02017L0853 — SL — 24.05.2017 — 000.008

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	DIREKTIVA (EU) 2017/853 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja (Besedilo velja za EGP) (UL L 137 24.5.2017, str. 22)

popravljena z:

►C1	Popravek, UL L 057, 18.2.2021, str. 96 (2017/853)

▼B

DIREKTIVA (EU) 2017/853 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 17. maja 2017

o spremembi Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja

(Besedilo velja za EGP)

Člen 1

Direktiva 91/477/EGS se spremeni:

(1)

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„strelno orožje“ pomeni vsako prenosno cevno orožje, ki izstreljuje, je namenjeno izstreljevanju ali ga je mogoče predelati za izstreljevanje šiber, krogel ali izstrelkov z delovanjem potisnega sredstva, razen če je izvzeto iz te opredelitve zaradi enega izmed razlogov, navedenih v delu III Priloge I. Strelno orožje je razvrščeno v delu II Priloge I.

Šteje se, da je predmet mogoče predelati za izstreljevanje šiber, krogel ali izstrelkov z delovanjem potisnega sredstva, če:

(a)

je videti kot strelno orožje, in

(b)

ga je mogoče zaradi njegove konstrukcije ali materiala, iz katerega je proizvedeno, predelati v strelno orožje.

(2)

„pomembni sestavni del“ pomeni cev, okvir, zaklepišče, vključno z ohišjem in strelnim mehanizmom, kakor je primerno, zaklep, boben ali zaklep, ki so, kadar so samostojni predmeti, vključeni v razred strelnega orožja, na katero so pritrjeni ali na katero se jih namerava pritrditi;

(3)

„strelivo“ pomeni cel naboj ali njegove sestavne dele, vključno s tulci, vžigalnimi kapicami, pogonskim prahom, kroglami ali izstrelki, ki se uporabljajo v strelnem orožju, pod pogojem, da je za te sestavne dele same potrebno dovoljenje v zadevni državi članici;

(4)

„plašilno orožje in signalno orožje“ pomeni naprave s prostorom za naboje, ki so zasnovane za streljanje samo s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim signalnim strelivom ter jih ni mogoče predelati tako, da bi iz njih lahko z delovanjem potisnega sredstva izstrelili šibre, krogle ali izstrelke;

(5)

„rekvizitno orožje in akustično orožje“ pomeni strelno orožje, ki je posebej predelano za streljanje izključno s slepimi naboji, za uporabo na primer v gledaliških predstavah, na fotografskih snemanjih, pri snemanju za film in televizijo, uprizarjanju zgodovinskih dogodkov, na paradah, športnih prireditvah in pri usposabljanju;

(6)

„onesposobljeno strelno orožje“ pomeni strelno orožje, ki je postalo stalno neprimerno za uporabo z onesposobitvijo, ki zagotavlja, da so vsi pomembni sestavni deli strelnega orožja trajno neuporabni in jih ni mogoče odstraniti, zamenjati ali prirediti, da bi strelno orožje na kakršen koli način ponovno usposobili;

(7)

„muzej“ pomeni stalno ustanovo v službi družbe in njenega razvoja, ki je dostopna javnosti in nabavlja, ohranja, raziskuje in razstavlja strelno orožje, njegove pomembne sestavne dele ali strelivo v zgodovinske, kulturne, znanstvene, tehnične, izobraževalne, študijske ali razvedrilne namene ali namene kulturne dediščine ter jo je kot tako priznala zadevna država članica;

(8)

„zbiralec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki se ukvarja z zbiranjem in ohranjanjem strelnega orožja, pomembnih sestavnih delov ali streliva za zgodovinske, kulturne, znanstvene, tehnične ali izobraževalne namene ali namene kulturne dediščine ter jo je kot tako priznala zadevna država članica;

(9)

„trgovec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki se v celoti ali deloma ukvarja z enim od naslednjega:

(a)

proizvodnja, trgovina, izmenjava, posojanje, popravljanje, prirejanje ali predelovanje strelnega orožja ali pomembnih sestavnih delov;

(b)

proizvodnja, trgovina, izmenjava, prirejanje ali predelovanje streliva;

(10)

„posrednik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, razen trgovca, katere trgovanje ali poslovanje v celoti ali deloma zajema eno od naslednjega:

(a)

pogajanja o transakcijah ali ureditev transakcij za nakup, prodajo ali dobavo strelnega orožja, pomembnih sestavnih delov ali streliva;

(b)

ureditev prenosa strelnega orožja, pomembnih sestavnih delov ali streliva znotraj države članice, iz ene države članice v drugo državo članico, iz države članice v tretjo državo ali iz tretje države v državo članico;

(11)

„nedovoljena proizvodnja“ pomeni proizvodnjo ali sestavljanje strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva:

(a)

iz katerega koli pomembnega sestavnega dela takšnega strelnega orožja, ki je bilo vključeno v nedovoljeno trgovino;

(b)

brez dovoljenja, izdanega v skladu s členom 4 s strani pristojnega organa države članice, v kateri poteka proizvodnja ali sestavljanje; ali

(c)

brez označevanja strelnega orožja v času njegove proizvodnje v skladu s členom 4;

(12)

„nedovoljena trgovina“ pomeni nabavo, prodajo, dostavo, prevoz ali prenos strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov ali streliva z območja ene države članice ali prek njenega območja na območje druge države članice, če ena izmed teh držav članic tega ne dovoli v skladu s to direktivo ali če strelno orožje, pomembni sestavni deli ali strelivo niso označeni v skladu s členom 4;

(13)

„sledenje“ pomeni sistematično spremljanje strelnega orožja ter, kadar je mogoče, njegovih sestavnih delov in streliva od proizvajalca do kupca, da se pristojnim organom držav članic pomaga pri odkrivanju, preiskovanju in analiziranju nedovoljene proizvodnje in nedovoljene trgovine.

