To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ

Ustanovitev Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj

Ustanovi se Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), z namenom podpreti sodelovanje med organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v Uniji.

Europol, kot ga ustanavlja ta uredba, nadomesti in nasledi Europol, ustanovljen s Sklepom 2009/371/PNZ.

Europol podpira in krepi dejavnosti pristojnih organov držav članic ter njihovo medsebojno sodelovanje pri preprečevanju hudih kaznivih dejanj, ki prizadenejo dve ali več držav članic, terorizma in oblik kriminalitete, ki vplivajo na skupni interes v okviru politike Unije, in boju proti njim, kot so navedeni v Prilogi I.

Cilji Europola ob tistih iz odstavka 1 zajemajo tudi z njimi povezana kazniva dejanja. Za povezana kazniva dejanja se štejejo:

(a)

kazniva dejanja, storjena z namenom pridobitve sredstev za izvrševanje dejanj, za katera je pristojen Europol;

(b)

kazniva dejanja, storjena z namenom omogočanja ali izvrševanja dejanj, za katera je pristojen Europol;

(c)

kazniva dejanja, storjena z namenom zagotavljanja nekaznovanja storilcev dejanj, za katera je pristojen Europol.

Europol izvaja naslednje naloge za doseganje ciljev iz člena 3:

(a)

zbira, hrani, obdeluje, analizira in izmenjuje informacije, vključno z kriminalističnoobveščevalnimi informacijami o kaznivih dejanjih;

(b)

države članice prek nacionalnih enot, ustanovljenih ali določenih na podlagi člena 7(2), brez odlašanja obvešča o vseh informacijah in povezavah med kaznivimi dejanji, ki jih zadevajo;

(c)

usklajuje, organizira in izvaja preiskovalne in operativne ukrepe, s čimer podpira in krepi ukrepe pristojnih organov držav članic, ki se izvajajo:

(i)

skupaj s pristojnimi organi držav članic ali

(ii)

v okviru skupnih preiskovalnih skupin v skladu s členom 5 in po potrebi v sodelovanju z Eurojustom;

(d)

sodeluje v skupnih preiskovalnih skupinah in predlaga njihovo vzpostavitev v skladu s členom 5;

(e)

zagotavlja informacije in analitično podporo državam članicam v zvezi z večjimi mednarodnimi dogodki;

(f)

pripravlja ocene ogroženosti, strateške in operativne analize ter poročila o splošnem stanju;

(g)

razvija, izmenjuje in spodbuja strokovno znanje o metodah za preprečevanje kriminala, preiskovalnih postopkih ter tehničnih in forenzičnih metodah ter svetuje državam članicam;

(h)

podpira države članice pri dejavnostih čezmejne izmenjave informacij ter pri čezmejnih operacijah in preiskavah ter pri skupnih preiskovalnih skupinah, med drugim z zagotavljanjem operativne, tehnične in finančne podpore;

▼M1

(ha)

z zagotavljanjem upravne in finančne podpore posebnim enotam za posredovanje držav članic iz Sklepa Sveta 2008/617/PNZ ( 4 ).

▼B

(i)

zagotavlja specializirano usposabljanje in pomaga državam članicam pri organizaciji usposabljanja za člane njihovih pristojnih organov, tudi z zagotavljanjem finančne podpore, v okvirih svojih ciljev ter v skladu s kadrovskimi in proračunskimi viri, ki so mu na razpolago, pri čemer se usklajuje z Agencijo Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL);

▼M1

(j)

sodeluje z organi Unije, ustanovljenimi na podlagi naslova V PDEU, z OLAF in Agencijo Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA), ustanovljeno z Uredbo (EU) 2019/881 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ), zlasti z izmenjavami informacij in z zagotavljanjem analitične podpore na področjih, ki spadajo v njihove pristojnosti;

▼B

(k)

zagotavlja informacije in podporo strukturam EU za krizno upravljanje ter misijam, ustanovljenim na podlagi PEU, v okvirih ciljev Europola iz člena 3;

(l)

razvija centre specializiranega strokovnega znanja Unije za boj proti nekaterim oblikam kriminalitete, ki spadajo med cilje Europola, zlasti Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti;

▼M1

(m)

podpira ukrepe držav članic za preprečevanje in zatiranje oblik kriminalitete s seznama v Prilogi I, ki se olajšujejo spodbujajo ali storijo z uporabo interneta, kar vključuje:

(i)

pomoč pristojnim organom držav članic na njihovo zahtevo pri odzivanju na kibernetske napade domnevno kaznivega izvora;

(ii)

sodelovanje s pristojnimi organi držav članic v zvezi z odredbami o odstranitvi v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2021/784 ter

(iii)

prijavljanje spletnih vsebin zadevnim ponudnikom spletnih storitev, ki prostovoljno presodijo, ali je navedena vsebina združljiva z njihovimi pogoji poslovanja;

▼M1

(r)

podpira države članice pri identifikaciji oseb, katerih kriminalne dejavnosti spadajo med oblike kriminalitete s seznama v Prilogi I in ki predstavljajo veliko tveganje za varnost;

(s)

olajšuje skupne, usklajene in prednostne preiskave v zvezi z osebami iz točke (r);

(t)

podpira države članice pri obdelavi podatkov o osebah, vpletenih v terorizem ali huda kazniva dejanja, ki jih Europolu posredujejo tretje države ali mednarodne organizacije, ter predlaga, da države članice po lastni presoji in po tem, ko so preverile in analizirale te podatke, v skladu z Uredbo (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ) v schengenski informacijski sistem (SIS) vnesejo informativne ukrepe o državljanih tretjih držav v interesu Unije (v nadaljnjem besedilu: informativni ukrepi);

(u)

podpira izvajanje ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda na podlagi Uredbe (EU) št. 1053/2013 v okviru ciljev Europola, po potrebi z zagotavljanjem strokovnega znanja in analiz;

(v)

proaktivno spremlja raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki so relevantne za doseganje ciljev Europola, ter k takim dejavnostim prispeva s podpiranjem s tem povezanih dejavnosti držav članic ter izvajanjem svojih raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, vključno s projekti za razvoj, usposabljanje, preskušanje in potrjevanje algoritmov za razvoj posebnih orodij, ki jih uporabljajo organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, in razširja rezultate dejavnosti državam članicam v skladu s členom 67;

(w)

prispeva k ustvarjanju sinergij med raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi organov Unije, ki so relevantne za doseganje ciljev Europola, tudi prek inovacijskega vozlišča EU za notranjo varnost in v tesnem sodelovanju z državami članicami;

(x)

na zaprosilo podpira ukrepe držav članic pri obravnavanju kriznih razmer na spletu, zlasti z zagotavljanjem informacij, potrebnih za prepoznavanje ustreznih spletnih vsebin, zasebnim strankam;

(y)

podpira ukrepe držav članic pri obravnavanju spletnega razširjanja prikazov vsebin o spolni zlorabi otrok na spletu;

(z)

v skladu s členom 12 Direktive (EU) 2019/1153 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ) in prek ustrezne nacionalne enote Europola ali, če zadevna država članica to dovoli, prek neposrednega stika s finančnoobveščevalnimi enotami sodeluje s finančnoobveščevalnimi enotami, ustanovljenimi na podlagi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ), zlasti z izmenjavo informacij in zagotavljanjem analiz državam članicam v podporo čezmejnim preiskavam dejavnosti pranja denarja mednarodnih kriminalnih združb in financiranja terorizma;

Da bi država članica v roku 12 mesecev po tem, ko Europol predlaga možen vnos informativnega ukrepa iz prvega pododstavka, točka (t), druge države članice in Europol obvestila o rezultatu preverjanja in analizi podatkov ter o tem, ali je bil ukrep vnesen v SIS, se vzpostavi mehanizem rednega poročanja.

Države članice obvestijo Europol o vseh informativnih ukrepih, vnesenih v SIS, in vseh zadetkih takih informativnih ukrepov ter lahko v skladu s postopkom iz Uredbe (EU) 2018/1862 tretjo državo ali mednarodno organizacijo, ki je posredovala podatke, na podlagi katerih je bil vnesen informativni ukrep, o zadetkih o takih informativnih ukrepih.

Europol zagotovi strateške analize in ocene ogroženosti, da Svetu in Komisiji pomaga pri določitvi strateških in operativnih prednostnih nalog Unije za boj proti kriminalu. ►M1 Europol pomaga tudi pri operativnem izvajanju teh prednostnih nalog, zlasti v okviru Evropske večdisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala (EMPACT), tudi z olajševanjem in zagotavljanjem upravne, logistične, finančne in operativne podpore operativnim in strateškim dejavnostim, ki jih vodijo države članice. ◄

Europol zagotavlja strateške analize in ocene ogroženosti kot pomoč pri uspešni in učinkoviti uporabi sredstev, ki so za operativne dejavnosti na voljo na nacionalni ravni in na ravni Unije, ter podporo za te dejavnosti. ►M1 Europol zagotovi tudi analizo ocene ogroženosti, ki temelji na informacijah, ki jih ima o kriminalnih pojavih in trendih, ter s katero Komisijo in države članice podpira pri izvajanju ocen tveganja. ◄

Europol deluje kot osrednji urad za boj proti ponarejanju eura v skladu s Sklepom Sveta 2005/511/PNZ ( 9 ). Europol spodbuja tudi usklajevanje ukrepov pristojnih organov držav članic v boju proti ponarejanju eura oziroma v okviru skupnih preiskovalnih skupin, po potrebi v povezavi z organi Unije ali organi tretjih držav.

4a.

Europol državam članicam in Komisiji pomaga pri opredelitvi ključnih raziskovalnih tem.

Europol Komisiji pomaga pri pripravi in izvajanju okvirnih programov Unije za raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki so pomembni za doseganje ciljev Europola.

Po potrebi lahko Europol razširja rezultate svojih raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti kot del svojega prispevka k ustvarjanju sinergij med raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi zadevnih organov Unije v skladu z odstavkom 1, prvi pododstavek, točka (w).

Europol sprejme vse potrebne ukrepe, da prepreči nasprotje interesov. Europol ne prejema sredstev iz danega okvirnega programa Unije, kadar pomaga Komisiji pri opredelitvi ključnih raziskovalnih tem in pripravi in izvajanju tega programa.

Pri oblikovanju in konceptualizaciji raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti glede zadev, ki jih zajema ta uredba, se lahko Europol po potrebi posvetuje s Skupnim raziskovalnim središčem Komisije.

4b.

Europol podpira države članice pri pregledu v zvezi s pričakovanimi posledicami za varnost posameznih primerov neposrednih tujih naložb v Uniji v skladu z Uredbo (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ), ki zadevajo podjetja, ki ponujajo tehnologijo, vključno s programsko opremo, ki jo uporablja Europol za preprečevanje in preiskovanje kaznivih dejanj, ki spadajo med cilje Europola.

Europol pri opravljanju svojih nalog ne uporablja prisilnih ukrepov.

Osebje Europola lahko pristojnim organom držav članic na njihovo zahtevo in v skladu z njihovim nacionalnim pravom med izvajanjem preiskovalnih ukrepov zagotovi operativno podporo, zlasti z olajšanjem čezmejne izmenjave informacij, zagotavljanjem forenzične in tehnične podpore ter navzočnostjo pri izvajanju teh ukrepov. Osebje Europola samo ne bi smelo izvajati preiskovalnih ukrepov.

5a.

Europol pri opravljanju svojih nalog spoštuje temeljne pravice in svoboščine iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina).

Osebje Europola lahko sodeluje v dejavnostih skupnih preiskovalnih skupin, ki se ukvarjajo s kaznivimi dejanji, ki spadajo med cilje Europola. V sporazumu o ustanovitvi skupne preiskovalne skupine se določijo pogoji o sodelovanju osebja Europola v skupini in vključujejo informacije o pravilih o odgovornosti.

Osebje Europola lahko v okviru zakonskih omejitev v državah članicah, v katerih deluje skupna preiskovalna skupina, pomaga pri vseh dejavnostih in izmenjavah informacij z vsemi člani skupne preiskovalne skupine.

Osebje Europola, ki sodeluje v skupni preiskovalni skupini, lahko v skladu s to uredbo vsem članom skupine zagotavlja potrebne informacije, ki jih obdeluje Europol za namene iz člena 18(2). Europol istočasno obvešča nacionalne enote držav članic, zastopanih v skupni preiskovalni skupini, pa tudi nacionalne enote držav članic, ki so informacije posredovale.

Informacije, ki jih osebje Europola pridobi med sodelovanjem v skupni preiskovalni skupini, lahko Europol s soglasjem in pod odgovornostjo države članice, ki jih je posredovala, pod pogoji, določenimi v tej uredbi, obdeluje za namene iz člena 18(2).

Kadar Europol upravičeno meni, da bi vzpostavitev skupne preiskovalne skupine pomenila dodano vrednost pri preiskavi, lahko to predlaga zadevnim državam članicam in sprejme ukrepe za pomoč tem državam članicam pri njeni vzpostavitvi.

Ko Europol v posameznih primerih meni, da bi bilo treba sprožiti preiskavo kaznivega dejanja, ki spada med njegove cilje, pristojne organe zadevnih držav članic prek nacionalnih skupin zaprosi, naj sprožijo, vodijo ali usklajujejo takšno preiskavo.

1a.

Brez poseganja v odstavek 1 lahko izvršni direktor, kadar meni, da bi bilo treba sprožiti preiskavo posameznega kaznivega dejanja, ki zadeva eno samo državo članico vendar vpliva na skupni interes, ki ga zajema politika Unije, pristojnim organom zadevne države članice prek njene nacionalne enote predlaga, naj sprožijo, vodijo ali usklajujejo takšno preiskavo kaznivega dejanja.

Nacionalne enote o odločitvi pristojnih organov držav članic brez nepotrebnega odlašanja obvestijo Europol glede vsakega zaprosila predloženega na podlagi odstavka 1, oziroma izvršnega direktorja glede vsakega predloga podanega na podlagi odstavka 1a.

Če se pristojni organi države članice odločijo, da v zvezi z zaprosilom Europola na podlagi odstavka 1 ne bodo ukrepali, Europol nemudoma obvestijo o razlogih za svojo odločitev, po možnosti v roku enega meseca od prejema zaprosila. Razlogov pa ni treba navesti, če bi njihovo razkritje:

(a)

bilo v nasprotju z bistvenimi interesi varnosti zadevne države članice ali

(b)

ogrozilo uspeh preiskave v teku ali varnost posameznika.

Europol nemudoma obvesti Eurojust in po potrebi EJT o vsakem zaprosilu predloženem na podlagi odstavka 1 ali vsakem predlogu podanem na podlagi odstavka 1a ter o vsaki odločitvi pristojnega organa države članice na podlagi odstavka 2.

Države članice in Europol sodelujejo med seboj pri izpolnjevanju svojih nalog iz te uredbe.

Vsaka država članica ustanovi ali imenuje nacionalno enoto, ki je organ za zvezo med Europolom in njenimi pristojnimi organi. Vsaka država članica imenuje enega uradnika za vodjo svoje nacionalne enote.

Vsaka država članica zagotovi, da je njena nacionalna enota v skladu z nacionalnim pravom pristojna za izpolnjevanje nalog, dodeljenih nacionalnim enotam v tej uredbi, zlasti da ima dostop do nacionalnih podatkov s področja preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in drugih ustreznih podatkov, potrebnih za sodelovanje z Europolom.

Vsaka država članica določi organizacijsko strukturo in osebje svoje nacionalne enote v skladu s svojim nacionalnim pravom.

Nacionalna enota je v skladu z odstavkom 2 organ za zvezo med Europolom in pristojnimi organi držav članic. Države članice lahko dopustijo neposredne stike med svojimi pristojnimi organi in Europolom v skladu s pogoji, ki jih določijo, vključno s predhodnim sodelovanjem nacionalne enote. Nacionalna enota od Europola istočasno prejme vse informacije, ki so si jih v neposrednih stikih izmenjali Europol in pristojni organi, razen če nacionalna enota navede, da ni nujno, da se ji take informacije pošiljajo.

Vsaka država članica prek svoje nacionalne enote ali, ob upoštevanju odstavka 5, prek pristojnega organa zlasti:

(a)

posreduje Europolu informacije, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svojih ciljev, vključno z informacijami v zvezi z oblikami kriminalitete, katerih preprečevanje ali boj proti njim Unija obravnava kot prednostno nalogo;

(b)

zagotovi učinkovito komunikacijo in sodelovanje vseh zadevnih pristojnih organov z Europolom;

(c)

širi ozaveščenost o dejavnostih Europola;

(d)

v skladu s točko (a) člena 38(5) pri posredovanju informacij Europolu zagotovi skladnost z nacionalnim pravom.

Brez poseganja v izpolnjevanje obveznosti, ki jih imajo države članice glede vzdrževanja javnega reda in miru ter zagotavljanja notranje varnosti, država članica v posameznem primeru ni dolžna zagotoviti informacij v skladu s točko (a) odstavka 6, če bi to:

(a)

bilo v nasprotju z bistvenimi interesi varnosti zadevne države članice ali

(b)

ogrozilo uspeh preiskave v teku ali varnost posameznika ali

(c)

razkrilo informacije o organizacijah ali posameznih obveščevalnih dejavnostih na področju državne varnosti.

Vendar morajo države članice zagotoviti informacije takoj, ko zanje ne veljajo več točke (a), (b) oziroma (c) prvega pododstavka.

Vsaka država članica zagotovi, da ima njena finančnoobveščevalna enota v mejah svojega mandata in pristojnosti ter ob upoštevanju nacionalnih procesnih jamstev pravico, da odgovori na ustrezno utemeljene zahteve, ki jih vloži Europol v skladu s členom 12 Direktive (EU) 2019/1153, kar zadeva finančne informacije in analize prek njene nacionalne enote ali, če to dovoli ta država članica, z neposrednim stikom med finančnoobveščevalno enoto in Europolom.

Vodje nacionalnih enot se redno srečujejo, zlasti zaradi obravnavanja in reševanja težav, ki nastanejo pri operativnem sodelovanju z Europolom.

10.

Stroške, ki jih imajo nacionalne enote zaradi komunikacije z Europolom, krijejo države članice in jih z izjemo stroškov vzpostavitve zveze ne krije Europol.

11.

Europol sestavi letno poročilo o informacijah, ki jih je zagotovila vsaka država članica na podlagi točke (a) odstavka 6, na podlagi kvantitativnih in kvalitativnih meril za ocenjevanje, ki jih opredeli upravni odbor. Letno poročilo se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Vsaka nacionalna enota imenuje vsaj enega uradnika za zvezo, ki se dodeli Europolu. Razen če ni drugače določeno s to uredbo, za uradnike za zvezo velja nacionalno pravo države članice, ki je uradnike dodelila.

Uradniki za zvezo oblikujejo nacionalne urade za zvezo pri Europolu, njihove nacionalne enote pa jim dajejo navodila glede zastopanja njihovih interesov v okviru Europola v skladu z nacionalnim pravom države članice, ki je uradnike imenovala, in v skladu z določbami, ki se uporabljajo za upravljanje Europola.

Uradniki za zvezo pomagajo pri izmenjavi informacij med Europolom in svojimi državami članicami.

Uradniki za zvezo v skladu s svojim nacionalnim pravom pomagajo pri izmenjavi informacij med svojimi državami članicami in uradniki za zvezo drugih držav članic, tretjih držav in mednarodnih organizacij. Europolova infrastruktura se lahko v skladu z nacionalnim pravom za takšne dvostranske izmenjave uporabi tudi v zvezi s kaznivimi dejanji, ki ne spadajo med cilje Europola. Vse tovrstne izmenjave informacij morajo biti v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom.

Pravice in obveznosti uradnikov za zvezo v razmerju do Europola določi upravni odbor. Uradniki za zvezo uživajo privilegije in imunitete, ki so potrebne za opravljanje njihovih nalog v skladu s členom 63(2).

Europol zagotavlja, da so uradniki za zvezo v celoti obveščeni o vseh njegovih dejavnostih in v njih sodelujejo, kolikor je to potrebno za opravljanje njihovih nalog.

