karantenskimi, ter zahteve glede vnaprejšnjih obvestil in prošenj za dovoljenje) glede vstopa, tranzita in odhoda potnikov in posadke, ki niso priseljenci.
GEN 1.4 Vstop, tranzit in odhod tovora
Predpisi (vključno s carinskimi, ter zahteve glede vnaprejšnjih obvestil in prošenj za dovoljenje) glede vstopa, tranzita in odhoda tovora.
GEN 1.5 Instrumenti, oprema in dokumenti o letu zrakoplova
Kratek opis instrumentov, opreme in dokumentov o letu zrakoplova, vključno z naslednjim:
instrumenti, opremo (vključno z opremo za komunikacijo, navigacijo in nadzor na zrakoplovu) in dokumenti o letu, ki se prevažajo na zrakoplovu, vključno z vsemi posebnimi zahtevami poleg določb, navedenih v poddelu D Priloge IV (del CAT) k Uredbi (EU) št. 965/2012, in
oddajnikom signala na kraju nesreče (ELT), signalnimi napravami in reševalno opremo, kot je navedeno v točki CAT.IDE.A.280 Priloge IV (del CAT) in točki NCC.IDE.A.215 Priloge VI (del NCC) k Uredbi (EU) št. 965/2012, kadar se tako določi na regionalnem srečanju glede navigacije v zračnem prometu za lete nad določenimi območji kopnega.
GEN 1.6 Povzetek nacionalnih predpisov in mednarodnih sporazumov/konvencij
Seznam naslovov in sklicev ter, če je ustrezno, povzetki nacionalnih predpisov, ki vplivajo na navigacijo v zračnem prometu, ter seznam mednarodnih sporazumov/konvencij, ki jih je ratificirala država članica.
GEN 1.7 Odstopanja od standardov ICAO, priporočenih praks in postopkov
Seznam pomembnih razlik med nacionalnimi predpisi in praksami države članice ter zadevnimi določbami ICAO, vključno z naslednjim:
zadevno določbo (številka priloge in izdaje, odstavek) in
razliko v polnem besedilu.
Vse pomembne razlike se navedejo v tem pododdelku. Vse priloge se navedejo v številčnem zaporedju, tudi če se ne razlikujejo glede na prilogo ICAO, pri čemer se v takem primeru navede NIL. Nacionalna odstopanja ali stopnja neuporabe regionalnih dopolnilnih postopkov (SUPP) se sporočijo takoj po prilogi, na katero se nanaša dopolnilni postopek.
GEN 2. PREGLEDNICE IN KODE
GEN 2.1 Merski sistem, oznake zrakoplovov, prazniki
GEN 2.1.1 Merske enote
Opis merskih enot, ki se uporabljajo, vključno s preglednico merskih enot.
GEN 2.1.2 Časovni referenčni sistem
Opis časovnega referenčnega sistema (koledarski sistem in sistem časa), ki se uporablja, skupaj z navedbo, ali se uporablja zimski/poletni čas in kako je časovni sistem predstavljen v AIP.
GEN 2.1.3 Horizontalni referenčni sistem
Kratek opis horizontalnega (geodetskega) referenčnega sistema, ki se uporablja, vključno z:
imenom/oznako referenčnega sistema;
navedbo parametrov projekcije;
navedbo uporabljenega elipsoida;
navedbo uporabljenega podatka;
področji uporabe in
pojasnilom, če je ustrezno, glede zvezdice, ki se uporablja za označevanje koordinat, ki ne ustrezajo zahtevam glede točnosti iz prilog 11 in 14 ICAO.
GEN 2.1.4 Vertikalni referenčni sistem
Kratek opis vertikalnega referenčnega sistema, ki se uporablja, vključno z:
imenom/oznako referenčnega sistema;
opisom modela geoida, ki se uporablja, vključno s parametri, ki so potrebni za pretvorbo višine med uporabljenim modelom in EGM-96;
pojasnilom, če je ustrezno, glede zvezdice, ki se uporablja za označevanje nadmorskih višin/geoidnih ondulacij, ki ne ustrezajo zahtevam glede točnosti iz Priloge 14 ICAO.
GEN 2.1.5 Nacionalnost zrakoplova in registrske oznake
Navedba nacionalnosti zrakoplova in registrskih oznak, ki jih sprejme država članica.
GEN 2.1.6 Državni prazniki
Seznam državnih praznikov in navedba služb, na katere vplivajo.
GEN 2.2 Okrajšave, ki se uporabljajo v publikacijah AIS
Abecedni seznam okrajšav in njihov pomen, kot jih država članica uporablja v svojem AIP in pri razpošiljanju letalskih podatkov in letalskih informacij, z ustrezno opombo glede navedenih nacionalnih okrajšav, ki se razlikujejo od okrajšav, navedenih v dokumentu ICAO št. 8400 „Procedures for Air Navigation Services – ICAO Abbreviations and Codes“ (Postopki navigacijskih služb zračnega prometa – Okrajšave in kode ICAO; PANS-ABC).
GEN 2.3 Simboli na kartah
Seznam simbolov na kartah, urejen glede na serijo kart, na katerih je simbol uporabljen.
GEN 2.4 Oznake lokacije
Abecedni seznam oznak lokacij ICAO, ki se dodelijo lokacijam letalskih fiksnih postaj za uporabo pri kodiranju in dekodiranju. Zagotovi se opomba o lokacijah, ki niso povezane z letalsko fiksno storitvijo (AFS).
GEN 2.5 Seznam radionavigacijskih pripomočkov
Abecedni seznam radionavigacijskih pripomočkov vsebuje:
identifikator;
naziv postaje;
vrsto naprave/sredstva;
navedbo, ali je pripomoček namenjen za delovanje na poti (E), na aerodromu (A) ali za oboje (AE).
GEN 2.6 Pretvorba merskih enot
Preglednice za pretvorbo oziroma enačbe za pretvorbo med:
navtičnimi miljami in kilometri ter obratno;
čevlji in metri ter obratno;
decimalnimi kotnimi minutami in kotnimi sekundami ter obratno;
druge pretvorbe, kot je ustrezno.
GEN 2.7 Sončni vzhod/zahod
Informacije o sončnem vzhodu in zahodu, vključno s kratkim opisom meril, ki se uporabljajo za določitev navedenih časov, ter preprosta enačba ali preglednica, iz katere je mogoče izračunati čase za vsako lokacijo na ozemlju/območju njene pristojnosti, ali abecedni seznam lokacij, za katere so navedeni časi v preglednici s sklicem na zadevno stran v preglednici in preglednicah sončnega vzhoda/zahoda za izbrane postaje/lokacije, vključno z:
nazivom postaje;
oznako lokacije ICAO;
geografskimi koordinatami v stopinjah in minutah;
datumi, za katere so navedeni časi;
časom začetka jutranjega civilnega mraka;
časom sončnega vzhoda;
časom sončnega zahoda in
časom konca večernega civilnega mraka.
GEN 3. SLUŽBE
GEN 3.1 Letalske informacijske službe
GEN 3.1.1 Pristojna služba
Opis letalske informacijske službe (AIS), ki se zagotavlja, in njenih pomembnih komponent, vključno z:
nazivom službe/enote;
poštnim naslovom;
telefonsko številko;
številko telefaksa;
e-naslovom;
naslovom AFS;
spletnim naslovom, če je na voljo;
izjavo o določbah, na katerih temelji služba, in sklicem na lokacijo AIP, kjer so navedene morebitne razlike.
GEN 3.1.2 Področje pristojnosti
Področje pristojnosti AIS.
GEN 3.1.3 Letalske publikacije
Opis elementov produktov letalskih informacij, vključno s:
službo glede AIP in s tem povezanih sprememb;
dopolnitvami AIP;
AIC;
NOTAM in zbirko informacij pred letom (PIB);
kontrolnimi seznami in seznami veljavnih NOTAM;
navedbo, kako jih je mogoče pridobiti.
Če se AIC uporabi za objavo cenika objav, se to navede v tem oddelku AIP.
GEN 3.1.4 Sistem AIRAC
Kratek opis sistema AIRAC, ki se zagotavlja, vključno s preglednico trenutnih datumov AIRAC in datumov AIRAC v bližnji prihodnosti.
GEN 3.1.5 Služba informacij pred letom na aerodromih/heliportih
Seznam aerodromov/heliportov, kjer so redno na voljo informacije pred letom, vključno z navedbo zadevnih:
elementov produktov letalskih informacij, ki so na voljo;
zemljevidov in kart, ki so na voljo;
splošnih območij pokritosti s takimi podatki.
GEN 3.1.6 Digitalni nizi podatkov
Opis razpoložljivih nizov podatkov, vključno z:
nazivom niza podatkov;
kratko opombo;
vključenimi temami podatkov;
geografskim območjem uporabe;
omejitvami uporabe, če je ustrezno.
Kontaktni podatki za pridobitev nizov podatkov, ki vsebujejo:
ime pristojnega posameznika, službe ali organizacije;
poštni naslov in e-naslov pristojnega posameznika, službe ali organizacije;
številko telefaksa pristojnega posameznika, službe ali organizacije;
kontaktno telefonsko številko pristojnega posameznika, službe ali organizacije;
obratovalni čas (časovno obdobje, vključno s časovnim pasom, v katerem je mogoče vzpostaviti stik);
spletne informacije, ki jih je mogoče uporabiti za vzpostavitev stika s posameznikom, službo ali organizacijo, in
dopolnilne informacije, če so potrebne, o tem, kako in kdaj vzpostaviti stik s posameznikom, službo ali organizacijo.
GEN 3.2 Letalske navigacijske karte
GEN 3.2.1 Pristojne službe
Opis služb, ki so pristojne za pripravo letalskih navigacijskih kart, vključno z:
nazivom službe;
poštnim naslovom;
telefonsko številko;
številko telefaksa;
e-naslovom;
naslovom AFS;
spletnim naslovom, če je na voljo, in
izjavo o določbah, na katerih služba temelji, in sklicem na lokacijo AIP, kjer so navedene morebitne razlike glede na ICAO.
GEN 3.2.2 Vzdrževanje kart
Kratek opis, kako se letalske navigacijske karte revidirajo in spreminjajo.
GEN 3.2.3 Dogovori o nakupu
Podatki o tem, kako je mogoče zagotoviti karte, ki vsebujejo:
službe/prodajne agencije;
poštni naslov;
telefonsko številko;
številko telefaksa;
e-naslov;
naslov AFS;
spletni naslov, če je na voljo.
GEN 3.2.4 Razpoložljive serije letalskih navigacijskih kart
Seznam razpoložljivih serij letalskih navigacijskih kart ter splošni opis vsake serije in navedba namembnosti.
GEN 3.2.5 Seznam razpoložljivih letalskih navigacijskih kart
Seznam razpoložljivih letalskih navigacijskih kart, vključno z:
naslovom serije;
obsegom serije;
nazivom in/ali številko vsake karte ali vsakega lista v seriji;
ceno na list;
datumom zadnje revizije.
GEN 3.2.6 Indeks svetovne letalske navigacijske karte (WAC) – ICAO 1 : 1 000 000
Indeksna karta, ki prikazuje pokritost in razporeditev listov kart WAC 1 : 1 000 000 , ki jih pripravlja država članica. Če je namesto karte WAC 1 : 1 000 000 pripravljena letalska navigacijska karta – ICAO 1 : 500 000 , se z indeksnimi kartami prikaže pokritost in razporeditev listov letalske navigacijske karte – ICAO 1 : 500 000 .
GEN 3.2.7 Topografske karte
Podatki o tem, kako si je mogoče zagotoviti topografske karte, ki vsebujejo:
naziv službe/agencije;
poštni naslov;
telefonsko številko;
številko telefaksa;
e-naslov;
naslov AFS;
spletni naslov, če je na voljo.
GEN 3.2.8 Popravki kart, ki niso vključeni v AIP
Seznam popravkov letalskih navigacijskih kart, ki niso vključeni v AIP, ali navedba, kje je te informacije mogoče dobiti.
GEN 3.3 Službe zračnega prometa (ATS)
GEN 3.3.1 Pristojna služba
Opis službe zračnega prometa in njenih pomembnejših sestavnih delov, vključno z:
nazivom službe;
poštnim naslovom;
telefonsko številko;
številko telefaksa;
e-naslovom;
naslovom AFS;
spletnim naslovom, če je na voljo,
izjavo o določbah, na katerih služba temelji, in sklicem na lokacijo AIP, kjer so navedene morebitne razlike glede na ICAO;
navedbo, če služba ni na voljo 24 ur na dan in sedem dni na teden.
GEN 3.3.2 Področje pristojnosti
Kratek opis področja pristojnosti, za katerega se zagotavlja ATS.
GEN 3.3.3 Vrste služb
Kratek opis glavnih vrst služb zračnega prometa, ki se zagotavljajo.
GEN 3.3.4 Usklajevanje med operatorjem in ATS
Splošni pogoji, ki vplivajo na usklajevanje med operatorjem in službami zračnega prometa.
GEN 3.3.5 Najmanjša absolutna višina letenja
Merila za določanje najmanjših absolutnih višin letenja.
GEN 3.3.6 Seznam naslovov enot ATS
Seznam enot ATS in njihovih naslovov po abecednem vrstnem redu, ki vsebuje:
naziv enote;
poštni naslov;
telefonsko številko;
številko telefaksa;
e-naslov;
naslov AFS;
spletni naslov, če je na voljo.
GEN 3.4 Komunikacijske in navigacijske službe
GEN 3.4.1 Pristojna služba
Opis službe, pristojne za zagotavljanje telekomunikacijskih in navigacijskih zmogljivosti, vključno z:
nazivom službe;
poštnim naslovom;
telefonsko številko;
številko telefaksa;
e-naslovom;
naslovom AFS;
spletnim naslovom, če je na voljo,
izjavo o določbah, na katerih služba temelji, in sklicem na lokacijo AIP, kjer so navedene morebitne razlike glede na ICAO;
navedbo, če služba ni na voljo 24 ur na dan in sedem dni na teden.
GEN 3.4.2 Področje pristojnosti
Kratek opis področja pristojnosti, za katerega se zagotavlja telekomunikacijska služba.
GEN 3.4.3 Vrste služb
Kratek opis glavnih vrst služb in zmogljivosti, ki se zagotavljajo, vključno z:
radionavigacijsko službo;
službo za glasovno in/ali podatkovno zvezo;
službo oddajanja;
jeziki, ki se uporabljajo, in
navedbo, kje je mogoče pridobiti podrobne informacije.
GEN 3.4.4 Zahteve in pogoji
Kratek opis zahtev in pogojev, na podlagi katerih je komunikacijska služba na voljo.
GEN 3.4.5 Razno
Vse dodatne informacije (npr. izbrane radiodifuzne postaje, diagram telekomunikacij).
GEN 3.5 Meteorološke službe
GEN 3.5.1 Pristojna služba
Kratek opis meteorološke službe, ki je pristojna za zagotavljanje meteoroloških informacij, vključno z:
nazivom službe;
poštnim naslovom;
telefonsko številko;
številko telefaksa;
e-naslovom;
naslovom AFS;
spletnim naslovom, če je na voljo;
izjavo o določbah, na katerih služba temelji, in sklicem na lokacijo AIP, kjer so navedene morebitne razlike;
navedbo, če služba ni na voljo 24 ur na dan in sedem dni na teden.
GEN 3.5.2 Področje pristojnosti
Kratek opis območja in/ali poti letenja, za katere se zagotavlja meteorološka služba.
GEN 3.5.3 Meteorološka opazovanja in poročila
Podroben opis meteoroloških opazovanj in poročil, ki se zagotavljajo za mednarodno navigacijo v zračnem prometu, vključno z:
nazivom postaje in oznako lokacije ICAO;
vrsto in frekvenco opazovanja, vključno z navedbo avtomatizirane opreme za opazovanje;
vrstami meteoroloških poročil in razpoložljivostjo napovedi TREND;
posebno vrsto sistema opazovanja in številom lokacij za opazovanje, ki se uporabljajo za opazovanje in poročanje o prizemnem vetru, vidljivosti, vidljivosti vzdolž vzletno-pristajalne steze, bazi oblakov, temperaturi in, kadar je ustrezno, strižnem vetru (npr. anemometer na križišču vzletno-pristajalnih stez, transmissometer poleg cone dotika itd.);
obratovalnim časom;
navedbo razpoložljivih letalskih klimatoloških informacij.
GEN 3.5.4 Vrste služb
Kratek opis glavnih vrst služb, ki se izvajajo, vključno s podrobnostmi o pripravi na let, posvetovanju, prikazu meteoroloških informacij, dokumentaciji o letu, ki je na voljo operatorjem in članom letalske posadke, ter metodah in sredstvih za zagotavljanje meteoroloških informacij.
GEN 3.5.5 Obvestila, ki se zahtevajo od operatorjev
Minimalni rok, v katerem mora operator izvajalca meteorološke službe vnaprej obvestiti o pripravi na let, posvetovanju in dokumentaciji o letu ter drugih meteoroloških informacijah, ki jih potrebujejo ali spreminjajo.
GEN 3.5.6 Poročila zrakoplovov
Zahteve izvajalca meteoroloških služb glede priprave in pošiljanja poročil zrakoplova, kot je potrebno.
GEN 3.5.7 Služba VOLMET
Opis službe VOLMET in/ali D-VOLMET, vključno z:
nazivom postaje, ki pošilja;
pozivnim znakom ali identifikacijo in okrajšavo za oddajanje radijske komunikacije;
frekvenco ali frekvencami, ki se uporabljajo za oddajanje;
obdobjem oddajanja;
obratovalnim časom;
seznamom aerodromov/heliportov, za katere so vključena poročila in/ali napovedi, in
vključenimi poročili, napovedmi in informacijami SIGMET ter opombami.
GEN 3.5.8 Služba SIGMET in AIRMET
Opis meteorološkega bdenja, ki se zagotavlja znotraj območij z informacijami za letenje ali kontroliranih območij, za katera se izvajajo službe zračnega prometa, vključno s seznamom meteoroloških služb bdenja, z navedbo:
naziva meteorološke službe bdenja, oznake lokacije ICAO;
obratovalnega časa;
območij z informacijami za letenje oziroma kontroliranih območij, ki jih oskrbuje;
obdobja veljavnosti SIGMET;
posebnih postopkov, ki se uporabljajo za informacije SIGMET (npr. glede vulkanskega pepela in tropskih ciklonov);
postopkov, ki se uporabljajo za informacije AIRMET (v skladu z zadevnimi regionalnimi dogovori o navigaciji v zračnem prometu);
enot ATS, ki se jim zagotavljajo informacije SIGMET in AIRMET;
dodatnih informacij, kot so morebitne omejitve službe itd.
GEN 3.5.9 Druge avtomatizirane meteorološke službe
Opis razpoložljivih avtomatiziranih služb za zagotavljanje meteoroloških informacij (npr. avtomatizirana služba informacij pred letom, ki je dosegljiva po telefonu in/ali računalniškem modemu), vključno z:
nazivom službe;
razpoložljivimi informacijami;
pokritimi območji, potmi in aerodromi;
številkami telefona in telefaksa, e-naslovi in spletnimi naslovi, če so na voljo.
GEN 3.6 Iskanje in reševanje (SAR)
GEN 3.6.1 Pristojne službe
Kratek opis služb, ki so pristojne za zagotavljanje iskanja in reševanja (SAR), vključno z:
nazivom službe/enote;
poštnim naslovom;
telefonsko številko;
številko telefaksa;
e-naslovom;
naslovom AFS;
spletnim naslovom, če je na voljo, in
izjavo o določbah, na katerih služba temelji, in sklicem na lokacijo AIP, kjer so navedene morebitne razlike glede na ICAO.
GEN 3.6.2 Področje pristojnosti
Kratek opis področja pristojnosti, za katerega se izvajajo službe SAR.
GEN 3.6.3 Vrste služb
Kratek opis in geografski prikaz, kadar je ustrezno, vrste služb in zmogljivosti, ki se zagotavljajo, vključno z navedbo, kje je pokritost s SAR iz zraka odvisna od znatne napotitve zrakoplovov.
GEN 3.6.4 Dogovori o SAR
Kratek opis veljavnih dogovorov o SAR, vključno z določbami za omogočanje vstopa in odhoda zrakoplovov drugih držav članic za iskanje, reševanje, zagotavljanje pomoči, popravilo ali zagotavljanje pomoči v zvezi z izgubljenimi ali poškodovanimi zrakoplovi, in sicer samo z obvestilom v zraku ali po obvestilu o načrtu leta.
GEN 3.6.5 Pogoji razpoložljivosti
Kratek opis določb o SAR, vključno s splošnimi pogoji, pod katerimi so služba in zmogljivosti na voljo za mednarodno uporabo, vključno z navedbo, ali je zmogljivost, ki je na voljo za SAR, specializirana za tehnike in funkcije SAR, ali se uporablja posebej za druge namene, vendar je na podlagi usposabljanja in opreme prilagojena tudi za SAR, ali pa je le občasno na voljo in nima posebnega usposabljanja ali priprave na izvajanje SAR.
GEN 3.6.6 Postopki in signali, ki se uporabljajo
Kratek opis postopkov in signalov, ki jih uporabljajo reševalni zrakoplovi, in preglednica signalov, ki naj jih uporabijo preživeli.
GEN 4. PRISTOJBINE ZA AERODROME/HELIPORTE IN NAVIGACIJSKE SLUŽBE ZRAČNEGA PROMETA (ANS)
Lahko se navede sklic, kje je mogoče najti podrobnosti o dejanskih pristojbinah, če niso navedene v tem poglavju.
GEN 4.1 Pristojbine za aerodrom/heliport
Kratek opis vrste pristojbin, ki se lahko uporabijo na aerodromih/heliportih, ki so na voljo za mednarodno uporabo, vključno s:
pristankom zrakoplova;
parkiranjem, postavitvijo v hangar in dolgoročno hrambo zrakoplova;
potniškimi storitvami;
varovanjem;
vprašanji glede hrupa;
drugim (carinami, zdravjem, imigracijo itd.);
izjemami/popusti in
načini plačila.
GEN 4.2 Pristojbine za navigacijske službe zračnega prometa
Kratek opis pristojbin, ki se lahko uporabijo za ANS, ki se zagotavlja za mednarodno uporabo, vključno s:
priletno kontrolo;
potjo ANS;
stroškovno osnovo ANS in izjemami/popusti;
načini plačila.
DEL 2 – NA POTI (ENR)
Kadar se AIP pripravi in izda v več kot enem zvezku, od katerih ima vsak ločene spremembe in dopolnitve, se ločeni uvodi, evidence sprememb AIP, evidence dopolnitev AIP, kontrolni seznami strani AIP in seznami trenutnih ročnih sprememb navedejo v vsakem zvezku. Če se AIP izda v enem zvezku, se navedba „ni relevantno“ navede ob vsakem zgoraj navedenem pododdelku.
ENR 0.6 Kazalo dela 2
Seznam oddelkov in pododdelkov v delu 2 – na poti.
ENR 1. SPLOŠNA PRAVILA IN POSTOPKI
ENR 1.1 Splošna pravila
Splošna pravila se objavijo, kot se uporabljajo v državi članici.
ENR 1.2 Pravila vizualnega letenja
Pravila vizualnega letenja se objavijo, kot se uporabljajo v državi članici.