V tej direktivi se šteje, da ima oseba prebivališče v državi, ki je navedena v naslovu na uradni listini, v kateri je naveden njen kraj prebivališča, kot je potni list ali nacionalna osebna izkaznica, ki se ob preverjanju nabave ali posedovanja predloži pristojnim organom države članice, trgovcu ali posredniku. Če na potnem listu ali nacionalni osebni izkaznici ni naveden naslov osebe, se njena država prebivališča določi na podlagi drugega uradnega dokazila o prebivališču, ki ga priznava zadevna država članica.

„Evropsko dovoljenje za strelno orožje“ izdajo pristojni organi države članice na zahtevo osebi, ki strelno orožje zakonito pridobi v posest in ga uporablja. Velja največ za obdobje petih let, ki se lahko podaljša, in vsebuje informacije, določene v Prilogi II. Je neprenosljivo, v njem pa je navedeno strelno orožje, ki ga poseduje in uporablja imetnik dovoljenja. Vedno mora biti v posesti osebe, ki uporablja strelno orožje, na dovoljenju pa se označijo spremembe glede posesti ali lastnosti strelnega orožja, pa tudi izguba ali tatvina strelnega orožja.“;

(2)

člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

Ta direktiva ne posega v uporabo nacionalnih določb o nošenju orožja, lovu ali streljanju v tarčo ob uporabi zakonito nabavljenega in posedovanega orožja v skladu s to direktivo.

Ta direktiva se ne uporablja za nabavo ali posedovanje orožja in streliva, v skladu z nacionalnim pravom, s strani oboroženih sil, policije ali javnih organov. Prav tako se ne uporablja za prenose, ki jih ureja Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( *1 ).

(3)

člen 4 se spremeni:

(a)

odstavki 1, 2 in 3 se nadomestijo z naslednjim:

„1.

Kar zadeva strelno orožje, ki je proizvedeno v Uniji ali uvoženo vanjo 14. septembra 2018 ali po tem datumu, države članice zagotovijo, da je vsako tako strelno orožje ali pomembni sestavni del, dan v promet:

(a)

nemudoma po proizvodnji in najpozneje pred dajanjem na trg ali nemudoma po uvozu v Unijo opremljen z jasno, trajno in enotno oznako; ter

(b)

nemudoma po proizvodnji in najpozneje pred dajanjem na trg ali nemudoma po uvozu v Unijo registriran v skladu s to direktivo.

Enotna oznaka iz točke (a) odstavka 1 vključuje ime proizvajalca ali blagovno znamko, državo ali kraj proizvodnje, serijsko številko in leto proizvodnje, če ni vključeno v serijsko številko, ter model, če je to izvedljivo. To ne posega v morebitno navajanje blagovne znamke proizvajalca. Kadar je pomembni sestavni del premajhen, da bi ga označili v skladu s tem členom, se ga označi vsaj s serijsko številko ali alfanumerično ali digitalno kodo.

Zahteve glede označevanja strelnega orožja ali pomembnih sestavnih delov, ki so zgodovinsko posebej pomembni, se določijo v skladu z nacionalnim pravom.

Države članice zagotovijo, da je vsaka osnovna embalaža vsega streliva označena tako, da navaja ime proizvajalca, identifikacijsko serijsko številko, kaliber in vrsto streliva.

Države članice lahko za namene odstavka 1 in tega odstavka uporabljajo določbe Konvencije o medsebojnem priznavanju žigov za ročno strelno orožje z dne 1. julija 1969.

Države članice poleg tega zagotovijo, da so strelno orožje ali njegovi pomembni sestavni deli ob prenosu iz državnih zalog v stalno civilno uporabo opremljeni z enotno oznako, kot je določeno v odstavku 1, da je mogoče identificirati subjekt tega prenosa.

2a.

Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi tehnične specifikacije za označevanje. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13b(2).