Europol krije stroške zagotovitve potrebnih prostorov v stavbi Europola državam članicam in ustrezne podpore uradnikom za zvezo za opravljanje njihovih dolžnosti. Vse druge stroške, ki nastanejo zaradi dodelitve uradnikov za zvezo, krije država članica pošiljateljica, tudi stroške opreme za uradnike za zvezo, razen če Evropski parlament in Svet na priporočilo upravnega odbora odločita drugače.

Upravni odbor sestavljajo po en predstavnik iz vsake države članice in predstavnik Komisije. Vsak predstavnik ima pravico glasovanja.

Pri imenovanju članov upravnega odbora se upošteva njihovo poznavanje sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

Vsak član upravnega odbora ima nadomestnega člana, za katerega se ob imenovanju upoštevajo merila iz odstavka 2. Nadomestni član zastopa člana, ko je ta odsoten.

Brez poseganja v pravico držav članic in Komisije, da svojemu članu in nadomestnemu članu odvzamejo mandat, njihovo članstvo v upravnem odboru traja štiri leta. Mandat se lahko podaljša.

Upravni odbor:

▼M1

(a)

vsako leto z dvotretjinsko večino glasov svojih članov in v skladu s členom 12 te uredbe sprejme enotni programski dokument iz člena 32 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/715 ( 11 );

▼B

(b)

z dvotretjinsko večino glasov svojih članov sprejme letni proračun Europola in izvaja druge naloge, povezane s proračunom Europola, v skladu s poglavjem X;

(c)

sprejme konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Europola in ga do 1. julija naslednjega leta pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in nacionalnim parlamentom. Konsolidirano letno poročilo o dejavnostih se objavi;

(d)

sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za Europol, v skladu s členom 61;

(e)

sprejme notranjo strategijo za boj proti goljufijam, ki je sorazmerna s tveganji za goljufije, ob upoštevanju stroškov in koristi predvidenih ukrepov;

(f)

sprejme pravila za preprečevanje in upravljanje nasprotij interesov v zvezi s svojimi člani, tudi v zvezi z njihovimi izjavami o interesih;

(g)

v skladu z odstavkom 2 v zvezi z osebjem Europola izvaja pooblastila, ki jih Kadrovski predpisi podeljujejo pristojnemu organu za imenovanja in ki se na podlagi Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev podelijo organu, pooblaščenemu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi drugih uslužbencev (v nadaljnjem besedilu: pooblastila pristojnega organa za imenovanja);

(h)

sprejme ustrezna izvedbena pravila za uveljavitev Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov;

(i)

sprejme notranja pravila glede postopka za izbiro izvršnega direktorja, vključno s pravili o sestavi izbirne komisije, ki zagotavljajo njeno neodvisnost in nepristranskost;

(j)

za Svet pripravi ožji seznam kandidatov za mesta izvršnega direktorja in namestnikov izvršnega direktorja ter po potrebi Svetu predlaga podaljšanje njihovega mandata ali razrešitev s položaja v skladu s členoma 54 in 55;

(k)

določi kazalnike uspešnosti in spremlja uspešnost izvršnega direktorja, vključno z izvajanjem odločitev upravnega odbora;

(l)

imenuje pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, ki pri opravljanju svojih dolžnosti deluje neodvisno;

(m)

imenuje računovodjo, za katerega veljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev in ki pri opravljanju svojih dolžnosti deluje neodvisno;

(n)

po potrebi oblikuje oddelek za notranjo revizijo;

(o)

poskrbi, da bodo ugotovitve in priporočila, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav OLAF in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, ustrezno upoštevana;

(p)

opredeli merila za ocenjevanje za letno poročilo v skladu s členom 7(11);

(q)

sprejme smernice, v katerih podrobneje opredeli postopke za obdelavo informacij s strani Europola v skladu s členom 18, in sicer po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov;

(r)

odloča o sklenitvi delovnih in upravnih dogovorov v skladu s členom 23(4) oziroma členom 25(1);

(s)

ob upoštevanju poslovnih in finančnih zahtev na predlog izvršnega direktorja odloča o vzpostavljanju notranjih struktur Europola, vključno s centri strokovnega znanja Unije iz točke (l) člena 4(1);

(t)

sprejme svoj poslovnik, v katerem so tudi določbe o nalogah in delovanju sekretariata upravnega odbora;

(u)

po potrebi sprejme druga notranja pravila;

▼M1

(v)

imenuje uradnika za temeljne pravice iz člena 41c;

(w)

podrobneje opredeli merila, na podlagi katerih lahko Europol pripravlja predloge za morebiten vnos informativnih ukrepov v SIS.

▼B

Če upravni odbor meni, da je to nujno za izvajanje nalog Europola, lahko Svetu predlaga, naj Komisijo opozori na potrebo po sklepu o ustreznosti iz točke (a) člena 25(1) ali priporočilu za sklep o odobritvi začetka pogajanj za sklenitev mednarodnega sporazuma iz točke (b) člena 25(1).

Upravni odbor v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov sprejme odločitev na podlagi člena 2(1) Kadrovskih predpisov in člena 6 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev o dodelitvi ustreznih pooblastil pristojnega organa za imenovanja izvršnemu direktorju in določitvi pogojev, v skladu s katerimi se lahko prenos teh pooblastil začasno prekliče. Izvršni direktor sme ta pooblastila prenesti dalje.

Upravni odbor lahko, kadar to zahtevajo izjemne okoliščine, s sprejetjem odločitve začasno prekliče prenos pooblastil organa za imenovanje na izvršnega direktorja in morebitni nadaljnji prenos takih pooblastil ter jih izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali na člana osebja, ki ni izvršni direktor.

Upravni odbor vsako leto do 30. novembra sprejme enotni programski dokument, ki vsebuje večletno načrtovanje Europola in letni delovni program, na podlagi osnutka, ki ga predloži izvršni direktor, ob upoštevanju mnenja Komisije in, kar zadeva večletno načrtovanje, po posvetovanju s skupino za skupni parlamentarni nadzor.

Kadar se upravni odbor odloči, da v celoti ali deloma ne bo upošteval mnenja Komisije iz prvega pododstavka, Europol to izčrpno utemelji.

Kadar se upravni odbor odloči, da ne bo upošteval nobenih zadev, ki jih izpostavi skupina za skupni parlamentarni nadzor v skladu s členom 51(2), točka (c), Europol to izčrpno utemelji.

Ko je enotni programski dokument sprejet, ga upravni odbor posreduje Svetu, Komisiji in skupini za skupni parlamentarni nadzor.

►M1 Večletno načrtovanje določa splošno strateško načrtovanje, vključno s cilji, pričakovanimi rezultati in kazalniki uspešnosti. Določa tudi načrtovanje virov, vključno z večletnim proračunom in kadrovskim načrtom. Vključuje strategijo za odnose s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter načrtovanimi raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi Europola. ◄

Večletno načrtovanje se izvede prek letnih delovnih programov in se, če je to potrebno, posodobi ob upoštevanju rezultatov zunanjih in notranjih ocenjevanj. Ugotovitve teh ocenjevanj se, kadar je to primerno, upoštevajo tudi v letnem delovnem programu za naslednje leto.

Letni delovni program vsebuje podrobne cilje, pričakovane rezultate in kazalnike uspešnosti. Vsebuje tudi opis ukrepov, ki se bodo financirali, ter kazalnik finančnih sredstev in človeških virov, dodeljenih vsakemu ukrepu, v skladu z načeli oblikovanja in upravljanja proračuna po dejavnostih. Letni delovni program je skladen z večletnim načrtovanjem. Jasno prikazuje naloge, ki so bile v primerjavi s predhodnim proračunskim letom dodane, spremenjene ali izbrisane.

Kadar se Europolu po sprejetju letnega delovnega programa dodeli nova naloga, upravni odbor spremeni sprejeti letni delovni program.

Vsaka bistvena sprememba letnega delovnega programa se sprejme po enakem postopku kot velja za sprejetje prvotnega letnega delovnega programa. Upravni odbor lahko na izvršnega direktorja prenese pooblastilo, da v letni delovni program vnese nebistvene spremembe.

Upravni odbor izvoli predsednika in njegovega namestnika iz skupine treh držav članic, ki so skupaj pripravile 18-mesečni program Sveta. Njun mandat traja 18 mesecev, kolikor traja ta program Sveta. Če pa med njunim mandatom kot predsednik ali namestnik predsednika njuno članstvo v upravnem odboru preneha, istočasno samodejno preneha tudi njun mandat.

Predsednika in namestnika predsednika z dvotretjinsko večino izvolijo člani upravnega odbora.

Kadar predsednik ne more opravljati svojih dolžnosti, ga samodejno nadomesti namestnik predsednika.

Sestanke upravnega odbora skliče predsednik.

Izvršni direktor se udeležuje razprav upravnega odbora.

Upravni odbor ima vsaj dva redna sestanka na leto. Prav tako se sestane na pobudo predsednika ali na zahtevo Komisije ali vsaj tretjine svojih članov.

Upravni odbor lahko povabi katero koli osebo, katere mnenje je lahko pomembno za razpravo, da se udeleži sestanka kot opazovalec brez glasovalne pravice.

Dva predstavnika skupine za skupni parlamentarni nadzor sta vabljena, da se udeležita dveh rednih sestankov upravnega odbora na leto kot opazovalca brez glasovalne pravice, da bi na njem razpravljala o naslednjih vprašanjih političnega interesa:

Upravni odbor lahko skupaj s predstavniki skupine za skupni parlamentarni nadzor določi še druga vprašanja političnega interesa, o katerih se bo razpravljalo na sestanku iz prvega pododstavka.

Članom upravnega odbora in nadomestnim članom lahko na sestankih pomagajo svetovalci ali strokovnjaki, če njegov poslovnik to omogoča

Europol upravnemu odboru zagotovi sekretariat.

Upravni odbor brez poseganja v točki (a) in (b) člena 11(1), člen 13(2), člen 50(2), člen 54(8) in člen 64 sprejme odločitve z večino glasov svojih članov.

Vsak član ima en glas. V primeru odsotnosti člana, ki ima glasovalno pravico, ima pravico do glasovanja njegov namestnik.

Izvršni direktor ne sodeluje pri glasovanju.

V poslovniku upravnega odbora so določena podrobnejša pravila glasovanja, zlasti pa pogoji, pod katerimi lahko član deluje v imenu drugega člana, in po potrebi tudi pravila glede sklepčnosti.

Izvršni direktor upravlja Europol. Izvršni direktor je odgovoren upravnemu odboru.

Brez poseganja v pristojnosti Komisije ali upravnega odbora je izvršni direktor neodvisen pri opravljanju svojih nalog in ne sme zahtevati ali sprejemati navodil od nobene vlade ali drugega organa.

Svet ali skupina za skupni parlamentarni nadzor lahko izvršnega direktorja povabita, da poroča o opravljanju svojih dolžnosti.

Izvršni direktor je zakoniti zastopnik Europola.

Izvršni direktor je odgovoren za izvajanje nalog, ki so Europolu dodeljene s to uredbo, zlasti za:

(a)

vsakodnevno upravljanje Europola;

(b)

pripravo predlogov upravnemu odboru v zvezi z vzpostavitvijo notranjih struktur Europola;

(c)

izvajanje odločitev, ki jih je sprejel upravni odbor;

▼M1

(d)

pripravo osnutka enotnega programskega dokumenta iz člena 12, ter njegovo predložitev upravnemu odboru po posvetovanju s Komisijo in skupino za skupni parlamentarni nadzor;

▼B

(e)

izvajanje večletnega načrtovanja in letnega delovnega programa ter poročanje upravnemu odboru o njunem izvajanju;

(f)

pripravo ustreznih osnutkov izvedbenih pravil za uveljavitev Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov;

(g)

pripravo osnutka konsolidiranega letnega poročila o dejavnostih Europola in njegovo predložitev v sprejetje upravnemu odboru;

(h)

pripravo akcijskega načrta ob upoštevanju ugotovitev, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen, ter poročil o preiskavah in priporočil, ki izhajajo iz preiskav OLAF in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, in poročanje Komisiji o napredku dvakrat letno, upravnemu odboru pa redno;

(i)

zaščito finančnih interesov Unije z uporabo ukrepov za preprečevanje goljufij, korupcije in vseh drugih nezakonitih dejavnosti in, brez poseganja v preiskovalne pristojnosti OLAF, z učinkovitimi preverjanji in, če se odkrijejo nepravilnosti, z izterjavo nepravilno izplačanih zneskov ter, kjer je to ustrezno, z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in finančnimi kaznimi;

(j)

pripravo osnutka notranje strategije Europola za boj proti goljufijam in njeno predložitev v sprejetje upravnemu odboru;

(k)

pripravo osnutka notranjih pravil za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov v zvezi s člani upravnega odbora in predložitev tega osnutka pravil v sprejetje upravnemu odboru;

(l)

pripravo osnutka finančnih pravil, ki se uporabljajo za Europol;

(m)

pripravo osnutka poročila o načrtovanih prihodkih in odhodkih Europola ter izvajanje njegovega proračuna;

(n)

podporo predsedniku upravnega odbora pri pripravi sej upravnega odbora;

(o)

redno obveščanje upravnega odbora o izvajanju strateških in operativnih prednostnih nalog Unije za boj proti kriminalu;

▼M1

(oa)

obveščanje upravnega odbora o memorandumih o soglasju, podpisanih z zasebnimi strankami;

▼B

(p)

opravljanje drugih nalog na podlagi te uredbe.

Europol obdeluje le informacije, ki mu jih posredujejo:

(a)

države članice v skladu s svojim nacionalnim pravom in členom 7;

(b)

organi Unije, tretje države in mednarodne organizacije v skladu s poglavjem V;

(c)

zasebne stranke in posamezniki v skladu s poglavjem V.

Europol lahko neposredno pridobi in obdeluje informacije, vključno z osebnimi podatki, iz javno dostopnih virov, vključno s spletom in javnimi podatki.

Če je Europol na podlagi pravnih instrumentov Unije, mednarodnih ali nacionalnih pravnih instrumentov upravičen do računalniškega dostopa do podatkov iz informacijskih sistemov Unije oziroma mednarodnih ali nacionalnih informacijskih sistemov, lahko na ta način pridobi in obdeluje informacije, vključno z osebnimi podatki, če je to potrebno za opravljanje njegovih nalog. Veljavne določbe takih pravnih instrumentov Unije, mednarodnih ali nacionalnih pravnih instrumentov urejajo dostop do teh informacij in njihovo uporabo s strani Europola, če so v njih določena pravila glede dostopa in uporabe strožja od pravil, določenih v tej uredbi. Dostop do takih informacijskih sistemov se odobri le ustrezno pooblaščenemu osebju Europola, in zgolj kolikor je to potrebno in sorazmerno za opravljanje nalog tega osebja.

Kolikor je to nujno za doseganje njegovih ciljev iz člena 3, lahko Europol obdeluje informacije, vključno z osebnimi podatki.

Osebni podatki se lahko obdelujejo le za namene:

(a)

navzkrižnega preverjanja, katerega cilj je zaznava povezav ali drugih pomembnih zvez med informacijami, ki se nanašajo na:

(i)

osebe, ki so osumljene storitve kaznivega dejanja, za katero je pristojen Europol, ali sodelovanja pri njem ali so obsojene zaradi storitve takega dejanja;

(ii)

osebe, za katere obstajajo konkretni indici ali utemeljeni razlogi za domnevo, da bodo storile kaznivo dejanje, za katero je pristojen Europol;

(b)

analiz strateškega ali tematskega značaja;

(c)

operativnih analiz;

▼M1

(d)

lažje izmenjave informacij med državami članicami, Europolom, drugimi organi Unije, tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami in zasebnimi strankami;

▼M1

(e)

raziskovalnih in inovacijskih projektov;

(f)

podpore državam članicam na njihovo zaprosilo pri obveščanju javnosti o osumljenih ali obsojenih osebah, ki so iskane, na podlagi nacionalne sodne odločbe v zvezi s kaznivim dejanjem, ki spada med cilje Europola, in lažjega zagotavljanja informacij s strani javnosti državam članicam in Europolu o teh osebah.

▼B

Obdelava za namene operativnih analiz iz točke (c) odstavka 2 se opravi s projekti operativne analize, v zvezi s katerimi veljajo naslednji posebni zaščitni ukrepi:

(a)

izvršni direktor za vsak projekt operativne analize opredeli posebne namene, kategorije osebnih podatkov in kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, udeležence, trajanje hrambe ter pogoje za dostop, prenos in uporabo zadevnih podatkov, o tem pa obvesti upravni odbor in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov;

(b)

osebni podatki se lahko zbirajo in obdelujejo samo za namen določenega projekta operativne analize. Če se izkaže, da bi bili osebni podatki lahko pomembni za drug projekt operativne analize, se nadaljnja obdelava zadevnih osebnih podatkov dovoli samo, če je ta potrebna in sorazmerna, osebni podatki pa so skladni z določbami iz točke (a), ki se uporabljajo za drug projekt analize;

(c)

do podatkov v okviru zadevnega projekta lahko dostopa in jih obdeluje samo pooblaščeno osebje.

3a.

Če je to potrebno za doseganje ciljev Europolovih raziskovalnih in inovacijskih projektov, se obdelava osebnih podatkov za ta namen izvaja zgolj v okviru Europolovih projektov raziskav in inovacij, ki imajo jasno opredeljene namene in cilje, ter je v skladu s členom 33a.

Obdelava iz odstavkov 2 in 3 se opravi v skladu z zaščitnimi ukrepi za varstvo podatkov iz te uredbe. Europol te postopke obdelave ustrezno dokumentira. Dokumentacija se na zahtevo da na voljo pooblaščeni osebi za varstvo podatkov in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov za namen preverjanja zakonitosti postopkov obdelave.

Brez poseganja v člen 8(4), člen 18(2), točka (e), člen 18a ter v obdelavo podatkov na podlagi člena 26(6c) so, kadar se za dvostranske izmenjave osebnih podatkov uporablja Europolova infrastruktura in Europol nima dostopa do vsebine podatkov, kategorije osebnih podatkov in kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, katerih podatki se lahko zbirajo in obdelujejo za namene iz odstavka 2 tega člena, navedene na seznamu v Prilogi II.

5a.

Kjer je primerno in kolikor je to mogoče, Europol v skladu s členom 73 Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ) jasno razlikuje med osebnimi podatki, ki se nanašajo na različne kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, iz Priloge II.

Europol lahko začasno obdeluje podatke, da določi, ali so taki podatki pomembni za njegove naloge, in če so, za kateri namen iz odstavka 2. Rok za obdelavo takih podatkov ni daljši od šestih mesecev od prejema teh podatkov.

6a.

Pred obdelavo podatkov na podlagi odstavka 2 tega člena lahko Europol, kadar je to nujno potrebno za izključni namen ugotovitve, ali so osebni podatki skladni z odstavkom 5 tega člena, začasno obdeluje osebne podatke, prejete na podlagi člena 17(1) in (2), vključno s tem, da te podatke primerja z vsemi podatki, ki jih Europol že obdeluje v skladu z odstavkom 5 tega člena.

Europol lahko osebne podatke na podlagi prvega pododstavka obdeluje največ 18 mesecev od trenutka, ko Europol preveri, da ti podatki spadajo med njegove cilje, ali v utemeljenih primerih dlje, če je to potrebno za namene tega člena. Evropskega nadzornika za varstvo podatkov obvesti o vsakem podaljšanju obdobja obdelave. Najdaljše obdobje obdelave podatkov na podlagi prvega pododstavka je tri leta. Takšni osebni podatki so hranjeni funkcionalno ločeno od drugih podatkov.

Kadar Europol ugotovi, da ti osebni podatki iz prvega pododstavka tega odstavka niso skladni z odstavkom 5, Europol te podatke izbriše in o teh izbrisanih podatkih po potrebi ustrezno obvesti pošiljatelja podatkov.

6b.

Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja ter po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in ob ustreznem upoštevanju načela iz člena 17 Uredbe (EU) 2018/1725, določi pogoje za obdelavo podatkov iz odstavkov 6 in 6a tega člena, zlasti glede zagotavljanja teh podatkov, dostopa do njih in njihove uporabe, ter roke za hrambo in izbris takih podatkov, ki ne smejo biti daljši od tistih iz odstavkov 6 in 6a tega člena.

Upravni odbor po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov po potrebi sprejme smernice, v katerih podrobneje opredeli postopke za obdelavo informacij za namene iz odstavka 2, in sicer v skladu s točko (q) člena 11(1).

Kadar je to potrebno za podporo tekoči preiskavi posameznega kaznivega dejanja v okviru ciljev Europola, lahko Europol obdeluje osebne podatke, ki se ne nanašajo na kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ki so na seznamu v Prilogi II, kadar:

(a)

država članica, EJT ali Eurojust Europolu zagotovi preiskovalne podatke na podlagi člena 17(1), točka (a) ali (b), in Europola zaprosi, da podpre to preiskavo:

(i)

z operativno analizo na podlagi člena 18(2), točka (c), ali

(ii)

v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih z navzkrižnim preverjanjem na podlagi člena 18(2), točka (a);

(b)

Europol oceni, da operativne analize na podlagi člena 18(2), točka (c), ali navzkrižnega preverjanja na podlagi člena 18(2), točka (a), v podporo tej preiskavi ni mogoče izvesti brez obdelave osebnih podatkov, ki ne ustrezajo členu 18(5).

Rezultati ocene iz prvega pododstavka, točka (b), se zabeležijo in pošljejo v vednost Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov, potem ko Europol preneha podpirati preiskavo iz prvega pododstavka.

Ko država članica iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (a), nima več dovoljenja za obdelavo podatkov v tekoči preiskavi posameznega kaznivega dejanja iz odstavka 1 v skladu s postopkovnimi zahtevami in zaščitnimi ukrepi na podlagi njenega veljavnega nacionalnega prava, obvesti Europol.

Kadar EJT ali Eurojust zagotovi preiskovalne podatke Europolu in nima več dovoljenja za obdelavo podatkov v tekoči preiskavi posameznega kaznivega dejanja iz odstavka 1 v skladu s postopkovnimi zahtevami in zaščitnimi ukrepi veljavnimi na podlagi prava Unije in nacionalnega prava, obvesti Europol.

Europol lahko obdeluje preiskovalne podatke v skladu s členom 18(2), dokler podpira tekočo preiskavo posameznega kaznivega dejanja, za katero je zagotovil preiskovalne podatke v skladu z odstavkom 1, prvi pododstavek, točka (a), tega člena, in zgolj za podporo tej preiskavi.

Europol lahko na prošnjo pošiljatelja preiskovalnih podatkov te podatke, zagotovljene v skladu z odstavkom 1, prvi pododstavek, točka (a), in rezultate njihove obdelave teh podatkov hrani tudi po izteku obdobja obdelave iz odstavka 3, in sicer zgolj zaradi zagotavljanja verodostojnosti, zanesljivosti in sledljivosti postopka zbiranja kriminalističnoobveščevalnih informacij o kaznivem dejanju ter le toliko časa, kolikor potekajo sodni postopki v zvezi s preiskavo posameznega kaznivega dejanja, za katero so bili ti podatki zagotovljeni.

Pošiljatelji preiskovalnih podatkov iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (a), ali država članica z njihovim soglasjem, v kateri potekajo sodni postopki glede povezane preiskave kaznivega dejanja, lahko zaprosi Europol, da preiskovalne podatke in rezultate operativne analize teh podatkov hrani tudi po izteku obdobja obdelave iz odstavka 3, in sicer zaradi zagotavljanja verodostojnosti, zanesljivosti in sledljivosti postopka zbiranja kriminalističnoobveščevalnih informacij o kaznivem dejanju ter le toliko časa, kolikor v tisti drugi državi članici potekajo sodni postopki glede povezane preiskave kaznivega dejanja.

Brez poseganja v obdelavo osebnih podatkov na podlagi člena 18(6a) se osebni podatki, ki se ne nanašajo na kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, s seznama v Prilogi II, hranijo funkcionalno ločeno od drugih podatkov in se obdelujejo le, kadar je to sorazmerno in potrebno za namene odstavkov 4 in 6 tega člena.

Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja in po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov določi pogoje v zvezi z zagotavljanjem in obdelavo osebnih podatkov v skladu z odstavkoma 3 in 4.

Odstavki 1 do 4 tega člena se uporabljajo tudi, kadar Europol prejme osebne podatke od tretje države iz člena 25(1), točke (a), (b) ali (c), ali iz člena 25(4a), ta tretja država pa Europolu zagotovi preiskovalne podatke za operativno analizo, ki prispeva k preiskavi posameznega kaznivega dejanja v eni ali več državah članicah, ki jo Europol podpira, pod pogojem, da je tretja država podatke pridobila v okviru preiskave kaznivega dejanja v skladu s postopkovnimi zahtevami in zaščitnimi ukrepi, ki se uporabljajo v skladu z njenim nacionalnim kazenskim pravom.

Kadar tretja država Europolu zagotovi preiskovalne podatke v skladu s prvim pododstavkom, lahko pooblaščena oseba za varstvo podatkov, kadar je ustrezno, o tem uradno obvesti Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

Europol preveri, da količina osebnih podatkov iz prvega pododstavka ni očitno nesorazmerna glede na preiskavo posameznega kaznivega dejanja v zadevni državi članici. Kadar sklene, da obstaja znak, da so takšni podatki očitno nesorazmerni ali da so bili zbrani ob očitni kršitvi temeljnih pravic, Europol podatkov ne obdela in jih izbriše.

Do osebnih podatkov, ki se obdelajo na podlagi tega odstavka, lahko Europol dostopa le, kadar je to potrebno za podporo preiskavi posameznega kaznivega dejanja, za katero so bili podatki zagotovljeni. Ti osebni podatki se izmenjujejo le znotraj Unije.

Država članica, organ Unije, tretja država ali mednarodna organizacija, ki Europolu zagotavlja informacije, določi namen oziroma namene, za katere se bodo te informacije obdelale, v skladu s členom 18.

Kadar pošiljatelj informacij iz prvega pododstavka ne ravna v skladu z navedenim pododstavkom, Europol v soglasju z zadevnim pošiljateljem informacij obdela informacije, da določi njihovo pomembnost, pa tudi namen oziroma namene, za katere bodo nadalje obdelane.

Europol obdeluje informacije za namen, ki je drugačen od tistega, za katerega so bile posredovane, le, če to odobri pošiljatelj informacij.

Informacije, zagotovljene za namene iz člena 18(2), točke (a) do (d), lahko obdeluje tudi Europol za namene iz člena 18(2), točka (e), v skladu členom 33a.

Države članice, organi Unije, tretje države in mednarodne organizacije lahko ob zagotovitvi informacij Europolu navedejo morebitne splošne ali posebne omejitve dostopa do teh informacij ali njihove uporabe, vključno v zvezi z njihovim prenosom, posredovanjem, izbrisom ali uničenjem. Če se potreba po takšnih omejitvah pokaže šele po zagotovitvi informacij, o tem ustrezno obvestijo Europol. Europol takšne omejitve upošteva.

Europol lahko v ustrezno utemeljenih primerih določi omejitve dostopa držav članic, organov Unije, tretjih držav in mednarodnih organizacij do informacij ali omejitve uporabe informacij, ki se pridobijo iz javno dostopnih virov.

Države članice imajo v skladu s svojim nacionalnim pravom in členom 7(5) dostop do vseh informacij, ki so bile posredovane za namene iz točk (a) in (b) člena 18(2), ter možnost iskanja po njih. To ne posega v pravico držav članic, organov Unije, tretjih držav in mednarodnih organizacij, da navedejo morebitne omejitve v skladu s členom 19(2).

Države članice imajo v skladu s svojim nacionalnim pravom in členom 7(5) na podlagi sistema javljanja zadetkov posreden dostop do informacij, posredovanih za namene iz točke (c) člena 18(2). To ne posega v omejitve, ki jih navedejo države članice, organi Unije in tretje države ali mednarodne organizacije, ki posredujejo informacije, v skladu s členom 19(2).

V primeru zadetka Europol začne postopek za izmenjavo informacij, povezanih z zadetkom, v skladu z odločitvijo pošiljatelja informacij Europolu.

2a.

V okviru projektov operativne analize iz člena 18(3) ter v skladu s pravili in zaščitnimi ukrepi za obdelavo osebnih podatkov iz te uredbe lahko države članice brez poseganja v omejitve, navedene na podlagi člena 19(2), in v skladu s postopki, ki se določijo v smernicah iz člena 18(7), določijo informacije, do katerih Europol zagotovi neposreden dostop izbranim drugim državam članicam za skupno operativno analizo pri določenih preiskavah.

Države članice imajo v skladu z nacionalnim pravom dostop do informacij iz odstavkov 1, 2 in 2a ter te informacije nadalje obdelujejo zgolj za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona:

▼B

(a)

oblikam kriminalitete, za katere je pristojen Europol, in

(b)

drugim oblikam hudih kaznivih dejanj, navedenih v Okvirnem sklepu Sveta 2002/584/PNZ ( 13 ).

Osebje Europola, ki ga je izvršni direktor ustrezno pooblastil, ima dostop do informacij, ki jih obdeluje Europol, v obsegu, ki je nujen za izvajanje nalog tega osebja, in brez poseganja v člen 67.

Europol vzpostavi in vzdržuje tesne stike z EJT.. Europol in EJT v okviru teh stikov delujeta v okviru svojega mandata in pristojnosti. V ta namen skleneta delovni dogovor, v katerem določita načine svojega sodelovanja.

Europol na zahtevo EJT v skladu s členom 102 Uredbe (EU) 2017/1939 * podpira njegove preiskave ter z njim sodeluje, tako da mu zagotavlja informacije in analitično podporo dokler se EJT ne odloči za pregon ali kako drugače zaključi zadevo.

Europol za zagotovitev informacij EJT na podlagi odstavka 2 tega člena sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da ima lahko EJT na podlagi sistema javljanja zadetkov posreden dostop do podatkov v zvezi s kaznivimi dejanji, ki spadajo v pristojnosti EJT, zagotovljenih za namene člena 18(2), točke (a), (b) in (c). Ta sistem javljanja zadetkov uradno obvesti samo Europol v primeru zadetka in brez poseganja v kakršne koli omejitve, ki jih na podlagi člena 19(2) navedejo pošiljatelji informacij iz člena 19(1).

V primeru zadetka Europol začne postopek za izmenjavo informacij, povezanih z zadetkom, v skladu z odločitvijo pošiljatelja informacij iz člena 19(1), in sicer le, kolikor so podatki, povezani z zadetkom, relevantni za zahtevo, predloženo na podlagi odstavka 2 tega člena.

Europol brez nepotrebnega odlašanja poroča EJT o vsakem kaznivem ravnanju, v zvezi s katerim bi EJT lahko izvajalo svojo pristojnost v skladu s členom 22 ter členom 25(2) in (3) Uredbe (EU) 2017/1939, in sicer brez poseganja v omejitve, ki jih na podlagi člena 19(2) te uredbe navede pošiljatelj informacije.

Europol brez odlašanja uradno obvesti zadevne države članice, kadar poroča EJT na podlagi prvega pododstavka.

Kadar je informacije o kaznivem ravnanju, za katero bi EJT lahko izvajalo svojo pristojnost, Europolu zagotovila država članica, ki je navedla omejitve uporabe teh informacij na podlagi člena 19(2) te uredbe, Europol uradno obvesti EJT o obstoju teh omejitev in zadevo predloži zadevni državi članici. Zadevna država članica sodeluje neposredno z EJT, da bi izpolnila svoje obveznosti iz člena 24(1) in (4) Uredbe (EU) 2017/1939.

Europol sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da imata Eurojust in OLAF v okviru svojih pristojnosti na podlagi sistema javljanja zadetkov posreden dostop do informacij, posredovanih za namene iz točk (a), (b) in (c) člena 18(2), brez poseganja v omejitve, ki jih navedejo države članice, organi Unije in tretje države ali mednarodne organizacije, ki so informacije posredovale, v skladu s členom 19(2).

V primeru zadetka Europol začne postopek za izmenjavo informacij, povezanih z zadetkom, v skladu z odločitvijo pošiljatelja informacij Europolu in le, če so podatki, povezani z zadetkom, potrebni za izvajanje nalog Eurojusta ali OLAF.

Europol in Eurojust lahko skleneta delovni dogovor, ki jima v okviru njunih pristojnosti zagotavlja vzajemen dostop do vseh informacij, ki so bile posredovane za namen iz točke (a) člena 18(2), in možnost vzajemnega iskanja po teh informacijah. To ne posega v pravico držav članic, organov Unije, tretjih držav in mednarodnih organizacij, da navedejo omejitve pri dostopu do takih podatkov in njihovi uporabi, ter mora biti v skladu z jamstvi za varstvo podatkov iz te uredbe.

Iskanje po informacijah v skladu z odstavkoma 1 in 2 se izvaja le za preverjanje, ali se informacije, ki so na voljo pri Eurojustu ali OLAF, ujemajo z informacijami, ki jih obdeluje Europol.

Europol da dovoljenje za iskanje v skladu z odstavkoma 1 in 2 šele po tem, ko od Eurojusta prejme informacije o tem, kateri nacionalni člani, namestniki, pomočniki in osebje Eurojusta so pooblaščeni za izvajanje takega iskanja, od OLAF pa enake informacije o njegovem osebju.

Če Europol ali država članica med Europolovim obdelovanjem informacij v zvezi s posamezno preiskavo ugotovi, da obstaja potreba po usklajevanju, sodelovanju ali podpori v skladu s pristojnostmi Eurojusta ali OLAF, ju Europol o tem uradno obvesti in začne postopek izmenjave informacij v skladu z odločitvijo države članice, ki je informacije posredovala. V tem primeru se Eurojust ali OLAF posvetujeta z Europolom.

Eurojust, vključno s kolegijem, nacionalnimi člani, namestniki, pomočniki in osebjem Eurojusta, ter OLAF spoštujeta vse splošne ali posebne omejitve dostopa ali uporabe, ki so jih določile države članice, organi Unije, tretje države in mednarodne organizacije v skladu s členom 19(2).

V primeru, da se po pregledu medsebojnih podatkov v skladu z odstavkom 2 ali na podlagi zadetka v skladu z odstavkom 1 izkaže, da utegnejo biti podatki netočni ali v nasprotju z drugimi podatki, se Europol, Eurojust in OLAF medsebojno obvestijo.

Če Europol med obdelovanjem informacij v zvezi s preiskavo posameznega kaznivega dejanja ali določenim projektom prepozna informacije, ki so relevantne za morebitno nezakonito dejavnost, ki vpliva na finančni interes Unije, te informacije brez odlašanja zagotovi OLAF, in sicer brez poseganja v morebitne omejitve, navedene na podlagi člena 19(2), ki jih navede država članica, ki je zagotovila informacije.

Europol brez odlašanja uradno obvesti zadevne države članice, kadar OLAF zagotovi informacije na podlagi prvega pododstavka.

Europol v skladu s točko (b) člena 4(1) brez odlašanja uradno obvesti državo članico o vseh informacijah, ki jo zadevajo. Če za te informacije veljajo omejitve dostopa iz člena 19(2), ki prepovedujejo njihovo izmenjavo, se Europol o tem posvetuje s pošiljateljem informacij, ki določa omejitev dostopa, ter zaprosi za njegovo dovoljenje za izmenjavo.

V takem primeru se informacije ne smejo izmenjati brez izrecnega dovoljenja pošiljatelja.

Ne glede na morebitne omejitve dostopa Europol uradno obvesti državo članico o vseh informacijah, ki jo zadevajo, če je to nujno potrebno za preprečevanje neposredne življenjske nevarnosti.

V takem primeru Europol istočasno uradno obvesti pošiljatelja informacij o izmenjavi informacij in utemelji svojo analizo položaja.

Če je to nujno za izpolnjevanje njegovih nalog, lahko Europol vzpostavi in vzdržuje sodelovanje z organi Unije v skladu s cilji teh organov, z organi tretjih držav, mednarodnimi organizacijami in zasebnimi strankami.

Ob upoštevanju omejitev na podlagi člena 19(2) in brez poseganja v člen 67 lahko Europol neposredno izmenjuje vse informacije, razen osebnih podatkov, s subjekti iz odstavka 1 tega člena, kolikor je taka izmenjava pomembna za opravljanje Europolovih nalog.

Izvršni direktor obvesti upravni odbor o vsakršnem rednem sodelovanju, ki ga namerava Europol vzpostaviti ali vzdrževati v skladu z odstavkoma 1 in 2, ter o razvoju takega sodelovanja, ko je to vzpostavljeno.

Europol lahko za namene iz odstavkov 1 in 2 sklepa delovne dogovore s subjekti iz odstavka 1. Taki delovni dogovori ne dopuščajo izmenjave osebnih podatkov in ne zavezujejo Unije ali njenih držav članic.

Europol lahko sprejema in obdeluje osebne podatke od subjektov iz odstavka 1, kolikor je to nujno in sorazmerno za zakonito izvajanje njegovih nalog in ob upoštevanju določb tega poglavja.

Brez poseganja v člen 30(5) Europol prenese osebne podatke organom Unije, tretjim državam in mednarodnim organizacijam le, če je to potrebno za preprečevanje kaznivih dejanj, ki spadajo med cilje Europola, in boj proti njim ter v skladu s to uredbo in če se prejemnik zaveže, da se bodo podatki obdelovali samo za namen, za katerega so bili preneseni. Če je podatke za prenos zagotovila država članica, Europol od zadevne države članice pridobi soglasje, razen če je država članica že vnaprej dovolila tak nadaljnji prenos, bodisi pod splošnimi ali posebnimi pogoji. Tako soglasje se lahko kadar koli umakne.

Nadaljnji prenosi osebnih podatkov, ki jih hrani Europol, s strani držav članic, organov Unije, tretjih držav, mednarodnih organizacij ali zasebnih strank so prepovedani, razen če Europol to predhodno izrecno odobri.

Europol zagotovi, da se v skladu s to uredbo podrobno evidentirajo vsi prenosi osebnih podatkov in podlaga za takšne prenose.

Informacije, za katere je jasno, da so bile pridobljene z očitno kršitvijo človekovih pravic, se ne obdelujejo.

Europol posreduje osebne podatke organu Unije v skladu s členom 71(2) Uredbe (EU) 2018/1725, ob upoštevanju vseh nadaljnjih omejitev na podlagi te uredbe in brez poseganja v člen 67 te uredbe le, če so ti podatki sorazmerni in potrebni za zakonito opravljanje nalog organa Unije, ki jih prejme.

Po zahtevi druge institucije, organa, urada ali agencije Unije za posredovanje osebnih podatkov Europol preveri pristojnost tega drugega organa Unije. Kadar Europol ne more potrditi potrebe po posredovanju osebnih podatkov v skladu z odstavkom 1, od prejemnika zahteva dodatne informacije.

Organ Unije, ki prejme osebne podatke, zagotovi, da se lahko potreba po posredovanju osebnih podatkov preveri.

Organ Unije, ki prejme osebne podatke, osebne podatke iz odstavkov 1 in 2 obdeluje zgolj za namene, za katere so bili posredovani.

Ob upoštevanju vseh omejitev, navedenih na podlagi člena 19(2) ali (3), in brez poseganja v člen 67 lahko Europol prenese osebne podatke pristojnim organom tretje države ali mednarodni organizaciji, če je takšen prenos potreben za opravljanje nalog Europola, na podlagi enega od naslednjih:

(a)

sklepa, ki ga Komisija sprejme v skladu s členom 36 Direktive (EU) 2016/680, s katerim se ugotovi, da tretja država, ozemlje, eden ali več določenih sektorjev v tej tretji državi ali mednarodna organizacija zagotavlja ustrezno raven varstva (v nadaljnjem besedilu: sklep o ustreznosti);

▼B

(b)

mednarodnega sporazuma, ki je bil sklenjen med Unijo in zadevno tretjo državo ali mednarodno organizacijo v skladu s členom 218 PDEU in zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov;

(c)

sporazuma o sodelovanju, ki dovoljuje izmenjavo osebnih podatkov in je bil pred 1. majem 2017 sklenjen med Europolom in zadevno tretjo državo ali mednarodno organizacijo v skladu s členom 23 Sklepa 2009/371/PNZ.