ENR 1.3 Pravila instrumentalnega letenja
Pravila instrumentalnega letenja se objavijo, kot se uporabljajo v državi članici.
ENR 1.3.1 Pravila, ki se uporabljajo za vse lete IFR
ENR 1.3.2 Pravila, ki se uporabljajo za lete IFR znotraj kontroliranega zračnega prostora
ENR 1.3.3 Pravila, ki se uporabljajo za lete IFR zunaj kontroliranega zračnega prostora
ENR 1.3.4 Splošni postopki zračnega prostora prostih poti (FRA)
Postopki, ki se nanašajo na zračni prostor prostih poti, vključno s pojasnili in opredelitvami ustreznih točk FRA, ki se uporabljajo. V primeru čezmejne uporabe FRA se v točki ENR 1.3 navedejo vključeni FIR/UIR ali CTA/UTA.
ENR 1.4 Klasifikacija in opis zračnega prostora ATS
ENR 1.4.1 Klasifikacija zračnega prostora ATS
Opis razredov zračnih prostorov ATS v obliki preglednice klasifikacije zračnih prostorov ATS iz Dodatka 4 k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 923/2012, z ustrezno navedbo razredov zračnih prostorov, ki jih država članica ne uporablja.
ENR 1.4.2 Opis zračnega prostora ATS
Drugi opisi zračnega prostora ATS, kot je ustrezno, vključno s splošnimi besedilnimi opisi.
ENR 1.5 Postopki čakanja, prileta in odhoda
ENR 1.5.1 Splošno
Zahteva se nanaša na izjavo o merilih, na katerih temeljijo postopki čakanja, prileta in odhoda.
ENR 1.5.2 Prihodni leti
Predstavijo se postopki (dogovorjeni postopki ali postopki območne navigacije ali oboje) glede prihodnih letov, ki so skupni letom v iste vrste zračnega prostora ali znotraj njih. Če se znotraj zračnega prostora na terminalih uporabljajo različni postopki, se navede opomba o tem, skupaj z navedbo, kje je mogoče najti posebne postopke.
ENR 1.5.3 Odhodni leti
Predstavijo se postopki (dogovorjeni postopki ali postopki območne navigacije ali oboje) glede odhodnih letov, ki so skupni letom, ki odhajajo s katerega koli aerodroma/heliporta.
ENR 1.5.4 Druge ustrezne informacije in postopki
Kratek opis dodatnih informacij, npr. postopkov vstopa, poravnave končnega prileta, postopkov in vzorcev čakanja.
ENR 1.6 Službe in postopki za nadzor ATS
ENR 1.6.1 Primarni radar
Opis služb in postopkov primarnega radarja, vključno z:
dopolnilnimi službami;
uporabo radarske kontrolne službe;
postopki v primeru nedelovanja radarja in komunikacije zrak–zemlja;
zahtevami glede sporočanja položaja prek glasovne in podatkovne komunikacije med kontrolorjem in pilotom (CPDLC) ter
grafičnim prikazom območja radarske pokritosti.
ENR 1.6.2 Sekundarni nadzorni radar (SSR)
Opis operativnih postopkov sekundarnega nadzornega radarja (SSR), vključno s:
postopki v sili;
postopki v primeru nedelovanja komunikacije zrak–zemlja in nezakonitega poseganja;
sistemom dodelitve kode SSR;
zahtevami glede sporočanja položaja prek glasovne komunikacije in komunikacije CPDLC ter
grafičnim prikazom območja pokritosti s SSR.
ENR 1.6.3 Samodejni odvisni nadzor – oddaja (ADS-B)
Opis operativnih postopkov samodejnega odvisnega nadzora – oddaje (ADS-B), vključno s:
postopki v sili;
postopki v primeru nedelovanja komunikacije zrak–zemlja in nezakonitega poseganja;
zahtevami glede identifikacije zrakoplova;
zahtevami glede sporočanja položaja prek glasovne komunikacije in komunikacije CPDLC ter
grafičnim prikazom območja pokritosti z ADS-B.
ENR 1.6.4 Druge ustrezne informacije in postopki
Kratek opis dodatnih informacij in postopkov, npr. postopkov v primeru nedelovanja radarja in transponderja.
ENR 1.7 Postopki nastavitve višinomera
Objavi se izjava o postopkih nastavitve višinomera, ki se uporabljajo, vključno s:
kratkim uvodom z izjavo o dokumentih ICAO, na katerih temeljijo postopki, ter navedbo morebitnih razlik glede na določbe ICAO;
osnovnimi postopki nastavitve višinomera;
opisom območij nastavitev višinomera;
postopki, ki se uporabljajo za operatorje (vključno s piloti), in
preglednico nivojev potovalnega leta.
ENR 1.8 Regionalni dopolnilni postopki ICAO
Predstavijo se regionalni dopolnilni postopki (SUPP), ki vplivajo na celotno področje pristojnosti.
ENR 1.9 Upravljanje pretoka zračnega prometa (ATFM) in upravljanje zračnega prostora
Kratek opis sistema ATFM in upravljanja zračnega prostora, vključno s:
strukturo ATFM, območjem razpoložljivosti, službo, ki se izvaja, lokacijo enot in obratovalnim časom;
vrstami sporočil o pretoku in opisi oblik zapisov in
postopki, ki se nanašajo na odhodne lete, vključno s:
službo, ki je pristojna za zagotavljanje informacij o ukrepih ATFM, ki se uporabljajo;
zahtevami glede načrtov letov in
dodeljevanjem slotov;
informacijami glede splošne pristojnosti za upravljanje zračnega prostora v FIR, podrobnostmi glede civilne/vojaške dodelitve zračnega prostora in usklajevanja upravljanja, strukture upravljanega zračnega prostora (dodelitev in spremembe dodelitev) in splošnih operativnih postopkov.
ENR 1.10 Načrtovanje letov
Navede se vsaka omejitev ali svetovalne informacije, ki se nanašajo na fazo načrtovanja leta, ki so lahko uporabniku v pomoč pri predstavitvi načrtovane operacije letenja, vključno s:
postopki za predložitev načrta leta;
sistemi za ponavljalni načrt leta in
spremembami predloženega načrta leta.
ENR 1.11 Naslavljanje sporočil o načrtu leta
Vključi se navedba naslovov v tabelarni obliki, ki so dodeljeni načrtom letov, iz česar izhajajo:
kategorija leta (IFR, VFR ali oboje);
pot (v ali čez FIR in/ali TMA) in
naslov sporočila.
ENR 1.12 Prestrezanje civilnih zrakoplovov
Navede se popolna izjava o postopkih prestrezanja in vizualnih signalih, ki se uporabijo, z jasno navedbo, ali se uporabljajo določbe ICAO, in če se ne uporabljajo, z navedbo, da obstajajo razlike.
ENR 1.13 Nezakonito poseganje
Predstavijo se ustrezni postopki, ki se uporabijo v primeru nezakonitega poseganja.
ENR 1.14 Letalski incidenti
Opis sistema za poročanje o letalskih incidentih, vključno z:
opredelitvijo pojma letalskega incidenta;
uporabo obrazca za poročanje o letalskih incidentih;
postopki za poročanje (vključno s postopki med letom) in
namenom poročanja in obravnave obrazca.
ENR 2. ZRAČNI PROSTOR SLUŽB ZRAČNEGA PROMETA
ENR 2.1 FIR, UIR, TMA in CTA
Podroben opis območij z informacijami za letenje (FIR), zgornjih območij z informacijami za letenje (UIR) in kontroliranih območij (CTA) (vključno s posebnimi CTA, kot so TMA), vključno z:
nazivom, geografskimi koordinatami bočnih mej FIR/UIR v stopinjah in minutah ter bočnih mej CTA, vertikalnih mej in razredov zračnega prostora v stopinjah, minutah in sekundah;
identifikacijo enote, ki zagotavlja storitve;
pozivnim znakom letalske postaje, ki oskrbuje enoto, in jeziki, ki se uporabljajo, z opredelitvijo območja in pogojev, kdaj in kako se uporabi, če je ustrezno;
frekvencami in, če je ustrezno, številko SATVOICE, dopolnjeno z navedbo za posebne namene, in
opombami.
V tem pododdelku se navedejo kontrolirane cone okrog vojaških zračnih baz, ki običajno niso opisane v AIP. Kadar se zahteve iz Izvedbene uredbe (EU) št. 923/2012 glede načrtov letov, dvosmerne komunikacije in poročanja o položaju uporabljajo za vse lete, da se odpravi ali zmanjša potreba po prestrezanju, in/ali kadar obstaja možnost prestrezanja in se zahteva spremljanje na frekvenci VHF za klic v sili 121,500 MHz, se vključi ustrezna izjava glede zadevnih območij ali njihovih delov.
Opis določenih območij, nad katerimi se zahteva opremljenost z oddajnikom signala na kraju nesreče (ELT) in na katerih morajo zrakoplovi stalno spremljati frekvenco VHF za klic v sili 121,500 MHz, razen takrat, ko komunicirajo na drugih kanalih VHF ali ko omejitve opreme na zrakoplovu ali naloge v pilotski kabini ne omogočajo hkratnega spremljanja dveh kanalov.
ENR 2.2 Drug reguliran zračni prostor
Podroben opis območij obvezne uporabe radijske zveze (RMZ) in območij obvezne uporabe transponderja (TMZ), vključno z:
nazivom, geografskimi koordinatami bočnih mej RMZ/TMZ v stopinjah in minutah;
vertikalnimi mejami v nivojih letenja ali čevljih;
časom dejavnosti in
opombami.
Podroben opis drugih vrst reguliranega zračnega prostora in klasifikacije zračnega prostora, če so vzpostavljene.
ENR 3. POTI ATS
ENR 3.1 Konvencionalne navigacijske poti
Podroben opis konvencionalnih navigacijskih poti, vključno z:
oznako poti, opredelitvijo specifikacij zahtevane komunikacijske učinkovitosti (RCP), zahtevanimi specifikacijami nadzorne učinkovitosti (RSP), ki se uporabljajo za posamezen odsek, imeni, kodiranimi oznakami ali kodnimi imeni ter geografskimi koordinatami v stopinjah, minutah in sekundah vseh pomembnih točk, ki opredeljujejo pot, vključno z obveznimi točkami javljanja ali točkami javljanja na zahtevo;
sledmi ali radiali VOR, zaokroženo na najbližjo stopinjo, geodetsko linijo, zaokroženo na najbližjo desetinko kilometra ali desetinko navtične milje med vsako naslednjo opredeljeno pomembno točko ter v primeru radialov VOR točko preusmeritve;
zgornjimi in spodnjimi mejami ali najmanjšimi absolutnimi višinami na poti, zaokroženo na najbližjih višjih 50 m ali 100 ft, ter klasifikacijo zračnega prostora;
bočnimi mejami in najmanjšimi absolutnimi višinami nad ovirami;
smermi nivojev potovalnega leta;
opombami, vključno z navedbo kontrolne enote, njenega operativnega kanala in, če je ustrezno, njenega naslova za prijavo, številke SATVOICE in vseh omejitev specifikacij navigacije ter specifikacij RCP in RSP.
ENR 3.2 Poti območne navigacije
Podroben opis poti PBN (RNAV in RNP), vključno z:
oznako poti, opredelitvijo specifikacij zahtevane komunikacijske učinkovitosti (RCP), navigacijskimi specifikacijami in/ali zahtevanimi specifikacijami nadzorne učinkovitosti (RSP), ki se uporabljajo za posamezen odsek, imeni, kodiranimi oznakami ali kodnimi imeni ter geografskimi koordinatami v stopinjah, minutah in sekundah vseh pomembnih točk, ki opredeljujejo pot, vključno z obveznimi točkami javljanja ali točkami javljanja na zahtevo;
glede točk poti, ki opredeljujejo pot območne navigacije, po potrebi pa tudi vključno z:
identifikacijo postaje reference VOR/DME;
smermi, zaokroženimi na najbližjo stopinjo, in razdaljo, zaokroženo na najbližjo desetinko kilometra ali desetinko navtične milje od reference VOR/DME, če točka poti z njo ni kolocirana,
nadmorsko višino oddajne antene DME, zaokroženo na najbližjih 30 m (100 ft),
magnetno referenčno smerjo, zaokroženo na najbližjo stopinjo, geodetsko linijo, zaokroženo na najbližjo desetinko kilometra ali desetinko navtične milje med opredeljenimi končnimi točkami in razdaljo med vsako naslednjo opredeljeno pomembno točko;
zgornjimi in spodnjimi mejami ter klasifikacijo zračnega prostora;
smermi nivojev potovalnega leta;
zahtevo glede točnosti navigacije za vsak odsek poti navigacije na podlagi zmogljivosti (PBN) (RNAV ali RNP);
opombami, vključno z navedbo kontrolne enote, njenega operativnega kanala in, če je ustrezno, njenega naslova za prijavo, številke SATVOICE in vseh omejitev navigacije ter specifikacij RCP in RSP.
ENR 3.3 Druge poti
Opisati je treba druge posebej načrtovane poti, ki so na določenih območjih obvezne.
Opis zračnega prostora prostih poti (FRA) kot zračnega prostora, v katerem lahko uporabniki prosto načrtujejo neposredne poti med opredeljeno vstopno točko in opredeljeno izhodno točko, vključno z informacijami o neposrednih poteh letenja, omejitvah uporabe točk poti za neposredne poti letenja in navedbo v načrtu letenja (postavka 15). Opišejo se temeljni pogoji za izdajo dovoljenj ATC.
ENR 3.4 Čakanje na poti
Potreben je podroben opis postopkov čakanja na poti, vključno z:
identifikacijo čakanja (če obstaja) in navigacijsko točko čakanja (navigacijski pripomoček) ali točko poti, z geografskimi koordinatami v stopinjah, minutah in sekundah;
priletno sledjo;
smerjo postopkovnega zavoja;
najvišjo navedeno hitrostjo letenja;
najnižjim in najvišjim nivojem čakanja;
odhodnim časom/razdaljo;
navedbo kontrolne enote ter njene operativne frekvence.
ENR 4. RADIONAVIGACIJSKI PRIPOMOČKI/SISTEMI
ENR 4.1 Radionavigacijski pripomočki – na poti
Seznam postaj, ki izvajajo radionavigacijske službe, vzpostavljene za namene na poti, v abecednem vrstnem redu glede na ime postaje, vključno z:
imenom postaje in magnetno variacijo, zaokroženo na najbližjo stopinjo, za VOR pa deklinacijo postaje, zaokroženo na najbližjo stopinjo, ki se uporablja za tehnično poravnavo pripomočka;
identifikacijo;
frekvenco/kanalom za vsak element;
obratovalnim časom;
geografskimi koordinatami v stopinjah, minutah in sekundah položaja oddajne antene;
nadmorsko višino oddajne antene DME, zaokroženo na najbližjih 30 m (100 ft), in
opombami.
Če operativni organ naprave ni namembni organ, se ime operativnega organa navede v stolpcu z opombami. Pokritost naprave se navede v stolpcu z opombami.
ENR 4.2 Posebni navigacijski sistemi
Opis postaj, povezanih s posebnimi navigacijskimi sistemi, vključno z:
imenom postaje ali verige;
vrsto storitve, ki je na voljo (glavni signal, pomožni signal, barva);
frekvenco (številka kanala, osnovni pulz, pulz ponavljanja, kot je ustrezno);
obratovalnim časom;
geografskimi koordinatami v stopinjah, minutah in sekundah položaja oddajne postaje in
opombami.
Če operativni organ naprave ni namembni organ, se ime operativnega organa navede v stolpcu z opombami. Pokritost naprave se navede v stolpcu z opombami.
ENR 4.3 Globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS)
Seznam in opis elementov globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS), s katerimi se izvajajo navigacijske storitve, vzpostavljene za namene na poti, razvrščenih po abecednem vrstnem redu glede na naziv elementa, vključno z:
nazivom elementa GNSS (GPS, GLONASS, EGNOS, MSAS, WAAS itd.);
frekvencami, kot je ustrezno;
geografskimi koordinatami v stopinjah, minutah in sekundah nominalnega območja razpoložljivosti in pokritosti in
opombami.
Če operativni organ naprave ni namembni organ, se ime operativnega organa navede v stolpcu z opombami.
ENR 4.4 Oznake kodnih imen pomembnih točk
Abecedni seznam oznak kodnih imen (petčrkovno kodno ime, ki ga je mogoče izgovoriti), opredeljenih za pomembne točke na položajih, ki niso označeni z lokacijo radionavigacijskih pripomočkov, vključno z:
oznako kodnega imena;
geografskimi koordinatami položaja v stopinjah, minutah in sekundah;
sklicem na ATS ali druge poti, na katerih je točka, in
opombami, vključno z dopolnilnimi opredelitvami položajev, če je potrebno.
ENR 4.5 Letalske luči na tleh – na poti
Seznam letalskih luči na tleh in drugih svetilnikov, ki označujejo geografske položaje, ki so jih države članice opredelile kot pomembne, vključno z:
imenom mesta ali kraja ali drugo identifikacijo svetilnika;
vrsto svetilnika in intenzivnostjo luči v tisoč kandelah;
značilnostmi signala;
obratovalnim časom in
opombami.
ENR 5. NAVIGACIJSKA OPOZORILA
ENR 5.1 Prepovedana, omejena in nevarna območja
Opis, po potrebi dopolnjen z grafičnim prikazom, prepovedanih, omejenih in nevarnih območij ter informacije glede ustanavljanja in aktivacije takih območij, vključno z:
identifikacijo, imenom in geografskimi koordinatami bočnih mej v stopinjah, minutah in sekundah, kadar so znotraj meja kontroliranega območja/kontrolirane cone, ter v stopinjah in minutah, kadar so zunaj njih;
zgornjimi in spodnjimi mejami ter
opombami, vključno s časom dejavnosti.
Vrsta omejitve ali narava nevarnosti in tveganje za prestrezanje v primeru vdora se navedeta v stolpcu z opombami.
ENR 5.2 Območja vojaških vaj in usposabljanja ter identifikacijsko območje zračne obrambe (ADIZ)
Opis, po potrebi dopolnjen z grafičnim prikazom, vzpostavljenih območij rednega vojaškega usposabljanja in vojaških vaj ter vzpostavljenega identifikacijskega območja zračne obrambe (ADIZ), vključno z:
geografskimi koordinatami bočnih mej v stopinjah, minutah in sekundah, kadar so znotraj meja kontroliranega območja/kontrolirane cone, ter v stopinjah in minutah, kadar so zunaj njih;
zgornjimi in spodnjimi mejami ter sistemi in sredstvi objav o aktivaciji ter informacijami, ki se nanašajo na civilne lete in uporabljajo v postopkih ADIZ, ter
opombami, vključno s časom dejavnosti in tveganjem za prestrezanje v primeru vdora v ADIZ.
ENR 5.3 Druge nevarne dejavnosti in druge potencialne nevarnosti
ENR 5.3.1 Druge nevarne dejavnosti
Opis, po potrebi dopolnjen z grafičnim prikazom, dejavnosti, ki pomenijo posebno ali očitno nevarnost za operacije zrakoplovov in bi lahko vplivale na lete, vključno z:
geografskimi koordinatami v stopinjah in minutah središča območja in dosega vpliva;
vertikalnimi mejami;
svetovalnimi ukrepi;
organom, pristojnim za zagotavljanje informacij, in
opombami, vključno s časom dejavnosti.
ENR 5.3.2 Druge potencialne nevarnosti
Opis, po potrebi dopolnjen z grafičnim prikazom, drugih potencialnih nevarnosti, ki bi lahko vplivale na lete (npr. aktivni vulkani, jedrske elektrarne itd.), vključno z:
geografskimi koordinatami lokacij potencialnih nevarnosti v stopinjah in minutah;
vertikalnimi mejami;
svetovalnimi ukrepi;
organom, pristojnim za zagotavljanje informacij, in
opombami.
ENR 5.4 Ovire za navigacijo v zračnem prometu
Seznam ovir, ki vplivajo na navigacijo v zračnem prometu na območju 1 (celotno ozemlje države članice), vključno z:
identifikacijo ali opredelitvijo ovire;
vrsto ovire;
položajem ovire, navedenim v geografskih koordinatah v stopinjah, minutah in sekundah;
nadmorsko višino in relativno višino ovire, zaokroženo na najbližji meter ali čevelj;
vrsto in barvo osvetlitve ovire (če obstaja) in
navedbo, da je seznam ovir na voljo v elektronski obliki, če je ustrezno, ter sklicem na točko GEN 3.1.6.
ENR 5.5 Športne in rekreacijske dejavnosti v zraku
Kratek opis, po potrebi dopolnjen z grafičnim prikazom, intenzivnih športnih in rekreacijskih dejavnosti v zraku ter pogojev, pod katerimi se izvajajo, vključno z:
opredelitvijo in geografskimi koordinatami bočnih mej v stopinjah, minutah in sekundah, kadar so znotraj meja kontroliranega območja/kontrolirane cone, ter v stopinjah in minutah, kadar so zunaj njih;
vertikalnimi mejami;
telefonsko številko operatorja/uporabnika in
opombami, vključno s časom dejavnosti.
ENR 5.6 Selitve ptic in območja z občutljivim živalstvom
Opis, po možnosti dopolnjen z grafičnim prikazom, premikanja ptic, povezanega s selitvijo, vključno z migracijskimi potmi in stalnimi območji počitka ter območji z občutljivim živalstvom.
ENR 6. KARTE NA POTI
V ta oddelek se vključijo karta ICAO na poti in indeksne karte.
DEL 3 – AERODROMI (AD)
Kadar se AIP pripravi in izda v več kot enem zvezku, od katerih ima vsak ločene spremembe in dopolnitve, se ločeni uvodi, evidence sprememb AIP, evidence dopolnitev AIP, kontrolni seznami strani AIP in seznami trenutnih ročnih sprememb navedejo v vsakem zvezku. Če se AIP izda v enem zvezku, se navedba „ni relevantno“ navede ob vsakem zgoraj navedenem pododdelku.
AD 0.6 Vsebina dela 3
Seznam oddelkov in pododdelkov v delu 3 – aerodromi (AD).
AD 1. AERODROMI/HELIPORTI – UVOD
AD 1.1 Razpoložljivost aerodromov/heliportov in pogoji uporabe
AD 1.1.1 Splošni pogoji
Kratek opis pristojnega organa, odgovornega za aerodrome in heliporte, vključno s:
splošnimi pogoji, na podlagi katerih so aerodromi/heliporti in z njimi povezane zmogljivosti na voljo za uporabo, in
izjavo o določbah, na katerih službe temeljijo, in sklicem na lokacijo AIP, kjer so navedene morebitne razlike glede na ICAO.
AD 1.1.2 Uporaba vojaških zračnih baz
Predpisi in postopki, če obstajajo, glede civilne uporabe vojaških zračnih baz.
AD 1.1.3 Postopki pri zmanjšani vidljivosti (LVP)
Splošni pogoji, pri katerih se uporabijo LVP, ki se uporabljajo za operacije pri zmanjšani vidljivosti na aerodromih, če obstajajo.
AD 1.1.4 Operativni minimum aerodroma
Podrobnosti o operativnem minimumu aerodroma, kot ga je določila država članica.