Vsaka država članica vzpostavi sistem za urejanje dejavnosti trgovcev in posrednikov. Ti sistemi zajemajo vsaj naslednja ukrepa:

(a)

registracijo trgovcev in posrednikov, ki poslujejo na ozemlju te države članice;

(b)

izdajo licence ali dovoljenja za dejavnosti trgovcev in posrednikov na ozemlju te države članice; in

(c)

preverjanje zasebne in poklicne neoporečnosti ter ustreznih sposobnosti zadevnega trgovca ali posrednika. Če gre za pravno osebo, se preverita pravna oseba in fizična oseba ali fizične osebe, ki vodijo podjetje.“;

(b)

odstavek 4 se spremeni:

(i)

v prvem pododstavku se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„V tej zbirki podatkov so zabeležene vse informacije v zvezi s strelnim orožjem, ki so potrebne za njegovo sledenje in identifikacijo, med drugim:

(a)

tip, znamka, model, kaliber in serijska številka za vsako strelno orožje ter oznaka na njegovem okvirju ali zaklepišču kot enotna oznaka v skladu z odstavkom 1, ki se uporablja kot enotni identifikator posameznega strelnega orožja;

(b)

serijska številka ali enotna oznaka na pomembnih sestavnih delih, če je ta drugačna od oznake na okvirju ali zaklepišču posameznega strelnega orožja;

(c)

imena in naslovi dobaviteljev in oseb, ki nabavljajo ali posedujejo strelno orožje, skupaj z ustreznim datumom oziroma datumi; in

(d)

vsako predelovanje ali prirejanje v strelno orožje, ki povzroči spremembo njegovega razreda ali podrazreda, vključno s potrjeno onesposobitvijo ali uničenjem strelnega orožja in ustreznim datumom oziroma datumi.

Države članice zagotovijo, da pristojni organi v zbirkah podatkov vodijo evidenco strelnega orožja in pomembnih sestavnih delov, vključno s pripadajočimi osebnimi podatki, 30 let po uničenju zadevnega strelnega orožja ali pomembnih sestavnih delov.

Dostop do evidence strelnega orožja in pomembnih sestavnih delov iz prvega pododstavka tega odstavka ter pripadajočih osebnih podatkov imajo:

(a)

organi, pristojni za izdajanje ali odvzemanje dovoljenj iz člena 6 ali 7, ali organi, pristojni za carinske postopke, v obdobju 10 let po uničenju zadevnega strelnega orožja ali pomembnih sestavnih delov; in

(b)

organi, pristojni za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, v obdobju 30 let po uničenju zadevnega strelnega orožja ali pomembnih sestavnih delov.

▼C1

Države članice zagotovijo, da se osebni podatki po izteku obdobij iz drugega in tretjega pododstavka izbrišejo iz zbirk podatkov. To ne posega v primere, ko se določeni osebni podatki posredujejo organu, pristojnemu za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazenskih sankcij, in se uporabljajo v tem specifičnem kontekstu, ali ko se posredujejo drugim organom, pristojnim za s tem združljive namene, določene v nacionalnem pravu. V takih primerih obdelavo tovrstnih podatkov pri pristojnih organih ureja nacionalno pravo zadevne države članice, v popolni skladnosti s pravom Unije, zlasti o varstvu podatkov.“;

▼B

(ii)

drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Trgovci in posredniki so v celotnem obdobju svojega delovanja dolžni voditi register, v katerem je zabeleženo vse strelno orožje in vsi pomembni sestavni deli, za katere velja ta direktiva in ki jih prejmejo ali oddajo, skupaj s podatki, ki omogočajo identifikacijo zadevnega strelnega orožja ali pomembnih sestavnih delov ter njihovo sledenje, zlasti tip, znamka, model, kaliber, serijska številka ter ime in naslov dobaviteljev in oseb, ki jih nabavijo.

Ob prenehanju svojih dejavnosti trgovci in posredniki register izročijo nacionalnim organom, pristojnim za zbirke podatkov iz prvega pododstavka.

Države članice zagotovijo, da trgovci in posredniki s sedežem na ozemlju nacionalnim pristojnim organom brez nepotrebnega odlašanja poročajo o transakcijah, ki vključujejo strelno orožje ali pomembne sestavne dele, da imajo trgovci in posredniki za potrebe poročanja in posodabljanja zbirk podatkov takoj po prejemu informacij o teh transakcijah elektronsko povezavo s temi organi.“;

(c)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.

Države članice zagotovijo, da se lahko vsako strelno orožje v vsakem trenutku poveže z njegovim lastnikom.“.

(4)

člen 4a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4a

Države članice brez poseganja v člen 3 dovolijo nabavo in posedovanje strelnega orožja zgolj osebam, ki jim je bila izdana licenca ali, kar zadeva strelno orožje, razvrščeno v razred C, jim je posebej dovoljeno, da ga nabavijo in posedujejo v skladu z nacionalnim pravom.“;

(5)

člen 4b se črta;

(6)

člena 5 in 6 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 5

Države članice brez poseganja v člen 3 dovolijo nabavo in posedovanje strelnega orožja samo osebam, ki imajo utemeljen razlog in:

(a)

ki so stare najmanj 18 let, razen kar zadeva nabavo, ki ni nakup, in posedovanje strelnega orožja za lov in streljanje v tarčo, pod pogojem, da imajo v tem primeru osebe, mlajše od 18 let, dovoljenje staršev ali so pod nadzorom staršev ali odrasle osebe z veljavnim dovoljenjem za strelno orožje ali dovoljenjem za lov ali so v centru za usposabljanje z licenco ali kako drugače priznanem centru in da eden od staršev ali odrasla oseba z veljavnim dovoljenjem za strelno orožje ali dovoljenjem za lov prevzame odgovornost za ustrezno hrambo v skladu s členom 5a; ter

(b)

zanje ni verjetno, da bi bile nevarne same sebi ali drugim, javnemu redu ali javni varnosti; obsodba za nasilno naklepno kaznivo dejanje se šteje za tako nevarnost.