Europol lahko sklene upravne dogovore za izvajanje takih sporazumov ali sklepov o ustreznosti.

Izvršni direktor obvesti upravni odbor o izmenjavi osebnih podatkov na podlagi sklepov o ustreznosti v skladu s točko (a) odstavka 1.

Komisija do 14. junija 2021 oceni določbe iz sporazumov o sodelovanju iz točke (c) odstavka 1, zlasti tiste glede varstva podatkov. Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o rezultatu te ocene, po potrebi pa lahko Svetu predloži priporočilo za sklep o odobritvi za začetek pogajanj za sklenitev mednarodnih sporazumov iz točke (b) odstavka 1.

4a.

Če ni sklepa o ustreznosti, lahko upravni odbor pooblasti Europol, da prenese osebne podatke pristojnemu organu tretje države ali mednarodni organizaciji, kadar:

(a)

ustrezni zaščitni ukrepi v zvezi z varstvom osebnih podatkov so določeni v pravno zavezujočem instrumentu ali

(b)

je Europol ocenil vse okoliščine v zvezi s prenosom osebnih podatkov in ugotovil, da obstajajo ustrezni zaščitni ukrepi v zvezi z varstvom osebnih podatkov.

►M1 Z odstopanjem od odstavka 1 lahko izvršni direktor v ustrezno utemeljenih primerih za vsak primer posebej dovoli prenos ali kategorijo prenosov osebnih podatkov pristojnemu organu tretje države ali mednarodni organizaciji, če je prenos, vključno s povezanimi prenosi: ◄

(a)

potreben za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge osebe;

▼M1

(b)

potreben za zaščito upravičenih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;

▼B

(c)

bistvenega pomena za preprečitev neposredne in resne grožnje javni varnosti države članice ali tretje države;

(d)

v posameznih primerih potreben za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij ali

(e)

v posameznih primerih potreben za uveljavitev, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov v zvezi s preprečevanjem, preiskovanjem, odkrivanjem ali pregonom določenega kaznivega dejanja ali izvrševanjem določene kazenske sankcije.

Če izvršni direktor ugotovi, da temeljne pravice in svoboščine zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, prevladajo nad javnim interesom za prenos iz točk (d) in (e), se osebni podatki ne prenesejo.

Odstopanja se ne smejo uporabljati za sistematične, obsežne ali strukturne prenose.

Z odstopanjem od odstavka 1 lahko upravni odbor v soglasju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov dovoli niz prenosov v skladu s točkami (a) do (e) odstavka 5 za obdobje, ki ni daljše od enega leta in se lahko podaljša, pri tem pa upošteva ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov. Takšno dovoljenje se ustrezno utemelji in dokumentira.

Izvršni direktor čim prej obvesti upravni odbor in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o primerih, v katerih je bil uporabljen odstavek 5.

Europol obvesti Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o kategorijah prenosov iz odstavka 4a, točka (b). Kadar se prenos opravi v skladu z odstavkom 4a ali 5, se ta dokumentira, pri čemer mora biti dokumentacija na voljo Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov, če ta tako zahteva. Dokumentacija vključuje datum in uro prenosa ter informacije o pristojnem organu iz tega člena, o utemeljitvi prenosa in o prenesenih osebnih podatkih.

Kolikor je to potrebno za izvajanje nalog Europola, lahko Europol obdeluje osebne podatke, pridobljene od zasebnih strank, pod pogojem, da jih prejme od:

(a)

nacionalne enote v skladu z nacionalnim pravom;

(b)

kontaktne točke tretje države ali mednarodne organizacije, s katero je Europol pred 1. majem 2017 sklenil sporazum o sodelovanju, ki dovoljuje izmenjavo osebnih podatkov, v skladu s členom 23 Sklepa 2009/371/PNZ, ali

▼M1

(c)

organa tretje države ali mednarodne organizacije iz člena 25(1), točka (a), (b) ali (c), ali člena 25(4a).

Kadar Europol osebne podatke prejme neposredno od zasebnih strank, lahko te osebne podatke obdela v skladu s členom 18, da bi identificiral zadevne nacionalne enote iz odstavka 1, točka (a), tega člena. Osebne podatke in vse relevantne rezultate potrebne obdelave teh podatkov za določitev pristojnosti nemudoma posreduje zadevnim nacionalnim enotam. Osebne podatke in relevantne rezultate potrebne obdelave teh podatkov za določitev pristojnosti lahko v skladu s členom 25 posreduje zadevnim kontaktnim točkam in organom iz odstavka 1, točki (b) in (c), tega člena. Če Europol ne more identificirati nobene zadevne nacionalne enote ali pa je relevantne osebne podatke že posredoval vsem identificiranim zadevnim nacionalnim enotam in ni mogoče identificirati nadaljnjih zadevnih nacionalnih enot, podatke izbriše, razen če nacionalna enota, kontaktna točka ali zadevni organ v štirih mesecih po posredovanju ali prenosu osebnih podatkov slednje v skladu s členom 19(1) ponovno predloži Europolu.

Merila glede tega, ali nacionalna enota države članice, v kateri ima zadevna zasebna stranka sedež, predstavlja zadevno nacionalno enoto ali ne, se določijo v smernicah iz člena 18(7).

2a.

Nobeno sodelovanje Europola z zasebnimi strankami ne podvaja dejavnosti finančnoobveščevalnih enot držav članic niti ne posega vanje ter se ne navezuje na informacije, ki se finančnoobveščevalnim enotam zagotavljajo za namene Direktive (EU) 2015/849.

Po prenosu osebnih podatkov v skladu s točko (c) odstavka 5 tega člena lahko Europol v povezavi s tem prejme osebne podatke neposredno od zasebne stranke, če ta zasebna stranka izjavi, da lahko zadevne podatke zakonito posreduje v skladu z veljavnim pravom, in sicer za obdelavo takšnih podatkov zaradi opravljanja naloge iz točke (m) člena 4(1).

Kadar Europol prejme osebne podatke od zasebne stranke s sedežem v tretji državi, te podatke in rezultate svoje analize in preverjanja teh podatkov posreduje le državi članici ali tretji državi iz člena 25(1), točke (a), (b) ali (c), ali člena 25(4a).

Brez poseganja v prvi pododstavek tega odstavka lahko Europol rezultate iz prvega pododstavka tega odstavka prenese zadevni tretji državi na podlagi člena 25(5) ali (6).

Europol osebnih podatkov ne sme posredovati ali prenesti zasebnim strankam, razen v naslednjih primerih in če je tako posredovanje ali prenos nujno potrebno in sorazmerno, kar se določi za vsak primer posebej:

(a)

je posredovanje ali prenos brez dvoma v interesu posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;

(b)

je posredovanje ali prenos nujno potreben za preprečitev neposredne storitve kaznivega dejanja, vključno s terorizmom, ki spada med cilje Europola;

(c)

je posredovanje ali prenos javno dostopnih osebnih podatkov nujno potreben za opravljanje naloge iz člena 4(1), točka (m), in sta izpolnjena naslednja pogoja:

(i)

posredovanje ali prenos zadeva posamičen in določen primer;

(ii)

temeljne pravice in svoboščine zadevnih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ne prevladajo nad javnim interesom, ki zahteva, da se v zadevnem primeru ti osebni podatki posredujejo ali prenesejo, ali

(d)

je posredovanje ali prenos nujno potreben, da Europol zadevno zasebno stranko obvesti, da prejete informacije ne zadostujejo, da bi lahko identificiral zadevne nacionalne enote, in so izpolnjeni naslednji pogoji:

(i)

posredovanje ali prenos se izvedeta po prejemu osebnih podatkov neposredno od zasebne stranke v skladu z odstavkom 2;

(ii)

manjkajoče informacije, na katere se lahko Europol sklicuje v svojem uradnem obvestilu, so jasno povezane z informacijami, ki jih je ta zasebna stranka predhodno posredovala;

(iii)

manjkajoče informacije, na katere se lahko Europol sklicuje v svojem uradnem obvestilu, so strogo omejene na to, kar potrebuje za identifikacijo zadevnih nacionalnih enot.

Za posredovanje ali prenos iz prvega pododstavka tega odstavka veljajo morebitne omejitve, navedene na podlagi člena 19(2) ali (3), brez poseganja v člen 67.

Kadar v povezavi z odstavkom 5, točke (a), (b) in (d), tega člena zadevna zasebna stranka nima sedeža v Uniji ali v tretji državi iz člena 25(1), točka (a), (b) ali (c), ali člena 25(4a), izvršni direktor odobri prenos le, če je ta:

(a)

potreben za zaščito življenjskih interesov zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge osebe;

(b)

potreben za zaščito upravičenih interesov zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;

(c)

bistvenega pomena za preprečitev neposredne in resne grožnje javni varnosti države članice ali tretje države;

(d)

v posameznih primerih potreben za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona določenega kaznivega dejanja, ki spada med cilje Europola, ali

(e)

v posameznih primerih potreben za uveljavitev, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov v zvezi s preprečevanjem, preiskovanjem, odkrivanjem ali pregonom posameznega kaznivega dejanja, ki spada med cilje Europola.

Če izvršni direktor ugotovi, da temeljne pravice in svoboščine zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, prevladajo nad javnim interesom, ki zahteva prenos iz prvega pododstavka, točki (d) in (e), tega odstavka, se osebni podatki ne prenesejo.

6a.

Brez poseganja v odstavek 5, točke (a), (c) in (d), tega člena in druge pravne akte Unije posredovanja ali prenosi osebnih podatkov iz odstavkov 5 in 6 ne smejo biti sistematični, obsežni ali strukturni.

6b.

Europol lahko od držav članic prek njihovih nacionalnih enot zahteva, da v skladu z njihovim nacionalnim pravom od zasebnih strank, ki imajo sedež ali zakonitega zastopnika na njihovem ozemlju, pridobijo podatke, da bi te podatke izmenjale z Europolom. Takšne zahteve se utemeljijo in so kar se da natančne. Taki osebni podatki so kar najmanj občutljivi ter strogo omejeni na to, kar je nujno in sorazmerno da se omogoči identifikacijo zadevnih nacionalnih enot s strani Europola.

Ne glede na to, ali imajo države članice jurisdikcijo glede posameznega kaznivega dejanja, države članice zagotovijo, da lahko njihovi pristojni organi obdelajo zahteve iz prvega pododstavka v skladu z nacionalnim pravom, da bi se Europolu zagotovile informacije, ki jih potrebuje za identifikacijo zadevnih nacionalnih enot.

6c.

Infrastruktura Europola se lahko uporablja za izmenjave med pristojnimi nacionalnimi organi držav članic in zasebnimi strankami v skladu z nacionalnim pravom posamezne države članice. Te izmenjave lahko zajemajo tudi kazniva dejanja, ki ne spadajo med cilje Europola.

Kadar države članice uporabljajo infrastrukturo Europola za izmenjavo osebnih podatkov o kaznivih dejanjih, ki spadajo med cilje Europola, lahko Europolu odobrijo dostop do teh podatkov.

Kadar države članice uporabljajo infrastrukturo Europola za izmenjavo osebnih podatkov o kaznivih dejanjih, ki ne spadajo med cilje Europola, Europol nima dostopa do teh podatkov in se šteje kot „obdelovalec“ v skladu s členom 87 Uredbe (EU) 2018/1725.

Europol opravi oceno varnostnih tveganj, ki jih predstavlja dovoljenje zasebnim strankam, da uporabljajo njegovo infrastrukturo, ter po potrebi izvede ustrezne preventivne ukrepe in ukrepe za zmanjšanje tveganja.

Europol zagotovi, da se v skladu s to uredbo podrobno evidentirajo vsi prenosi osebnih podatkov in podlaga za takšne prenose ter da se na zahtevo sporočijo Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov v skladu s členom 40.

Če prejeti osebni podatki oziroma podatki, ki naj bi bili posredovani, vplivajo na interese države članice, Europol nemudoma obvesti nacionalno enoto zadevne države članice.

11.

Europol pripravi letno poročilo za upravni odbor o osebnih podatkih, izmenjanih z zasebnimi strankami na podlagi členov 26, 26a in 26b na podlagi kvantitativnih in kvalitativnih meril za ocenjevanje, ki jih določi upravni odbor.

Letno poročilo vključuje konkretne primere, iz katerih je razvidno, zakaj so bile zahteve Europola v skladu z odstavkom 6b tega člena potrebne za doseganje njegovih ciljev in nalog.

V letnem poročilu se upoštevajo obveznosti molčečnosti in zaupnosti, primeri pa se, kar zadeva osebne podatke, anonimizirajo.

To letno poročilo se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

V kriznih razmerah na spletu, lahko Europol prejme osebne podatke neposredno od zasebnih strank in jih obdeluje v skladu s členom 18.

Kadar Europol prejme osebne podatke od zasebne stranke s sedežem v tretji državi, te podatke ter rezultate svoje analize in preverjanja teh podatkov posreduje le državi članici ali zadevni tretji državi iz člena 25(1), točka (a), (b) ali (c), ali člena 25(4a).

Europol lahko prenese rezultate svoje analize in preverjanja podatkov iz odstavka 1 tega člena zadevni tretji državi na podlagi člena 25(5) ali (6).

Europol lahko osebne podatke posreduje ali prenese zasebnim strankam za vsak primer posebej, ob upoštevanju morebitnih omejitev, navedenih na podlagi člena 19(2) ali (3), in brez poseganja v člen 67, kadar je posredovanje ali prenos takšnih podatkov nujno potreben za obravnavanje kriznih razmer na spletu, ter nobena temeljna pravica in svoboščina zadevnih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ne prevlada nad javnim interesom, zaradi katerega je potrebno posredovanje ali prenos teh osebnih podatkov.

Kadar zadevna zasebna stranka nima sedeža v Uniji ali v tretji državi iz člena 25(1), točka (a), (b) ali (c), ali člena 25(4a), je za prenos potrebna odobritev izvršnega direktorja.

Europol pomaga pristojnim organom držav članic, si z njimi izmenjuje informacije in z njimi sodeluje v zvezi s posredovanjem ali prenosom osebnih podatkov zasebnim strankam na podlagi odstavka 3 oziroma 4, zlasti zato, da bi se izognilo podvajanju prizadevanj, okrepilo usklajevanje in preprečilo poseganje v preiskave v različnih državah članicah.

Europol lahko države članice prek njihovih nacionalnih enot zaprosi, da v skladu z nacionalnim pravom pridobijo osebne podatke od zasebnih strank, ki imajo sedež ali zakonitega zastopnika na njihovem ozemlju, in jih dajo na razpolago Europolu. Takšno zaprosilo se utemelji in je kar se da ciljno usmerjeno, takšni osebni podatki pa so kar najmanj občutljivi ter strogo omejeni na to, kar je nujno in sorazmerno, da Europol podpira države članice pri obravnavanju kriznih razmer na spletu.

Ne glede na to, ali imajo države članice jurisdikcijo glede razširjanja vsebin, v zvezi s katerimi Europol zaproša za osebne podatke, zagotovijo, da lahko pristojni organi obdelajo zaprosila iz prvega pododstavka v skladu z nacionalno zakonodajo, da bi se Europolu zagotovile informacije, ki jih potrebuje za doseganje svojih ciljev.

Če prejeti osebni podatki oziroma osebni podatki, ki naj bi bili preneseni, vplivajo na interese države članice, Europol nemudoma obvesti nacionalno enoto zadevne države članice.

Izmenjava osebnih podatkov z zasebnimi strankami, da se obravnava razširjanje prikazov vsebin s spolnimi zlorabami otrok na spletu

Europol lahko prejme osebne podatke neposredno od zasebnih strank in jih obdeluje v skladu s členom 18, da obravnava spletno razširjanje prikazov vsebin s spolnimi zlorabami otrok na spletu, iz člena 4(1), točka (y).

Kadar Europol prejme osebne podatke od zasebne stranke v tretji državi, te podatke in rezultate svoje analize in preverjanja teh podatkov posreduje le državi članici ali zadevni tretji državi iz člena 25(1), točka (a), (b) ali (c) ali člena 25(4a). Kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 25(5) ali (6).

Europol lahko prenese rezultate svoje analize in preverjanja podatkov iz prvega pododstavka tega odstavka zadevni tretji državi na podlagi člena 25(5) ali (6).

Europol lahko osebne podatke posreduje ali prenese zasebnim strankam za vsak primer posebej, ob upoštevanju morebitnih omejitev, navedenih na podlagi člena 19(2) ali (3), in brez poseganja v člen 67, kadar je posredovanje ali prenos takšnih podatkov nujno potreben za obravnavanje razširjanja prikazov spolnih zlorab otrok na spletu, iz člena 4(1), točka (y), ter nobena temeljna pravica in svoboščina zadevnih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ne prevlada nad javnim interesom, zaradi katerega je v danem primeru potrebno posredovanje ali prenos.

Kadar zadevna zasebna stranka nima sedeža v Uniji ali v tretji državi iz člena 25(1), točka (a), (b) ali (c) ali člena 25(4a), je za prenos potrebna odobritev izvršnega direktorja.

Europol lahko države članice prek njihovih nacionalnih enot zaprosi, da v skladu z njihovim nacionalnim pravom pridobijo osebne podatke od zasebnih strank, ki imajo sedež ali zakonitega zastopnika na njihovem ozemlju, in te podatke dajo na razpolago Europolu. Takšno zaprosilo se utemelji in je kar se da natančno. Takšni osebni podatki so kar najmanj občutljivi ter strogo omejeni na to, kar je nujno in sorazmerno, da Europol obravnava razširjanje prikazov spolnih zlorab otrok na spletu iz člena 4(1), točka (y).

Ne glede na to, ali imajo države članice pristojnost glede razširjanja vsebin, v zvezi s katerimi Europol zaproša za osebne podatke, zagotovijo, da lahko pristojni organi držav članic zaprosila iz prvega pododstavka obdelajo v skladu z njihovim nacionalnim pravom, da se Europolu zagotovijo informacije, ki jih potrebuje za doseganje svojih ciljev.

Europol zagotovi, da se v skladu s to uredbo hranijo podrobne evidence vseh prenosov osebnih podatkov in podlaga za takšne prenose. Na podlagi člena 39a da Europol te evidence na voljo Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov na njegovo zahtevo.

Če prejeti osebni podatki oziroma osebni podatki, ki naj bi bili preneseni, vplivajo na interese države članice, Europol nemudoma obvesti nacionalno enoto zadevne države članice.

Kolikor je to potrebno za izvajanje nalog Europola, lahko Europol prejme in obdeluje informacije, pridobljene od posameznikov.

Europol obdeluje osebne podatke, pridobljene od posameznikov, če jih prejme od:

Kadar Europol prejme informacije, vključno z osebnimi podatki, od posameznika s prebivališčem v tretji državi, ki ni tretja država iz člena 25(1), točka (a) ali (b), ali člena 25(4a), Europol posreduje te informacije le državi članici ali zadevni tretji državi.

Če prejeti osebni podatki vplivajo na interese države članice, Europol o tem nemudoma obvesti nacionalno enoto zadevne države članice.

Europol ne vzpostavlja nobenega stika s posamezniki, da bi pridobil informacije.

Brez poseganja v člena 36 in 37 Europol ne sme prenesti osebnih podatkov posameznikom.

Brez poseganja v to uredbo se za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja Europol, uporabljata člen 3 in poglavje IX Uredbe (EU) 2018/1725.

Za obdelavo upravnih osebnih podatkov, ki jo izvaja Europol, se uporablja Uredba (EU) 2018/1725 z izjemo poglavja IX.

V tej uredbi se sklicevanje na „osebne podatke“ razume kot sklicevanje na „operativne osebne podatke“, kot so opredeljeni v členu 3, točka 2, Uredbe (EU) 2018/1725, razen če je v tej uredbi določeno drugače.