AD 1.1.5 Druge informacije
Druge podobne informacije, če je ustrezno.
AD 1.2 Reševalne in gasilske službe (RFFS), ocena razmer na površini vzletno-pristajalne steze in poročanje o njih ter ukrepi v primeru snega
AD 1.2.1 Reševalne in gasilske službe
Kratek opis pravil, ki urejajo vzpostavitev RFFS na aerodromih/heliportih, ki so na voljo za javno uporabo, ter navedba reševalnih in gasilskih kategorij, kot jih je določila država članica.
AD 1.2.2 Ocena razmer na površini vzletno-pristajalne steze in poročanje o njih ter ukrepi v primeru snega
Opis ocene razmer na površini vzletno-pristajalne steze in poročanja o njih ter kratek opis ukrepov v primeru snega za aerodrome/heliporte, ki so na voljo za javno uporabo in na katerih so snežne razmere običajne, vključno z:
organizacijo poročanja o razmerah na površini vzletno-pristajalne steze in organizacijo zimske službe;
nadzorom nad območji premikanja;
uporabljenimi metodami ocene razmer na površini; operacijami na zimskim razmeram prilagojenih vzletno-pristajalnih stezah;
ukrepi, sprejetimi za ohranjanje uporabnosti območij premikanja;
sistemom in načini poročanja;
primeri zaprtja vzletno-pristajalne steze;
razpošiljanjem informacij o razmerah na površini vzletno-pristajalne steze.
AD 1.3 Seznam aerodromov in heliportov
Seznam, dopolnjen z grafičnim prikazom, aerodromov/heliportov v državi članici, vključno z:
imenom aerodroma/heliporta in oznako lokacije ICAO;
vrsto prometa, ki ji je dovoljena uporaba aerodroma/heliporta (mednarodni/domači, IFR/VFR, redni/izredni, splošno letalstvo, vojaško letalstvo in drugo);
sklicem na AIP, del 3, pododdelek, v katerem so navedene podrobnosti o aerodromu/heliportu.
AD 1.4 Združevanje aerodromov/heliportov v skupine
Kratek opis meril, ki jih države članice uporabljajo pri združevanju aerodromov/heliportov v skupine za pripravo/razpošiljanje/zagotavljanje informacij.
AD 1.5 Status certificiranja aerodromov
Seznam aerodromov v državi članici, z navedbo statusa certificiranja, vključno z:
imenom aerodroma in oznako lokacije ICAO;
datumom in veljavnostjo certificiranja, če je ustrezno;
opombami, če je ustrezno.
AD 2. AERODROMI
Opomba.– **** se nadomesti z ustrezno oznako lokacije ICAO. |
**** AD 2.1 Oznaka lokacije in ime aerodroma
Navedeta se oznaka lokacije ICAO, dodeljena aerodromu, in ime aerodroma. Oznaka lokacije ICAO je sestavni del referenčnega sistema, ki se uporablja za vse pododdelke v oddelku AD 2.
**** AD 2.2 Geografski in upravni podatki o aerodromu
Objavijo se geografski in upravni podatki o aerodromu, vključno z:
referenčno točko aerodroma (geografske koordinate v stopinjah, minutah in sekundah) ter lokacijo;
smerjo in oddaljenostjo referenčne točke aerodroma od središča mesta ali kraja, ki ga aerodrom oskrbuje;
nadmorsko višino aerodroma, zaokroženo na najbližji meter ali čevelj, ter referenčno temperaturo;
geoidno ondulacijo na položaju nadmorske višine aerodroma, če je ustrezno, zaokroženo na najbližji meter ali čevelj;
magnetno variacijo, zaokroženo na najbližjo stopinjo, datumom informacije in letno spremembo;
imenom operatorja aerodroma, naslovom, telefonsko številko in številko telefaksa, e-naslovom, naslovom AFS in spletnim naslovom, če je na voljo;
vrsto prometa, ki ji je dovoljena uporaba aerodroma (IFR/VFR), in
opombami.
**** AD 2.3 Obratovalni čas
Podroben opis obratovalnega časa služb aerodroma, vključno z:
operatorjem aerodroma;
carinskimi in imigracijskimi službami;
zdravstvenimi in sanitarnimi službami;
uradom AIS za pripravo na let;
službo za poročanje v zvezi z ATS (ARO);
uradom MET za pripravo na let;
ATS;
preskrbo z gorivom;
oskrbo;
varovanjem;
razledenitvijo in
opombami.
**** AD 2.4 Službe in objekti za oskrbo
Podroben opis služb in objektov za oskrbo, ki so na voljo na aerodromu, vključno z:
objekti za pretovarjanje;
vrstami goriva in olja;
objekti in zmogljivostmi za preskrbo z gorivom;
objekti za razledenitev;
prostorom v hangarju za gostujoče zrakoplove;
objekti za popravila gostujočih zrakoplovov;
opombami.
**** AD 2.5 Objekti za potnike
Objekti za potnike, ki so na voljo na aerodromu, navedeni v kratkem opisu ali kot sklic na druge vire informacij, kot so spletne strani, vključno s:
hoteli na aerodromu ali v njegovi bližini;
restavracijami na aerodromu ali v njegovi bližini;
možnostmi prevoza;
zdravstvenimi zmogljivostmi;
bankami in poštami na aerodromu ali v njegovi bližini;
turističnimi uradi;
opombami.
**** AD 2.6 Reševalne in gasilske službe
Podroben opis RFFS in opreme, ki je na voljo na aerodromu, vključno s:
kategorijo aerodroma na področju gašenja požarov;
reševalno opremo;
zmožnostjo odstranitve nedelujočih zrakoplovov in
opombami.
**** AD 2.7 Ocena razmer na površini vzletno-pristajalne steze in poročanje o njih ter ukrepi v primeru snega
Informacije o oceni razmer na površini vzletno-pristajalne steze in poročanju o njih.
Podroben opis opreme in operativnih prednostnih nalog, vzpostavljenih za čiščenje območij premikanja na aerodromu, vključno z:
vrstami opreme za čiščenje;
prednostnimi nalogami na področju čiščenja;
uporabo materiala za obdelavo površine območja premikanja;
zimskim razmeram prilagojenimi vzletno-pristajalnimi stezami;
opombami.
**** AD 2.8 Podatki o ploščadih, voznih stezah in lokacijah/položajih kontrolnih točk
Podatki o fizikalnih lastnostih ploščadi, voznih stez in lokacij/položajev določenih kontrolnih točk, vključno z:
opredelitvijo, površino in trdnostjo ploščadi;
opredelitvijo, širino, površino in trdnostjo voznih stez;
lokacijo in nadmorsko višino kontrolnih točk višinomera, zaokroženo na najbližji meter ali čevelj;
lokacijo kontrolnih točk VOR;
položajem kontrolnih točk INS v stopinjah, minutah, sekundah in stotinkah sekunde;
opombami.
Če so lokacije/položaji kontrolnih točk navedeni na karti aerodroma, se opomba o tem navede v tem pododdelku.
**** AD 2.9 Vodenje premikanja po tleh ter kontrolni sistem in oznake
Kratek opis vodenja premikanja po tleh ter kontrolnega sistema in oznak na vzletno-pristajalnih stezah in voznih stezah, vključno z:
uporabo znakov za identifikacijo parkirnih mest za zrakoplove, vodilnimi črtami voznih stez in vizualnimi sistemi vodenja pri priključevanju/parkiranju na parkirnih mestih za zrakoplove;
oznakami in lučmi na vzletno-pristajalnih stezah in voznih stezah;
zaustavljalnimi lučmi (če obstajajo);
opombami.
**** AD 2.10 Ovire na aerodromu
Podroben opis ovir, vključno z:
ovirami na območju 2:
identifikacijo ali opredelitvijo ovire;
vrsto ovire;
položajem ovire, navedenim v geografskih koordinatah v stopinjah, minutah, sekundah in desetinkah sekunde;
nadmorsko višino in relativno višino ovire, zaokroženo na najbližji meter ali čevelj;
oznako ovire ter vrsto in barvo osvetlitve ovire (če obstaja);
navedbo, da je seznam ovir na voljo v elektronski obliki, če je ustrezno, ter sklicem na točko GEN 3.1.6 in
navedbo „NIL“, če je ustrezno;
če niz podatkov za območje 2 aerodroma ne obstaja, je treba to jasno navesti ter navesti podatke o ovirah za:
ovire, ki segajo na ravnine razmejitve od ovir;
ovire, ki segajo na ravnino identifikacije ovir na območju vzletne poti, in
druge ovire, za katere je ocenjeno, da so nevarne za navigacijo v zračnem prometu;
navedbo, da informacije o ovirah na območju 3 niso na voljo, če pa so, se navedejo:
identifikacija ali opredelitev ovire;
vrsta ovire;
položaj ovire, naveden v geografskih koordinatah v stopinjah, minutah, sekundah in desetinkah sekunde;
nadmorska višina in relativna višina ovire, zaokroženo na najbližjo desetinko metra ali čevlja;
oznaka ovire ter vrsta in barva osvetlitve ovire (če obstaja);
navedba, da je seznam ovir na voljo v elektronski obliki, če je ustrezno, ter sklic na točko GEN 3.1.6 in
navedba „NIL“, če je ustrezno.
**** AD 2.11 Meteorološke informacije, ki se zagotavljajo
Podroben opis meteoroloških informacij, ki se zagotavljajo na aerodromu, ter navedba, kateri meteorološki urad je odgovoren za to službo, vključno z:
nazivom povezanega meteorološkega urada;
obratovalnim časom in, kadar je ustrezno, navedbo pristojnega meteorološkega urada zunaj navedenega obratovalnega časa;
uradom, pristojnim za pripravo TAF, ter obdobji veljavnosti in intervalom izdajanja napovedi;
razpoložljivostjo napovedi TREND za aerodrom in intervalom izdajanja;
informacijami o tem, kako se zagotavlja priprava na let in/ali posvetovanje;
vrstami dokumentacije o letu, ki se zagotavljajo, in jeziki, ki se uporabljajo v njej;
kartami in drugimi informacijami, ki so prikazane ali na voljo za pripravo na let ali posvetovanje;
dopolnilno opremo, ki je na voljo za zagotavljanje informacij o meteoroloških razmerah, kot sta vremenski radar in sprejemnik satelitskih posnetkov;
enotami ATS, ki se jim zagotavljajo meteorološke informacije; 10) dodatnimi informacijami, kot so morebitne omejitve službe.
**** AD 2.12 Fizikalne lastnosti vzletno-pristajalne steze
Podroben opis fizikalnih lastnosti vsake vzletno-pristajalne steze, vključno z:
označbami;
dejansko smerjo, zaokroženo na eno stotinko stopinje;
dimenzijami vzletno-pristajalnih stez, zaokroženo na najbližji meter ali čevelj;
trdnostjo tlakovane površine (klasifikacijska številka tlakovane površine (PCN) in s tem povezani podatki) ter površin vsake vzletno-pristajalne steze in z njimi povezanih poti ustavljanja;
geografskimi koordinatami v stopinjah, minutah, sekundah in stotinkah sekunde za vsak prag in konec vzletno-pristajalne steze ter, kadar je ustrezno, geoidno ondulacijo:
nadmorskimi višinami:
naklonom vsake vzletno-pristajalne steze in z njimi povezanih poti ustavljanja;
dimenzijami poti ustavljanja (če obstaja), zaokroženo na najbližji meter ali čevelj;
dimenzijami čistine (če obstaja), zaokroženo na najbližji meter ali čevelj;
dimenzijami pasov;
dimenzijami varnostnih območij konca vzletno-pristajalne steze;
lokacijo (kateri konec vzletno-pristajalne steze) in opisom sistema za zaustavljanje (če obstaja);
obstojem območja brez ovir in
opombami.
**** AD 2.13 Predpisane razdalje
Podroben opis predpisanih razdalj, zaokroženo na najbližji meter ali čevelj, za vsako smer vsake vzletno-pristajalne steze, vključno z:
oznako vzletno-pristajalne steze;
razpoložljivo dolžino za vzletni zalet;
razpoložljivo dolžino za vzletanje in, če je ustrezno, alternativnimi zmanjšanimi predpisanimi razdaljami;
razpoložljivo dolžino za vzletni zalet in pot ustavljanja;
razpoložljivo dolžino za pristajanje in
opombami, vključno z vstopno ali začetno točko vzletno-pristajalne steze, kjer so določene alternativne zmanjšane predpisane razdalje.
Če smeri vzletno-pristajalne steze ni mogoče uporabiti za vzletanje ali pristajanje ali oboje, ker je to operativno prepovedano, se to določi in navede z besedami „not usable“ (ni uporabno) ali kratico „NU“.
**** AD 2.14 Razsvetljava prileta in vzletno-pristajalne steze
Podroben opis razsvetljave prileta in vzletno-pristajalne steze, vključno z:
oznako vzletno-pristajalne steze;
vrsto, dolžino in intenzivnostjo sistema razsvetljave prileta;
lučmi praga vzletno-pristajalne steze, barvo in stranskimi prečkami;
vrsto vizualnega kazalnika priletne strmine;
dolžino luči cone dotika na vzletno-pristajalni stezi;
dolžino, razmikom, barvo in intenzivnostjo luči sredinske črte vzletno-pristajalne steze;
dolžino, razmikom, barvo in intenzivnostjo robnih luči vzletno-pristajalne steze;
barvo luči na koncu vzletno-pristajalne steze in stranskih prečk;
dolžino in barvo luči poti ustavljanja in
opombami.
**** AD 2.15 Druga razsvetljava, sekundarni vir električne energije
Opis druge razsvetljave in sekundarnega vira električne energije, vključno z:
lokacijo, značilnostmi in obratovalnim časom aerodromskega svetilnika/identifikacijskega svetilnika (če obstaja);
lokacijo in razsvetljavo (če obstaja) anemometra/kazalnika smeri pristajanja;
lučmi roba in sredinske črte vozne steze;
sekundarnim virom električne energije, vključno s časom preklopa, in
opombami.
**** AD 2.16 Pristajalno območje za helikopterje
Podroben opis pristajalnega območja za helikopterje na aerodromu, vključno z:
geografskimi koordinatami v stopinjah, minutah, sekundah in stotinkah sekunde ter (če je ustrezno) geoidno ondulacijo geometrijskega središča območja dotika in vzleta (TLOF) ali vsakega praga območja končnega prileta in vzleta (FATO):
nadmorsko višino območij TLOF in/ali FATO:
dimenzijami območij TLOF in FATO, zaokroženo na najbližji meter ali čevelj, vrsto površine, nosilnostjo in oznakami;
dejansko smerjo, zaokroženo na eno stotinko stopinje FATO;
razpoložljivimi predpisanimi razdaljami, zaokroženo na najbližji meter ali čevelj;
razsvetljavo prileta in FATO in
opombami.
**** AD 2.17 Zračni prostor služb zračnega prometa
Podroben opis zračnega prostora ATS, ki je organiziran na aerodromu, vključno z:
oznako zračnega prostora in geografskimi koordinatami bočnih mej v stopinjah, minutah in sekundah;
vertikalnimi mejami;
klasifikacijo zračnega prostora;
pozivnim znakom in jeziki enote ATS, ki zagotavlja storitve;
absolutno višino prehoda;
urami razpoložljivosti in
opombami.
**** AD 2.18 Komunikacijske naprave služb zračnega prometa
Podroben opis komunikacijskih naprav ATS na aerodromu, vključno z:
oznako službe;
pozivnim znakom;
kanali;
številkami SATVOICE, če so na voljo;
naslovom za prijavo, kot je ustrezno;
obratovalnim časom in
opombami.
**** AD 2.19 Radionavigacijski in pristajalni pripomočki
Podroben opis radionavigacijskih in pristajalnih pripomočkov, povezanih z instrumentalnim priletom in postopki na območju terminalov na aerodromu, vključno z:
vrsto pripomočkov;
magnetno variacijo, zaokroženo na najbližjo stopinjo, kakor je ustrezno;
vrsto podprte operacije za ILS/MLS/GLS, osnovni GNSS in SBAS;
klasifikacijo za ILS;
klasifikacijo objektov in oznakami objektov za prilet za GBAS;
za VOR/ILS/MLS tudi deklinacijo postaje, zaokroženo na najbližjo stopnjo, ki se uporablja za tehnično poravnavo pripomočka;
identifikacijo, če se zahteva;
frekvencami, številkami kanalov, izvajalci služb in identifikatorji referenčnih poti (RPI), kot je ustrezno;
obratovalnim časom, kot je ustrezno;
geografskimi koordinatami v stopinjah, minutah, sekundah in desetinkah sekunde položaja oddajne antene, kot je ustrezno;
nadmorsko višino oddajne antene DME, zaokroženo na najbližjih 30 m (100 ft), in opreme za merjenje razdalj – natančno (DME/P), zaokroženo na najbližje 3 m (10 ft), nadmorsko višino referenčne točke GBAS, zaokroženo na najbližji meter ali čevelj, in elipsoidno višino točke, zaokroženo na najbližji meter ali čevelj; za SBAS elipsoidno višino točke praga pristanka (LTP) ali namišljene točke praga (FTP), zaokroženo na najbližji meter ali čevelj;
polmerom obsega storitve od referenčne točke GBAS, zaokroženim na najbližji kilometer ali navtično miljo;
opombami.
Če se isti pripomoček uporablja na aerodromu in na poti, se opis navede tudi v oddelku ENR 4. Če talni sistem za povečanje (GBAS) oskrbuje več kot en aerodrom, se opis pripomočka zagotovi pri vsakem aerodromu. Če operativni organ naprave ni namembni organ, se ime operativnega organa navede v stolpcu z opombami. Pokritost naprave se navede v stolpcu z opombami.
**** AD 2.20 Lokalni predpisi glede aerodroma
Podroben opis predpisov, ki se nanašajo na uporabo aerodroma, vključno s sprejemljivostjo letov za usposabljanje, neradijskih in ultralahkih zrakoplovov ter podobnega, ter na manevriranje na tleh in parkiranje, vendar brez postopkov letenja.
**** AD 2.21 Postopki za zmanjševanje hrupa
Podroben opis postopkov za zmanjševanje hrupa, ki so vzpostavljeni na aerodromu.
**** AD 2.22 Postopki letenja
Podroben opis pogojev in postopkov letenja, vključno z radarskimi postopki in/ali postopki ADS-B, vzpostavljenimi na podlagi organizacije zračnega prostora na aerodromu. Podroben opis LVP na aerodromu, če so vzpostavljeni, vključno z:
vzletno-pristajalnimi stezami in povezano opremo, ki jih je dovoljeno uporabljati v LVP, vključno z operacijami z operativnimi kreditnimi točkami pri RVR, manjši od 550 m, če je ustrezno;
opredeljenimi meteorološkimi razmerami, pri katerih se LVP začnejo uporabljati, se uporabljajo ali se prenehajo uporabljati;
opisom talnih oznak/razsvetljave, ki se uporablja v LVP;
opombami.
**** AD 2.23 Dodatne informacije
Dodatne informacije na aerodromu, kot so navedba koncentracije ptic na aerodromu ter navedba pomembnih dnevnih premikov med območji počitka in prehranjevanja, če je to izvedljivo.
Posebne dodatne informacije glede ATS oddaljenega aerodroma:
navedba, da se izvaja ATS oddaljenega aerodroma;
lokacija signalne svetilke, npr. s frazo „signalna svetilka na [geografska navigacijska točka]“, ter jasna navedba lokacije signalne svetilke na karti aerodroma za vsak zadevni aerodrom;
opis vseh posebnih komunikacijskih metod, kot se šteje za potrebno, v primeru več načinov delovanja, kot je npr. vključitev imen letališč/pozivnih znakov enot ATS pri vseh prenosih (tj. ne samo pri prvem stiku) med piloti in ATCO/uradi aerodromske službe informacij za letenje (AFISO);
opis vseh zadevnih ukrepov, ki jih morajo izvesti uporabniki zračnega prostora v nujnih/neobičajnih primerih, ter morebitnih ukrepov izvajalca ATS ob nepredvidljivih dogodkih v primeru motenj, če je ustrezno (v točki AD 2.22 „Postopki letenja“), in
opis medsebojne odvisnosti razpoložljivosti služb ali navedba aerodromov, ki niso primerni za preusmeritev z aerodroma (uporabniki zračnega prostora takega aerodroma ne načrtujejo kot alternativnega, če ga oskrbuje isti oddaljeni stolp), če se to šteje za ustrezno.
**** AD 2.24 Letalske navigacijske karte, ki se nanašajo na aerodrom
Letalske navigacijske karte, ki se nanašajo na aerodrom, se vključijo v naslednjem vrstnem redu:
karta aerodroma/heliporta – ICAO;
karta parkiranja/postajališč zrakoplovov – ICAO;
karta premikanja po tleh aerodroma – ICAO;
karta ovir na aerodromu – ICAO vrsta A (za vsako vzletno-pristajalno stezo);
karta terena aerodroma in ovir na njem – ICAO (elektronska);
karta terena za natančni prilet – ICAO (vzletno-pristajalne steze za natančni prilet kategorij II in III);
karta območja – ICAO (odhodne in tranzitne poti);
karta standardnih instrumentalnih odhodov – ICAO;
karta območja – ICAO (prihodne in tranzitne poti);
karta standardnih instrumentalnih prihodov – ICAO;
karta najmanjših absolutnih višin ATC nadzora – ICAO;
karta instrumentalnega prileta – ICAO (za vsako vzletno-pristajalno stezo in vrsto postopka);
karta vizualnega prileta – ICAO in
koncentracije ptic v bližini aerodroma.
Če nekatere letalske navigacijske karte niso izrisane, se izjava o tem navede v oddelku GEN 3.2 „Letalske navigacijske karte“.
**** AD 2.25 Penetracija površine vizualnega odseka (VSS)
Penetracija površine vizualnega odseka (VSS), vključno z zadevnimi postopki in postopkovnimi minimumi.
AD 3. HELIPORTI
Kadar se na aerodromu zagotavlja pristajalno območje za helikopterje, se s tem povezani podatki navedejo le v točki **** AD 2.16.
Opomba.– **** se nadomesti z ustrezno oznako lokacije ICAO. |
**** AD 3.1 Oznaka lokacije in ime heliporta
V AIP se navedeta oznaka lokacije ICAO, dodeljena heliportu, in imen heliporta. Oznaka lokacije ICAO je sestavni del referenčnega sistema, ki se uporablja za vse pododdelke v oddelku AD 3.
**** AD 3.2 Geografski in upravni podatki o heliportu
Zahtevajo se geografski in upravni podatki o heliportu, vključno z:
referenčno točko heliporta (geografske koordinate v stopinjah, minutah in sekundah) ter lokacijo;
smerjo in oddaljenostjo referenčne točke heliporta od središča mesta ali kraja, ki ga heliport oskrbuje;
nadmorsko višino heliporta, zaokroženo na najbližji meter ali čevelj, ter referenčno temperaturo;
geoidno ondulacijo na položaju nadmorske višine heliporta, če je ustrezno, zaokroženo na najbližji meter ali čevelj;
magnetno variacijo, zaokroženo na najbližjo stopinjo, datumom informacije in letno spremembo;
imenom operatorja heliporta, naslovom, telefonsko številko in številko telefaksa, e-naslovom, naslovom AFS in spletnim naslovom, če je na voljo;
vrsto prometa, ki ji je dovoljena uporaba heliporta (IFR/VFR), in
opombami.