Države članice imajo vzpostavljen sistem spremljanja, ki ga lahko uporabljajo redno ali občasno, da zagotovijo, da so pogoji za izdajo dovoljenja, določeni v nacionalnem pravu, izpolnjeni v celotnem obdobju trajanja dovoljenja in da se med drugim ocenjujejo ustrezne zdravstvene in psihološke informacije. Posebna ureditev se določi v skladu z nacionalnim pravom.

Če kateri od pogojev za izdajo dovoljenja ni več izpolnjen, države članice dovoljenje odvzamejo.

Države članice ne smejo prepovedati osebam, ki imajo prebivališče na njihovem ozemlju, posedovanja strelnega orožja, ki so ga nabavile v drugi državi članici, razen če prepovejo nabavo iste vrste strelnega orožja na svojem ozemlju.

Države članice zagotovijo, da se dovoljenje za nabavo in dovoljenje za posedovanje strelnega orožja, razvrščenega v razred B, odvzame, če se ugotovi, da oseba, ki ji je bilo dovoljenje izdano, nezakonito poseduje napravo za polnjenje, ki se lahko namesti v polavtomatsko strelno orožje s centralno udarno iglo ali repetirno strelno orožje in:

(a)

lahko sprejme več kot 20 nabojev;

(b)

v primeru dolgocevnega orožja, lahko sprejme več kot 10 nabojev,

razen če je bilo tej osebi izdano dovoljenje v skladu s členom 6 ali dovoljenje, ki je bilo potrjeno, obnovljeno ali podaljšano v skladu s členom 7(4a).

Člen 5a

Države članice določijo pravila o ustreznem nadzoru nad strelnim orožjem in strelivom ter pravila o njuni ustrezni in varni hrambi, da se čim bolj zmanjša nevarnost, da bi dostop do njih pridobile nepooblaščene osebe. Strelno orožje in strelivo zanj ne smeta biti zlahka dostopna na istem mestu. Ustrezni nadzor pomeni, da ima oseba, ki zakonito poseduje zadevno strelno orožje ali strelivo, kontrolo nad njima tekom njunega prevoza in uporabe. Raven nadzora glede ureditve takšne ustrezne hrambe ustreza številu in razredu zadevnega strelnega orožja in streliva.

Člen 5b

▼C1

Države članice zagotovijo, da pri nabavi in prodaji strelnega orožja, pomembnih sestavnih delov ali streliva, razvrščenih v razred A, B ali C prek pogodb, sklenjenih na daljavo, kot so opredeljene v točki 7 člena 2 Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( *2 ) pred njihovo dostavo kupcu strelnega orožja, pomembnega sestavnega dela ali streliva, ali najpozneje ob dostavi, istovetnost in po potrebi dovoljenje te osebe preveri:

▼B

(a)

trgovec ali posrednik z licenco oziroma dovoljenjem; ali

(b)

javni organ ali njegov predstavnik.

Člen 6

Države članice brez poseganja v člen 2(2) sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da prepovejo nabavo in posedovanje strelnega orožja, pomembnih sestavnih delov in streliva, razvrščenih v razred A. Zagotovijo, da se navedeno strelno orožje, pomembni sestavni deli in strelivo, ki se v nasprotju s to prepovedjo nezakonito posedujejo, zasežejo.

Za zaščito varnosti kritične infrastrukture, trgovskega ladijskega prometa, konvojev visoke vrednosti in občutljivih področij, ter v namene nacionalne obrambe in v izobraževalne, kulturne, raziskovalne in zgodovinske namene lahko nacionalni pristojni organi brez poseganja v odstavek 1 v posameznih in ustrezno utemeljenih primerih izjemoma izdajo dovoljenja za strelno orožje, pomembne sestavne dele in strelivo, razvrščene v razred A, kadar to ni v nasprotju z javno varnostjo ali javnim redom.

Države članice lahko v posameznih in ustrezno utemeljenih primerih izjemoma izdajo dovoljenje zbiralcem, da nabavijo in posedujejo strelno orožje, pomembne sestavne dele in strelivo, razvrščene v razred A, če upoštevajo stroge pogoje glede varnosti, vključno s tem, da nacionalnim pristojnim organom dokažejo, da so sprejeti ukrepi za preprečevanje tveganja za javno varnost ali javni red in da so strelno orožje, pomembni sestavni deli ali strelivo shranjeni s stopnjo varnosti, ki je sorazmerna s tveganjem, povezanim z nepooblaščenim dostopom do njih.

Države članice zagotovijo, da je zbiralce, ki imajo dovoljenje v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, mogoče identificirati na podlagi zbirk podatkov iz člena 4. Ti zbiralci z dovoljenjem morajo vzdrževati register vsega strelnega orožja, razvrščenega v razred A, ki ga posedujejo, register pa je dostopen nacionalnim pristojnim organom. Države članice za zbiralce z dovoljenjem vzpostavijo ustrezen sistem spremljanja in pri tem upoštevajo vse pomembne dejavnike.