Upravni odbor sprejme pravila, s katerimi določi roke za hrambo upravnih osebnih podatkov.

Zanesljivost vira informacij iz države članice oceni, kolikor je to mogoče, država članica, ki zagotovi informacije, pri čemer uporabi naslednje oznake za oceno virov:

(A): kadar ni dvoma o verodostojnosti, zanesljivosti in pristojnosti vira ali če informacije posreduje vir, ki se je vselej izkazal za zanesljivega;

(B): kadar informacije posreduje vir, ki se je v večini primerov izkazal za zanesljivega;

(C): kadar informacije posreduje vir, ki se je v večini primerov izkazal za nezanesljivega;

(X): kadar zanesljivosti vira ni mogoče oceniti.

Točnost informacij, ki izvirajo od države članice, se oceni, kolikor je to mogoče, tako da država članica, ki zagotovi informacije, uporabi naslednje oznake za oceno informacij:

(1): ni dvomov o točnosti informacij;

(2): informacije, ki so viru znane osebno, ne pa tudi uradniku, ki jih prenese naprej;

(3): informacije, ki viru niso znane osebno, a jih potrjujejo druge zabeležene informacije;

(4): informacije, ki viru niso znane osebno in ki jih ni mogoče potrditi.

Kadar Europol na podlagi že pridobljenih informacij sklene, da je treba oceno iz odstavka 1 ali 2, popraviti, o tem obvesti zadevno državo članico in se poskusi dogovoriti o spremembi ocene. Europol brez takega dogovora ne spremeni ocene.

Kadar država članica pošlje Europolu informacije brez ocene v skladu z odstavkom 1 ali 2, poskuša Europol oceniti zanesljivost vira ali točnost informacij na podlagi informacij, ki jih že ima. Posebni podatki in informacije se ocenijo v soglasju z državo članico, ki jih je zagotovila. Država članica in Europol se lahko na splošno dogovorita tudi o ocenjevanju določenih vrst podatkov in določenih virov. Če v določenem primeru ni bil dosežen noben dogovor ali če ni splošnega dogovora, Europol oceni informacije ali podatke in jim dodeli oznaki (X) in (4) iz odstavka 1 oziroma 2.

Ta člen se smiselno uporablja, kadar Europol prejme podatke ali informacije od organa Unije, tretje države, mednarodne organizacije ali zasebne stranke.

Europol informacije iz javno dostopnih virov oceni z oznakami iz odstavkov 1 in 2.

Če so informacije rezultat analize, ki jo Europol opravi med izvajanjem svojih nalog, Europol takšne informacije oceni v skladu s tem členom in v soglasju z državami članicami, ki sodelujejo pri analizi.

Obdelava posebnih vrst osebnih podatkov in različnih kategorij posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki

Obdelava osebnih podatkov žrtev kaznivega dejanja, prič ali drugih oseb, ki lahko zagotovijo informacije o kaznivih dejanjih, ter oseb, mlajših od 18 let, se dovoli, če je nujno potrebna in sorazmerna za preprečevanje kaznivih dejanj, ki spadajo med cilje Europola, ali boj proti njim.

►M1 Avtomatizirana ali drugače izvedena obdelava osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično prepričanje, vero ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, ter obdelava genetskih podatkov, biometričnih podatkov za namene edinstvene identifikacije fizične osebe, zdravstvenih podatkov ali podatkov v zvezi s spolnim življenjem fizične osebe ali njeno spolno usmerjenostjo je dovoljena samo, če je nujno sorazmerna in potrebna za namene raziskovalnih in inovacijskih projektov na podlagi člena 33a in za operativne namene v okviru mandata Europola ter samo za preprečevanje in zatiranje kaznivih dejanj, ki spadajo med cilje Europola. Za tako obdelavo veljajo tudi ustrezni zaščitni ukrepi iz te uredbe v zvezi s pravicami in svoboščinami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in se, z izjemo biometričnih podatkov, ki se obdelujejo za namene edinstvene identifikacije fizične osebe, dovoli le, če ti podatki dopolnjujejo druge osebne podatke, ki jih obdeluje Europol. ◄ Izbor določene skupine oseb zgolj na podlagi takšnih osebnih podatkov je prepovedan.

2a.

V primeru obdelave osebnih podatkov na podlagi tega člena se brez nepotrebnega odlašanja obvesti pooblaščena oseba za varstvo podatkov.

Samo Europol ima neposreden dostop do osebnih podatkov iz odstavkov 1 in 2. Izvršni direktor omejenemu številu članov osebja Europola dovoli tak dostop, če je to potrebno za opravljanje njihovih nalog.

Ne glede na prvi pododstavek, kadar je potrebno osebju pristojnih organov držav članic ali agencij Unije, ustanovljenih na podlagi naslova V PDEU, za opravljanje njihovih nalog v primerih iz člena 20(1) in (2a) te uredbe ali zaradi raziskovalnih in inovacijskih projektov v skladu s členom 33a(2), točka (d), te uredbe, odobriti neposreden dostop do osebnih podatkov, izvršni direktor ustrezno dovoli dostop omejenemu številu članov takega osebja.

Osebni podatki iz odstavkov 1 in 2 se ne posredujejo državam članicam ali organom Unije ter se ne prenašajo tretjim državam ali mednarodnim organizacijam, razen če je tako posredovanje ali prenos v posameznih primerih, povezanih s kaznivimi dejanji, ki spadajo med cilje Europola, zahtevan v skladu s pravom Unije ali nujno potreben in sorazmeren ter je v skladu s poglavjem V.

Europol Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov vsako leto predloži statistični pregled vseh osebnih podatkov iz odstavka 2, ki jih je obdelal.

Osebni podatki, ki jih obdeluje Europol, se hranijo pri Europolu le toliko časa, kolikor je nujno potrebno in sorazmerno za namene, za katere se obdelujejo.

Europol v vsakem primeru najpozneje tri leta po začetku obdelave osebnih podatkov preveri, ali je treba podatke še naprej hraniti. Europol se lahko odloči za nadaljnjo hrambo osebnih podatkov do naslednjega pregleda, ki se opravi čez nadaljnja tri leta, če je nadaljnja hramba še nujna za izvajanje njegovih nalog. Razlogi za nadaljnjo hrambo se utemeljijo in zabeležijo. Če o nadaljnji hrambi osebnih podatkov ni sprejeta nobena odločitev, se navedeni podatki po treh letih samodejno izbrišejo.

Če se osebni podatki iz člena 30(1) in (2) hranijo več kot pet let, se o tem ustrezno obvesti Evropski nadzornik za varstvo podatkov.

Kadar država članica, organ Unije, tretja država ali mednarodna organizacija pri prenosu navede kakršno koli omejitev glede zgodnejšega izbrisa ali uničenja osebnih podatkov v skladu s členom 19(2), Europol izbriše osebne podatke v skladu s temi omejitvami. Če je nadaljnja hramba podatkov na podlagi informacij, ki so obsežnejše od tistih, ki jih ima pošiljatelj podatkov, potrebna za opravljanje njegovih nalog, Europol zaprosi pošiljatelja podatkov za dovoljenje za nadaljnjo hrambo podatkov, pri čemer zaprosilo utemelji.

Kadar država članica, organ Unije, tretja država ali mednarodna organizacija iz svojih podatkovnih zbirk izbriše osebne podatke, posredovane Europolu, o tem ustrezno obvesti Europol. Europol izbriše podatke, razen če je njihova nadaljnja hramba na podlagi informacij, ki so obsežnejše od tistih, ki jih ima pošiljatelj podatkov, potrebna za opravljanje njegovih nalog. Europol pošiljatelja podatkov obvesti o nadaljnji hrambi teh podatkov, pri čemer takšno nadaljnjo hrambo utemelji.

Osebni podatki se ne izbrišejo, če:

(a)

bi to škodovalo interesom posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki in ki potrebuje zaščito. V takih primerih se podatki uporabljajo le z izrecno in pisno privolitvijo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;

(b)

posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, oporeka njihovi točnosti, in sicer za obdobje, ki državam članicam oziroma Europolu omogoča, da preverijo točnost podatkov;

(c)

jih je treba ohraniti kot dokazno gradivo ali za uveljavitev, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov ali

(d)

posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, nasprotuje njihovemu izbrisu in namesto tega zahteva omejitev njihove uporabe.

Mehanizmi, s katerimi se zagotovi, da se varnostni ukrepi upoštevajo preko meja informacijskih sistemov, se ustanovijo v skladu s členom 91 Uredbe (EU) 2018/1725, kar zadeva Europol, in v skladu s členom 29 Direktive (EU) 2016/680, kar zadeva države članice.

Europol lahko obdeluje osebne podatke za namen svojih raziskovalnih in inovacijskih projektov, če je obdelava teh osebnih podatkov:

(a)

nujno potrebna in ustrezno utemeljena za doseganje ciljev zadevnega projekta;

(b)

kar zadeva posebne kategorije osebnih podatkov nujno potrebna in se zanjo uporabljajo ustrezni zaščitni ukrepi, ki lahko vključujejo psevdonimizacijo.

Obdelava osebnih podatkov, ki jo izvaja Europol pri raziskovalnih in inovacijskih projektih, temelji na načelih preglednosti, razložljivosti, poštenosti in odgovornosti.

Brez poseganja v odstavek 1, se za obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja v okviru Europolovih raziskovalnih in inovacijskih projektov, uporabljajo naslednji zaščitni ukrepi:

(a)

za vsak raziskovalni in inovacijski projekt je potrebna predhodna odobritev izvršnega direktorja v posvetovanju s pooblaščeno osebo za varstvo podatkov in uradnikom za temeljne pravice, in sicer na podlagi:

(i)

opisa posebnih ciljev projekta in razlage, kako projekt pomaga Europolu ali pristojnim organom držav članic pri njihovih nalogah;

(ii)

opisa predvidene dejavnosti obdelave, v katerem so določeni cilji, obseg in trajanje obdelave ter nujnost in sorazmernost obdelave osebnih podatkov, kot je preučevanje in preskušanje inovativnih tehnoloških rešitev ter zagotavljanje točnosti rezultatov projekta;

(iii)

opisa kategorij osebnih podatkov, ki bodo obdelani;

(iv)

ocene skladnosti z načeli varstva podatkov iz člena 71 Uredbe (EU) 2018/1725, obdobja hrambe in pogojev za dostop do osebnih podatkov ter

(v)

ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov, vključno s tveganji za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, tveganjem pristranskosti pri osebnih podatkih, ki se bodo uporabljali za usposabljanje algoritmov, in pri rezultatih obdelave, ter ukrepi, s katerimi naj bi se obravnavala ta tveganja in preprečevale kršitve temeljnih pravic;

(b)

pred začetkom projekta se obvesti Evropskega nadzornika za varstvo podatkov;

(c)

z upravnim odborom se v skladu s smernicami iz člena 18(7) pred začetkom projekta posvetuje ali se ga obvesti;

(d)

vsi osebni podatki, ki bodo obdelani v okviru projekta:

(i)

se začasno kopirajo v posebno, ločeno in zaščiteno okolje za obdelavo podatkov pri Europolu izključno za namene izvajanja zadevnega projekta,

(ii)

omogočajo dostop do njih le posebej pooblaščenemu osebju Europola v skladu s členom 30(3) te uredbe, če to dopuščajo tehnični varnostni ukrepi pa tudi posebej pooblaščenemu osebju pristojnih organov držav članic in agencij Unije, ustanovljenih na podlagi naslova V PDEU;

(iii)

se ne posredujejo ali prenašajo;

(iv)

ne smejo biti podlaga za sprejetje ukrepov ali odločitev, ki bi vplivali na posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, kot posledica njihove obdelave;

(v)

se izbrišejo, ko se projekt zaključi ali ko se je izteklo obdobje za hrambo osebnih podatkov v skladu s členom 31;

(e)

zapisi obdelave osebnih podatkov v okviru projekta se hranijo do dveh let po zaključku projekta, in sicer izključno za namen preverjanja točnosti rezultatov obdelave podatkov ter le dokler je tako preverjanje potrebno.

Upravni odbor v zavezujočem dokumentu določi splošni obseg za raziskovalne in inovacijske projekte. Taki dokument se ustrezno posodablja in je na voljo Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov zaradi nadzora.

Europol hrani dokument, ki vsebuje podroben opis procesa in razlogov za učenje, preskušanje in potrjevanje algoritmov, da se zagotovi preglednost postopka in algoritmov, pa tudi njihova skladnost z zaščitnimi ukrepi iz tega člena, in da se omogoči preverjanje točnosti rezultatov na podlagi uporabe takih algoritmov. Europol zainteresiranim stranem, tudi državam članicam in skupini za skupni parlamentarni nadzor, na zahtevo omogoči dostop do tega dokumenta.

Če je podatke, ki bodo obdelani pri raziskovalnem in inovacijskem projektu, zagotovila država članica, organ Unije, tretja država ali mednarodna organizacija, Europol od pošiljatelja podatkov v skladu s členom 19(2) zahteva soglasje, razen če je pošiljatelj podatkov že vnaprej dovolil tako obdelavo za namene raziskovalnih in inovacijskih projektov, bodisi pod splošnimi ali posebnimi pogoji.

Europol brez soglasja pošiljatelja podatkov ne obdeluje podatkov za namene raziskovalnih in inovacijskih projektov. Tako soglasje se lahko kadar koli umakne.

Brez poseganja v člen 92 Uredbe (EU) 2018/1725 v primeru kršitve varstva osebnih podatkov Europol o taki kršitvi brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti pristojne organe zadevnih držav članic v skladu s členom 7(5) te uredbe ter pošiljatelja zadevnih podatkov, razen če ni verjetno, da bi kršitev varstva osebnih podatkov povzročila tveganje za pravice in svoboščine fizičnih oseb.

Uradno obvestilo iz odstavka 1 vsebuje najmanj:

(a)

opis kršitve varstva osebnih podatkov, vključno, če je to mogoče in ustrezno, z vrstami in številom zadevnih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter vrstami in številom zadevnih evidenc podatkov;

(b)

opis verjetnih posledic kršitve varstva osebnih podatkov;

(c)

opis ukrepov, ki jih Europol predlaga ali sprejme za obravnavanje kršitve varstva osebnih podatkov, in

(d)

po potrebi priporočene ukrepe za ublažitev morebitnih negativnih učinkov kršitve varstva osebnih podatkov.

Obveščanje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varstva osebnih podatkov

Brez poseganja v člen 93 Uredbe (EU) 2018/1725, če Europol nima kontaktnih podatkov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zaprosi pošiljatelja podatkov, naj o kršitvi varstva osebnih podatkov obvesti zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ter naj Europol obvesti o sprejeti odločitvi. Države članice, ki zagotavljajo podatke, o kršitvi varstva osebnih podatkov obvestijo zadevnega posameznika v skladu z nacionalnim pravom.

Vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki in ki želi v skladu s členom 80 Uredbe (EU) 2018/1725 uveljavljati pravico do dostopa do osebnih podatkov, ki se nanj nanašajo, lahko vloži zahtevo v ta namen pri za to imenovanemu organu v državi članici po svoji izbiri ali pri Europolu. Kadar se zahteva predloži temu organu, jo ta brez nepotrebnega odlašanja in v enem mesecu od njenega prejema predloži Europolu.

Europol potrdi prejem zahteve na podlagi odstavka 3. Europol nanjo odgovori brez nepotrebnega odlašanja, vsekakor pa v treh mesecih po tem, ko prejme zahtevo od nacionalnega organa.

Europol se o odločitvi, ki jo sprejme, posvetuje s pristojnimi organi držav članic v skladu s pogoji iz člena 7(5) in s pošiljateljem zadevnih podatkov. Odločitev o dostopu do osebnih podatkov se sprejme samo v tesnem sodelovanju med Europolom in državami članicami ter pošiljateljem podatkov, ki ga dostop posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do takih podatkov neposredno zadeva. Če država članica ali pošiljatelj podatkov nasprotuje predlaganemu odgovoru Europola, o razlogih za nasprotovanje v skladu z odstavkom 6 tega člena uradno obvesti Europol. Europol v čim večjem obsegu upošteva vsako nasprotovanje. Europol nato o svoji odločitvi uradno obvesti zadevne pristojne organe, v skladu s pogoji iz člena 7(5), in pošiljatelja podatkov.

Vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki in ki želi uveljavljati pravico do popravka ali izbrisa ali omejitve obdelave osebnih podatkov, ki se nanj nanašajo, iz člena 82 Uredbe (EU) 2018/1725 lahko v ta namen vloži zahtevo pri za to imenovanemu organu v državi članici po svoji izbiri ali pri Europolu. Kadar se zahteva predloži organu, jo ta brez nepotrebnega odlašanja in v enem mesecu od njenega prejema predloži Europolu.

Brez poseganja v člen 82(3) Uredbe (EU) 2018/1725 Europol osebnih podatkov ne izbriše, temveč omeji obdelavo osebnih podatkov, če obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da bi izbris lahko vplival na upravičene interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

Omejeni podatki se obdelujejo le za varstvo pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, kadar je to potrebno zaradi zaščite življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge osebe ali za namene iz člena 82(3) uredbe (EU) 2018/1725.

Kadar so osebne podatke iz odstavkov 1 in 3, ki jih hrani Europol, slednjemu zagotovile tretje države, mednarodne organizacije ali organi Unije ali so jih neposredno zagotovile zasebne stranke, jih je Europol pridobil iz javno dostopnih virov ali pa so rezultat lastnih analiz Europola, Europol take podatke popravi ali izbriše ali omeji njihovo obdelavo in po potrebi obvesti pošiljatelje podatkov.

Kadar so osebne podatke iz odstavkov 1 in 3, ki jih hrani Europol, slednjemu zagotovile države članice, zadevne države članice take podatke popravijo ali izbrišejo ali omejijo njihovo obdelavo v sodelovanju z Europolom, in sicer v okviru svojih pristojnosti.

Če so bili nepravilni osebni podatki preneseni na kateri koli drug ustrezen način ali če je do napak v podatkih, ki so jih posredovale države članice, prišlo zaradi nepravilnega prenosa ali prenosa v nasprotju s to uredbo ali če je do napak prišlo zaradi tega, ker je Europol podatke vnašal, prevzel ali hranil nepravilno ali v nasprotju s to uredbo, Europol popravi ali izbriše takšne podatke v sodelovanju s pošiljateljem zadevnih podatkov.

V primerih iz odstavkov 4, 5 in 6 se nemudoma uradno obvestijo vsi prejemniki zadevnih podatkov. Prejemniki nato v skladu s pravili, ki se zanje uporabljajo, te podatke v svojih sistemih popravijo, izbrišejo ali omejijo.

Europol obdeluje osebne podatke na način, ki zagotavlja, da se lahko ugotovi njihov vir, v skladu s členom 17.

Za točnost osebnih podatkov iz člena 71(1), točka (d), Uredbe (EU) 2018/1725 so odgovorni:

▼B

(a)

država članica ali organ Unije, ki je osebne podatke zagotovil Europolu;

(b)

Europol v zvezi z osebnimi podatki, ki so jih zagotovile tretje države ali mednarodne organizacije ali so jih neposredno zagotovile zasebne stranke; z osebnimi podatki, ki jih je Europol pridobil iz javno dostopnih virov ali so rezultat lastnih analiz Europola; in z osebnimi podatki, ki jih Europol hrani v skladu s členom 31(5).

Če Europol ugotovi, da so osebni podatki, zagotovljeni v skladu s točkama (a) in (b) člena 17(1), nepravilni, kar zadeva dejstva, ali so bili nezakonito shranjeni, o tem ustrezno obvesti pošiljatelja teh podatkov.

Europol je odgovoren za skladnost z Uredbo (EU) 2018/1725, kar zadeva upravne osebne podatke, in za skladnost s to uredbo ter s členom 3 in poglavjem IX Uredbe (EU) 2018/1725 v zvezi z osebnimi podatki.