**** AD 3.3 Obratovalni čas
Podroben opis obratovalnega časa služb heliporta, vključno z:
operatorjem heliporta;
carinskimi in imigracijskimi službami;
zdravstvenimi in sanitarnimi službami;
uradom AIS za pripravo na let;
službo za poročanje v zvezi z ATS (ARO);
uradom MET za pripravo na let;
ATS;
preskrbo z gorivom;
oskrbo;
varovanjem;
razledenitvijo in
opombami.
**** AD 3.4 Službe in objekti za oskrbo
Podroben opis služb in objektov za oskrbo, ki so na voljo na heliportu, vključno z:
objekti za pretovarjanje;
vrstami goriva in olja;
objekti in zmogljivostmi za preskrbo z gorivom;
objekti za razledenitev;
prostorom v hangarju za gostujoče helikopterje;
objekti za popravila gostujočih helikopterjev in
opombami.
**** AD 3.5 Objekti za potnike
Objekti za potnike, ki so na voljo na heliportu, navedeni v kratkem opisu ali kot sklic na druge vire informacij, kot so spletne strani, vključno s:
hoteli na heliportu ali v njegovi bližini;
restavracijami na heliportu ali v njegovi bližini;
možnostmi prevoza;
zdravstvenimi zmogljivostmi;
bankami in poštami na heliportu ali v njegovi bližini;
turističnimi uradi in
opombami.
**** AD 3.6 Reševalne in gasilske službe
Podroben opis RFFS in opreme, ki je na voljo na heliportu, vključno s:
kategorijo heliporta na področju gašenja požarov;
reševalno opremo;
zmožnostjo odstranitve nedelujočih helikopterjev in
opombami.
**** AD 3.7 Sezonske zmogljivosti – čiščenje
Podroben opis opreme in operativnih prednostnih nalog, vzpostavljenih za čiščenje območij premikanja na heliportu, vključno z:
vrstami opreme za čiščenje;
prednostnimi nalogami na področju čiščenja; in
opombami.
**** AD 3.8 Podatki o ploščadih, voznih stezah in lokacijah/položajih kontrolnih točk
Podatki o fizikalnih lastnostih ploščadi, voznih stez in lokacij/položajev določenih kontrolnih točk, vključno z:
opredelitvijo, površino in trdnostjo ploščadi, postajališč za helikopterje;
opredelitvijo, širino in vrsto površine voznih stez za helikopterje;
širino in opredelitvijo voznih stez za nadletanje helikopterjev in poti preleta helikopterjev;
lokacijo in nadmorsko višino kontrolnih točk višinomera, zaokroženo na najbližji meter ali čevelj;
lokacijo kontrolnih točk VOR;
položajem kontrolnih točk INS v stopinjah, minutah, sekundah in stotinkah sekunde ter
opombami.
Če so lokacije/položaji kontrolnih točk navedeni na karti heliporta, se opomba o tem navede v tem pododdelku.
**** AD 3.9 Oznake in označbe
Kratek opis območja končnega prileta in vzleta ter oznake in označbe voznih stez, vključno z:
Oznakami končnega prileta in vzleta;
oznakami voznih stez, voznih stez za nadletanje in poti preleta ter
opombami.
**** AD 3.10 Ovire na heliportu
Podroben opis ovir, vključno z:
identifikacijo ali opredelitvijo ovire;
vrsto ovire;
položajem ovire, navedenim v geografskih koordinatah v stopinjah, minutah, sekundah in desetinkah sekunde;
nadmorsko višino in relativno višino ovire, zaokroženo na najbližji meter ali čevelj;
oznako ovire ter vrsto in barvo osvetlitve ovire (če obstaja);
navedbo, da je seznam ovir na voljo v elektronski obliki, če je ustrezno, ter sklicem na točko GEN 3.1.6 in
navedbo „NIL“, če je ustrezno.
**** AD 3.11 Meteorološke informacije, ki se zagotavljajo
Podroben opis meteoroloških informacij, ki se zagotavljajo na heliportu, ter navedba, kateri meteorološki urad je odgovoren za to službo, vključno z:
nazivom povezanega meteorološkega urada;
obratovalnim časom in, kadar je ustrezno, navedbo pristojnega meteorološkega urada zunaj navedenega obratovalnega časa;
uradom, pristojnim za pripravo TAF, ter obdobji veljavnosti napovedi;
razpoložljivostjo napovedi TREND za heliport in intervalom izdajanja;
informacijami o tem, kako se zagotavlja priprava na let in/ali posvetovanje;
vrstami dokumentacije o letu, ki se zagotavljajo, in jeziki, ki se uporabljajo v njej;
kartami in drugimi informacijami, ki so prikazane ali na voljo za pripravo na let ali posvetovanje;
dopolnilno opremo, ki je na voljo za zagotavljanje informacij o meteoroloških razmerah, kot sta vremenski radar in sprejemnik satelitskih posnetkov;
enotami ATS, ki se jim zagotavljajo meteorološke informacije, in
dodatnimi informacijami, kot so morebitne omejitve službe itd.
**** AD 3.12 Podatki o heliportu
Podroben opis dimenzij heliporta in s tem povezane informacije, vključno z:
vrsto heliporta – pri tleh, nadzemen ali helikopterska ploščad;
dimenzijami območja dotika in vzleta (TLOF), zaokroženo na najbližji meter ali čevelj;
dejansko smerjo, zaokroženo na eno stotinko stopinje območja končnega prileta in vzleta (FATO);
dimenzijami območja FATO, zaokroženo na najbližji meter ali čevelj, in vrsto površine;
površino in nosilnostjo TLOF v tonah (1 000 kg);
geografskimi koordinatami v stopinjah, minutah, sekundah in stotinkah sekunde ter (če je ustrezno) geoidno ondulacijo geometrijskega središča TLOF ali vsakega praga FATO:
naklonom in nadmorsko višino območij TLOF in/ali FATO:
dimenzijami varnostnega območja;
dimenzijami čistine za helikopter, zaokroženo na najbližji meter ali čevelj;
obstojem sektorja brez ovir in
opombami.
**** AD 3.13 Predpisane razdalje
Podroben opis predpisanih razdalj, zaokroženo na najbližji meter ali čevelj, kadar je to upoštevno za heliport, vključno z:
razpoložljivo dolžino za vzletanje in, če je ustrezno, alternativnimi zmanjšanimi predpisanimi razdaljami;
razpoložljivo dolžino za prekinjen vzlet;
razpoložljivo dolžino za pristajanje in
opombami, vključno z vstopno ali začetno točko, kjer so določene alternativne zmanjšane predpisane razdalje.
**** AD 3.14 Razsvetljava prileta in FATO
Podroben opis razsvetljave prileta in FATO, vključno z:
vrsto, dolžino in intenzivnostjo sistema razsvetljave prileta;
vrsto vizualnega kazalnika priletne strmine;
značilnostmi in lokacijo luči na območju FATO;
značilnostmi in lokacijo luči ciljne točke;
značilnostmi in lokacijo sistema razsvetljave TLOF in
opombami.
**** AD 3.15 Druga razsvetljava, sekundarni vir električne energije
Opis druge razsvetljave in sekundarnega vira električne energije, vključno z:
lokacijo, značilnostmi in obratovalnim časom svetilnika heliporta;
lokacijo in razsvetljavo kazalnika smeri vetra (WDI);
lučmi roba in sredinske črte vozne steze;
sekundarnim virom električne energije, vključno s časom preklopa, in
opombami.
**** AD 3.16 Zračni prostor služb zračnega prometa
Podroben opis zračnega prostora ATS, ki je organiziran na heliportu, vključno z:
oznako zračnega prostora in geografskimi koordinatami bočnih mej v stopinjah, minutah in sekundah;
vertikalnimi mejami;
klasifikacijo zračnega prostora;
pozivnim znakom in jeziki enote ATS, ki zagotavlja storitve;
absolutno višino prehoda;
urami razpoložljivosti in
opombami.
**** AD 3.17 Komunikacijske naprave služb zračnega prometa
Podroben opis komunikacijskih naprav ATS na heliportu, vključno z:
oznako službe;
pozivnim znakom;
frekvencami;
obratovalnim časom in
opombami.
**** AD 3.18 Radionavigacijski in pristajalni pripomočki
Podroben opis radionavigacijskih in pristajalnih pripomočkov, povezanih z instrumentalnim priletom in postopki na območju terminalov na heliportu, vključno z:
vrsto pripomočkov;
magnetno variacijo, zaokroženo na najbližjo stopinjo, kakor je ustrezno;
vrsto podprte operacije za ILS/MLS/GLS, osnovni GNSS in SBAS;
klasifikacijo za ILS;
klasifikacijo objektov in oznakami objektov za prilet za GBAS;
za VOR/ILS/MLS tudi deklinacijo postaje, zaokroženo na najbližjo stopnjo, ki se uporablja za tehnično poravnavo pripomočka;
identifikacijo, če se zahteva;
frekvencami, številkami kanalov, izvajalci služb in identifikatorji referenčnih poti (RPI), kot je ustrezno;
obratovalnim časom, kot je ustrezno;
geografskimi koordinatami v stopinjah, minutah, sekundah in desetinkah sekunde položaja oddajne antene, kot je ustrezno;
nadmorsko višino oddajne antene DME, zaokroženo na najbližjih 30 m (100 ft), in opreme za merjenje razdalj – natančno (DME/P), zaokroženo na najbližje 3 m (10 ft), nadmorsko višino referenčne točke GBAS, zaokroženo na najbližji meter ali čevelj, in elipsoidno višino točke, zaokroženo na najbližji meter ali čevelj; za SBAS elipsoidno višino točke praga pristanka (LTP) ali namišljene točke praga (FTP), zaokroženo na najbližji meter ali čevelj;
polmerom obsega storitve od referenčne točke GBAS, zaokroženim na najbližji kilometer ali navtično miljo,
opombami.
Če se isti pripomoček uporablja na heliportu in na poti, se opis navede tudi v oddelku ENR 4. Če GBAS oskrbuje več kot en heliport, se opis pripomočka zagotovi pri vsakem heliportu. Če operativni organ naprave ni namembni organ, se ime operativnega organa navede v stolpcu z opombami. Pokritost naprave se navede v stolpcu z opombami.
**** AD 3.19 Lokalni predpisi glede heliporta
Podroben opis predpisov, ki se nanašajo na uporabo heliporta, vključno s sprejemljivostjo letov za usposabljanje, neradijskih in ultralahkih zrakoplovov ter podobnega, ter na manevriranje na tleh in parkiranje, vendar brez postopkov letenja.
**** AD 3.20 Postopki za zmanjševanje hrupa
Podroben opis postopkov za zmanjševanje hrupa, ki so vzpostavljeni na heliportu.
**** AD 3.21 Postopki letenja
Podroben opis pogojev in postopkov letenja, vključno z radarskimi postopki in/ali postopki ADS-B, vzpostavljenimi na podlagi organizacije zračnega prostora na heliportu. Podroben opis postopkov pri zmanjšani vidljivosti na heliportu, če so vzpostavljeni, vključno z:
območji za dotik in vzlet (TLOF) in povezano opremo, ki se lahko uporabljajo v postopkih pri zmanjšani vidljivosti;
opredeljenimi meteorološkimi razmerami, pri katerih se postopki pri zmanjšani vidljivosti začnejo uporabljati, se uporabljajo ali se prenehajo uporabljati;
opisom talnih oznak/razsvetljave, ki se uporablja v postopkih pri zmanjšani vidljivosti, in
opombami.
**** AD 3.22 Dodatne informacije
Dodatne informacije o heliportu, kot so navedba koncentracije ptic na heliportu ter navedba pomembnih dnevnih premikov med območji počitka in prehranjevanja, če je to izvedljivo.
**** AD 3.23 Karte, ki se nanašajo na heliport
Letalske navigacijske karte, ki se nanašajo na heliport, se vključijo v naslednjem vrstnem redu:
karta aerodroma/heliporta – ICAO;
karta območja – ICAO (odhodne in tranzitne poti);
karta standardnih instrumentalnih odhodov – ICAO;
karta območja – ICAO (prihodne in tranzitne poti);
karta standardnih instrumentalnih prihodov – ICAO;
karta najmanjših absolutnih višin ATC nadzora – ICAO;
karta instrumentalnega prileta – ICAO (za vsako vrsto postopka);
karta vizualnega prileta – ICAO in
koncentracije ptic v bližini heliporta.
Če nekatere letalske navigacijske karte niso izrisane, se izjava o tem navede v oddelku GEN 3.2 „Letalske navigacijske karte“.
Dodatek 2
OBLIKA ZAPISA NOTAM
NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE OBLIKE ZAPISA NOTAM
1. Splošno
Vrstica za kvalifikator (postavka Q) in vsi identifikatorji (postavke A do vključno G), ki jim sledi zaklepaj, kot je navedeno v obliki zapisa, se pošljejo, razen če za posamezni identifikator ni vnosa.
2. Oštevilčevanje NOTAM
Vsakemu NOTAM se dodeli serija, ki jo sestavljata črka in štirimestno število, ki mu sledita poševnica in dvomestno število za letnico (npr. A0023/03). Vsaka serija se začne 1. januarja s številko 0001.
3. Kvalifikatorji (postavka Q)
Postavka Q je razdeljena na osem polj, od katerih je vsako ločeno s poševnico. Izpolni se vsako polje. Primeri izpolnjevanja polj so prikazani v Priročniku letalskih informacijskih služb (dokument ICAO št. 8126). Polje je opredeljeno kot:
FIR
Če je predmet informacije geografsko v enem FIR, je oznaka lokacije ICAO tista, ki ustreza zadevnemu FIR. Kadar je aerodrom na prekrivnem FIR druge države članice, prvo polje postavke Q vsebuje kodo navedenega prekrivnega FIR (npr. Q) LFRR/…A) EGJJ),
ali,
če je predmet informacije geografsko v več kot enem FIR, polje FIR sestavljajo nacionalne črke ICAO države članice, ki je pripravila NOTAM, sledi pa jim „XX“. Oznaka lokacije prekrivnega UIR se ne uporabi. Oznake lokacije ICAO zadevnih FIR se nato navedejo v postavki A ali pa se navede oznaka države članice ali delegiranega subjekta, ki je odgovoren za izvajanje navigacijske službe v več kot eni državi članici.
Če ena država članica izda NOTAM, ki vpliva na FIR skupine držav članic, se navedejo prvi dve črki oznake lokacije ICAO države članice izdajateljice in „XX“. Oznake lokacije zadevnih FIR se nato navedejo v postavki A ali pa se navede oznaka države članice ali delegiranega subjekta, ki je odgovoren za izvajanje navigacijske službe v več kot eni državi članici.
KODA NOTAM
Vse skupine kod NOTAM vsebujejo skupaj pet črk, od katerih je prva vedno „Q“. Druga in tretja črka označujeta temo, četrta in peta pa status ali stanje zadeve, o kateri se poroča. Dvočrkovne kode tem in stanj so enake kot v dokumentu ICAO št. 8400 „Procedures for Air Navigation Services – Abbreviations and Codes (PANS-ABC)“ (Postopki za navigacijske službe zračnega pometa – okrajšave in kode, PANS-ABC). Glede kombinacij druge in tretje črke ter četrte in pete črke glejte merila za izbor NOTAM („NOTAM Selection Criteria“) iz dokumenta ICAO št. 8126 ali vnesite eno od naslednjih kombinacij, kot je ustrezno:
če tema ni navedena v kodi NOTAM (dokument ICAO št. 8400) ali merilih za izbor NOTAM (dokument ICAO št. 8126), vnesite „XX“ kot drugo in tretjo črko (npr. QXXAK); če je tema „XX“, se „XX“ uporabi tudi za stanje (npr. QXXXX);
če stanje teme ni navedeno v kodi NOTAM (dokument ICAO št. 8400) ali merilih za izbor NOTAM (dokument ICAO št. 8126), vnesite „XX“ kot četrto in peto črko (npr. QFAXX);
kadar se izda NOTAM, ki vsebuje operativno pomembne informacije in se uporablja kot opozorilo na spremembe ali dopolnitve AIRAC AIP, vnesite „TT“ kot četrto in peto črko kode NOTAM;
kadar se izda NOTAM, ki vsebuje kontrolni seznam veljavnih NOTAM, vnesite „KKKK“ kot drugo, tretjo, četrto in peto črko ter
pri preklicu NOTAM se v kodi NOTAM kot četrta in peta črka uporabijo naslednje črke:
AK |
= |
RESUMED NORMAL OPERATION (OPERACIJE PONOVNO POTEKAJO NORMALNO) |
AL |
= |
OPERATIVE (OR RE-OPERATIVE) SUBJECT TO PREVIOUSLY PUBLISHED LIMITATIONS/CONDITIONS (OPERATIVNO (ALI PONOVNO OPERATIVNO) POD PREDHODNO OBJAVLJENIMI OMEJITVAMI/POGOJI) |
AO |
= |
OPERATIONAL (OPERATIVNO) |
CC |
= |
COMPLETED (KONČANO) |
CN |
= |
CANCELLED (PREKLICANO) |
HV |
= |
WORK COMPLETED (DELO KONČANO) |
XX |
= |
PLAIN LANGUAGE (PREPROST JEZIK) |
Ker se „Q - - AO = Operational“ uporablja za preklic NOTAM in NOTAM, s katerim se objavlja nova oprema ali služba, je treba kot četrto in peto črko uporabiti naslednji črki: „Q - - CS = Installed“ (nameščeno).
„Q - - CN = CANCELLED“ se uporabi za preklic načrtovanih dejavnosti, npr. navigacijskih opozoril; „Q - - HV = WORK COMPLETED“ se uporabi za preklic del, ki potekajo.
TRAFFIC (PROMET)
I |
= |
IFR |
V |
= |
VFR |
K |
= |
NOTAM je kontrolni seznam |
Polje kvalifikatorja TRAFFIC lahko vsebuje kombinacijo kvalifikatorjev, odvisno od teme in vsebine NOTAM.
PURPOSE (NAMEN)
N |
= |
NOTAM, ki ga morajo člani letalske posadke takoj prejeti |
B |
= |
operativno pomemben NOTAM, izbran za vnos v PIB |
O |
= |
NOTAM, ki se nanaša na letalske operacije |
M |
= |
NOTAM razno; ni predmet priprave na let, vendar je na voljo na zahtevo |
K |
= |
NOTAM je kontrolni seznam |
Polje kvalifikatorja PURPOSE lahko vsebuje kombinacijo kvalifikatorjev BO ali NBO, odvisno od teme in vsebine NOTAM.
SCOPE (PODROČJE UPORABE)
A |
= |
Aerodrom |
E |
= |
Na poti |
W |
= |
Opozorilo Nav |
K |
= |
NOTAM je kontrolni seznam |
Polje kvalifikatorja SCOPE lahko vsebuje kombinacijo kvalifikatorjev, odvisno od teme in vsebine NOTAM.
LOWER/UPPER (SPODNJA/ZGORNJA)
SPODNJA in ZGORNJA meja se izrazi le v nivojih letenja (FL) in izraža dejanske vertikalne meje območja vpliva brez dodatnih varovalnih pasov. V primeru navigacijskih opozoril in omejitev zračnega prostora so vnesene vrednosti skladne s tistimi, ki se navedejo v postavkah F in G.
Če tema ne vsebuje posebnih informacij o višini, se kot privzeti vrednosti vneseta „000“ za SPODNJO mejo in „999“ za ZGORNJO mejo.
COORDINATES, RADIUS (KOORDINATE, POLMER)
Zemljepisna širina in dolžina do ene minute natančno ter trištevilčna razdalja, s katero se izrazi polmer vpliva v navtičnih miljah (npr. 4700N01140E043). Koordinate pomenijo približno središče kroga, katerega polmer zajema celotno območje vpliva, če pa NOTAM vpliva na celoten FIR/UIR ali več kot en FIR/UIR, se za polmer vnese privzeta vrednost „999“.
4. Postavka A
Vnesejo se oznake lokacije ICAO, kot so navedene v dokumentu ICAO št. 7910 za aerodrom ali FIR, na katerem je objekt, zračni prostor ali stanje, o katerem se poroča. Navede se lahko več FIR/UIR, kadar je to ustrezno. Če ni razpoložljive oznake lokacije ICAO, se uporabita nacionalna črka ICAO, kot je navedena v dokumentu ICAO št. 7910, del 2, ter „XX“, v postavki E pa temu sledi ime v preprostem jeziku.
Če se informacije nanašajo na GNSS, se vnese ustrezna oznaka lokacije ICAO, dodeljena elementu GNSS, ali skupna oznaka lokacije, dodeljena vsem elementom GNSS (razen GBAS).
V primeru GNSS se lahko pri identifikaciji izpada elementa GNSS, kot je KNMH za izpad satelita GPS, uporabi oznaka lokacije.
5. Postavka B
Za skupino datum-čas se uporabi desetmestno število skupine z navedbo leta, meseca, dneva, ure in minut v UTC. Ta vnos je datum in čas, ko NOTAM začne veljati. V primeru NOTAMR in NOTAMC skupina datum-čas pomeni dejanski datum in čas ustvarjanja NOTAM. Začetek dneva se navede kot „0000“.
6. Postavka C
Z izjemo NOTAMC se uporabi skupina datum-čas (desetmestno število skupine z navedbo leta, meseca, dneva, ure in minut v UTC), ki pomeni trajanje informacij, razen če so informacije trajne, pri čemer se v takem primeru namesto tega vnese okrajšava „PERM“. Konec dneva se navede kot „2359“, oznaka „2400“ pa se ne uporablja. Če informacije o času niso zanesljive, se s skupino datum-čas navede približno trajanje, sledi pa okrajšava „EST“. Vsak NOTAM, ki vsebuje „EST“, se prekliče ali nadomesti pred skupino datum-čas, navedeno v postavki C.
7. Postavka D
Če bodo nevarnost, status obratovanja ali razmere zmogljivosti, o katerih se poroča, aktivni ob določenem času in na določen datum znotraj skupine datum-čas, navedene v postavkah B in C, se take informacije navedejo v postavki D. Če postavka D presega 200 znakov, se prouči možnost izdaje takih informacij v ločenem NOTAM, ki sledi temu.
8. Postavka E
Uporabi se dešifrirana koda NOTAM, po potrebi dopolnjena z okrajšavami, oznakami, identifikatorji, drugimi oznakami, pozivnimi znaki, frekvencami, številkami in preprostim besedilom ICAO. Če se NOTAM izbere za mednarodno razpošiljanje, se pri delih, navedenih v preprostem jeziku, doda angleško besedilo. Ta vnos mora bit jasen in jedrnat, da se zagotovi ustrezen vnos PIB. V primeru NOTAMC se vključita sklic na temo in sporočilo o statusu, da se omogočijo točna preverjanja verodostojnosti.
9. Postavki F in G
Ti postavki se običajno nanašata na navigacijska opozorila ali omejitve zračnega prostora in sta del vnosa PIB. Vneseta se spodnja in zgornja meja višine dejavnosti ali omejitev, pri čemer se jasno navedeta le en referenčni podatek in merska enota. Okrajšavi „GND“ ali „SFC“ se uporabita v postavki F za „zemlja“ oziroma „površina“. Okrajšava „UNL“ se uporabi v postavki G za „neomejeno“.