Države članice lahko dovolijo trgovcem ali posrednikom, da ob upoštevanju strogih pogojev glede varnosti v svojih poklicnih dejavnostih nabavijo, proizvedejo, onesposobijo, popravijo, dobavijo, prenesejo in posedujejo strelno orožje, pomembne sestavne dele in strelivo, razvrščene v razred A.

Države članice lahko dovolijo muzejem, da ob upoštevanju strogih pogojev glede varnosti nabavijo in posedujejo strelno orožje, pomembne sestavne dele in strelivo, razvrščene v razred A.

Države članice lahko dovolijo strelcem v tarčo, da nabavijo in posedujejo polavtomatsko strelno orožje, razvrščeno v točko 6 ali 7 razreda A, in sicer pod naslednjimi pogoji:

(a)

zadovoljiva ocena ustreznih informacij, ki izhajajo iz uporabe člena 5(2);

(b)

predložitev dokazila, da zadevni strelec v tarčo aktivno vadi za tekmovanja ali sodeluje na strelskih tekmovanjih, ki jih priznava uradno priznana strelska športna organizacija zadevne države članice ali mednarodno in uradno priznana strelska športna zveza; in

(c)

predložitev potrdila uradno priznane strelske športne organizacije, da:

(i)

je strelec v tarčo član strelskega društva in v njem redno strelja v tarčo že vsaj 12 mesecev;

(ii)

zadevno strelno orožje izpolnjuje specifikacije, potrebne za strelsko disciplino, ki jo priznava mednarodno in uradno priznana strelska športna zveza.

V zvezi s strelnim orožjem, razvrščenim v točko 6 razreda A, lahko države članice, ki uporabljajo vojaški sistem, ki temelji na splošni vojaški obveznosti, ter imajo že zadnjih 50 let sistem prenosa vojaškega strelnega orožja na osebe, ki ob izpolnitvi svoje vojaške obveznosti zapustijo vojsko, tem osebam v njihovi vlogi strelcev na tarčo izdajo dovoljenje za obdržanje enega kosa strelnega orožja, ki so ga uporabljali med obveznim vojaškim rokom. To orožje ustrezni javni organ predela v polavtomatsko strelno orožje ter redno preverja, da osebe, ki ga uporabljajo, ne predstavljajo tveganja za javno varnost. Uporabljajo se določbe iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka.

Dovoljenja, izdana po tem členu, se redno pregledujejo vsaj vsakih pet let.“;

(7)

člen 7 se spremeni:

(a)

v odstavku 4 se doda naslednji pododstavek:

„Dovoljenja za posedovanje strelnega orožja se redno pregledujejo vsaj vsakih pet let. Dovoljenje se lahko obnovi ali podaljša, če so pogoji, na podlagi katerih je bilo izdano, še vedno izpolnjeni.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„4a.

Države članice se lahko odločijo, da potrdijo, obnovijo ali podaljšajo dovoljenja, izdana za polavtomatsko orožje, razvrščeno v točko 6, 7 ali 8 razreda A, za strelno orožje, ki je bilo razvrščeno v razred B in zakonito nabavljeno in registrirano pred 13. junijem 2017, če so izpolnjeni drugi pogoji iz te direktive. Poleg tega države članice lahko dovolijo, da v skladu s to direktivo, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2017/853 Evropskega parlamenta in Sveta ( *3 ), to strelno orožje nabavijo druge osebe, ki imajo dovoljenje v državi članici.

(8)

v členu 8 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.

Če država članica na svojem ozemlju prepove nabavo in posedovanje strelnega orožja, razvrščenega v razred B ali C, ali za to zahteva pridobitev dovoljenja, o tem obvesti druge države članice, ki izrecno vpišejo izjavo v zvezi s tem v vsako evropsko dovoljenje za strelno orožje, ki ga izdajo za takšno strelno orožje, v skladu s členom 12(2).“;

(9)

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

Ureditev glede nabave in posedovanja streliva je enaka kot za posedovanje strelnega orožja, za katero je namenjeno strelivo.

Nabava naprav za polnjenje polavtomatskega strelnega orožja s centralno udarno iglo, ki lahko sprejme več kot 20 nabojev, ali več kot 10 nabojev v primeru dolgocevnega orožja, je dovoljena samo osebam, ki jim je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 6 ali dovoljenje, ki je bilo potrjeno, obnovljeno ali podaljšano v skladu s členom 7(4a).

Trgovci in posredniki lahko zavrnejo izvedbo vsake transakcije za nabavo celih nabojev s strelivom ali sestavnih delov streliva, ki se jim zaradi njene narave ali obsega utemeljeno zdi sumljiva, in vsak poskus takšne transakcije prijavijo pristojnim organom.“;

(10)

vstavita se naslednja člena:

„Člen 10a

Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da naprav s prostorom za naboje, ki so zasnovane za streljanje samo s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom, ni mogoče predelati tako, da bi iz njih lahko z delovanjem potisnega sredstva izstrelili šibre, krogle ali izstrelke.