Za zakonitost prenosa podatkov je odgovorna oziroma odgovoren:

(a)

država članica, ki je osebne podatke posredovala Europolu;

(b)

Europol, če gre za osebne podatke, ki jih je Europol posredoval državam članicam, tretjim državam ali mednarodnim organizacijam.

V primeru prenosa med Europolom in organom Unije je za zakonitost prenosa odgovoren Europol.

Brez poseganja v prvi pododstavek, sta za zakonitost takega prenosa, kadar Europol prenese podatke na zahtevo prejemnika, odgovorna tako Europol kot prejemnik.

Europol je odgovoren za vse postopke obdelave podatkov, ki jih opravi, razen za dvostransko izmenjavo podatkov med državami članicami, organi Unije, tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, za katero se uporablja infrastruktura Europola in do katere Europol nima dostopa. Za takšno bilateralno izmenjavo, ki mora potekati v skladu z njihovim pravom, so odgovorni zadevni subjekti. ►M1 Varnost takih izmenjav se zagotovi v skladu s členom 91 Uredbe (EU) 2018/1725. ◄

Brez poseganja v člen 90 Uredbe (EU) 2018/1725 se predhodno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov ne uporablja za specifične posamezne operativne dejavnosti, ki ne vključujejo nikakršnih novih vrst obdelave, ki bi pomenile veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

Europol lahko začne dejanja obdelave, za katere je treba na podlagi člena 90(1) Uredbe (EU) 2018/1725 opraviti predhodno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, razen če Evropski nadzornik za varstvo podatkov na podlagi člena 90(4) navedene Uredbe v rokih iz navedene določbe, ki se začnejo na dan prejema prvotne zahteve za posvetovanje in se jih ne sme začasno odložiti, predloži mnenje v pisni obliki.

Kadar so dejanja obdelave iz odstavka 2 tega člena bistvena za Europolovo opravljanje nalog ter so zlasti nujni in potrebni za preprečevanje in zatiranje neposredne grožnje kaznivega dejanja, ki spada med cilje Europola, ali za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge osebe, lahko Europol izjemoma začne obdelavo po začetku predhodnega posvetovanja z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov iz člena 90(1) Uredbe (EU) 2018/1725 in pred iztekom roka iz člena 90(4) navedene te uredbe. V tem primeru Europol pred začetkom dejanj obdelave obvesti Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov v pisni obliki na podlagi člena 90(4) Uredbe (EU) 2018/1725, se upošteva za nazaj, način, na katerega se izvaja obdelava, pa se ustrezno prilagodi.

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov je vključena v ocenjevanje nujnosti takih dejanj obdelave pred iztekom roka iz člena 90(4) Uredbe (EU) 2018/1725 in spremlja zadevno obdelavo.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov vodi register vseh dejanj obdelave, o katerih je bil uradno obveščen na podlagi odstavka 1. Ta register ni javno dostopen.

Europol vodi evidenco vseh vrst dejavnosti obdelave, za katere je odgovoren. Ta evidenca vsebuje naslednje informacije:

(a)

kontaktne podatke Europola ter ime in kontaktne podatke pooblaščene osebe za varstvo podatkov;

(b)

namene obdelave;

(c)

opis kategorij posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in kategorij osebnih podatkov;

(d)

kategorije uporabnikov, ki so jim bili ali jim bodo razkriti operativni osebni podatki, vključno s prejemniki v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah;

(e)

po potrebi prenose osebnih podatkov tretji državi, mednarodni organizaciji ali zasebni stranki, vključno z identifikacijo tega prejemnika.;

(f)

kadar je mogoče, predvidene roke za izbris različnih kategorij podatkov;

(g)

kadar je mogoče, splošni opis tehničnih in organizacijskih varnostnih ukrepov iz člena 91 Uredbe (EU) 2018/1725;

(h)

po potrebi oblikovanje profilov;

Evidenca iz odstavka 1 je v pisni obliki, kar vključuje elektronsko obliko.

Europol Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov na njegovo zahtevo omogoči dostop do evidence iz odstavka 1.

Europol v skladu s členom 88 Uredbe (EU) 2018/1725 vodi zapise o svojih dejanjih obdelave. Zapisov ne sme biti mogoče spreminjati.;

Brez poseganja v člen 88 Uredbe (EU) 2018/1725 se zapisi iz odstavka 1, če jih nacionalna enota potrebuje za preiskavo posameznega kaznivega dejanja v zvezi s skladnostjo s pravili o varstvu podatkov, sporočijo tej nacionalni enoti.

Upravni odbor imenuje člana osebja Europola kot pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, ki je imenovana posebej za ta položaj.

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov se izbere na podlagi poklicnih odlik in zlasti strokovnega poznavanja prava in prakse na področju varstva podatkov ter zmožnosti za opravljanje nalog iz člena 41b te uredbe in Uredbe (EU) 2018/1725.

Izbira pooblaščene osebe za varstvo podatkov ne sme povzročiti nasprotja interesov med dolžnostmi, ki jih ima kot pooblaščena oseba za varstvo podatkov, in vsemi drugimi uradnimi dolžnostmi, zlasti v zvezi z uporabo te uredbe.

Upravni odbor pooblaščene osebe za varstvo podatkov ne sme razrešiti ali kaznovati zaradi opravljanja njenih nalog.

Europol objavi kontaktne podatke pooblaščene osebe za varstvo podatkov in jih sporoči Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov.

Europol zagotovi, da je pooblaščena oseba za varstvo podatkov ustrezno in pravočasno vključena v vse zadeve v zvezi z varstvom osebnih podatkov.

Europol pooblaščeni osebi za varstvo podatkov pomaga pri opravljanju nalog iz člena 41b, tako da zagotovi sredstva in osebje, potrebne za opravljanje teh nalog, ter dostop do osebnih podatkov in dejanj obdelave ter podpira ohranjanje njenega strokovnega znanja.

Da se pooblaščeni osebi za varstvo podatkov pomaga pri opravljanju njenih nalog, se član osebja Europola lahko imenuje za pomočnika pooblaščene osebe za varstvo podatkov.

Europol zagotovi, da pooblaščena oseba za varstvo podatkov deluje neodvisno in da pri opravljanju svojih nalog ne prejema nobenih navodil.

Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, se lahko obrnejo na pooblaščeno osebo za varstvo podatkov glede vseh vprašanj, povezanih z obdelavo svojih osebnih podatkov ter uresničevanjem svojih pravic iz te uredbe in Uredbe (EU) 2018/1725.

Zaradi zadeve, o kateri je obveščena pooblaščena oseba za varstvo podatkov in katere predmet je domnevna kršitev določb Uredbe (EU) 2018/1725, nihče ne sme utrpeti škode.

Upravni odbor sprejme izvedbena pravila v zvezi s pooblaščeno osebo za varstvo podatkov. Navedena izvedbena pravila urejajo zlasti izbirni postopek za pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, njeno razrešitev, naloge, dolžnosti in pooblastila ter zaščitne ukrepe, ki zagotavljajo njeno neodvisnost.

Pooblaščeno osebo za varstvo podatkov in njeno osebje zavezuje obveznost zaupnosti v skladu s členom 67(1).

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov se imenuje za obdobje štirih let in se lahko ponovno imenuje.

Če pooblaščena oseba za varstvo podatkov ne izpolnjuje več pogojev, potrebnih za opravljanje svojih dolžnosti, jo upravni odbor razreši s te funkcije samo s soglasjem Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

Upravni odbor pooblaščeno osebo za varstvo podatkov in pomočnike pooblaščene osebe za varstvo podatkov evidentira pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov.

10.

Določbe, ki se uporabljajo za pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, se smiselno uporabljajo za pomočnike pooblaščene osebe za varstvo podatkov.

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov opravlja zlasti naslednje naloge v zvezi z obdelavo osebnih podatkov:

(a)

na neodvisen način zagotavlja, da Europol deluje skladno z določbami o varstvu podatkov iz te uredbe in Uredbe (EU) 2018/1725 ter z ustreznimi določbami o varstvu podatkov iz notranjih pravil Europola, vključno s spremljanjem skladnosti s to uredbo, z Uredbo (EU) 2018/1725, z drugimi določbami prava Unije ali nacionalnega prava o varstvu podatkov in s politikami Europola v zvezi z varstvom osebnih podatkov, vključno z dodeljevanjem nalog, ozaveščanjem in usposabljanjem osebja, vključenega v dejanja obdelave, ter s tem povezanimi revizijami;

(b)

Europol in osebje, ki izvaja obdelavo osebnih podatkov, obvešča o njihovih obveznostih na podlagi te uredbe, Uredbe (EU) 2018/1725 in drugih določb prava Unije ali nacionalnega prava o varstvu podatkov ter jim svetuje glede teh obveznosti;

(c)

svetuje, kadar se to zahteva, glede ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov podlagi člena 89 Uredbe (EU) 2018/1725 in spremlja izvajanje ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov;

(d)

vodi register kršitev varstva osebnih podatkov in svetuje, kadar se to zahteva, v zvezi s potrebo po obvestilu ali sporočilu o kršitvi varstva osebnih podatkov na podlagi členov 92 in 93 Uredbe (EU) 2018/1725;

(e)

zagotavlja, da se evidenca o posredovanju, prenosu in prejemu osebnih podatkov hrani v skladu s to uredbo;

(f)

zagotavlja, da so posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, na svojo zahtevo seznanjeni s svojimi pravicami na podlagi te uredbe in Uredbe (EU) 2018/1725;

(g)

sodeluje z osebjem Europola, odgovornim za postopke, usposabljanje in svetovanje, ki se nanašajo na obdelavo podatkov;

(h)

odgovarja na zahteve Evropskega nadzornika za varstvo podatkov; v okviru svojih pristojnosti sodeluje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in se posvetuje z njim na njegovo zahtevo ali na lastno pobudo;

(i)

sodeluje s pristojnimi organi držav članic, zlasti s pooblaščenimi osebami za varstvo podatkov pristojnih organov držav članic in nacionalnimi nadzornimi organi pri vprašanjih v zvezi z varstvom podatkov na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj;

(j)

deluje kot kontaktna točka za Evropskega nadzornika za varstvo podatkov pri vprašanjih v zvezi z obdelavo, vključno s predhodnim posvetovanjem na podlagi členov 40 in 90 Uredbe (EU) 2018/1725, in po potrebi izvede posvetovanje glede katerega koli drugega vprašanja znotraj njegovih pristojnosti;

(k)

pripravlja letna poročila ter jih predloži upravnemu odboru in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov.

(l)

zagotavlja, da dejanja obdelave nimajo negativnega vpliva na pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov lahko upravnemu odboru daje priporočila glede praktičnega izboljšanja varstva podatkov in svetuje glede vprašanj v zvezi z uporabo določb o varstvu podatkov.

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov lahko na lastno pobudo ali na zahtevo upravnega odbora ali katerega koli posameznika preiskuje zadeve in dogodke, ki se neposredno nanašajo na njene naloge in za katere izve, ter osebi, ki je naročila preiskavo ali upravnemu odboru poroča o rezultatih te raziskave.

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov opravlja naloge iz Uredbe (EU) 2018/1725 v zvezi z upravnimi osebnimi podatki.

Pooblaščena oseba za varstvo podatkov ima pri opravljanju svojih nalog dostop do vseh podatkov, ki jih obdeluje Europol, in do vseh prostorov Europola; enako velja za člane osebja Europola, ki tej pooblaščeni osebi pomagajo pri opravljanju njenih dolžnosti.

Če pooblaščena oseba za varstvo podatkov meni, da niso bile spoštovane določbe te uredbe ali Uredbe (EU) 2018/1725 v zvezi z obdelavo upravnih osebnih podatkov ali določbe te uredbe ali člena 3 in poglavja IX Uredbe (EU) 2018/1725 v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, o tem obvesti izvršnega direktorja ter ga zaprosi, naj v določenem roku zagotovi spoštovanje določb.

Če izvršni direktor v določenem roku ne zagotovi spoštovanja določb glede obdelave podatkov, pooblaščena oseba za varstvo podatkov obvesti upravni odbor. Upravni odbor odgovori v določenem roku, dogovorjenem s pooblaščeno osebo za varstvo podatkov. Če upravni odbor ne zagotovi spoštovanja določb v določenem roku, pooblaščena oseba za varstvo podatkov zadevo predloži Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov.

Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja imenuje uradnika za temeljne pravice. Uradnik za temeljne pravice je lahko obstoječi uslužbenec Europola, ki je opravil posebno usposabljanje glede prava in prakse na področju temeljnih pravic.

Uradnik za temeljne pravice opravlja naslednje naloge:

(a)

svetuje Europolu, kadar meni, da je to potrebno, ali kadar se to zahteva, v zvezi s katero koli dejavnostjo Europola, ne da bi pri tem to dejavnost oviral ali povzročal zamude;

(b)

spremlja, kako Europol spoštuje temeljne pravice;

(c)

daje nezavezujoča mnenja o delovnih dogovorih;

(d)

obvešča izvršnega direktorja o morebitnih kršitvah temeljnih pravic med opravljanjem dejavnosti Europola;

(e)

spodbuja spoštovanje temeljnih pravic pri izvajanju nalog in dejavnosti Europola;

(f)

katere koli druge naloge, kadar je to določeno v tej uredbi.

Europol zagotovi, da uradnik za temeljne pravice pri opravljanju svojih nalog ne prejema nobenih navodil.

Uradnik za temeljne pravice poroča neposredno izvršnemu direktorju in pripravlja letna poročila o svojih dejavnostih, tudi o obsegu, v katerem se pri dejavnostih Europola spoštujejo temeljne pravice. Ta poročila se dajo na voljo upravnemu odboru.

Za vse osebje Europola, ki opravlja operativne naloge, ki vključujejo obdelavo osebnih podatkov, se zagotovi obvezno usposabljanje o varstvu temeljnih pravic in svoboščin, tudi glede obdelave osebnih podatkov. To usposabljanje se razvije v sodelovanju z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice (FRA), ustanovljeno z Uredbo Sveta (ES) št. 168/2007 ( *1 ), in Agencijo Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL), ustanovljeno z Uredbo (EU) 2015/2219 Evropskega parlamenta in Sveta ( *2 ).

Za izvajanje svoje nadzorne funkcije imajo nacionalni nadzorni organi iz člena 41 Direktive (EU) 2016/680 v prostorih nacionalne enote ali uradnika za zvezo dostop do podatkov, ki ga je njihova država članica predložila Europolu v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopki, ter do zapisov iz člena 40 te uredbe.

Nacionalni nadzorni organi imajo dostop do pisarn in dokumentov svojih uradnikov za zvezo pri Europolu.

Nacionalni nadzorni organi v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopki nadzirajo dejavnosti nacionalnih enot in dejavnosti uradnikov za zvezo, kolikor so take dejavnosti pomembne za varstvo osebnih podatkov. Evropskega nadzornika za varstvo podatkov tudi obveščajo o vseh ukrepih, ki jih sprejmejo v zvezi z Europolom.

Vsak ima pravico od nacionalnega nadzornega organa zahtevati, naj preveri, ali so podatki o njem – ne glede na njihovo obliko – zakonito preneseni ali sporočeni Europolu ter ali je dostop zadevne države članice do teh podatkov zakonit. Ta pravica se izvaja v skladu z nacionalnim pravom države članice, v kateri je bila zahteva vložena.

►M1 Evropski nadzornik za varstvo podatkov je odgovoren za spremljanje in zagotavljanje uporabe določb te uredbe in Uredbe (EU) 2018/1725 v zvezi z varstvom temeljnih pravic in svoboščin fizičnih oseb, kar zadeva obdelavo osebnih podatkov s strani Europola, ter za svetovanje Europolu in posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, o vseh zadevah, povezanih z obdelavo osebnih podatkov. ◄ V ta namen izpolnjuje dolžnosti iz odstavka 2 in izvaja pooblastila iz odstavka 3, pri čemer tesno sodeluje z nacionalnimi nadzornimi organi v skladu s členom 44.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov ima naslednje dolžnosti:

(a)

obravnava in preiskuje pritožbe ter o izidu v razumnem roku obvesti posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;

(b)

opravlja poizvedbe, bodisi na lastno pobudo bodisi na podlagi pritožbe, in o izidu v razumnem roku obvesti posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki;

(c)

spremlja in zagotavlja, da Europol pri obdelavi osebnih podatkov uporablja to uredbo in druge akte Unije v zvezi z varstvom fizičnih oseb;

(d)

bodisi na lastno pobudo bodisi kot odziv na posvetovanje Europolu svetuje o vseh zadevah v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, zlasti preden pripravi notranji pravilnik glede varstva temeljnih pravic in svoboščin pri obdelavi osebnih podatkov;

(e)

vodi register novih vrst postopkov obdelave, o katerih je uradno obveščen na podlagi člena 39(1) in ki so evidentirani v skladu s členom 39(4);

(f)

opravi predhodno posvetovanje o obdelavi, o kateri je uradno obveščen.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov lahko na podlagi te uredbe:

(a)

posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, svetuje glede uveljavljanja njihovih pravic;

(b)

zadevo predloži Europolu v primeru domnevne kršitve določb, ki urejajo obdelavo osebnih podatkov, ter po potrebi poda predloge za odpravo te kršitve in za izboljšanje varstva posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;

(c)

odredi, da se zahtevkom za uveljavljanje nekaterih pravic v zvezi s podatki ugodi, kadar so taki zahtevki zavrnjeni v nasprotju s členoma 36 in 37;

(d)

opozarja ali opominja Europol;

(e)

Europolu odredi, naj izvede popravek, omejitev, izbris ali uničenje osebnih podatkov, ki so bili obdelani v nasprotju z določbami, ki urejajo obdelavo osebnih podatkov, in o takih dejanjih uradno obvesti tretje stranke, ki so jim bili takšni podatki razkriti;

(f)

Europolu naloži začasno ali dokončno prepoved postopkov obdelave, ki so v nasprotju z določbami, ki urejajo obdelavo osebnih podatkov;

(g)

zadevo predloži Europolu ter po potrebi Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji;

(h)

zadevo predloži Sodišču Evropske unije pod pogoji iz PDEU;

(i)

nastopa kot intervenient v tožbah, vloženih pri Sodišču Evropske unije;

▼M1

(j)

upravljavcu ali obdelovalcu odredi, naj dejanja obdelave, če je to ustrezno, na določen način in v določenem roku uskladi s to uredbo;

(k)

odredi prekinitev prenosov podatkov uporabniku v državi članici, tretji državi ali mednarodni organizaciji;

(l)

Europolu v primeru neupoštevanja enega od ukrepov iz točk (c), (e), (f), (j) in (k) tega odstavka in glede na okoliščine posameznega primera naloži upravno globo.

▼B

Evropski nadzornik za varstvo podatkov je pooblaščen, da:

(a)

od Europola pridobi dostop do vseh osebnih podatkov in vseh informacij, potrebnih za svoje poizvedbe;

(b)

pridobi dostop do vseh prostorov, v katerih Europol opravlja svoje dejavnosti, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da se tam opravlja dejavnost, ki jo ureja ta uredba.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov pripravi letno poročilo o svojih dejavnostih nadzora v zvezi z Europolom. To poročilo je del letnega poročila Evropskega nadzornika za varstvo podatkov iz člena 60 Uredbe (EU) 2018/1725.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov pozove nacionalne nadzorne organe, da predložijo pripombe na ta del letnega poročila preden se sprejme letno poročilo. Evropski nadzornik za varstvo podatkov v čim večjem obsegu upošteva te pripombe in jih navede v letnem poročilu.

Del letnega poročila iz drugega pododstavka vključuje statistične informacije v zvezi s pritožbami, poizvedbami in preiskavami ter v zvezi s prenosi osebnih podatkov tretjim državam in mednarodnim organizacijam, primeri predhodnega posvetovanja z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in uporabo pooblastil iz odstavka 3 tega člena.

Evropskega nadzornika za varstvo podatkov ter uradnike in druge člane osebja sekretariata Evropskega nadzornika za varstvo podatkov zavezuje obveznost zaupnosti iz člena 67(1).