Dodatek 3
Oblika zapisa SNOWTAM
NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE OBLIKE ZAPISA SNOWTAM
1. Splošno
Kadar se poroča o več kot eni vzletno-pristajalni stezi, se ponovijo postavke B do H (oddelek za izračun zmogljivosti letala).
Črke, ki se uporabljajo za navedbo postavk, se uporabljajo le v informativne namene in se ne vključijo v sporočilo. Črke M (obvezno), C (pogojno) in O (neobvezno) označujejo uporabo in informacije in se vključijo v skladu z navodili v nadaljevanju.
Uporabljajo se metrične enote, merske enote pa se ne navajajo.
Najdaljša veljavnost SNOWTAM je 8 ur. Nov SNOWTAM se izda vsakokrat, ko se prejme novo poročilo o razmerah na vzletno-pristajalni stezi.
Nov SNOWTAM razveljavi predhodnega.
Vključi se skrajšan naslov „TTAAiiii CCCC MMYYGGgg (BBB)“, da se omogoči samodejna obdelava SNOWTAM v računalniških bankah podatkov. Razlaga teh simbolov je:
TT |
= |
oznaka podatkov za SNOWTAM = SW; |
AA |
= |
geografska oznaka države članice, npr. LF = FRANCIJA; |
iiii |
= |
štirimestna serijska številka SNOWTAM; |
CCCC |
= |
štiričrkovna oznaka lokacije aerodroma, na katerega se nanaša SNOWTAM; |
MMYYGGgg |
= |
datum/čas opazovanja/merjenja, pri čemer je: |
MM |
= |
mesec, npr. januar = 01, december = 12; |
YY |
= |
dan v mesecu; |
GGgg |
= |
čas v urah (GG) in minutah (gg) v UTC; |
(BBB) |
= |
neobvezna skupina za: |
popravke v primeru napak v SNOWTAM, ki je bilo predhodno poslano z isto serijsko številko = COR. Oklepaji pri (BBB) pomenijo, da je ta skupina neobvezna. Ko se poroča o več kot eni vzletno-pristajalni stezi in se posamezni datumi/časi opazovanja/ocene navedejo s ponavljanjem postavke B, se najnovejši datum/čas opazovanja/ocene vnese s skrajšanim naslovom (MMYYGGgg).
Besedilo „SNOWTAM“ v obliki zapisa SNOWTAM in serijska številka SNOWTAM v štirimestnem številu skupine se ločita s presledkom, npr. SNOWTAM 0124.
Zaradi boljše preglednosti SNOWTAM se za serijsko številko SNOWTAM, in sicer za postavko A, in za oddelkom za izračun zmogljivosti letala vstavi razmik.
Pri poročanju o več kot eni vzletno-pristajalni stezi se pred informacijami v oddelku situacijskega zavedanja ponovijo informacije iz oddelka za izračun zmogljivosti letala od datuma in časa ocene za vsako vzletno-pristajalno stezo.
Obvezne informacije so:
OZNAKA LOKACIJE AERODROMA;
DATUM IN ČAS OCENE;
NIŽJA ŠTEVILKA OZNAKE VZLETNO-PRISTAJALNE STEZE;
KODA RAZMER NA VZLETNO-PRISTAJALNI STEZI ZA VSAKO TRETJINO VZLETNO-PRISTAJALNE STEZE in
OPIS RAZMER NA VSAKI TRETJINI VZLETNO-PRISTAJALNE STEZE (kadar se sporoča koda razmer na vzletno-pristajalni stezi (RWYCC) 0–6)
2. Oddelek za izračun zmogljivosti letala
Postavka A – |
Oznaka lokacije aerodroma (štiričrkovna oznaka lokacije). |
Postavka B – |
Datum in čas ocene (osemmestno število skupine datum/čas, s katerim se navede čas opazovanja v mesecu, dnevu, uri in minutah v UTC). |
Postavka C – |
Nižja številka oznake vzletno-pristajalne steze (nn[L] ali nn[C] ali nn[R]). Vnese se le ena oznaka za vsako vzletno-pristajalno stezo, pri čemer je to vedno nižja številka. |
Postavka D – |
Koda razmer na vzletno-pristajalni stezi za vsako tretjino steze. Za vsako tretjino steze se vnese le ena števka (0, 1, 2, 3, 4, 5 ali 6), ločena s poševno črto (n/n/n). |
Postavka E – |
Odstotek pokritosti za vsako tretjino vzletno-pristajalne steze. Če se navede, se vnese 25, 50, 75 ali 100 za vsako tretjino vzletno-pristajalne steze, ločeno s poševno črto ([n]nn/[n]nn/[n]nn). Te informacije se navedejo le, če so razmere za vsako tretjino vzletno-pristajalne steze (postavka G) navedene kot kar koli razen „DRY“ (SUHO). Kadar se o razmerah ne poroča, se to navede z „NR“ pri ustrezni tretjini vzletno-pristajalne steze. |
Postavka F – |
Globina prostega kontaminanta za vsako tretjino vzletno-pristajalne steze. Če se navede, se vnese v milimetrih za vsako tretjino vzletno-pristajalne steze, ločeno s poševno črto (nn/nn/nn ali nnn/nnn/nnn). Te informacije se zagotavljajo le za naslednje vrste kontaminantov:
—
stoječa voda, vrednosti, ki se poročajo, 04, nato ocenjena vrednost. Pomembne spremembe, 3 mm,
—
plundra, vrednosti, ki se poročajo, 03, nato ocenjena vrednost. Pomembne spremembe, 3 mm,
—
moker sneg, vrednosti, ki se poročajo, 03, nato ocenjena vrednost. Pomembne spremembe, 5 mm, in
—
suh sneg, vrednosti, ki se poročajo, 03, nato ocenjena vrednost. Pomembne spremembe, 20 mm.
Kadar se o razmerah ne poroča, se to navede z „NR“ pri ustrezni tretjini vzletno-pristajalne steze. |
Postavka G – |
Opis razmer za vsako tretjino vzletno-pristajalne steze. Vnese se vsak od naslednjih opisov razmer za vsako tretjino vzletno-pristajalne steze, ločeno s poševno črto. COMPACTED SNOW (ZBIT SNEG) DRY SNOW (SUH SNEG) DRY SNOW ON TOP OF COMPACTED SNOW (SUH SNEG NA ZBITEM SNEGU) DRY SNOW ON TOP OF ICE (SUH SNEG NA LEDU) FROST (ZMRZAL) ICE (LED) SLIPPERY WET (SPOLZKO, MOKRO) SLUSH (PLUNDRA) SPECIALLY PREPARED WINTER RUNWAY (ZIMSKIM RAZMERAM PRILAGOJENA VZLETNO-PRISTAJALNA STEZA) STANDING WATER (STOJEČA VODA) WATER ON TOP OF COMPACTED SNOW (VODA NA ZBITEM SNEGU) WET (MOKRO) WET ICE (MOKER LED) WET SNOW (MOKER SNEG) WET SNOW ON TOP OF COMPACTED SNOW (MOKER SNEG NA ZBITEM SNEGU) WET SNOW ON TOP OF ICE (MOKER SNEG NA LEDU) DRY (SUHO; poroča se le, kadar ni kontaminanta) Kadar se o razmerah ne poroča, se to navede z „NR“ pri ustrezni tretjini vzletno-pristajalne steze. |
Postavka H – |
Širina vzletno-pristajalne steze, na katero se nanašajo kode razmer. Vnese se širina v metrih, če je manjša od objavljene širine steze. |
3. Oddelek situacijskega zavedanja
Elementi v oddelku situacijskega zavedanja se končajo s piko.
Elementi v oddelku situacijskega zavedanja, o katerih ni informacij ali glede katerih niso izpolnjeni pogoji za objavo, se v celoti izpustijo.
Postavka I – |
Skrajšana dolžina vzletno-pristajalne steze. Vstavi se oznaka vzletno-pristajalne steze, ki se uporablja, in razpoložljiva dolžina v metrih (npr. RWY nn [L] ali nn [C] ali nn [R] REDUCED TO [n]nnn). Te informacije so pogojne, ko se objavi NOTAM z novimi predpisanimi razdaljami. |
Postavka J – |
Snežni prš na vzletno-pristajalni stezi. Kadar se poroča o snežnem pršu, se doda presledek in izraz „DRIFTING SNOW“ (SNEŽNI PRŠ) (RWY nn ali RWY nn[L] ali nn[C] ali nn[R] DRIFTING SNOW). |
Postavka K – |
Razsuti pesek na vzletno-pristajalni stezi. Kadar se poroča o razsutem pesku na vzletno-pristajalni stezi, se nižji številki oznake vzletno-pristajalne steze doda presledek in izraz „LOOSE SAND“ (RAZSUTI PESEK) (RWY nn ali RWY nn[L] ali nn[C] ali nn[R] LOOSE SAND). |
Postavka L – |
Kemična obdelava vzletno-pristajalne steze. Kadar se poroča o kemični obdelavi vzletno-pristajalne steze, se nižji številki oznake vzletno-pristajalne steze doda presledek in izraz „CHEMICALLY TREATED“ (KEMIČNO OBDELANO) (RWY nn ali RWY nn[L] ali nn[C] ali nn[R] CHEMICALLY TREATED). |
Postavka M – |
Snežni nanosi na vzletno-pristajalni stezi. Kadar se poroča o snežnih nanosih na vzletno-pristajalni stezi, se nižji številki oznake vzletno-pristajalne steze doda presledek in izraz „SNOWBANK“ (SNEŽNI NANOSI) ter presledek in izraz „L“ za levo ali „R“ za desno ali „LR“ za obe strani, nato pa razdalja v metrih od sredinske črte, ločeno s presledkom in izrazom „FM CL“ (RWY nn ali RWY nn[L] ali nn[C] ali nn[R] SNOWBANK Lnn ali Rnn ali LRnn FM CL). |
Postavka N – |
Snežni nanosi na vozni stezi. Kadar so snežni nanosi na vozni stezi, se oznaki vozne steze doda presledek in izraz „SNOWBANK“ (SNEŽNI NANOSI) (TWY [nn]n ali TWYS [nn]n/[nn]n/[nn]n… ali ALL TWYS SNOWBANKS). |
Postavka O – |
Snežni nanosi poleg vzletno-pristajalne steze. Kadar se poroča o snežnih nanosih, ki segajo v višinski profil ukrepov aerodroma v primeru snega, se vstavita nižje število oznake vzletno-pristajalne steze in izraz „ADJ SNOWBANKS“ (SNEŽNI NANOSI POLEG) (RWY nn ali RWY nn[L] ali nn[C] ali nn[R] ADJ SNOWBANKS). |
Postavka P – |
Razmere na vozni stezi. Kadar se poroča, da je vozna steza spolzka ali v slabem stanju, se vstavi oznaka vozne steze, ki ji sledita presledek in izraz „POOR“ (SLABO) (TWY [n ali nn] POOR ali TWYS [n ali nn]/[n ali nn]/[n ali nn] POOR… ali ALL TWYS POOR). |
Postavka R – |
Razmere na ploščadi. Kadar se poroča, da je ploščad spolzka ali v slabem stanju, se vstavi oznaka ploščadi, ki ji sledita presledek in izraz „POOR“ (SLABO) (APRON [nnnn] POOR ali APRONS [nnnn]/[nnnn]/[nnnn] POOR ali ALL APRONS POOR). |
Postavka S – |
(NR) Se ne poroča. |
Postavka T – |
Opombe v preprostem jeziku. |
Dodatek 4
OBLIKA ZAPISA ASHTAM
NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE OBLIKE ZAPISA ASHTAM
1. Splošno
Z ASHTAM se zagotavljajo informacije o stanju aktivnosti vulkana, kadar je sprememba njegove aktivnosti operativno pomembna ali kadar se pričakuje, da bo operativno pomembna. Te informacije se zagotavljajo z barvnimi kodami ravni opozoril o vulkanih, ki so navedene v oddelku 3.5 v nadaljevanju.
V primeru vulkanskega izbruha, pri katerem nastane operativno pomemben oblak pepela, se z ASHTAM zagotavljajo tudi informacije o lokaciji, razširjenosti in premikanju oblaka pepela ter o poteh in nivojih letenja, na katere vpliva.
Izdaja ASHTAM z informacijami o vulkanskem izbruhu v skladu z oddelkom 3 v nadaljevanju se ne zadrži, dokler niso na voljo vse informacije iz postavk A do K, ampak se izda takoj po prejemu obvestila o izbruhu ali pričakovanem izbruhu ali o operativno pomembni spremembi stanja aktivnosti vulkana, ki se je zgodila ali se pričakuje, da se bo zgodila, ali če se poroča o oblaku pepela. V primeru pričakovanega izbruha, pri katerem oblak pepela še ni nastal, se postavke A do E izpolnijo, v postavkah F do I pa se navede „not applicable“ (ni relevantno). Podobno, kadar se o oblaku vulkanskega pepela poroča npr. s posebnim poročilom iz zrakoplova, izvorni vulkan pa še ni znan, se najprej izda ASHTAM, v katerem se v postavkah A do E navede „unknown“ (neznano), postavke F do K pa se po potrebi izpolnijo na podlagi posebnega poročila iz zrakoplova, dokler ni na voljo več informacij. V ostalih primerih velja, da če informacije za posamezno postavko A do K niso na voljo, se navede „NIL“.
Najdaljše obdobje veljavnosti ASHTAM je 24 ur na dan. Nov ASHTAM se izda ob vsaki spremembi ravni opozorila.
2. Skrajšan naslov
Za običajnim naslovom „Aeronautical fixed – telecommunications network (AFTN)“ (Letalsko fiksno telekomunikacijsko omrežje (AFTN)) se navede skrajšan naslov „TT AAiiii CCCC MMYYGGgg (BBB)“, da se omogoči samodejna obdelava ASHTAM v računalniških bankah podatkov. Razlaga teh simbolov je:
TT |
= |
oznaka podatkov za ASHTAM = VA; |
AA |
= |
geografska oznaka držav, npr. NZ = Nova Zelandija; |
iiii |
= |
štirimestna serijska številka ASHTAM; |
CCCC |
= |
štiričrkovna oznaka lokacije zadevnega območja z informacijami za letenje; |
MMYYGGgg |
= |
datum/čas poročila, pri čemer je: |
MM |
= |
mesec, npr. januar = 01, december = 12; |
YY |
= |
dan v mesecu; |
GGgg |
= |
čas v urah (GG) in minutah (gg) v UTC; |
(BBB) |
= |
neobvezna skupina za popravke ASHTAM, ki je bilo predhodno razposlano z isto serijsko številko = COR. |
Oklepaji pri (BBB) pomenijo, da je ta skupina neobvezna.
3. Vsebina ASHTAM
Postavka A – Zadevno območje z informacijami za letenje, ekvivalent oznake lokacije iz skrajšanega naslova v preprostem jeziku, na primer: „Auckland Oceanic FIR“.
Postavka B – Datum in čas (UTC) prvega izbruha.
Postavka C – Ime in številka vulkana, kot je navedeno v dokumentu ICAO št. 9691 „Manual on Volcanic Ash, Radioactive Material and Toxic Chemical Clouds “ (Priročnik o oblakih vulkanskega pepela, radioaktivnih snovi in strupenih snovi), Dodatek H, ter na svetovni karti vulkanov in pomembnih aeronavtičnih značilnosti (World Map of Volcanoes and Principal Aeronautical Features).
Postavka D – Zemljepisna širina/dolžina vulkana v celih stopinjah ali radial in razdalja vulkana od NAVAID, kot je navedeno v dokumentu ICAO št. 9691 „Manual on Volcanic Ash, Radioactive Material and Toxic Chemical Clouds “ (Priročnik o oblakih vulkanskega pepela, radioaktivnih snovi in strupenih snovi), Dodatek H, ter na svetovni karti vulkanov in pomembnih aeronavtičnih značilnosti (World Map of Volcanoes and Principal Aeronautical Features).
Postavka E – Barvna koda ravni opozorila, ki označuje vulkansko aktivnost, vključno z morebitnimi predhodnimi barvnimi kodami ravni opozoril, kot sledi:
Barvna koda ravni opozorila |
Status aktivnosti vulkana |
GREEN ALERT (ZELENO OPOZORILO) |
Vulkan je v normalnem, neeruptivnem stanju. ali po spremembi z višje ravni opozorila: Šteje se, da je vulkanska aktivnost prenehala in da se je vulkan vrnil v svoje normalno, neeruptivno stanje. |
YELLOW ALERT (RUMENO OPOZORILO) |
Vulkan kaže znake povečane aktivnosti, ki presega znane običajne ravni. ali po spremembi z višje ravni opozorila: Vulkanska aktivnost se je močno zmanjšala, vendar se zaradi možnosti ponovnega povečanja še vedno skrbno spremlja. |
ORANGE ALERT (ORANŽNO OPOZORILO) |
Vulkan kaže znake visoke aktivnosti, s povečano verjetnostjo izbruha. ali Poteka vulkanski izbruh brez emisij pepela ali z manjšimi emisijami pepela [navesti višino oblaka pepela, če je mogoče]. |
RED ALERT (RDEČE OPOZORILO) |
Domneva se, da je izbruh neizbežen, verjetne so precejšnje emisije pepela v ozračje. ali Poteka izbruh s precejšnjimi emisijami pepela v ozračje [navesti višino oblaka pepela, če je mogoče]. |
Pristojna vulkanološka agencija v zadevni državi članici območnemu kontrolnemu centru sporoči barvno kodo ravni opozorila, ki označuje stanje aktivnosti vulkana in morebitne spremembe s predhodnega stanja aktivnosti, npr. „RED ALERT FOLLOWING YELLOW“ (RDEČE OPOZORILO SLEDI RUMENEMU) ALI „GREEN ALERT FOLLOWING ORANGE“ (ZELENO OPOZORILO SLEDI ORANŽNEMU). |
Postavka F – Če se poroča o operativno pomembnem oblaku vulkanskega pepela, se navedejo horizontalna razširjenost in baza/vrh oblaka pepela z navedbo zemljepisne širine/dolžine (v celih stopinjah) ter absolutne višine v tisoč metrih (čevljih) in/ali radial in razdalja od izvornega vulkana. Informacije lahko sprva temeljijo le na posebnem poročilu iz zrakoplova, nadaljnje informacije pa so lahko podrobnejše in temeljijo na nasvetu pristojne meteorološke službe bdenja in/ali svetovalnega centra za spremljanje vulkanskega pepela.
Postavka G – Predvidena smer premikanja oblaka pepela na izbranih nivojih se navede na podlagi nasveta pristojne meteorološke službe bdenja in/ali svetovalnega centra za spremljanje vulkanskega pepela.
Postavka H – Navedejo se poti letenja in njihovi deli ter nivoji letenja, na katere to vpliva ali za katere se domneva, da bo to nanje vplivalo.
Postavka I – Navedejo se zaprtje zračnega prostora, poti letenja ali delov poti letenja ter razpoložljivost nadomestnih poti.
Postavka J – Vir informacij, npr. „special air-report“ (posebno poročilo iz zrakoplova) ali „vulcanological agency“ (vulkanološka agencija) itd. Vir informacij se vedno navede, ne glede na to, ali je do izbruha dejansko prišlo oziroma ali je oblak pepela dejansko nastal ali ne.
Postavka K – Vse operativno pomembne informacije poleg zgoraj navedenih se navedejo v preprostem jeziku.
PRILOGA VII
POSEBNE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE PODATKOVNIH STORITEV
(del DAT)
PODDEL A – DODATNE ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE PODATKOVNIH STORITEV (DAT.OR)
ODDELEK 1 – SPLOŠNE ZAHTEVE
DAT.OR.100 Letalski podatki in informacije
Izvajalec podatkovnih storitev prejema, združuje, prevaja, izbira, oblikuje, razpošilja in/ali vključuje letalske podatke in informacije, ki jih izda verodostojen vir za uporabo v letalskih podatkovnih zbirkah, ki se uporabljajo v certificirani aplikaciji/opremi zrakoplova.
V posebnih primerih, če letalskih podatkov ni v zborniku letalskih informacij (AIP) ali jih ne zagotovi verodostojen vir ali ne izpolnjujejo veljavnih zahtev glede kakovosti podatkov (DQR), lahko navedene letalske podatke zberejo sam izvajalec DAT in/ali drugi izvajalci DAT. V teh primerih letalske podatke potrdi izvajalec DAT, ki jih je zbral.
Če tako zahtevajo stranke, lahko izvajalec DAT obdela prilagojene podatke, ki jih zagotovi operator zrakoplova ali zberejo drugi izvajalci DAT, da bi jih uporabljal navedeni operator zrakoplova. Za te podatke in poznejše posodobitve ostaja pristojen operator zrakoplova.
DAT.OR.105 Tehnična in operativna usposobljenost in zmogljivost
Poleg upoštevanja točke ATM/ANS.OR.B.001 izvajalec DAT:
prejema, združuje, prevaja, izbira, oblikuje, razpošilja in/ali vključuje letalske podatke in informacije, ki jih ponudnik(-i) vira(-ov) letalskih podatkov v skladu z veljavnimi zahtevami vnese(jo) v letalske podatkovne zbirke, ki se uporabljajo v certificirani aplikaciji/opremi zrakoplova. Izvajalec DAT tipa 2 zagotavlja, da so DQR v skladu s predvideno uporabo certificirane aplikacije/opreme zrakoplova na podlagi ustreznega dogovora z nosilcem odobritve določenega projekta opreme ali vložnikom vloge za odobritev navedenega projekta;
izda izjavo o skladnosti, ki potrjuje, da so letalske podatkovne zbirke, ki jih je vzpostavil, v skladu s to uredbo in veljavnimi industrijskimi standardi;
zagotavlja pomoč nosilcu odobritve projekta opreme pri obravnavanju vseh ukrepov stalne plovnosti, ki so povezani z vzpostavljenimi letalskimi podatkovnimi zbirkami.
Za omogočitev dostopa do podatkovnih zbirk odgovorni vodja imenuje potrjevalno osebje, opredeljeno v točki DAT.TR100(b), in mu dodeli neodvisno pristojnost, da na podlagi izjave o skladnosti potrdi, da podatki izpolnjujejo DQR in so postopki upoštevani. Za izjave o omogočitvi dostopa do podatkovnih zbirk, ki jih podpiše potrjevalno osebje, je na koncu še vedno pristojen odgovorni vodja izvajalca DAT.