Države članice med strelno orožje razvrstijo naprave s prostorom za naboje, ki so zasnovane za streljanje samo s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom in ki jih je mogoče predelati tako, da bi iz njih lahko z delovanjem potisnega sredstva izstrelili šibre, krogle ali izstrelke.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi se določijo tehnične specifikacije za plašilno in signalno orožje, proizvedeno v Uniji ali uvoženo vanjo 14. septembra 2018 ali po tem datumu, s katerimi zagotovi, da ga ni mogoče predelati tako, da bi iz njega lahko z delovanjem potisnega sredstva izstrelili šibre, krogle ali izstrelke. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13b(2). Komisija sprejme prvi tovrstni izvedbeni akt do 14. septembra 2018.

Člen 10b

Države članice poskrbijo, da lahko pristojni organ preveri onesposobitev strelnega orožja, da se zagotovi, da so zaradi opravljenega prirejanja strelnega orožja vsi njegovi pomembni sestavni deli trajno neuporabni in jih ni mogoče odstraniti, zamenjati ali prirediti, da bi strelno orožje na kakršen koli način ponovno usposobili. Države članice pri navedenem preverjanju zagotovijo, da se izdata potrdilo in zapis, ki potrjuje onesposobitev strelnega orožja in namestitev ustrezne jasno vidne oznake na njem.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi se določijo standardi in tehnike za onesposobitev, ki zagotavljajo, da so vsi bistveni deli strelnega orožja trajno neuporabni in jih ni mogoče odstraniti, zamenjati ali prirediti, da bi strelno orožje na kakršen koli način ponovno usposobili. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13b(2).

Izvedbeni akti iz odstavka 2 se ne uporabljajo za strelno orožje, onesposobljeno pred datumom začetka uporabe teh izvedbenih aktov, razen če se to strelno orožje prenese v drugo državo članico ali da na trg po tem datumu.

Države članice lahko Komisijo v dveh mesecih po 13. juniju 2017 uradno obvestijo o svojih nacionalnih standardih in tehnikah za onesposobitev, ki so se uporabljali pred 8. aprilom 2016, in utemeljijo, zakaj je raven varnosti, ki jih ti standardi in tehnike za onesposobitev, zagotavljajo, enakovredna tisti, ki jih zagotavljajo tehnične specifikacije za onesposobitev strelnega orožja iz Priloge I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/2403 ( *4 ), kakor se uporabljajo od 8. aprila 2016.

Ko države članice uradno obvestijo Komisijo v skladu z odstavkom 4 tega člena, ta najpozneje v 12 mesecih po uradni obvestitvi sprejme izvedbene akte, s katerimi določi, ali ti nacionalni standardi in tehnike za onesposobitev zagotavljajo, da je bilo strelno orožje onesposobljeno z ravnjo varnosti, ki je enakovredna tisti, ki jo zagotavljajo tehnične specifikacije za onesposobitev strelnega orožja iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/2403, kakor se uporabljajo od 8. aprila 2016. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13b(2).

Do datuma začetka uporabe izvedbenih aktov iz odstavka 5 mora vse strelno orožje, ki je bilo onesposobljeno v skladu z nacionalnimi standardi in tehnikami za onesposobitev, ki so se uporabljali pred 8. aprilom 2016, ko je preneseno v drugo državo članico ali dano na trg, izpolnjevati tehnične specifikacije za onesposobitev iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/2403.

Za strelno orožje, ki je bilo pred 8. aprilom 2016 onesposobljeno v skladu z nacionalnimi standardi in tehnikami za onesposobitev, za katere je bilo ugotovljeno, da je raven varnosti enakovredna tisti, ki jo zagotavljajo tehnične specifikacije za onesposobitev strelnega orožja iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/2403, kakor se uporabljajo od 8. aprila 2016, velja, da je onesposobljeno strelno orožje, tudi če se prenese v drugo državo članico ali da na trg po datumu začetka uporabe izvedbenih aktov iz odstavka 5.

(11)

v naslovu poglavja 3 se beseda „Skupnosti“ nadomesti z besedo „Unije“;

(12)

v členu 11 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

▼C1

„1.

Strelno orožje se lahko brez poseganja v člen 12 prenese iz ene države članice v drugo samo v skladu s postopkom, določenim v tem členu. Ta postopek se uporablja tudi za prenos strelnega orožja pri prodaji prek pogodbe, sklenjene na daljavo, kakor je opredeljena v točki 7 člena 2 Direktive 2011/83/EU.“;

▼B

(13)

člen 12, odstavek 2 se spremeni:

(a)

prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Ne glede na odstavek 1 lahko lovci in uprizoritelji zgodovinskih dogodkov, kar zadeva strelno orožje, razvrščeno v razred C, in strelci v tarčo, kar zadeva strelno orožje, razvrščeno v razred B ali C, ter strelno orožje, razvrščeno v razred A, za katero je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 6(6) ali za katero je bilo dovoljenje potrjeno, obnovljeno ali podaljšano v skladu s členom 7(4a), brez predhodnega dovoljenja iz člena 11(2) posedujejo en ali več kosov strelnega orožja med potovanjem skozi dve ali več držav članic zato, da bi ga uporabili pri svojih dejavnostih, pod pogojem, da:

(a)

imajo evropsko dovoljenje za strelno orožje, v katerem je navedeno to strelno orožje, in

(b)

da lahko utemeljijo razloge za svoje potovanje, zlasti s predložitvijo povabila ali drugega dokazila za lov, streljanje v tarčo ali uprizoritev zgodovinskih dogodkov v namembni državi članici.“;

(b)

tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„To odstopanje pa se ne uporablja za potovanja v državo članico, ki na podlagi člena 8(3) prepoveduje nabavo in posedovanje zadevnega strelnega orožja ali za to zahteva pridobitev dovoljenja. V tem primeru se v evropsko dovoljenje za strelno orožje vnese izrecna izjava v zvezi s tem. Države članice lahko zavrnejo uporabo tega odstopanja v primeru strelnega orožja, razvrščenega v razred A, za katero je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 6(6) ali za katero je bilo dovoljenje potrjeno, obnovljeno ali podaljšano v skladu s členom 7(4a).“;

(14)

v členu 13 se dodata naslednja odstavka:

„4.

Pristojni organi držav članic si z elektronskimi sredstvi izmenjujejo informacije o dovoljenjih, izdanih za prenos strelnega orožja v drugo državo članico, in informacije o zavrnitvah izdaje dovoljenja iz členov 6 in 7 zaradi varnostnih razlogov ali v zvezi z zanesljivostjo zadevne osebe.

Komisija zagotovi sistem za izmenjavo informacij, omenjenih v tem členu.

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 13a za dopolnitev te direktive z določitvijo podrobne ureditve za sistematično izmenjavo informacij z elektronskimi sredstvi. Komisija sprejme prvi tovrstni delegirani akt do 14. septembra 2018“;

(15)

člen 13a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13a

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 13(5) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 13. junija 2017.

Prenos pooblastila iz člena 13(5) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Delegiran akt, sprejet v skladu s členom 13(5), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;

(16)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 13b

Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( *5 ).

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

(17)

v členu 15 se beseda „Skupnosti“ nadomesti z besedo „Unije“;

(18)

člen 17 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 17

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 14. septembra 2020, nato pa vsakih pet let, predloži poročilo o izvajanju te direktive, vključno s preverjanjem ustreznosti določb, ki mu, če je primerno, priloži zakonodajne predloge zlasti glede razredov strelnega orožja iz Priloge I ter vprašanj, povezanih z izvajanjem sistema evropskega dovoljenja za strelno orožje, oznakami in vplivi novih tehnologij, kot so tridimenzionalno tiskanje, uporaba hitroodzivnih (QR) kod in radiofrekvenčne identifikacije (RFID).“;

(19)

Priloga I se spremeni:

(1)

del II se spremeni:

(a)

uvodni del se nadomesti z naslednjim:

„V tej direktivi je strelno orožje razvrščeno v naslednje razrede:“;

(b)

točka A se spremeni:

(i)

uvodni del se črta;

(ii)

v razredu A se dodajo naslednje točke:

„6. Avtomatsko strelno orožje, ki je bilo predelano v polavtomatsko strelno orožje, brez poseganja v člen 7(4a).

7. Vse naslednje polavtomatsko strelno orožje s centralno udarno iglo:

(a)

kratkocevno strelno orožje, ki omogoča izstrelitev več kot 21 nabojev brez ponovnega polnjenja, če:

(i)

je del tega strelnega orožja naprava za polnjenje s prostorom za več kot 20 nabojev; ali

(ii)

se vanj vstavi snemljiva tovrstna naprava s prostorom za več kot 20 nabojev;

(b)

dolgocevno strelno orožje, ki omogoča izstrelitev več kot 11 nabojev brez ponovnega polnjenja, če:

(i)

je del tega strelnega orožja naprava za polnjenje s prostorom za več kot 10 nabojev; ali

(ii)

se vanj vstavi snemljiva tovrstna naprava s prostorom za več kot 10 nabojev.

8. Polavtomatsko dolgocevno strelno orožje (tj. strelno orožje, prvotno namenjeno streljanju z ramena), ki se lahko z zložljivim ali teleskopskim kopitom ali kopitom, ki se lahko sname brez uporabe orodja, skrajša na manj kot 60 cm skupne dolžine, ne da bi izgubilo funkcionalnost.

9. Vsako strelno orožje v tem razredu, ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom ali v rekvizitno ali akustično orožje.“;

(iii)

razred B se nadomesti z naslednjim:

„Razred B – Strelno orožje, za katero je treba pridobiti dovoljenje

1. Repetirno kratkocevno strelno orožje.

2. Enostrelno kratkocevno strelno orožje s centralno udarno iglo.

3. Enostrelno kratkocevno strelno orožje za strelivo z robnim vžigom, katerega skupna dolžina znaša manj kot 28 cm.

4. Polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z napravo za polnjenje in ležiščem naboja za skupaj več kot tri naboje, ko gre za strelno orožje z robnim vžigom, in za več kot tri, vendar manj kot dvanajst nabojev, ko gre za strelno orožje s centralno udarno iglo.