Sodelovanje med Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in nacionalnimi nadzornimi organi

Evropski nadzornik za varstvo podatkov tesno sodeluje z nacionalnimi nadzornimi organi pri vprašanjih, ki zahtevajo nacionalno sodelovanje, zlasti če Evropski nadzornik za varstvo podatkov ali nacionalni nadzorni organ ugotovi velika odstopanja med praksami držav članic ali potencialno nezakonite prenose pri uporabi mehanizmov Europola za izmenjave informacij ali v zvezi z vprašanji, ki jih zastavi eden ali več nacionalnih nadzornih organov glede izvajanja ali razlage te uredbe.

V primerih iz odstavka 1 se zagotovi usklajen nadzor v skladu s členom 62 Uredbe (EU) 2018/1725. Evropski nadzornik za varstvo podatkov pri izvajanju svojih dolžnosti iz člena 43(2) te uredbe uporablja strokovno znanje in izkušnje nacionalnih nadzornih organov.

Člani in osebje nacionalnih nadzornih organov imajo pri izvajanju skupnih preverjanj z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ob ustreznem upoštevanju načela subsidiarnosti in sorazmernosti, pooblastila, enakovredna tistim iz člena 43(4) te uredbe, ter jih zavezujejo obveznosti, enakovredne tistim iz člena 43(6) te uredbe.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov nacionalne nadzorne organe izčrpno obvešča o vseh vprašanjih, ki neposredno vplivajo nanje ali jih drugače zadevajo. Na zahtevo enega ali več nacionalnih nadzornih organov jih Evropski nadzornik za varstvo podatkov obvesti o posebnih vprašanjih.

V primerih v zvezi s podatki iz ene ali več držav članic, vključno s primeri iz člena 47(2), se Evropski nadzornik za varstvo podatkov posvetuje z zadevnimi nacionalnimi nadzornimi organi. Evropski nadzornik za varstvo podatkov ne odloča o nadaljnjih ukrepih, ki jih je treba sprejeti, preden ti nacionalni nadzorni organi obvestijo Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o svojem mnenju v roku, ki ga določi nadzornik ter ki ne sme biti krajši od enega meseca in daljši od treh mesecev, odkar se Evropski nadzornik za varstvo podatkov posvetuje z zadevnimi nacionalnimi nadzornimi organi. Evropski nadzornik za varstvo podatkov v čim večji meri upošteva stališča zadevnih nacionalnih nadzornih organov. Kadar Evropski nadzornik za varstvo podatkov ne namerava upoštevati stališča nacionalnega nadzornega organa, obvesti ta organ, navede utemeljitev in zadevo predloži Evropskemu odboru za varstvo podatkov.

Vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico vložiti pritožbo pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov, če meni, da obdelava osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj, s strani Europola ni v skladu s to uredbo ali Uredbo (EU) 2018/1725.

►M1 Če se pritožba nanaša na odločitev iz člena 36 ali 37 te uredbe ali člena 81 ali 82 Uredbe (EU) 2018/1725, se Evropski nadzornik za varstvo podatkov posvetuje z nacionalnimi nadzornimi organi države članice, ki je zagotovila podatke, ali države članice, ki jo to neposredno zadeva. ◄ Pri sprejetju svoje odločitve, ki je lahko tudi zavrnitev sporočanja vsakršnih informacij, Evropski nadzornik za varstvo podatkov upošteva mnenje nacionalnega nadzornega organa.

Kadar se pritožba nanaša na obdelavo podatkov, ki jih je Europolu zagotovila država članica, Evropski nadzornik za varstvo podatkov in nacionalni nadzorni organ države članice, ki je zagotovila podatke, v okviru svojih pristojnosti zagotovita, da so potrebni pregledi zakonitosti obdelave podatkov opravljeni pravilno.

Kadar se pritožba nanaša na obdelavo podatkov, ki so jih Europolu zagotovili organi Unije, tretje države ali mednarodne organizacije ali jih je Europol pridobil iz javno dostopnih virov ali pa so rezultat lastnih analiz Europola, Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da Europol pravilno opravi vse potrebne preglede zakonitosti obdelave podatkov.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov obvesti posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o stanju zadeve in izidu pritožbe, vključno z možnostjo vložitve pravnega sredstva na podlagi člena 48.

Kakršna koli tožba zoper odločitev Evropskega nadzornika za varstvo podatkov se vloži pri Sodišču Evropske unije.

Pogodbeno odgovornost Europola ureja pravo, ki se uporablja za posamezno pogodbo.

Za izrekanje sodb na podlagi arbitražne klavzule v pogodbah, ki jih sklene Europol, je pristojno Sodišče Evropske unije.

Brez poseganja v člen 49 Europol v primeru nepogodbene odgovornosti in v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, povrne kakršno koli škodo, ki so jo povzročile njegove službe ali njegovo osebje pri opravljanju svojih dolžnosti.

V sporih v zvezi s povrnitvijo škode iz odstavka 3 je pristojno Sodišče Evropske unije.

Osebno odgovornost osebja Europola do Europola urejajo določbe Kadrovskih predpisov ali Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki se uporabljajo za to osebje.

Vsak posameznik, ki je utrpel premoženjsko ali nepremoženjsko škodo kot posledico kršitve te uredbe, ima pravico, da prejme odškodnino v skladu s členom 65 Uredbe (EU) 2018/1725 in členom 56 Direktive (EU) 2016/680.

Vsak spor med Europolom in državo članico glede končne odgovornosti za odškodnino, dodeljeno osebi, ki je utrpela premoženjsko ali nepremoženjsko škodo, v skladu z odstavkom 1 tega člena, se predloži upravnemu odboru. Upravni odbor odloči o tej odgovornosti z dvotretjinsko večino svojih članov, brez poseganja v pravico do izpodbijanja te odločitve v skladu s členom 263 PDEU.

V skladu s členom 88 PDEU nadzor dejavnosti Europola izvaja Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti. V ta namen nacionalni parlamenti in pristojni odbor Evropskega parlamenta skupaj ustanovijo specializirano skupino za skupni parlamentarni nadzor. Evropski parlament in nacionalni parlamenti v skladu s členom 9 Protokola št. 1 skupaj določijo organiziranost in poslovnik skupine za skupni parlamentarni nadzor.

Skupina za skupni parlamentarni nadzor politično spremlja dejavnosti Europola pri izpolnjevanju njegovih nalog, tudi v zvezi z učinkom teh dejavnosti na temeljne pravice in svoboščine fizičnih oseb.

Europol posreduje skupini za skupni parlamentarni nadzor v vednost naslednje dokumente, pri čemer se upoštevajo obveznosti molčečnosti in zaupnosti:

(a)

ocene groženj, strateške analize in poročila o splošnem stanju, povezana s ciljem Europola, ter izsledke študij in ocenjevanj, ki jih naroči Europol;

(b)

upravne dogovore, sprejete v skladu s členom 25(1).

(c)

dokument, ki vsebuje večletno načrtovanje in letni delovni program Europola, iz člena 12(1);

▼M1

(d)

konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Europola iz člena 11(1), točka (c), vključno z relevantnimi informacijami o dejavnostih Europola in rezultatih, pridobljenih z obdelavo obsežnih podatkovnih naborov, brez razkritja operativnih podrobnosti in brez poseganja v tekoče preiskave;

▼B

(e)

poročilo o ocenjevanju, ki ga pripravi Komisija, iz člena 68(1);

▼M1

(f)

letne informacije na podlagi člena 26(11) o osebnih podatkih, izmenjanih z zasebnimi strankami na podlagi členov 26, 26a in 26b, vključno z oceno učinkovitosti sodelovanja, konkretnimi primeri, iz katerih je razvidno, zakaj so bile te zahteve potrebne in sorazmerne za namene omogočanja izpolnitev ciljev in opravljanja nalog Europola, in – kar zadeva izmenjave osebnih podatkov na podlagi člena 26b – številom otrok, identificiranih na podlagi teh izmenjav, če so te informacije na voljo Europolu;

(g)

letne informacije o številu primerov, v katerih je moral Europol obdelati osebne podatke, ki se ne nanašajo na kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, navedene v Prilogi II, da bi države članice podprl pri tekoči preiskavi posameznega kaznivega dejanja v skladu s členom 18a, poleg informacij o trajanju in rezultatih obdelave, vključno s konkretnimi primeri, ki kažejo, zakaj je bila ta obdelava podatkov potrebna in sorazmerna;

(h)

letne informacije o prenosih osebnih podatkov tretjim državam in mednarodnim organizacijam na podlagi člena 25(1) ali člena 25(4a), razčlenjene glede na pravno podlago, in o številu primerov, v katerih je izvršni direktor na podlagi člena 25(5) odobril prenos ali kategorije prenosov osebnih podatkov v zvezi s tekočo preiskavo posameznega kaznivega dejanja tretjim državam ali mednarodnim organizacijam, vključno z informacijami o zadevnih državah in trajanju odobritve;

(i)

letne informacije o številu primerov, v katerih je Europol predlagal možen vnos informativnih ukrepov v skladu s členom 4(1), točka (t), vključno s konkretnimi primeri, iz katerih je razvidno, zakaj je bil vnos teh ukrepov predlagan;

(j)

letne informacije o številu raziskovalnih in inovacijskih projektov, izpeljanih, vključno z informacijami o namenih teh projektov, kategorijah obdelanih osebnih podatkov, dodatnih uporabljenih zaščitnih ukrepih, vključno z načelom najmanjšega obsega podatkov, potrebah po preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj, ki jih skušajo obravnavati ti projekti, in rezultatu teh projektov;

(k)

letne informacije o številu primerov, v katerih je Europol uporabil začasno obdelavo v skladu s členom 18(6a), in po potrebi število primerov, v katerih je bilo obdobje obdelave podaljšano;

(l)

letne informacije o številu in vrstah primerov, v katerih so bile na podlagi člena 30(2) obdelane posebne kategorije osebnih podatkov.

Primeri iz točk (f) in (i) se anonimizirajo, kolikor zadeva osebne podatke.

Primeri iz točke (g) se anonimizirajo, kolikor zadeva osebne podatke, brez razkritja operativnih podrobnosti in brez poseganja v tekoče preiskave

▼B

Skupina za skupni parlamentarni nadzor lahko zahteva druge ustrezne dokumente, potrebne za izpolnjevanje njenih nalog, ki se nanašajo na politično spremljanje dejavnosti Europola, v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ( 14 ) in brez poseganja v člena 52 in 67 te uredbe.

Skupina za skupni parlamentarni nadzor lahko pripravi povzetek sklepov o političnem spremljanju dejavnosti Europola, vključno z nezavezujočimi posebnimi priporočili za Europol, te sklepe pa predloži Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom. Evropski parlament te sklepe posreduje v vednost Svetu, Komisiji in Europolu.

Dostop Evropskega parlamenta do informacij, ki jih obdeluje Europol ali se obdelujejo prek njega

Da se Evropskemu parlamentu omogoči izvajanje parlamentarnega nadzora nad dejavnostmi Europola v skladu s členom 51, mora biti dostop Evropskega parlamenta na njegovo zahtevo do občutljivih netajnih podatkov, ki jih obdeluje Europol ali se obdelujejo prek Europola, skladen s pravili iz člena 67(1).

Dostop Evropskega parlamenta do tajnih podatkov EU, ki jih obdeluje Europol ali se obdelujejo prek Europola, mora biti skladen z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 12. marca 2014 med Evropskim parlamentom in Svetom o pošiljanju tajnih podatkov Sveta o zadevah, ki niso s področja skupne zunanje in varnostne politike, Evropskemu parlamentu in njihovi obdelavi s strani Evropskega parlamenta ( 15 ) ter mora spoštovati pravila iz člena 67(2) te uredbe.

Potrebne podrobnosti v zvezi z dostopom Evropskega parlamenta do informacij iz odstavkov 1 in 2 urejajo delovni dogovori, ki jih skleneta Europol in Evropski parlament.

Skupina za skupni parlamentarni nadzor ustanovi posvetovalni forum, ki ji na zahtevo pomaga z neodvisnim svetovanjem v zadevah v zvezi s temeljnimi pravicami.

Skupina za skupni parlamentarni nadzor in izvršni direktor se lahko posvetujeta s posvetovalnim forumom o vseh zadevah, povezanih s temeljnimi pravicami.

Skupina za skupni parlamentarni nadzor določi sestavo posvetovalnega foruma, njegov način dela in način posredovanja podatkov posvetovalnemu forumu.

Kadrovski predpisi, Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev in pravila, sprejeta v soglasju med institucijami Unije za namen uporabe teh kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, se uporabljajo za osebje Europola, razen za osebje, ki je 1. maja 2017 zaposleno na podlagi pogodbe, ki jo je sklenil Europol, ustanovljen s Konvencijo o Europolu, brez poseganja v člen 73(4) te uredbe. Take pogodbe še naprej ureja Akt Sveta z dne 3. decembra 1998.

Osebje Europola sestavljajo začasni in/ali pogodbeni uslužbenci. O pogodbah za nedoločen čas, ki jih odobri izvršni direktor, se vsako leto obvesti upravni odbor. Upravni odbor odloča o tem, katera začasna delovna mesta, predvidena v kadrovskem načrtu, lahko zasede le osebje iz pristojnih organov držav članic. Osebje, ki zasede ta delovna mesta, ima status začasnih uslužbencev, ki se jim lahko ponudijo le pogodbe za določen čas, ki se lahko enkrat podaljšajo za določen čas.

Izvršni direktor deluje kot začasni uslužbenec Europola v skladu s točko (a) člena 2 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

Izvršnega direktorja imenuje Svet izmed kandidatov z ožjega seznama, ki jih predlaga upravni odbor, po odprtem in preglednem izbirnem postopku.

Ožji seznam pripravi izbirna komisija, ki jo ustanovi upravni odbor, sestavljajo pa jo člani, ki jih imenujejo države članice, in predstavnik Komisije.

Za namen sklenitve pogodbe z izvršnim direktorjem Europol zastopa predsednik upravnega odbora.

Pred imenovanjem se kandidata, ki ga je izbral Svet, lahko povabi, da se predstavi pristojnemu odboru Evropskega parlamenta, ki nato izda nezavezujoče mnenje.

Mandat izvršnega direktorja traja štiri leta. Do konca tega obdobja Komisija skupaj z upravnim odborom opravi presojo, upoštevaje:

(a)

oceno uspešnosti izvršnega direktorja ter

(b)

prihodnje naloge in izzive Europola.

Svet lahko na predlog upravnega odbora, ki upošteva presojo iz odstavka 3, enkrat podaljša mandat izvršnega direktorja in za največ štiri leta.

Upravni odbor obvesti Evropski parlament, če namerava Svetu predlagati, naj podaljša mandat izvršnega direktorja. Izvršnega direktorja se lahko v mesecu pred podaljšanjem mandata povabi, da se predstavi pristojnemu odboru Evropskega parlamenta.

Izvršni direktor s podaljšanim mandatom ob koncu skupnega obdobja zaposlitve ne sme sodelovati pri drugem izbirnem postopku za enako delovno mesto.

Izvršnega direktorja se lahko razreši samo na podlagi sklepa Sveta, sprejetega na predlog upravnega odbora. Evropski parlament se obvesti o zadevnem sklepu.

Upravni odbor odločitve o predlogih Svetu glede imenovanja, podaljšanja mandata ali razrešitve izvršnega direktorja sprejme z dvotretjinsko večino svojih članov, ki imajo glasovalno pravico.

Izvršnemu direktorju pomagajo trije namestniki izvršnega direktorja. Njihove naloge opredeli izvršni direktor.

Za namestnike izvršnega direktorja se uporablja člen 54. Pred njihovim imenovanjem, morebitnim podaljšanjem mandata ali razrešitvijo se opravi posvetovanje z izvršnim direktorjem.

Europol lahko uporabi napotene nacionalne strokovnjake.

Upravni odbor sprejme sklep, s katerim določi pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v Europol.

Vsako proračunsko leto, ki ustreza koledarskemu letu, se ocenijo vsi prihodki in odhodki Europola ter se prikažejo v njegovem proračunu.

Proračun Europola je uravnotežen v smislu prihodkov in odhodkov.

Brez poseganja v druge vire prihodki Europola vsebujejo prispevek Unije iz splošnega proračuna Unije.

Europol lahko prejema sredstva Unije v obliki dogovorov o prenosu pooblastil ali ad hoc dodelitev nepovratnih sredstev v skladu s finančnimi pravili iz člena 61 in z določbami ustreznih instrumentov v podporo politikam Unije.

Odhodki Europola vključujejo osebne prejemke osebja, upravne odhodke in odhodke za infrastrukturo ter operativne stroške.

Proračunske obveznosti za ukrepe v okviru velikih projektov, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razčlenijo v več letnih obrokov.

Izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek poročila o načrtu prihodkov in odhodkov Europola za naslednje proračunsko leto, vključno s kadrovskim načrtom, ter ga pošlje upravnemu odboru.

Upravni odbor na podlagi osnutka poročila o načrtu sprejme začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Europola za naslednje proračunsko leto in ga pošlje Komisiji vsako leto do 31. januarja.

Upravni odbor Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji vsako leto do 31. marca pošlje končni osnutek prihodkov in odhodkov Europola, ki vključuje tudi osnutek kadrovskega načrta.

Komisija poročilo o načrtu, skupaj s predlogom splošnega proračuna Unije, pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Na podlagi poročila o načrtu Komisija v predlog splošnega proračuna Unije vključi ocene, za katere meni, da so potrebne za kadrovski načrt in znesek prispevka v breme splošnega proračuna, ter ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členoma 313 in 314 PDEU.

Evropski parlament in Svet odobrita proračunska sredstva za prispevek Unije, namenjen Europolu.

Evropski parlament in Svet sprejmeta kadrovski načrt Europola.

Proračun Europola sprejme upravni odbor. Dokončen postane po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije. Če je potrebno, se ustrezno prilagodi.

Delegirana uredba (EU) 2019/715 se uporablja za vse gradbene projekte, ki bi lahko imeli znatne posledice za proračun Europola.

Proračun Europola izvršuje izvršni direktor.

Izvršni direktor Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto pošlje vse informacije, ki so pomembne za ugotovitve postopkov ocenjevanja.

Računovodja Europola do 1. marca leta, ki sledi proračunskemu letu, (leto N + 1) pošlje računovodji Komisije in Računskemu sodišču začasni zaključni račun za proračunsko leto (leto N).

Europol do 31. marca leta N + 1 Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za leto N.

Računovodja Komisije do 31. marca leta N + 1 pošlje Računskemu sodišču začasni zaključni račun Europola za leto N, konsolidiran z zaključnim računom Komisije.

Računovodja Europola po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Europola za leto N na podlagi člena 246 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta ( 16 ) pripravi končni zaključni račun Europola za navedeno leto. Izvršni direktor ta zaključni račun predloži upravnemu odboru v mnenje.

Upravni odbor poda mnenje o končnem zaključnem računu Europola za leto N.

Računovodja Europola do 1. julija leta N + 1 Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in nacionalnim parlamentom pošlje končni zaključni račun za leto N in mnenje upravnega odbora iz odstavka 5.

Končni zaključni račun za leto N se objavi v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra leta N + 1.

Izvršni direktor Računskemu sodišču do 30. septembra leta N + 1 pošlje odgovor na pripombe iz letnega poročila. Ta odgovor pošlje tudi upravnemu odboru.

Izvršni direktor Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo predloži vse potrebne informacije za nemoteno uporabo postopka za razrešnico za leto N v skladu s členom 106(3) Delegirane uredbe (EU) 2019/715.

10.

Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament do 15. maja leta N + 2 izvršnemu direktorju podeli razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto N.

Upravni odbor po posvetovanju s Komisijo sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za Europol. Ta pravila ne odstopajo od Delegirane uredbe (EU) 2019/715, razen če je tako odstopanje posebej potrebno za delovanje Europola in je Komisija dala predhodno soglasje.;

Europol lahko v zvezi z doseganjem njegovih ciljev in izvajanjem njegovih nalog dodeli nepovratna sredstva.