DAT.OR.110 Sistem upravljanja
Poleg upoštevanja točke ATM/ANS.OR.B.005 izvajalec DAT glede na način zagotavljanja DAT uvede in vzdržuje sistem upravljanja, ki vključuje nadzorne postopke za:
izdajo, odobritev ali spremembo dokumentov;
spremembo DQR;
preverjanje, da so bili vhodni podatki pripravljeni v skladu z veljavnimi standardi;
pravočasno posodabljanje uporabljenih podatkov;
identifikacijo in sledljivost;
postopke za prejemanje, združevanje, prevajanje, izbiranje, oblikovanje, razpošiljanje in/ali vključevanje podatkov v splošno podatkovno zbirko ali podatkovno zbirko, ki je združljiva s posebno aplikacijo/opremo zrakoplova;
preverjanje podatkov in tehnike potrjevanja;
identifikacijo orodij, po potrebi vključno z upravljanjem konfiguracije in kvalifikacijo orodij;
odpravo napak/pomanjkljivosti;
usklajevanje s ponudnikom(-i) vira(-ov) letalskih podatkov in/ali izvajalcem(-i) DAT ter nosilcem odobritve določenega projekta opreme ali vložnikom vloge za odobritev navedenega projekta v primeru zagotavljanja DAT tipa 2;
izdajo izjave o skladnosti;
nadzorovano razpošiljanje podatkovnih zbirk uporabnikom.
DAT.OR.115 Vodenje evidenc
Poleg upoštevanja točke ATM/ANS.OR.B.030 izvajalec DAT v svoj sistem vodenja evidenc vključi elemente, navedene v DAT.OR.110.
ODDELEK 2 – POSEBNE ZAHTEVE
DAT.OR.200 Zahteve glede poročanja
Izvajalec DAT:
poroča stranki in po potrebi nosilcu odobritve projekta opreme o vseh primerih, ko je izvajalec DAT omogočil dostop do letalskih podatkovnih zbirk, za katere je bilo pozneje ugotovljeno, da imajo pomanjkljivosti in/ali napake in zato ne izpolnjujejo veljavnih podatkovnih zahtev;
poroča pristojnemu organu o pomanjkljivostih in/ali napakah, ugotovljenih v skladu s točko 1, ki bi lahko privedli do nevarnih razmer. Takšna poročila se pripravijo v obliki in na način, ki sta sprejemljiva za pristojni organ;
kadar certificirani izvajalec DAT deluje kot dobavitelj za drugega izvajalca DAT, poroča tudi navedeni drugi organizaciji o vseh primerih, ko je za navedeno organizacijo omogočil dostop do letalskih podatkovnih zbirk, za katere je bilo pozneje ugotovljeno, da imajo napake;
poroča ponudniku vira letalskih podatkov o primerih napačnih, nedoslednih ali manjkajočih podatkov v letalskem viru.
Izvajalec DAT zaradi varnosti uvede in vzdržuje notranji sistem poročanja, da se omogočita zbiranje in ocena poročil zaradi ugotavljanja negativnih trendov ali odprave pomanjkljivosti in izpisa dogodkov in ukrepov, ki jih je treba prijaviti.
Notranji sistem poročanja se lahko vključi v sistem upravljanja, kot je določeno v točki ATM/ANS.OR.B.005.
PODDEL B – TEHNIČNE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE PODATKOVNIH STORITEV (DAT.TR)
ODDELEK 1 – SPLOŠNE ZAHTEVE
DAT.TR.100 Delovne metode in operativni postopki
Izvajalec DAT:
glede potrebnih letalskih podatkov:
določi DQR, o katerih se dogovori z drugim izvajalcem DAT in, v primeru izvajalca DAT tipa 2, nosilcem odobritve določenega projekta opreme ali vložnikom vloge za odobritev navedenega projekta, da bi določil združljivost teh DQR s predvideno uporabo;
uporabi podatke iz verodostojnega(-ih) vira(-ov) in po potrebi druge letalske podatke, ki jih preverijo in potrdijo sam izvajalec DAT in/ali drugi izvajalci DAT;
določi postopek, ki zagotavlja pravilno obdelavo podatkov;
določi in izvaja postopke, ki zagotavljajo, da se prilagojeni podatki, ki jih zagotavlja ali zahteva operator zrakoplova ali drug izvajalec DAT, pošiljajo le naročniku, ter
glede potrjevalnega osebja, ki podpisuje izjave o skladnosti, izdane na podlagi DAT.OR.105(b), zagotovi, da:
znanje, izobrazba (vključno z drugimi funkcijami v organizaciji) in izkušnje potrjevalnega osebja ustrezajo pristojnostim, ki so mu bile dodeljene;
vodi evidence vsega potrjevalnega osebja, ki vključujejo podrobnosti o obsegu njegovih pooblastil;
potrjevalno osebje prejme dokazilo o obsegu svojih pooblastil.
DAT.TR.105 Zahtevane povezave
Izvajalec DAT zagotovi potrebne formalne povezave z:
virom(-i) letalskih podatkov in/ali drugimi izvajalci DAT;
nosilcem odobritve določenega projekta opreme za zagotavljanje DAT tipa 2 ali vložnikom vloge za odobritev navedenega projekta;
po potrebi operatorji zrakoplovov.
PRILOGA VIII
POSEBNE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE KOMUNIKACIJSKIH, NAVIGACIJSKIH ALI NADZORNIH SLUŽB
(del CNS)
PODDEL A – DODATNE ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE KOMUNIKACIJSKIH, NAVIGACIJSKIH ALI NADZORNIH SLUŽB (CNS.OR)
ODDELEK 1 – SPLOŠNE ZAHTEVE
CNS.OR.100 Tehnična in operativna usposobljenost in zmogljivost
Izvajalec komunikacijskih, navigacijskih ali nadzornih služb zagotavlja razpoložljivost, neprekinjenost, točnost in celovitost svojih služb.
Izvajalec komunikacijskih, navigacijskih ali nadzornih služb potrdi stopnjo kakovosti služb, ki jih izvaja, ter dokaže redno vzdrževanje in po potrebi umerjenost svoje opreme.
PODDEL B – TEHNIČNE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE KOMUNIKACIJSKIH, NAVIGACIJSKIH ALI NADZORNIH SLUŽB (CNS.TR)
ODDELEK 1 – SPLOŠNE ZAHTEVE
CNS.TR.100 Delovne metode in operativni postopki za izvajalce komunikacijskih, navigacijskih ali nadzornih služb
Izvajalec komunikacijskih, navigacijskih ali nadzornih služb je sposoben dokazati, da so njegove delovne metode in operativni postopki v skladu s standardi iz Priloge 10 k Čikaški konvenciji o letalskih telekomunikacijah v naslednjih izdajah, če so pomembni za izvajanje komunikacijskih, navigacijskih ali nadzornih služb v zadevnem zračnem prostoru:
zvezek I o pripomočkih za radijsko navigacijo (6. izdaja iz julija 2006, vključno z vsemi spremembami do vključno št. 89),
zvezek II o komunikacijskih postopkih, vključno s postopki za navigacijske službe zračnega prometa (PANS) (6. izdaja iz oktobra 2001, vključno z vsemi spremembami do vključno št. 89),
zvezek III o komunikacijskih sistemih (2. izdaja iz julija 2007, vključno z vsemi spremembami do vključno št. 89),
zvezek IV o nadzornem radarju in sistemih za preprečevanje trčenja (4. izdaja iz julija 2007, vključno z vsemi spremembami do vključno št. 89),
zvezek V o uporabi radijskega spektra za zračni promet (3. izdaja iz julija 2013, vključno z vsemi spremembami do vključno št. 89).
PRILOGA IX
POSEBNE ZAHTEVE ZA UPRAVLJAVCE PRETOKA ZRAČNEGA PROMETA
(del ATFM)
TEHNIČNE ZAHTEVE ZA UPRAVLJAVCE PRETOKA ZRAČNEGA PROMETA (ATFM.TR)
ODDELEK 1 – SPLOŠNE ZAHTEVE
ATFM.TR.100 Delovne metode in operativni postopki za upravljavce pretoka zračnega prometa
Upravljavec pretoka zračnega prometa je sposoben dokazati, da so njegove delovne metode in operativni postopki v skladu z uredbama Komisije (EU) št. 255/2010 ( 4 ) in (EU) št. 677/2011.
PRILOGA X
POSEBNE ZAHTEVE ZA UPRAVLJAVCE ZRAČNEGA PROSTORA
(del ASM)
TEHNIČNE ZAHTEVE ZA UPRAVLJAVCE ZRAČNEGA PROSTORA (ASM.TR)
ODDELEK 1 – SPLOŠNE ZAHTEVE
ASM.TR.100 Delovne metode in operativni postopki za upravljavce zračnega prostora
Upravljavec zračnega prostora je sposoben dokazati, da so njegove delovne metode in operativni postopki v skladu z uredbama Komisije (ES) št. 2150/2005 ( 5 ) in (EU) št. 677/2011.
PRILOGA XI
POSEBNE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE STORITEV OBLIKOVANJA POSTOPKOV LETENJA
(del FPD)
PODDEL A – DODATNE ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE STORITEV OBLIKOVANJA POSTOPKOV LETENJA (FPD.OR)
Oddelek 1 – Splošne zahteve
FPD.OR.100 Storitve oblikovanja postopkov letenja (FPD)
Izvajalec storitev oblikovanja postopkov letenja oblikuje, dokumentira in potrjuje postopke letenja, po potrebi na podlagi odobritve pristojnega organa še pred njihovo uvedbo in uporabo.
V tem smislu letalski podatki in letalske informacije, ki jih uporablja izvajalec FPD, izpolnjujejo zahteve glede točnosti, ločljivosti in celovitosti, kot je navedeno v katalogu letalskih podatkov v skladu z Dodatkom 1 k Prilogi III (Part-ATM/ANS.OR).
Če letalskih podatkov za oblikovanje postopkov letenja ne zagotavlja verodostojen vir ali če ne izpolnjujejo ustreznih zahtev glede kakovosti podatkov (DQR), lahko izvajalec FPD take letalske podatke pridobi iz drugih virov. V takem primeru izvajalec FPD, ki namerava take letalske podatke uporabiti, te tudi potrdi.
FPD.OR.105 Sistem upravljanja
Poleg upoštevanja točke ATM/ANS.OR.B.005 Priloge III izvajalec FPD uvede in vzdržuje sistem upravljanja, ki vključuje nadzorne postopke za:
pridobivanje podatkov;
oblikovanje postopkov letenja v skladu z merili oblikovanja, kot so določena v točki FPD.TR.100;
dokumentiranje oblikovanja postopkov letenja;
posvetovanje z zainteresiranimi stranmi;
preverjanje postopkov letenja na tleh in, če je ustrezno, njihovo preverjanje v zraku;
identifikacijo orodij, po potrebi vključno z upravljanjem konfiguracije in kvalifikacijo orodij, ter
vzdrževanje in redne preglede postopkov letenja, kot je ustrezno.
FPD.OR.110 Vodenje evidenc
Poleg upoštevanja točke ATM/ANS.OR.B.030 Priloge III izvajalec FPD v svoj sistem vodenja evidenc vključi elemente, navedene v točki FPD.OR.105 te priloge.
FPD.OR.115 Tehnična in operativna usposobljenost in zmogljivost
Poleg točke ATM/ANS.OR.B.005(a)(6) Priloge III izvajalec FDP zagotovi, da za njegove oblikovalce postopkov letenja velja:
da so ustrezno končali usposabljanje, ki zagotavlja usposobljenost za oblikovanje postopkov letenja;
da so primerno izkušeni za uspešno uporabo teoretičnega znanja in
da so uspešno zaključili nadaljnje usposabljanje.
Kadar se šteje, da je treba preveriti let, izvajalec FPD zagotovi, da to stori usposobljen pilot.
Poleg upoštevanja točke ATM/ANS.OR.B.030 Priloge III izvajalec FPD vodi evidence vseh usposabljanj in dejavnosti oblikovanja, ki so jih končali zaposleni oblikovalci postopkov letenja, ter jih na zahtevo predloži:
zadevnim oblikovalcem postopkov letenja in
po dogovoru z oblikovalci postopkov letenja novemu delodajalcu, kadar oblikovalca postopkov letenja zaposli nov subjekt.
FPD.OR.120 Zahtevani vmesniki
Izvajalec FPD pri pridobivanju letalskih podatkov in letalskih informacij v skladu s točko FPD.OR.100 zagotovi sklenitev potrebnih uradnih dogovorov, kot je ustrezno, z:
viri letalskih podatkov;
drugimi izvajalci služb;
operatorji aerodromov in
operatorji zrakoplovov.
Izvajalec FPD sklene potrebne uradne dogovore z naslednjim predvidenim uporabnikom, da se zagotovita jasna opredelitev zahtev za oblikovanje postopkov letenja in njihovo pregledovanje.
PODDEL B – TEHNIČNE ZAHTEVE ZA IZVAJALCE STORITEV OBLIKOVANJA POSTOPKOV LETENJA (FPD.TR)
Oddelek 1 – Splošne zahteve
FPD.TR.100 Zahteve glede oblikovanja postopkov letenja
Postopke letenja oblikuje izvajalec storitev oblikovanja postopkov letenja v skladu z zahtevami iz Dodatka 1 in merili oblikovanja, kot jih določi pristojni organ, da se zagotovijo varne operacije zrakoplovov. Merila oblikovanja postopkov letenja omogočajo vzpostavitev ustrezne varne višine nad ovirami, kadar je to potrebno.
FPD.TR.105 Koordinate in letalski podatki
Poleg upoštevanja točke ATM/ANS.OR.A.090 Priloge III se določijo geografske koordinate, ki označujejo zemljepisno širino in dolžino, ter sporočijo izvajalcem letalskih informacijskih služb (izvajalci AIS) v smislu geodetskega referenčnega podatka iz svetovnega geodetskega sistema – 1984 (WGS-84) ali njegovega ekvivalenta.
Vrstni red točnosti dela na terenu ter opredelitev in izračunov, ki iz tega izhajajo, je tak, da so operativni navigacijski podatki za faze leta, ki iz tega izhajajo, v okviru največjih dovoljenih odstopanj glede na ustrezni referenčni okvir, kot je določeno v Dodatku 1 k Prilogi III (Part-ATM/ANS.OR).
Dodatek 1
ZAHTEVE GLEDE STRUKTUR ZRAČNEGA PROSTORA IN POSTOPKOV LETENJA, KI JIH TE VSEBUJEJO
ODDELEK I
Specifikacije glede območij z informacijami za letenje, kontroliranih območij, kontroliranih con in con z informacijami za letenje
OBMOČJA Z INFORMACIJAMI ZA LETENJE
Letalska informacijska področja, kot so opredeljena v členu 2(23) Uredbe (ES) št. 549/2004:
obsegajo celotno strukturo poti letenja, ki jo oskrbujejo taka območja, in
vključujejo ves zračni prostor znotraj svojih horizontalnih meja, razen kadar so omejena z zgornjim območjem z informacijami za letenje.
Države članice ohranijo svoje pristojnosti do ICAO znotraj geografskih meja območij z informacijami za letenje, za katere na datum začetka veljavnosti te uredbe velja, da jim jih je zaupala ICAO.
KONTROLIRANA OBMOČJA
Kontrolirana območja se razmejijo tako, da vključujejo dovolj zračnega prostora za pokrivanje poti leta tistih letov po pravilih instrumentalnega letenja (IFR) ali njihovih delov, ki se jim zagotavljajo ustrezni deli službe kontrole zračnega prometa (ATC), pri čemer se upoštevajo zmogljivosti navigacijskih pripomočkov, ki se na navedenem območju običajno uporabljajo.
Spodnja meja kontroliranega območja se določi na relativni višini najmanj 200 m (700 ft) nad kopnim ali vodo, razen če pristojni organ ne določi drugače.
Zgornja meja kontroliranega območja se določi, kadar:
se služba ATC ne izvaja nad tako zgornjo mejo ali
je kontrolirano območje pod zgornjim kontroliranim območjem, pri čemer je v takem primeru zgornja meja enaka spodnji meji zgornjega kontroliranega območja.
KONTROLIRANE CONE
Horizontalne meje kontrolirane cone vključujejo vsaj tiste dele zračnega prostora, ki niso znotraj kontroliranih območij in vključujejo poti letov IFR, ki prihajajo na aerodrom in odhajajo z njega, za katere se uporabljajo instrumentalne meteorološke razmere (IMC).
Če je kontrolirana cona znotraj horizontalnih meja kontroliranega območja, se razteza nad površjem Zemlje do vsaj spodnje meje kontroliranega območja.
CONE Z INFORMACIJAMI ZA LETENJE
Horizontalne meje cone z informacijami za letenje vključujejo vsaj tiste dele zračnega prostora, ki niso niti znotraj kontroliranih območij niti znotraj kontroliranih con in vključujejo poti letov IFR in/ali VFR, ki prihajajo na aerodrom in odhajajo z njega.
Če je cona z informacijami za letenje znotraj horizontalnih meja kontroliranega območja, se razteza nad površjem Zemlje do vsaj spodnje meje kontroliranega območja.
ODDELEK II
Opredelitev poti ATS, razen standardnih poti odhoda in prihoda
Ko so vzpostavljene poti ATS, se zagotovi zaščiten zračni prostor vzdolž vsake poti ATS in varen razmak med sosednjimi potmi ATS.
Poti ATS so označene z oznakami.
Pri določanju poti ATS, ki niso standardne poti odhoda in prihoda, uporabljeni sistem označevanja:
omogoča preprosto in enoznačno identifikacijo vsake poti ATS;
vsebuje samo to, kar je potrebno;
omogoča uporabo samodejnim sistemom na tleh in v zraku;
omogoča največjo jedrnatost pri operativni uporabi in
zagotavlja zadostne možnosti razširitve, da se omogoči izpolnjevanje morebitnih prihodnjih zahtev brez temeljnih sprememb.
Osnovne oznake poti ATS se dodelijo v skladu z naslednjimi načeli:
ista osnovna oznaka se dodeli glavni prometni osi v vsej njeni dolžini, ne glede na terminalska kontrolirana območja, države ali regije, ki jih prečka;
kadar imata dve prometni osi ali več takih osi skupni odsek, se temu dodelijo vse oznake zadevnih poti, razen kadar bi to pomenilo težave pri izvajanju služb zračnega prometa (ATS), pri čemer se v takem primeru na podlagi dogovora dodeli le ena oznaka, in
osnovna oznaka, dodeljena eni poti, se ne dodeli nobeni drugi poti.
ODDELEK III
Opredelitev standardnih odhodnih in standardnih prihodnih poti ter s tem povezanih postopkov
Pri opredelitvi standardnih odhodnih in standardnih prihodnih poti ter s tem povezanih postopkov se zagotovi:
da sistem oznak omogoča preprosto in enoznačno identifikacijo vsake poti;
da je vsaka pot opredeljena z oznako v preprostem jeziku in ustrezno kodno oznako ter
da so pri glasovni komunikaciji oznake jasno prepoznavne kot standardne odhodne ali standardne prihodne poti ter da pilotom in osebju ATS ne povzročajo nobenih težav pri izgovarjavi.
Pri določanju oznak standardnih odhodnih in standardnih prihodnih poti ter s tem povezanih postopkov se uporabi:
oznaka v preprostem jeziku;
osnovna oznaka;
oznaka veljavnosti, ki je številka od 1 do 9;
oznaka poti, ki je ena črka abecede; črki „I“ in „O“ se ne uporabljata ter
kodna oznaka standardne odhodne ali standardne prihodne poti, instrumentalne ali vizualne.
Dodelitev oznak
Vsaki poti se dodeli druga oznaka.
Vsaki poti se dodeli druga oznaka poti, kot je opisano v točki (b)(4), da se zagotovi razlikovanje med dvema ali več potmi, ki se nanašajo na isto pomembno točko (in jim je s tem dodeljena ista osnovna oznaka).
Dodelitev oznake veljavnosti
Vsaki poti se dodeli oznaka veljavnosti, s katero se opredeli pot, ki trenutno velja.
Prva oznaka veljavnosti, ki se določi, ima številko „1“.
Kadar koli se pot spremeni, se dodeli nova oznaka veljavnosti, ki je sestavljena iz naslednje višje številke. Številki „9“ sledi številka „1“.
ODDELEK IV
Vzpostavitev in opredelitev pomembnih točk
Pomembne točke se vzpostavijo za opredelitev poti ATS ali postopka letenja in/ali v zvezi z zahtevami ATS glede informacij o napredovanju zrakoplova v letu.
Pomembne točke se določijo z oznakami.
ODDELEK V
Najmanjše absolutne višine letenja
Najmanjše absolutne višine letenja se opredelijo za vsako pot ATS in kontrolirano območje in se zagotovijo za objavo. Te najmanjše absolutne višine letenja zagotavljajo najmanjšo varno višino nad ovirami na zadevnem območju.
ODDELEK VI
Opredelitev in razmejitev prepovedanih, omejenih in nevarnih območij
Kadar so vzpostavljena prepovedana, omejena ali nevarna območja, se jim ob prvi vzpostavitvi dodeli oznaka, vse podrobnosti pa se zagotovijo za objavo.
PRILOGA XII
POSEBNE ZAHTEVE ZA UPRAVLJAVCA OMREŽJA
(del NM)
TEHNIČNE ZAHTEVE ZA UPRAVLJAVCA OMREŽJA (NM.TR)
ODDELEK 1 – SPLOŠNE ZAHTEVE
NM.TR.100 Delovne metode in operativni postopki za upravljavca omrežja
Upravljavec omrežja je sposoben dokazati, da so njegove delovne metode in operativni postopki v skladu z drugo zakonodajo Unije, zlasti z uredbama (EU) št. 255/2010 in (EU) št. 677/2011.
PRILOGA XIII
ZAHTEVE ZA IZVAJALCE STORITEV GLEDE USPOSABLJANJA OSEBJA IN OCENJEVANJA USPOSOBLJENOSTI
(del PERS)
PODDEL A – TEHNIČNO OSEBJE ZA PODROČJE VARNOSTI ZRAČNEGA PROMETA
ODDELEK 1 – SPLOŠNE ZAHTEVE
ATSEP.OR.100 Področje uporabe
V tem poddelu so določene zahteve, ki jih mora izpolnjevati izvajalec storitev glede usposabljanja tehničnega osebja za področje varnosti zračnega prometa (ATSEP) in ocenjevanja njegove usposobljenosti.
Za izvajalce storitev, ki predložijo vlogo za pridobitev omejenega certifikata v skladu s točkama (a) in (b) točke ATM/ANS.OR.A.010 in/ali podajo izjavo o svojih dejavnostih v skladu s točko ATM/ANS.OR.A.015, lahko minimalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati glede usposabljanja osebja ATSEP in ocenjevanja njegove usposobljenosti, določi pristojni organ. Minimalne zahteve temeljijo na usposobljenosti, izkušnjah in nedavnih izkušnjah na področju ohranjanja določene opreme ali vrst opreme ter zagotavljanja ustrezne ravni varnosti.
ATSEP.OR.105 Program usposabljanja in ocenjevanja usposobljenosti
Izvajalec storitev, ki zaposluje osebje ATSEP, v skladu s točko ATM/ANS.OR.B.005(a)(6) določi program usposabljanja in ocenjevanja usposobljenosti, ki zajema dolžnosti in pristojnosti ATSEP.
Kadar osebje ATSEP zaposli organizacija, ki je dejavnosti prevzela v izvajanje, izvajalec storitev zagotovi, da je navedeno osebje ATSEP opravilo ustrezno usposabljanje in pridobilo ustrezno usposobljenost, določeno v tem poddelu.