5. Polavtomatsko kratkocevno strelno orožje, razen tistega iz točke 7(a) razreda A.

6. Polavtomatsko dolgocevno strelno orožje iz točke 7(b) razreda A z napravo za polnjenje in ležiščem naboja za skupno manj kot tri naboje, pri katerem se da napravo za polnjenje odstraniti ali za katero ni gotovo, da se ga ne bi dalo z običajnim orodjem spremeniti v orožje z napravo za polnjenje in ležiščem naboja za skupno več kot tri naboje.

7. Repetirno in polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z gladko cevjo skupne dolžine do 60 cm.

8. Vsako strelno orožje v tem razredu, ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom ali v rekvizitno ali akustično orožje.

9. Polavtomatsko strelno orožje za civilno uporabo, ki je podobno avtomatskemu orožju, razen tistega iz točke 6, 7 ali 8 razreda A.“;

(iv)

razred C se nadomesti z naslednjim:

„Razred C – Strelno orožje in orožje, ki ju je treba prijaviti

1. Repetirno dolgocevno strelno orožje, razen tistega iz točke 7 razreda B.

2. Enostrelno dolgocevno orožje z eno ali več žlebljenimi cevmi.

3. Polavtomatsko dolgocevno strelno orožje, razen tistega iz razreda A ali B.

4. Enostrelno kratkocevno orožje za strelivo z robnim vžigom in s skupno dolžino najmanj 28 cm.

5. Vsako strelno orožje v tem razredu, ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom ali v rekvizitno ali akustično orožje.

6. Strelno orožje, razvrščeno v razred A, B ali C, ki je bilo onesposobljeno v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/2403.

7. Enostrelno dolgocevno strelno orožje z gladkimi cevmi, ki je dano na trg 14. septembra 2018 ali po tem datumu.“;

(v)

razred D se črta;

(c)

točka B se črta.

(2)

del III se nadomesti z naslednjim:

„III. V tej prilogi predmeti, ki ustrezajo opredelitvi strelnega orožja, niso zajeti v to opredelitev, če:

(a)

so zasnovani za preplah, signaliziranje, reševanje ljudi, klanje živali, ribolov s harpuno ali za industrijske oziroma tehnične namene, če se lahko uporabijo samo za navedeni namen;

(b)

so obravnavani kot starinsko orožje, kadar to ni bilo zajeto v razredih iz dela II in zanj velja nacionalna zakonodaja.

Dokler ne pride do uskladitve v celotni Uniji, lahko države članice za strelno orožje iz tega dela, uporabljajo svojo nacionalno zakonodajo.“;

(20)

v Prilogi II se točka (f) nadomesti z naslednjim:

„(f) izjave:

‚Za pridobitev pravice do potovanja v drugo državo članico z enim ali več kosi strelnega orožja, razvrščenim v razred A, B ali C, navedenega v tem dovoljenju, je treba pridobiti eno ali več predhodnih ustreznih dovoljenj od obiskane države članice. Ta dovoljenja se lahko vpišejo na to dovoljenje.

Zgoraj omenjeno predhodno dovoljenje načeloma ni potrebno za potovanje s strelnim orožjem, razvrščenim v razred C, za lovske namene ali za uprizarjanje zgodovinskih dogodkov ali s strelnim orožjem, razvrščenim v razred A, B ali C, z namenom sodelovati pri streljanju v tarčo, če ima potnik dovoljenje za strelno orožje in lahko utemelji razlog za to potovanje.‘

Kadar je država članica v skladu s členom 8(3) obvestila druge države članice, da je posedovanje določenega strelnega orožja, razvrščenega v razred B ali C, prepovedano ali je zanj treba pridobiti dovoljenje, se doda ena od naslednjih izjav:

‚Potovanje v … (zadevno/-e državo/-e) s strelnim orožjem … (navedba orožja) se prepove.‘

‚Za potovanje v … (zadevno/-e državo/-e) s strelnim orožjem … (navedba orožja) je treba pridobiti dovoljenje.‘“.

Člen 2

Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 14. septembra 2018. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena, države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 4(3) in (4) Direktive 91/477/EGS, kakor je spremenjena s to direktivo, do 14. decembra 2019. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih iz odstavkov 1 in 2 sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Ne glede na odstavek 1 lahko države članice v zvezi z orožjem, nabavljenim pred 14. septembrom 2018, do 14. marca 2021 odložijo zahtevo glede prijave strelnega orožja, razvrščenega v točki 5, 6 ali 7 razreda C.

Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih določb predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

( *1 ) Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (UL L 146, 10.6.2009, str. 1).“;

( *2 ) Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64).

( *3 ) Direktiva (EU) 2017/853 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja (UL L 137, 24.5.2017, str. 22).“;

( *4 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2403 z dne 15. decembra 2015 o določitvi skupnih smernic o standardih in tehnikah za onesposobitev, ki zagotavljajo nepreklicno neuporabnost onesposobljenega strelnega orožja (UL L 333, 19.12.2015, str. 62).“;

( *5 ) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;