Europol lahko dodeli nepovratna sredstva brez razpisa za zbiranje predlogov državam članicam za izvajanje dejavnosti, ki spadajo med cilje in naloge Europola.;

Kadar je to ustrezno utemeljeno za operativne namene, lahko finančna podpora po odobritvi upravnega odbora krije celotne stroške naložb v opremo in infrastrukturo.

Finančna pravila iz odstavka 1 lahko določijo merila, na podlagi katerih lahko finančna podpora krije celotne stroške naložb iz prvega pododstavka tega odstavka;

Ob upoštevanju finančne podpore, zagotovljene za dejavnosti skupnih preiskovalnih skupin, Europol in Eurojust skupaj določita pravila in pogoje za obdelavo prijav za takšno podporo.

Europol je agencija Unije. Je pravna oseba.

Europol ima v vsaki državi članici najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki je pravnim osebam priznana v skladu z nacionalnim pravom. Europol lahko pridobi premično in nepremično premoženje in z njim razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.

V skladu s Protokolom št. 6 o določitvi sedežev institucij ter nekaterih organov, uradov, agencij in služb Evropske unije, ki je priložen PEU in PDEU (v nadaljnjem besedilu: Protokol št. 6), ima Europol sedež v Haagu.

Za Europol in njegovo osebje se uporablja Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen PEU in PDEU.

Kraljevina Nizozemska in druge države članice se dogovorijo o privilegijih in imunitetah uradnikov za zvezo in njihovih družinskih članov. Navedeni dogovor določa take privilegije in imunitete, kot so potrebni za ustrezno izvajanje nalog uradnikov za zvezo.

Za Europol se uporabljajo določbe iz Uredbe št. 1 ( 17 ).

Upravni odbor z dvotretjinsko večino svojih članov odloči o notranji jezikovni ureditvi Europola.

Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Europola, zagotovi Prevajalski center za organe Evropske unije.

Za dokumente, ki jih hrani Europol, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001.

Najpozneje do 14. decembra 2016 upravni odbor sprejme podrobna pravila za uporabo Uredbe (ES) št. 1049/2001 v zvezi z dokumenti Europola.

Zoper odločitve, ki jih sprejme Europol na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, je mogoče vložiti pritožbo pri Evropskem varuhu človekovih pravic ali vložiti tožbo pred Sodiščem Evropske unije, v skladu s členom 228 oziroma 263 PDEU.

Europol na svojem spletnem mestu objavi seznam članov upravnega odbora in povzetke izidov sej upravnega odbora. Objava takih povzetkov se začasno ali trajno opusti ali omeji, če bi takšna objava lahko škodovala opravljanju nalog Europola, pri čemer se upoštevajo obveznosti molčečnosti in zaupnosti ter operativna narava Europola.

Za lažji boj proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Europol do 30. oktobra 2017 pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske Unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) ( 18 ) in sprejme ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse uslužbence Europola, z uporabo predloge iz Priloge k navedenemu sporazumu.

Računsko sodišče ima pooblastila za opravljanje revizij na podlagi dokumentov in pregledov na kraju samem pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije od Europola.

OLAF lahko izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da ugotovi morebitne primere goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, v zvezi z nepovratnimi sredstvi ali pogodbami, ki jih podeljuje Europol. Take preiskave se izvedejo v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 in iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 ( 19 ).

Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 delovni dogovori z organi Unije, organi tretjih držav, mednarodnimi organizacijami in zasebnimi strankami, pogodbe, sporazumi in sklepi Europola o nepovratnih sredstvih vsebujejo določbe, ki Evropsko računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje revizij in preiskav iz odstavkov 2 in 3, v skladu z njunimi pristojnostmi.

Europol določi pravila o obveznostih molčečnosti in zaupnosti ter o varovanju občutljivih netajnih podatkov.

Europol določi pravila o varovanju tajnih podatkov EU, ki so skladna s Sklepom 2013/488/EU, da se zagotovi enakovredna raven varovanja takšnih podatkov.

Komisija do 29. junija 2027 ter vsakih pet let zatem opravi oceno, predvsem vpliva, uspešnosti in učinkovitosti Europola ter njegovih delovnih praks. To ocenjevanje lahko obravnava zlasti morebitno potrebo po spremembi strukture, dejavnosti, področja delovanja in nalog Europola ter finančne posledice vsake take spremembe.

Komisija ocenjevalno poročilo predloži upravnemu odboru. Ta v treh mesecih po datumu prejema ocenjevalnega poročila poda svoje pripombe v zvezi z njim. Komisija končno ocenjevalno poročilo, ki vsebuje njene ugotovitve, in priložene pripombe upravnega odbora posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, nacionalnim parlamentom in upravnemu odboru. Po potrebi se glavne ugotovitve ocenjevalnega poročila objavijo.

Komisija do 29. junija 2025 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem ovrednoti in oceni operativni učinek izvajanja nalog iz te uredbe, zlasti iz člena 4(1), točka (t), členom 18(2), točka (e), členom 18(6a) in členi 18a, 26, 26a ter 26b v zvezi s cilji Europola. V poročilu se oceni učinek teh nalog na temeljne pravice in svoboščine iz Listine. Vsebuje tudi analizo stroškov in koristi razširitve nalog Europola.

Dejavnosti Europola so lahko predmet poizvedb Evropskega varuha človekovih pravic v skladu s členom 228 PDEU.

Potrebne določbe glede namestitve Europola v Kraljevini Nizozemski ter sredstev, ki jih da na voljo Kraljevina Nizozemska, ter posebna pravila, ki se tam uporabljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje Europola in njihove družinske člane, se določijo v sporazumu o sedežu med Europolom in Kraljevino Nizozemsko v skladu s Protokolom št. 6.

Europol, ustanovljen s to uredbo, je pravni naslednik glede vseh sklenjenih pogodb, obveznosti in pridobljene lastnine Europola, ustanovljenega s Sklepom 2009/371/PNZ.

Ta uredba ne vpliva na pravno veljavnost sporazumov, ki jih je Europol, ustanovljen s Sklepom 2009/371/PNZ, sklenil pred 13. junijem 2016, ali sporazumov, ki jih je Europol, ustanovljen s Konvencijo o Europolu, sklenil pred 1. januarjem 2010.

Mandat članov upravnega odbora, ustanovljenega na podlagi člena 37 Sklepa 2009/371/PNZ, preneha 1. maja 2017.

Upravni odbor, ustanovljen na podlagi člena 37 Sklepa 2009/371/PNZ, v obdobju med 13. junijem 2016 in 1. majem 2017:

(a)

opravlja naloge upravnega odbora v skladu s členom 11 te uredbe;

(b)

pripravi sprejetje pravil v zvezi z uporabo Uredbe (ES) št. 1049/2001 glede dokumentov Europola iz člena 65(2) te uredbe ter pravil iz člena 67 te uredbe;

(c)

pripravi instrumente, ki so potrebni za uporabo te uredbe, zlasti ukrepe v zvezi s poglavjem IV, in

(d)

pregleda notranja pravila in ukrepe, ki jih je sprejel na podlagi Sklepa 2009/371/PNZ, da upravnemu odboru, ustanovljenemu na podlagi člena 10 te uredbe, omogoči sprejetje odločitve na podlagi člena 76 te uredbe.

Komisija takoj po 13. juniju 2016 sprejme potrebne ukrepe, ki zagotavljajo, da upravni odbor, ustanovljen na podlagi člena 10, začne delovati 1. maja 2017;

Države članice do 14. decembra 2016 Komisijo uradno obvestijo o imenih oseb, ki so jih v skladu s členom 10 imenovale za člane in nadomestne člane upravnega odbora.

Upravni odbor, ustanovljen na podlagi člena 10, skliče svojo prvo sejo 1. maja 2017. Na navedeni seji po potrebi sprejme odločitve iz člena 76.

Direktor Europola, imenovan na podlagi člena 38 Sklepa 2009/371/PNZ, izvaja odgovornosti izvršnega direktorja, kot so določene v členu 16 te uredbe, do izteka svojega mandata. Drugi pogoji njegove pogodbe ostanejo nespremenjeni. Če se navedeni mandat konča med 13. junijem 2016 in 1. majem 2017, se samodejno podaljša do 1. maja 2018.

Če direktor, imenovan na podlagi člena 38 Sklepa 2009/371/PNZ, ne želi ali ne more delovati v skladu z odstavkom 1 tega člena, upravni odbor imenuje začasnega izvršnega direktorja, ki opravlja dolžnosti, dodeljene izvršnemu direktorju, za obdobje največ 18 mesecev do imenovanja v skladu s členom 54(2) te uredbe.

Odstavka 1 in 2 tega člena se uporabljata za namestnike direktorja, imenovane na podlagi člena 38 Sklepa 2009/371/PNZ.

V skladu s Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev organ iz prvega odstavka člena 6 navedenih pogojev ponudi zaposlitev kot začasni ali pogodbeni uslužbenec za nedoločen čas vsem osebam, ki so 1. maja 2017 na podlagi pogodbe za nedoločen čas kot lokalni uslužbenci zaposleni pri Europolu, ustanovljenem s Konvencijo o Europolu. Ponudba za zaposlitev temelji na oceni nalog, ki jih morajo opraviti začasni ali pogodbeni uslužbenci. Zadevna pogodba začne učinkovati najpozneje 1. maja 2018. Uslužbenec, ki ne sprejme ponudbe iz tega odstavka, lahko z Europolom ohrani svoj pogodbeni odnos v skladu s členom 53(1).

Postopek razrešnice v zvezi s proračuni, odobrenimi na podlagi člena 42 Sklepa 2009/371/PNZ, se izvede v skladu s pravili iz člena 43 navedenega sklepa.

Prehodna ureditev glede obdelave osebnih podatkov v podporo tekoči določeni preiskavi kaznivega dejanja

Kadar je država članica, EJT ali Eurojust osebne podatke, ki se ne nanašajo na kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, navedene v Prilogi II, Europolu zagotovil pred 28. junijem 2022, lahko Europol te osebne podatke obdeluje v skladu s členom 18a, če:

(a)

zadevna država članica, EJT ali Eurojust do 29. septembra 2022 obvesti Europol, da je pooblaščen, da v skladu s postopkovnimi zahtevami in zaščitnimi ukrepi veljavnimi na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava obdeluje te osebne podatke v tekoči preiskavi kaznivega dejanja, za katero je od Europola zahteval podporo, ko je prvotno zagotovil podatke;

(b)

zadevna država članica, EJT ali Eurojust do 29. septembra 2022 od Europola zahteva podporo pri tej tekoči preiskavi kaznivega dejanja iz točke (a), ter

(c)

Europol v skladu s členom 18a(1), točka (b), oceni, da tekoče preiskave kaznivega dejanja iz točke (a) tega odstavka ni mogoče podpirati brez obdelave osebnih podatkov, ki niso skladni s členom 18(5).

Ocena iz točke (c) tega odstavka se zabeleži in pošlje v vednost Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov, potem ko Europol ne podpira več s tem povezane preiskave posameznega kaznivega dejanja.

Kadar država članica, EJT ali Eurojust ne izpolnjuje ene ali več zahtev iz odstavka 1, točki (a) in (b) tega člena, v zvezi z osebnimi podatki, ki se ne nanašajo na kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, navedene v Prilogi II, ki jih je Europolu zagotovil pred 28. junijem 2022, ali kadar država članica, EJT ali Eurojust ne spoštujejo odstavek 1, točka (c) tega člena, Europol ne obdeluje teh osebnih podatkov v skladu s členom 18a, temveč brez poseganja v člen 18(5) in člen 74b te osebne podatke izbriše do 29. oktobra 2022.

Kadar je tretja država iz člena 18a(6) osebne podatke, ki se ne nanašajo na kategorije posameznikov, navedene v Prilogi II, Europolu zagotovila pred 28. junijem 2022, lahko Europol te osebne podatke obdeluje v skladu s členom 18a(6), kadar:

(a)

je tretja država osebne podatke zagotovila v podporo preiskavi posameznega kaznivega dejanja v eni ali več državah članicah, ki jo podpira Europol;

(b)

je tretja država podatke pridobila v okviru preiskave kaznivega dejanja v skladu s postopkovnimi zahtevami in zaščitnimi ukrepi, ki se uporabljajo v skladu z njenim nacionalnim kazenskim pravom;

(c)

tretja država do 29. septembra 2022 obvesti Europol, da je pooblaščen, da obdeluje te osebne podatke v preiskavi kaznivega dejanja, v okviru katere je pridobila podatke;

(d)

Europol v skladu s členom 18a(1), točka (b), oceni, da preiskave posameznega kaznivega dejanja iz točke (a) tega odstavka ni mogoče podpirati brez obdelave osebnih podatkov, ki niso skladni s členom 18(5), ta ocena pa se zabeleži in pošlje v vednost Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov, potem ko Europol ne podpira več s tem povezane preiskave posameznega kaznivega dejanja, ter

(e)

Europol v skladu s členom 18a(6) preveri, da količina osebnih podatkov ni očitno nesorazmerna glede na preiskavo posameznega kaznivega dejanja iz točke (a) tega odstavka v eni ali več državah članicah, ki jih Europol podpira.

Kadar tretja država ne izpolnjuje zahteve iz odstavka 3, točka (c) tega člena, glede osebnih podatkov, ki se ne nanašajo na kategorije posameznikov, navedene v Prilogi II, ki jih je Europolu zagotovila pred 28. junijem 2022, ali kadar katera koli druga zahteva iz odstavka 3 tega člena ni izpolnjena, Europol teh osebnih podatkov v skladu s členom 18a(6) ne obdeluje, temveč brez poseganja v člen 18(5) in člen 74b Europol do 29. oktobra 2022 te osebne podatke izbriše.

Kadar je država članica, EJT ali Eurojust osebne podatke, ki se ne nanašajo na kategorije posameznikov, navedene v Prilogi II, Europolu zagotovil pred 28. junijem 2022, lahko do 29. septembra 2022 od Europola zahteva, da hrani te podatke in rezultate Europolove obdelave teh podatkov, kadar je to potrebno, da se zagotovi verodostojnost, zanesljivost in sledljivost postopka zbiranja kriminalističnoobveščevalnih informacij. Europol osebne podatke, ki se ne nanašajo na kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, navedene v Prilogi II, hrani funkcionalno ločene od drugih podatkov in jih lahko obdeluje le zaradi zagotavljanja verodostojnosti, zanesljivosti in sledljivosti postopka zbiranja kriminalističnoobveščevalnih informacij ter le toliko časa, kolikor potekajo sodni postopki v zvezi s preiskavo kaznivega dejanja, za katero so bili ti podatki zagotovljeni.

Kadar je Europol osebne podatke, ki se ne nanašajo na kategorije posameznikov, navedene v Prilogi II, prejel pred 28. junijem 2022, Europol teh podatkov ne shranjuje za zagotovitev verodostojnosti, zanesljivosti in sledljivosti postopka pridobivanja kriminalističnoobveščevalnih informacij, razen če je bilo tako zahtevano v skladu z odstavkom 5. Kadar takšne zahteve ni bilo, Europol do 29. oktobra 2022 te osebne podatke izbriše.

Brez poseganja v člen 74a lahko Europol za osebne podatke, ki jih je pridobil pred 28. junijem 2022 preveri, ali se ti osebni podatki nanašajo na eno od kategorij posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, iz Priloge II. Europol ima v ta namen možnost, da lahko opravi predhodno analizo teh osebnih podatkov v obdobju do 18 mesecev od dneva, ko je Europol prvotno prejel podatke, ali v upravičenih primerih in s predhodnim dovoljenjem Evropskega nadzornika za varstvo podatkov v daljšem obdobju.

Najdaljše obdobje obdelave podatkov iz prvega pododstavka je tri leta od dneva, ko Europol prejme podatke.

Sklepi 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ se, kar zadeva države članice, za katere je ta uredba zavezujoča, nadomestijo z učinkom od 1. maja 2017.

Zato se sklepi 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ razveljavijo z učinkom od 1. maja 2017.

Kar zadeva države članice, za katere je ta uredba zavezujoča, se sklicevanja na sklepe iz odstavka 1 razumejo kot sklicevanja na to uredbo.

Notranja pravila in ukrepi, ki jih je upravni odbor sprejel na podlagi Sklepa 2009/371/PNZ, ostanejo veljavni po 1. maju 2017, razen če upravni odbor pri uporabi te uredbe odloči drugače.

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. maja 2017.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

A. Kategorije osebnih podatkov in kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki in katerih podatki se lahko zbirajo in obdelujejo za namene navzkrižnega preverjanja, kot je navedeno v točki (a) člena 18(2) te uredbe

Ti podatki se lahko posredujejo Europolu tudi, ko se še ne nanašajo na nobeno osebo.

B. Kategorije osebnih podatkov in kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki in katerih podatki se lahko zbirajo in obdelujejo za namene analiz strateškega ali tematskega značaja, operativnih analiz ali spodbujanja izmenjave informacij iz točk (b), (c) in (d) člena 18(2)

Kar zadeva kontakte in povezane osebe, se lahko podatki iz odstavka 2 po potrebi hranijo, če obstajajo razlogi za domnevo, da so ti podatki potrebni za analizo razmerja med takimi osebami in osebami iz točk (a) in (b) odstavka 1. V tem smislu se upošteva naslednje:

Po potrebi se lahko hranijo tudi drugi podatki iz odstavka 2, če obstajajo razlogi za domnevo, da so ti podatki potrebni za analizo vloge zadevne osebe kot žrtve oziroma potencialne žrtve.

Po potrebi se lahko hranijo tudi drugi podatki iz odstavka 2, če obstajajo razlogi za domnevo, da so ti podatki potrebni za analizo vloge teh oseb kot prič.

Po potrebi se lahko hranijo tudi drugi podatki iz odstavka 2, če obstajajo razlogi za domnevo, da so ti podatki potrebni za analizo vloge take osebe kot vira informacij.

Če na podlagi takšnih indicev postane jasno, da bi morala biti oseba vključena v dve ali več različnih kategorij iz te priloge, lahko Europol obdeluje vse podatke, dovoljene v teh kategorijah.

( 1 ) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

( 2 ) Uredba (EU) 2021/784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o obravnavanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin (UL L 172, 17.5.2021, str. 79).

( 3 ) Direktiva 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (UL L 335, 17.12.2011, str. 1).

( 4 ) Sklep Sveta 2008/617/PNZ z dne 23. junija 2008 o izboljšanju sodelovanja med posebnimi enotami za posredovanje držav članic Evropske unije v kriznih razmerah (UL L 210, 6.8.2008, str. 73);

( 5 ) Uredba (EU) 2019/881 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o Agenciji Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in o certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 526/2013 (Akt o kibernetski varnosti) (UL L 151, 7.6.2019, str. 15).

( 6 ) Uredba (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta in Sklepa Komisije 2010/261/EU (UL L 312, 7.12.2018, str. 56).

( 7 ) Direktiva (EU) 2019/1153 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o določitvi pravil za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona nekaterih kaznivih dejanj ter o razveljavitvi Sklepa Sveta 2000/642/PNZ (UL L 186, 11.7.2019, str. 122).

( 8 ) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

( 9 ) Sklep Sveta 2005/511/PNZ z dne 12. julija 2005 o zaščiti eura pred ponarejanjem z imenovanjem Europola za osrednji urad za boj proti ponarejanju eura (UL L 185, 16.7.2005, str. 35).

( 10 ) Uredba (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji (UL L 79 I, 21.3.2019, str. 1).

( 11 ) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/715 z dne 18. decembra 2018 o okvirni finančni uredbi za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom, iz člena 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 122, 10.5.2019, str. 1).

( 12 ) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

( 13 ) Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL L 190, 18.7.2002, str. 1).

( *1 ) Uredba Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice (UL L 53, 22.2.2007, str. 1).

( *2 ) Uredba (EU) 2015/2219 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o Agenciji Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2005/681/PNZ (UL L 319, 4.12.2015, str. 1).

( 14 ) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

( 16 ) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

( 17 ) Uredba št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski skupnosti za atomsko energijo (UL 17, 6.10.1958, str. 385/58).

( 19 ) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA (EU) 2022/991 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 8. junija 2022	L 169	1	27.6.2022