ATSEP.OR.110 Vodenje evidenc
Izvajalec storitev, ki zaposluje osebje ATSEP, poleg upoštevanja točke ATM/ANS.OR.B.030 vodi evidence o vseh usposabljanjih, ki jih je opravilo osebje ATSEP, in ocenjevanju njegove usposobljenosti ter te evidence da na voljo:
na zahtevo zadevnemu osebju ATSEP;
na zahtevo in po dogovoru z osebjem ATSEP novemu delodajalcu, ko osebje ATSEP zaposli nov subjekt.
ATSEP.OR.115 Jezikovna usposobljenost
Izvajalec storitev zagotovi, da osebje ATSEP obvlada jezik(-e), ki ga/jih potrebuje za opravljanje svojih dolžnosti.
ODDELEK 2 – ZAHTEVE GLEDE USPOSABLJANJA
ATSEP.OR.200 Zahteve glede usposabljanja – Splošno
Izvajalec storitev zagotavlja, da je osebje ATSEP:
uspešno končalo:
osnovno usposabljanje, določeno v točki ATSEP.OR.205;
kvalifikacijsko usposabljanje, določeno v točki ATSEP.OR.210;
usposabljanje za tipski rating sistemov/opreme, določeno v točki ATSEP.OR.215;
končalo nadaljevalno usposabljanje v skladu s točko ATSEP.OR.220.
ATSEP.OR.205 Osnovno usposabljanje
Osnovno usposabljanje osebja ATSEP zajema:
predmete, teme in podteme iz Dodatka 1 (Splošno osnovno usposabljanje);
kadar se nanašajo na dejavnosti izvajalca storitev, predmete iz Dodatka 2 (Poglobljeno osnovno usposabljanje).
Izvajalec storitev lahko določi najprimernejše izobraževalne zahteve za svoje bodoče osebje ATSEP in posledično po potrebi prilagodi število in/ali raven predmetov, tem ali podtem iz točke (a).
ATSEP.OR.210 Kvalifikacijsko usposabljanje
Kvalifikacijsko usposabljanje osebja ATSEP zajema:
predmete, teme in podteme iz Dodatka 3 (Splošno kvalifikacijsko usposabljanje);
kadar se nanašajo na njegove dejavnosti, vsaj enega od kvalifikacijskih področij iz Dodatka 4 (Poglobljeno kvalifikacijsko usposabljanje).
ATSEP.OR.215 Usposabljanje za tipski rating sistemov in opreme
Usposabljanje osebja ATSEP za tipski rating sistemov in opreme velja za dolžnosti, ki jih osebje ATSEP opravlja, in zajema enega ali več od naslednjih:
teoretične tečaje;
praktične tečaje;
usposabljanje na delovnem mestu.
Z usposabljanjem za tipski rating sistemov in opreme se zagotovi, da bodoče osebje ATSEP pridobi znanje in spretnosti v zvezi s:
funkcionalnostjo sistemov in opreme;
dejanskim in možnim vplivom dejanj osebja ATSEP na sisteme in opremo;
vplivom sistemov in opreme na operativno okolje.
ATSEP.OR.220 Nadaljevalno usposabljanje
Nadaljevalno usposabljanje osebja ATSEP zajema osvežitveno usposabljanje, usposabljanje o nadgradnji in spremembah opreme/sistemov in/ali usposabljanje za ravnanje v izrednih razmerah.
ODDELEK 3 – ZAHTEVE GLEDE OCENJEVANJA USPOSOBLJENOSTI
ATSEP.OR.300 Ocenjevanje usposobljenosti – Splošno
Izvajalec storitev zagotavlja, da je osebje ATSEP:
ocenjeno kot usposobljeno pred opravljanjem dolžnosti;
izpostavljeno ocenjevanju stalne usposobljenosti v skladu s točko ATSEP.OR.305.
ATSEP.OR.305 Ocenjevanje začetne in stalne usposobljenosti
Izvajalec storitev, ki zaposluje osebje ATSEP:
določi, izvaja in dokumentira postopke za:
ocenjevanje začetne in stalne usposobljenosti osebja ATSEP;
obravnavo neusposobljenosti ali poslabšane usposobljenosti osebja ATSEP, vključno s pritožbenim postopkom;
zagotavljanje nadzora nad osebjem, ki ni bilo ocenjeno kot usposobljeno;
opredeli naslednja merila za ocenjevanje začetne in stalne usposobljenosti:
tehnične spretnosti;
vedenjske spretnosti;
znanje.
ODDELEK 4 – ZAHTEVE ZA INŠTRUKTORJE IN OCENJEVALCE
ATSEP.OR.400 Inštruktorji za usposabljanje osebja ATSEP
Izvajalec storitev, ki zaposluje osebje ATSEP, zagotavlja:
da so inštruktorji za usposabljanje osebja ATSEP ustrezno izkušeni na področju, ki ga poučujejo;
da so inštruktorji usposabljanja na delovnem mestu uspešno končali tečaj za usposabljanje na delovnem mestu in imajo ustrezne spretnosti, da lahko posežejo in ukrepajo v primerih, ko bi bila varnost med usposabljanjem lahko ogrožena.
ATSEP.OR.405 Ocenjevalci tehničnih spretnosti
Izvajalec storitev, ki zaposluje osebje ATSEP, zagotavlja, da so ocenjevalci tehničnih spretnosti uspešno končali tečaj za ocenjevalca in imajo ustrezne izkušnje, da lahko ocenijo merila, opredeljena v točki ATSEP.OR.305(b).
Dodatek 1
Splošno osnovno usposabljanje
Predmet 1: UVAJANJE
TEMA 1 BASIND – Uvajanje
Podtema 1.1 – Pregled usposabljanja in ocenjevanja
Podtema 1.2 – Nacionalna organizacija
Podtema 1.3 – Delovno mesto
Podtema 1.4 – Vloga ATSEP
Podtema 1.5 – Evropska/svetovna razsežnost
Podtema 1.6 – Mednarodni standardi in priporočene prakse
Podtema 1.7 – Varovanje podatkov
Podtema 1.8 – Upravljanje kakovosti
Podtema 1.9 – Sistem upravljanja varnosti
Podtema 1.10 – Zdravje in varnost
Predmet 2: SEZNANITEV Z ZRAČNIM PROMETOM
TEMA 1 BASATF – Seznanitev z zračnim prometom
Podtema 1.1 – Upravljanje zračnega prometa
Podtema 1.2 – Kontrola zračnega prometa
Podtema 1.3 – Zemeljske varnostne mreže
Podtema 1.4 – Orodja kontrole zračnega prometa in njeni pripomočki za spremljanje
Podtema 1.5 – Seznanitev
Dodatek 2
Poglobljeno osnovno usposabljanje
Predmet 3: LETALSKE INFORMACIJSKE SLUŽBE
Predmet 4: METEOROLOGIJA
Predmet 5: KOMUNIKACIJA
Predmet 6: NAVIGACIJA
Predmet 7: NADZOR
Predmet 8: OBDELAVA PODATKOV
Predmet 9: SPREMLJANJE SISTEMA IN KONTROLA SISTEMA
Predmet 10: POSTOPKI VZDRŽEVANJA
Dodatek 3
Splošno kvalifikacijsko usposabljanje
Predmet 1: VARNOST
TEMA 1 – Upravljanje varnosti
Podtema 1.1 – Politika in načela
Podtema 1.2 – Koncept tveganja in načela ocene tveganja
Podtema 1.3 – Postopek ocene varnosti
Podtema 1.4 – Sistem za klasifikacijo tveganja navigacijskega sistema
Podtema 1.5 – Ureditev varnosti
Predmet 2: ZDRAVJE IN VARNOST
TEMA 1 – Ozaveščenost glede nevarnosti in pravni predpisi
Podtema 1.1 – Ozaveščenost glede nevarnosti
Podtema 1.2 – Predpisi in postopki
Podtema 1.3 – Ravnanje z nevarnimi snovmi
Predmet 3: ČLOVEŠKI DEJAVNIKI
TEMA 1 – Uvod v človeške dejavnike
Podtema 1.1 – Uvod
TEMA 2 – Praktično znanje in spretnosti
Podtema 2.1 – Znanje, spretnosti in usposobljenost ATSEP
TEMA 3 – Psihološki dejavniki
Podtema 3.1 – Kognitivni dejavniki
TEMA 4 – Zdravstveni dejavniki
Podtema 4.1 – Utrujenost
Podtema 4.2 – Telesna sposobnost
Podtema 4.3 – Delovno okolje
TEMA 5 – Organizacijski in družbeni dejavniki
Podtema 5.1 – Osnovne potrebe ljudi pri delu
Podtema 5.2 – Upravljanje virov skupine
Podtema 5.3 – Skupinsko delo in vloge znotraj skupine
TEMA 6 – Komunikacija
Podtema 6.1 – Pisno poročilo
Podtema 6.2 – Verbalna in neverbalna komunikacija
TEMA 7 – Stres
Podtema 7.1 – Stres
Podtema 7.2 – Obvladovanje stresa
TEMA 8 – Človeška napaka
Podtema 8.1 – Človeška napaka
Dodatek 4
Poglobljeno kvalifikacijsko usposabljanje
1. GLASOVNA KOMUNIKACIJA
Predmet 1: GLASOVNA KOMUNIKACIJA
TEMA 1 – Zrak–zemlja
Podtema 1.1 – Prenos/sprejem
Podtema 1.2 – Sistemi z radijsko anteno
Podtema 1.3 – Glasovno stikalo
Podtema 1.4 – Delovni položaj kontrolorja
Podtema 1.5 – Radijski vmesniki
TEMA 2 – COMVCE – Zemlja–zemlja
Podtema 2.1 – Vmesniki
Podtema 2.2 – Protokoli
Podtema 2.3 – Stikalo
Podtema 2.4 – Komunikacijska veriga
Podtema 2.5 – Delovni položaj kontrolorja
Predmet 2: PRENOSNA POT
TEMA 1 – Linije
Podtema 1.1 – Teorija linij
Podtema 1.2 – Digitalni prenosi
Podtema 1.3 – Vrste linij
TEMA 2 – Posebne zveze
Podtema 2.1 – Mikrovalovna zveza
Podtema 2.2 – Satelit
Predmet 3: ZAPISOVALNIKI
TEMA 1 – Pravni zapisovalniki
Podtema 1.1 – Predpisi
Podtema 1.2 – Načela
Predmet 4: FUNKCIONALNA VARNOST
TEMA 1 – Odnos do varnosti
Podtema 1.1 – Odnos do varnosti
TEMA 2 – Funkcionalna varnost
Podtema 2.1 – Funkcionalna varnost
2. KOMUNIKACIJA – PODATKI
Predmet 1: PODATKI
TEMA 1 – Uvod v omrežja
Podtema 1.1 – Vrste
Podtema 1.2 – Omrežja
Podtema 1.3 – Zunanje omrežne storitve
Podtema 1.4 – Merilni instrumenti
Podtema 1.5 – Odpravljanje napak
TEMA 2 – Protokoli
Podtema 2.1 – Osnovna teorija
Podtema 2.2 – Splošni protokoli
Podtema 2.3 – Posebni protokoli
TEMA 3 – Nacionalna omrežja
Podtema 3.1 – Nacionalna omrežja
TEMA 4 – Evropska omrežja
Podtema 4.1 – Omrežne tehnologije
TEMA 5 – Globalna omrežja
Podtema 5.1 – Omrežja in standardi
Podtema 5.2 – Opis
Podtema 5.3 – Globalna struktura
Podtema 5.4 – Podomrežja zrak–zemlja
Podtema 5.5 – Podomrežja zemlja–zemlja
Podtema 5.6 – Omrežja na krovu zrakoplova
Podtema 5.7 – Aplikacije zrak–zemlja
Predmet 2: PRENOSNA POT
TEMA 1 – Linije
Podtema 1.1 – Teorija linij
Podtema 1.2 – Digitalni prenos
Podtema 1.3 – Vrste linij
TEMA 2 – Posebne zveze
Podtema 2.1 – Mikrovalovna zveza
Podtema 2.2 – Satelit
Predmet 3: ZAPISOVALNIKI
TEMA 1 – Pravni zapisovalniki
Podtema 1.1 – Predpisi
Podtema 1.2 – Načela
Predmet 4: FUNKCIONALNA VARNOST
TEMA 1 – Odnos do varnosti
Podtema 1.1 – Odnos do varnosti
TEMA 2 – Funkcionalna varnost
Podtema 2.1 – Funkcionalna varnost
3. NAVIGACIJA – NEUSMERJENI RADIJSKI SVETILNIK (NDB)
Predmet 1: NAVIGACIJA NA PODLAGI ZMOGLJIVOSTI
TEMA 1 – Navigacijski koncepti
Podtema 1.1 – Operativne zahteve
Podtema 1.2 – Navigacija na podlagi zmogljivosti
Podtema 1.3 – Koncept območne navigacije (RNAV)
Podtema 1.4 – NOTAM
Predmet 2: ZEMELJSKI SISTEMI – NDB
TEMA 1 – NDB/lokator
Podtema 1.1 – Uporaba sistema
Podtema 1.2 – Sestava zemeljske postaje
Podtema 1.3 – Podsistem oddajnik
Podtema 1.4 – Podsistem antena
Podtema 1.5 – Podsistem spremljanje in kontrola
Podtema 1.6 – Oprema na krovu
Podtema 1.7 – Preverjanje in vzdrževanje sistema
Predmet 3: GLOBALNI SATELITSKI NAVIGACIJSKI SISTEM
TEMA 1 – GNSS
Podtema 1.1 – Splošni pregled
Predmet 4: OPREMA NA KROVU
TEMA 1 – Sistemi na krovu
Podtema 1.1 – Sistemi na krovu
TEMA 2 – Samostojna navigacija
Podtema 2.1 – Inercialna navigacija
TEMA 3 – Vertikalna navigacija
Podtema 3.1 – Vertikalna navigacija
Predmet 5: FUNKCIONALNA VARNOST
TEMA 1 – Odnos do varnosti
Podtema 1.1 – Odnos do varnosti
TEMA 2 – Funkcionalna varnost
Podtema 2.1 – Funkcionalna varnost
4. NAVIGACIJA – ISKANJE SMERI (DF)
Predmet 1: NAVIGACIJA NA PODLAGI ZMOGLJIVOSTI
TEMA 1 – Navigacijski koncepti
Podtema 1.1 – Operativne zahteve
Podtema 1.2 – Navigacija na podlagi zmogljivosti
Podtema 1.3 – Koncept območne navigacije (RNAV)
Podtema 1.4 – NOTAM
Predmet 2: ZEMELJSKI SISTEMI – DF
TEMA 1 – DF
Podtema 1.1 – Uporaba sistema
Podtema 1.2 – Sestava opreme VDF/DDF
Podtema 1.3 – Podsistem sprejemnik
Podtema 1.4 – Podsistem antena
Podtema 1.5 – Podsistem spremljanje in kontrola
Podtema 1.6 – Preverjanje in vzdrževanje sistema
Predmet 3: GLOBALNI SATELITSKI NAVIGACIJSKI SISTEM
TEMA 1 – GNSS
Podtema 1.1 – Splošni pregled
Predmet 4: OPREMA NA KROVU
TEMA 1 – Sistemi na krovu
Podtema 1.1 – Sistemi na krovu
TEMA 2 – Sistemi na krovu
Podtema 2.1 – Inercialna navigacija
TEMA 3 – Vertikalna navigacija
Podtema 3.1 – Vertikalna navigacija
Predmet 5: FUNKCIONALNA VARNOST
TEMA 1 – Odnos do varnosti
Podtema 1.1 – Odnos do varnosti
TOPIC 2 – Funkcionalna varnost
Podtema 2.1 – Funkcionalna varnost
5. NAVIGACIJA – VISOKOFREKVENČNI VSESMERNI RADIJSKI ODDAJNIK (VOR)
Predmet 1: NAVIGACIJA NA PODLAGI ZMOGLJIVOSTI
TEMA 1 – Navigacijski koncepti
Podtema 1.1 – Operativne zahteve
Podtema 1.2 – Navigacija na podlagi zmogljivosti
Podtema 1.3 – Koncept območne navigacije (RNAV)
Podtema 1.4 – NOTAM
Predmet 2: ZEMELJSKI SISTEMI – VOR
TEMA 1 – VOR
Podtema 1.1 – Uporaba sistema
Podtema 1.2 – Osnove CVOR in/ali DVOR
Podtema 1.3 – Sestava zemeljske postaje
Podtema 1.4 – Podsistem oddajnik
Podtema 1.5 – Podsistem antena
Podtema 1.6 – Podsistem spremljanje in kontrola
Podtema 1.7 – Oprema na krovu
Podtema 1.8 – Preverjanje in vzdrževanje sistema
Predmet 3: GLOBALNI SATELITSKI NAVIGACIJSKI SISTEM
TEMA 1 – GNSS
Podtema 1.1 – Splošni pregled
Predmet 4: OPREMA NA KROVU
TEMA 1 – Sistemi na krovu
Podtema 1.1 – Sistemi na krovu
TEMA 2 – Samostojna navigacija
Podtema 2.1 – Inercialna navigacija
TEMA 3 – Vertikalna navigacija
Podtema 3.1 – Vertikalna navigacija
Predmet 5: FUNKCIONALNA VARNOST
TEMA 1 – Odnos do varnosti
Podtema 1.1 – Odnos do varnosti
TEMA 2 – Funkcionalna varnost
Podtema 2.1 – Funkcionalna varnost
6. NAVIGACIJA – MERILNIK RAZDALJE (DME)
Predmet 1: NAVIGACIJA NA PODLAGI ZMOGLJIVOSTI
TEMA 1 – Navigacijski koncepti
Podtema 1.1 – Operativne zahteve
Podtema 1.2 – Navigacija na podlagi zmogljivosti
Podtema 1.3 – Koncept območne navigacije (RNAV)
Podtema 1.4 – NOTAM
Predmet 2: ZEMELJSKI SISTEMI – DME
TEMA 1 – DME
Podtema 1.1 – Uporaba sistema
Podtema 1.2 – Osnove DME
Podtema 1.3 – Sestava zemeljske postaje
Podtema 1.4 – Podsistem sprejemnik
Podtema 1.5 – Obdelava signala
Podtema 1.6 – Podsistem oddajnik
Podtema 1.7 – Podsistem antena
Podtema 1.8 – Podsistem spremljanje in kontrola
Podtema 1.9 – Oprema na krovu
Podtema 1.10 – Preverjanje in vzdrževanje sistema
Predmet 3: GLOBALNI SATELITSKI NAVIGACIJSKI SISTEM
TEMA 1 – GNSS
Podtema 1.1 – Splošni pregled
Predmet 4: OPREMA NA KROVU
TEMA 1 – Sistemi na krovu
Podtema 1.1 – Sistemi na krovu
TEMA 2 – Samostojna navigacija
Podtema 2.1 – Inercialna navigacija
TEMA 3 – Vertikalna navigacija
Podtema 3.1 – Vertikalna navigacija
Predmet 5: FUNKCIONALNA VARNOST
TEMA 1 – Odnos do varnosti
Podtema 1.1 – Odnos do varnosti
TEMA 2 – Funkcionalna varnost
Podtema 2.1 – Funkcionalna varnost
7. NAVIGACIJA – INSTRUMENTNI PRISTAJALNI SISTEM (ILS)
Predmet 1: NAVIGACIJA NA PODLAGI ZMOGLJIVOSTI
TEMA 1 – Navigacijski koncepti
Podtema 1.1 – Operativne zahteve
Podtema 1.2 – Navigacija na podlagi zmogljivosti
Podtema 1.3 – Koncept območne navigacije (RNAV)
Podtema 1.4 – NOTAM
Predmet 2: ZEMELJSKI SISTEMI – ILS
TEMA 1 – ILS
Podtema 1.1 – Uporaba sistema
Podtema 1.2 – Osnove ILS
Podtema 1.3 – Sistemi 2F
Podtema 1.4 – Sestava zemeljske postaje
Podtema 1.5 – Podsistem oddajnik
Podtema 1.6 – Podsistem antena
Podtema 1.7 – Podsistem spremljanje in kontrola
Podtema 1.8 – Oprema na krovu
Podtema 1.9 – Preverjanje in vzdrževanje sistema
Predmet 3: GLOBALNI SATELITSKI NAVIGACIJSKI SISTEM
TEMA 1 – GNSS
Podtema 1.1 – Splošni pregled
Predmet 4: OPREMA NA KROVU
TEMA 1 – Sistemi na krovu
Podtema 1.1 – Sistemi na krovu
TEMA 2 – Samostojna navigacija
Podtema 2.1 – Inercialna navigacija
TEMA 3 – Vertikalna navigacija
Podtema 3.1 – Vertikalna navigacija
Predmet 5: FUNKCIONALNA VARNOST
TEMA 1 – Odnos do varnosti
Podtema 1.1 – Odnos do varnosti
TOPIC 2 – Funkcionalna varnost
Podtema 2.1 – Funkcionalna varnost
8. NAVIGACIJA – MIKROVALOVNI PRISTAJALNI SISTEM (MLS)
Predmet 1: NAVIGACIJA NA PODLAGI ZMOGLJIVOSTI
TEMA 1 – Navigacijski koncepti
Podtema 1.1 – Operativne zahteve
Podtema 1.2 – Navigacija na podlagi zmogljivosti
Podtema 1.3 – Koncept območne navigacije (RNAV)
Podtema 1.4 – NOTAM
Predmet 2: ZEMELJSKI SISTEMI – MLS
TEMA 1 – MLS
Podtema 1.1 – Uporaba sistema
Podtema 1.2 – Osnove MLS
Podtema 1.3 – Sestava zemeljske postaje
Podtema 1.4 – Podsistem oddajnik
Podtema 1.5 – Podsistem antena
Podtema 1.6 – Podsistem spremljanje in kontrola
Podtema 1.7 – Oprema na krovu
Podtema 1.8 – Preverjanje in vzdrževanje sistema
Predmet 3: GLOBALNI SATELITSKI NAVIGACIJSKI SISTEM
TEMA 1 – GNSS
Podtema 1.1 – Splošni pregled
Predmet 4: OPREMA NA KROVU
TEMA 1 – Sistemi na krovu
Podtema 1.1 – Sistemi na krovu
TEMA 2 – Samostojna navigacija
Podtema 2.1 – Inercialna navigacija
TEMA 3 – Vertikalna navigacija
Podtema 3.1 – Vertikalna navigacija
Predmet 5: FUNKCIONALNA VARNOST
TEMA 1 – Odnos do varnosti
Podtema 1.1 – Odnos do varnosti
TEMA 2 – Funkcionalna varnost
Podtema 2.1 – Funkcionalna varnost
9. NADZOR – PRIMARNI NADZORNI RADAR
Predmet 1: PRIMARNI NADZORNI RADAR
TEMA 1 – Nadzor ATC
Podtema 1.1 – Uporaba PSR za službe zračnega prometa
Podtema 1.2 – Antena (PSR)
Podtema 1.3 – Oddajniki
Podtema 1.4 – Značilnosti primarnih ciljev
Podtema 1.5 – Sprejemniki
Podtema 1.6 – Obdelava signala in ekstrakcija radarskih meritev
Podtema 1.7 – Združevanje radarskih meritev
Podtema 1.8 – Značilnosti primarnega radarja
TEMA 2 – SURPSR – Radar za zaznavanje premikov po površini
Podtema 2.1 – Uporaba SMR za službe zračnega prometa
Podtema 2.2 – Radarski senzor
TEMA 3 – SURPSR – Preskus in merjenje
Podtema 3.1 – Preskus in merjenje
Predmet 2: VMESNIK ČLOVEK-STROJ (HMI)
TEMA 1 – SURPSR – HMI
Podtema 1.1 – HMI za ATCO
Podtema 1.2 – HMI za ATSEP
Podtema 1.3 – HMI za pilote
Podtema 1.4 – Prikazovalniki
Predmet 3: PRENOS PODATKOV O NADZORU
TEMA 1 – SDT
Podtema 1.1 – Tehnologija in protokoli
Podtema 1.2 – Metode preverjanja
Predmet 4: FUNKCIONALNA VARNOST
TEMA 1 – SURPSR – Odnos do varnosti
Podtema 1.1 – Odnos do varnosti
TEMA 2 –SURPSR – Funkcionalna varnost
Podtema 2.1 – Funkcionalna varnost
Predmet 5: SISTEMI ZA OBDELAVO PODATKOV
TEMA 1 – Funkcionalna varnost
Podtema 1.1 – Sistemi za obdelavo podatkov o nadzoru
10. NADZOR – SEKUNDARNI NADZORNI RADAR
Predmet 1: SEKUNDARNI NADZORNI RADAR (SSR)
TEMA 1 – SSR in enopulzni SSR
Podtema 1.1 – Uporaba SSR za službe zračnega prometa
Podtema 1.2 – Antena (SSR)
Podtema 1.3 – Spraševalnik
Podtema 1.4 – Odzivnik
Podtema 1.5 – Sprejemniki
Podtema 1.6 – Obdelava signala in ekstrakcija radarskih meritev
Podtema 1.7 – Združevanje radarskih meritev
Podtema 1.8 – Preskus in merjenje
TEMA 2 – Način S
Podtema 2.1 – Uvod v način S
Podtema 2.2 – Sistem načina S
TEMA 3 – Multilateracija
Podtema 3.1 – MLAT v uporabi
Podtema 3.2 – Načela MLAT
TEMA 4 – SURSSR – Okolje
Podtema 4.1 – Okolje SSR
Predmet 2: VMESNIK ČLOVEK-STROJ (HMI)
TEMA 1 – HMI
Podtema 1.1 – HMI za ATCO
Podtema 1.2 – HMI za ATSEP
Podtema 1.3 – HMI za pilote
Podtema 1.4 – Prikazovalniki
Predmet 3: PRENOS PODATKOV O NADZORU
TEMA 1 – SDT
Podtema 1.1 – Tehnologija in protokoli
Podtema 1.2 – Metode preverjanja
Predmet 4: FUNKCIONALNA VARNOST
TEMA 1 – Odnos do varnosti
Podtema 1.1 – Odnos do varnosti
TEMA 2 – Funkcionalna varnost
Podtema 2.1 – Funkcionalna varnost
Predmet 5: SISTEMI ZA OBDELAVO PODATKOV
TEMA 1 – Komponente sistema
Podtema 1.1 – Sistemi za obdelavo podatkov o nadzoru
11. NADZOR – SAMODEJNI ODVISNI NADZOR
Predmet 1: SAMODEJNI ODVISNI NADZOR (ADS)
TEMA 1 – Splošni pregled ADS
Podtema 1.1 – Opredelitev ADS
TEMA 2 – SURADS – ADS-B
Podtema 2.1 – Uvod v ADS-B
Podtema 2.2 – Tehnike ADS-B
Podtema 2.3 – Način 4 VDL (STDMA)
Podtema 2.4 – Razširjeni skviter načina S
Podtema 2.5 – UAT
Podtema 2.6 – ASTERIX
TEMA 3 – ADS-C
Podtema 3.1 – Uvod v ADS-C
Podtema 3.2 – Tehnike ADS-C
Predmet 2: VMESNIK ČLOVEK-STROJ (HMI)
TEMA 1 – HMI
Podtema 1.1 – HMI za ATCO
Podtema 1.2 – HMI za ATSEP
Podtema 1.3 – HMI za pilote
Podtema 1.4 – Prikazovalniki
Predmet 3: PRENOS PODATKOV O NADZORU
TEMA 1 – SDT
Podtema 1.1 – Tehnologija in protokoli
Podtema 1.2 – Metode preverjanja
Predmet 4: FUNKCIONALNA VARNOST
TEMA 1 – Odnos do varnosti
Podtema 1.1 – Odnos do varnosti
TEMA 2 – SURADS – Funkcionalna varnost
Podtema 2.1 – Funkcionalna varnost
Predmet 5: SISTEMI ZA OBDELAVO PODATKOV
TEMA 1 – Komponente sistema
Podtema 1.1 – Sistemi za obdelavo podatkov o nadzoru
12. PODATKI – OBDELAVA PODATKOV
Predmet 1: FUNKCIONALNA VARNOST
TEMA 1 – Funkcionalna varnost
Podtema 1.1 – Funkcionalna varnost
Podtema 1.2 – Celovitost in varnost programske opreme
TEMA 2 – Odnos do varnosti
Podtema 2.1 – Odnos do varnosti
Predmet 2: SISTEMI ZA OBDELAVO PODATKOV
TEMA 1 – Uporabniške zahteve
Podtema 1.1 – Zahteve za kontrolorje
Podtema 1.2 – Napoved in izračun poti leta
Podtema 1.3 – Zemeljske varnostne mreže
Podtema 1.4 – Podpora pri odločanju
TEMA 2 – Podatki komponent sistema
Podtema 2.1 – Sistemi za obdelavo podatkov
Podtema 2.2 – Sistemi za obdelavo podatkov o letu
Podtema 2.3 – Sistemi za obdelavo podatkov o nadzoru
Predmet 3: PODATKOVNI PROCES
TEMA 1 – Proces programske opreme
Podtema 1.1 – Vmesna programska oprema
Podtema 1.2 – Operativni sistemi
Podtema 1.3 – Kontrola konfiguracije
Podtema 1.4 – Razvojni proces programske opreme
TEMA 2 – Platforma strojne opreme
Podtema 2.1 – Nadgradnja opreme
Podtema 2.2 – Trgovski izdelek
Podtema 2.3 – Soodvisnost
Podtema 2.4 – Možnost vzdrževanja
TEMA 3 – Preskušanje
Podtema 3.1 – Preskušanje
Predmet 4: PODATKI
TEMA 1 – Osnovne značilnosti podatkov
Podtema 1.1 – Pomen podatkov
Podtema 1.2 – Kontrola konfiguracije podatkov
Podtema 1.3 – Podatkovni standardi
TEMA 2 – Podatki ATM – Podrobna sestava
Podtema 2.1 – Območje sistema
Podtema 2.2 – Značilne točke
Podtema 2.3 – Zmogljivost zrakoplova
Podtema 2.4 – Upravljavec zaslona
Podtema 2.5 – Samousklajevalna sporočila
Podtema 2.6 – Podatki o kontroli konfiguracije
Podtema 2.7 – Podatki o fizični konfiguraciji
Podtema 2.8 – Ustrezni meteorološki podatki
Podtema 2.9 – Sporočila o opozorilih in napakah za ATSEP
Podtema 2.10 – Sporočila o opozorilih in napakah za ATCO
Predmet 5: PODATKI O KOMUNIKACIJI
TEMA 1 – Uvod v omrežja
Podtema 1.1 – Vrste
Podtema 1.2 – Omrežja
Podtema 1.3 – Zunanje omrežne storitve
Podtema 1.4 – Merilni instrumenti
Podtema 1.5 – Odpravljanje napak
TEMA 2 – Protokoli
Podtema 2.1 – Osnovna teorija
Podtema 2.2 – Splošni protokoli
Podtema 2.3 – Posebni protokoli
TEMA 3 – DATDP – Nacionalna omrežja
Podtema 3.1 – Nacionalna omrežja
Predmet 6: NADZOR – PRIMARNI
TEMA 1 – Nadzor ATC
Podtema 1.1 – Uporaba PSR za službe zračnega prometa
Predmet 7: NADZOR – SEKUNDARNI
TEMA 1 – SSR IN MSSR
Podtema 1.1 – Uporaba SSR za službe zračnega prometa
TEMA 2 – Način S
Podtema 2.1 – Uvod v način S
TEMA 3 – Multilateracija
Podtema 3.1 – Načela MLAT
Predmet 8: NADZOR – HMI
TEMA 1 – HMI
Podtema 1.1 – HMI za ATCO
Predmet 9: PRENOS PODATKOV O NADZORU
TEMA 1 – Prenos podatkov o nadzoru
Podtema 1.1 – Tehnologija in protokoli
13. SPREMLJANJE IN KONTROLA SISTEMA – KOMUNIKACIJA
Predmet 1: SESTAVA ANS
TEMA 1 – Organizacija in delovanje ANSP
Podtema 1.1 – SMCCOM – Organizacija in delovanje ANSP
TEMA 2 – Program vzdrževanja ANSP
Podtema 2.1 – Politika
TEMA 3 – Okvir ATM
Podtema 3.1 – Okvir ATM
TEMA 4 – Upravne prakse ANSP
Podtema 4.1 – Uprava
Predmet 2: SISTEM/OPREMA ANS
TEMA 1 – Operativni vplivi
Podtema 1.1 – Poslabšanje ali izpad storitev sistema/opreme
TEMA 2 – SMCCOM – Funkcionalnost in delovanje delovnega položaja uporabnika
Podtema 2.1 – Delovni položaj uporabnika
Podtema 2.2 – Delovni položaj SMC
Predmet 3: ORODJA IN POSTOPKI
TEMA 1 – Zahteve
Podtema 1.1 – Sistem upravljanja varnosti (SMS)
Podtema 1.2 – Sistem upravljanja kakovosti (QMS)
Podtema 1.3 – Uporaba SMS v delovnem okolju
TEMA 2 – Pogodbe o vzdrževanju z zunanjimi agencijami
Podtema 2.1 – Načela pogodb
TEMA 3 – Splošni postopki SMC
Podtema 3.1 – Vloge in pristojnosti
TEMA 4 – Sistemi upravljanja vzdrževanja
Podtema 4.1 – Poročanje
Predmet 4: TEHNOLOGIJA
TEMA 1 – Tehnologije in načela
Podtema 1.1 – Splošno
Podtema 1.2 – Komunikacija
Podtema 1.3 – Naprave
Predmet 5: GLASOVNA KOMUNIKACIJA
TEMA 1 – Zrak–zemlja
Podtema 1.1 – Delovni položaj kontrolorja
TEMA 2 – Zemlja–zemlja
Podtema 2.1 – Vmesniki
Podtema 2.2 – Stikalo
Podtema 2.3 – Delovni položaj kontrolorja
Predmet 6: KOMUNIKACIJA– PODATKI
TEMA 1 – Evropska omrežja
Podtema 1.1 – Omrežne tehnologije
TEMA 2 – Globalna omrežja
Podtema 2.1 – Omrežja in standardi
Podtema 2.2 – Opis
Podtema 2.3 – Globalna struktura
Podtema 2.4 – Podomrežja zrak–zemlja
Podtema 2.5 – Podomrežja zemlja–zemlja
Podtema 2.6 – Aplikacije zrak–zemlja
Predmet 7: KOMUNIKACIJA – ZAPISOVALNIKI
TEMA 1 – Pravni zapisovalniki
Podtema 1.1 – Predpisi
Podtema 1.2 – Načela
Predmet 8: NAVIGACIJA – PBN
TEMA 1 – Navigacijski koncepti
Podtema 1.1 – NOTAM
14. SPREMLJANJE IN KONTROLA SISTEMA – NAVIGACIJA
Predmet 1: SESTAVA ANS
TEMA 1 – Organizacija in delovanje ANSP
Podtema 1.1 – Organizacija in delovanje ANSP
TEMA 2 – Program vzdrževanja ANSP
Podtema 2.1 – Politika
TEMA 3 – Okvir ATM
Podtema 3.1 – Okvir ATM
TEMA 4 – Upravne prakse ANSP
Podtema 4.1 – Uprava
Predmet 2: SISTEM/OPREMA ANS
TEMA 1 – Operativni vplivi
Podtema 1.1 – SMCNAV – Poslabšanje ali izpad storitev sistema/opreme
TEMA 2 – Funkcionalnost in delovanje položaja uporabnika
Podtema 2.1 – Delovni položaj uporabnika
Podtema 2.2 – Delovni položaj SMC
Predmet 3: ORODJA IN POSTOPKI
TEMA 1 – SMCNAV – Zahteve
Podtema 1.1 – Sistem upravljanja varnosti (SMS)
Podtema 1.2 – Sistem upravljanja kakovosti (QMS)
Podtema 1.3 – Uporaba SMS v delovnem okolju
TEMA 2 – Pogodbe o vzdrževanju z zunanjimi agencijami
Podtema 2.1 – Načela pogodb
TEMA 3 – Splošni postopki SMC
Podtema 3.1 – Vloge in pristojnosti
TEMA 4 – SMCNAV – Sistemi upravljanja vzdrževanja
Podtema 4.1 – Poročanje
Predmet 4: TEHNOLOGIJA
TEMA 1 – SMCNAV – Tehnologije in načela
Podtema 1.1 – Splošno
Podtema 1.2 – Komunikacija
Podtema 1.3 – Naprave
Predmet 5: KOMUNIKACIJA – PODATKI
TEMA 1 – SMCNAV – Evropska omrežja
Podtema 1.1 – Omrežne tehnologije
TEMA 2 – Globalna omrežja
Podtema 2.1 – Omrežja in standardi
Podtema 2.2 – Opis
Podtema 2.3 – Globalna struktura
Podtema 2.4 – Podomrežja zrak–zemlja
Podtema 2.5 – Podomrežja zemlja–zemlja
Podtema 2.6 – Aplikacije zrak–zemlja
Predmet 6: KOMUNIKACIJA – ZAPISOVALNIKI
TEMA 1 – Pravni zapisovalniki
Podtema 1.1 – Predpisi
Podtema 1.2 – Načela
Predmet 7: NAVIGACIJA – PBN
TEMA 1 – Navigacijski koncepti
Podtema 1.1 – NOTAM
Predmet 8: NAVIGACIJA – ZEMELJSKI SISTEMI – NDB
TEMA 1 – NDB/lokator
Podtema 1.1 – Uporaba sistema
Predmet 9: NAVIGACIJA – ZEMELJSKI SISTEMI – DFI
TEMA 1 – SMCNAV – DF
Podtema 1.1 – Uporaba sistema
Predmet 10: NAVIGACIJA – ZEMELJSKI SISTEMI – VOR
TEMA 1 – VOR
Podtema 1.1 – Uporaba sistema
Predmet 11: NAVIGACIJA – ZEMELJSKI SISTEMI – DME
TEMA 1 – DME
Podtema 1.1 – Uporaba sistema
Predmet 12: NAVIGACIJA – ZEMELJSKI SISTEMI – ILS
TEMA 1 – ILS
Podtema 1.1 – Uporaba sistema
15. SPREMLJANJE IN KONTROLA SISTEMA – NADZOR
Predmet 1: SESTAVA ANS
TEMA 1 – Organizacija in delovanje ANSP
Podtema 1.1 – Organizacija in delovanje ANSP
TEMA 2 – Program vzdrževanja ANSP
Podtema 2.1 – Politika
TEMA 3 – Okvir ATM
Podtema 3.1 – Okvir ATM
TEMA 4 – Upravne prakse ANSP
Podtema 4.1 – Uprava
Predmet 2: SISTEM/OPREMA ANS
TEMA 1 – Operativni vplivi
Podtema 1.1 – SMCSUR – Poslabšanje ali izpad storitev sistema/opreme
TEMA 2 – Funkcionalnost in delovanje položaja uporabnika
Podtema 2.1 – Delovni položaj uporabnika
Podtema 2.2 – Delovni položaj SMC
Predmet 3: ORODJA IN POSTOPKI
TEMA 1 – Zahteve
Podtema 1.1 – Sistem upravljanja varnosti (SMS)
Podtema 1.2 – Sistem upravljanja kakovosti (QMS)
Podtema 1.3 – Uporaba SMS v delovnem okolju
TEMA 2 – Pogodbe o vzdrževanju z zunanjimi agencijami
Podtema 2.1 – Načela pogodb
TEMA 3 – Splošni postopki SMC
Podtema 3.1 – Vloge in pristojnosti
TEMA 4 – Sistemi upravljanja vzdrževanja
Podtema 4.1 – Poročanje
Predmet 4: TEHNOLOGIJA
TEMA 1 – Tehnologije in načela
Podtema 1.1 – Splošno
Podtema 1.2 – Komunikacija
Podtema 1.3 – Naprave
Predmet 5: KOMUNIKACIJA – PODATKI
TEMA 1 – Evropska omrežja
Podtema 1.1 – Omrežne tehnologije
TEMA 2 – Globalna omrežja
Podtema 2.1 – Omrežja in standardi
Podtema 2.2 – Opis
Podtema 2.3 – Globalna struktura
Podtema 2.4 – Podomrežja zrak–zemlja
Podtema 2.5 – Podomrežja zemlja–zemlja
Podtema 2.6 – Aplikacije zrak–zemlja
Predmet 6: KOMUNIKACIJA – ZAPISOVALNIKI
TEMA 1 – Pravni zapisovalniki
Podtema 1.1 – Predpisi
Podtema 1.2 – Načela
Predmet 7: NAVIGACIJA – PBN
TEMA 1 – Navigacijski koncepti
Podtema 1.1 – NOTAM
Predmet 8: NADZOR – PRIMARNI
TEMA 1 – Nadzor ATC
Podtema 1.1 – Uporaba PSR za službe zračnega prometa
Predmet 9: NADZOR – SEKUNDARNI
TEMA 1 – SSR IN MSSR
Podtema 1.1 – Uporaba SSR za službe zračnega prometa
TEMA 2 – Način S
Podtema 2.1 – Uvod v način S
TEMA 3 – Multilateracija
Podtema 3.1 – Načela MLAT
Predmet 10: NADZOR – HMI
TEMA 1 – HMI
Podtema 1.1 – HMI za ATCO
Predmet 11: NADZOR – PRENOS PODATKOV
TEMA 1 – Prenos podatkov o nadzoru
Podtema 1.1 – Tehnologija in protokoli
16. SPREMLJANJE IN KONTROLA SISTEMA – PODATKI
Predmet 1: SESTAVA ANS
TEMA 1 – Organizacija in delovanje ANSP
Podtema 1.1 – Organizacija in delovanje ANSP
TEMA 2 – Program vzdrževanja ANSP
Podtema 2.1 – Politika
TEMA 3 – Okvir ATM
Podtema 3.1 – Okvir ATM
TEMA 4 – UPRAVNE PRAKSE ANSP
Podtema 4.1 – Uprava
Predmet 2: SISTEM/OPREMA ANS
TEMA 1 – Operativni vplivi
Podtema 1.1 – Poslabšanje ali izpad storitev sistema/opreme
TEMA 2 – Funkcionalnost in delovanje položaja uporabnika
Podtema 2.1 – Delovni položaj uporabnika
Podtema 2.2 – Delovni položaj SMC
Predmet 3: ORODJA IN POSTOPKI
TEMA 1 – SMCDAT – Zahteve
Podtema 1.1 – Sistem upravljanja varnosti (SMS)
Podtema 1.2 – Sistem upravljanja kakovosti (QMS)
Podtema 1.3 – Uporaba SMS v delovnem okolju
TEMA 2 – Pogodbe o vzdrževanju z zunanjimi agencijami
Podtema 2.1 – Načela pogodb
TEMA 3 – Splošni postopki SMC
Podtema 3.1 – Vloge in pristojnosti
TEMA 4 – Sistemi upravljanja vzdrževanja
Podtema 4.1 – Poročanje
Predmet 4: TEHNOLOGIJA
TEMA 1 – Tehnologije in načela
Podtema 1.1 – Splošno
Podtema 1.2 – Komunikacija
Podtema 1.3 – Naprave
Predmet 5: KOMUNIKACIJA – PODATKI
TEMA 1 – Evropska omrežja
Podtema 1.1 – Omrežne tehnologije
TEMA 2 – Globalna omrežja
Podtema 2.1 – Omrežja in standardi
Podtema 2.2 – Opis
Podtema 2.3 – Globalna struktura
Podtema 2.4 – Podomrežja zrak–zemlja
Podtema 2.5 – Podomrežja zemlja–zemlja
Podtema 2.6 – Aplikacije zrak–zemlja
Predmet 6: KOMUNIKACIJA – ZAPISOVALNIKI
TEMA 1 – Pravni zapisovalniki
Podtema 1.1 – Predpisi
Podtema 1.2 – Načela
Predmet 7: NAVIGACIJA – PBN
TEMA 1 – SMCDAT – Navigacijski koncepti
Podtema 1.1 – NOTAM
Predmet 8: NADZOR – PRIMARNI
TEMA 1 – Nadzor ATC
Podtema 1.1 – Uporaba PSR za službe zračnega prometa
Predmet 9: NADZOR – SEKUNDARNI
TEMA 1 – SSR IN MSSR
Podtema 1.1 – Uporaba SSR za službe zračnega prometa
TEMA 2 – Način S
Podtema 2.1 – Uvod v način S
TEMA 3 – Multilateracija
Podtema 3.1 – Načela MLAT
Predmet 10: NADZOR – HMI
TEMA 1 – HMI
Podtema 1.1 – HMI za ATCO
Predmet 11: NADZOR – PRENOS PODATKOV
TEMA 1 – Prenos podatkov o nadzoru
Podtema 1.1 – Tehnologija in protokoli
Predmet 12: NADZOR – SISTEMI ZA OBDELAVO PODATKOV
TEMA 1 – Uporabniške zahteve
Podtema 1.1 – Zahteve za kontrolorje
Podtema 1.2 – Napoved in izračun poti leta
Podtema 1.3 – Zemeljske varnostne mreže
Podtema 1.4 – Podpora pri odločanju
Predmet 13: NADZOR – PODATKOVNI PROCES
TEMA 1 – Platforma strojne opreme
Podtema 1.1 – Nadgradnja opreme
Podtema 1.2 – Trgovski izdelek
Podtema 1.3 – Soodvisnost
Predmet 14: NADZOR – PODATKI
TEMA 1 – Osnovne značilnosti podatkov
Podtema 1.1 – Pomen podatkov
Podtema 1.2 – Kontrola konfiguracije podatkov
Podtema 1.2 – Podatkovni standardi
( 1 ) Uredba (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o poročanju, analizi in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu, spremembi Uredbe (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta in uredb Komisije (ES) št. 1321/2007 in (ES) št. 1330/2007 (UL L 122, 24.4.2014, str. 18).
( 2 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 390/2013 z dne 3. maja 2013 o določitvi načrta izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja (UL L 128, 9.5.2013, str. 1).
( 3 ) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).
( 4 ) Uredba Komisije (EU) št. 255/2010 z dne 25. marca 2010 o določitvi skupnih pravil za upravljanje pretoka zračnega prometa (UL L 80, 26.3.2010, str. 10).
( 5 ) Uredba Komisije (ES) št. 2150/2005 z dne 23. decembra 2005 o določitvi skupnih pravil za prilagodljivo uporabo zračnega prostora (UL L 342, 24.12.2005, str. 20).