▼B

PREČIŠČENA RAZLIČICA POGODBE O EVROPSKI UNIJI

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali to pogodbo.

V Maastrichtu, sedmega februarja tisoč devetsto dvaindevetdeset.

(seznam pooblaščencev ni ponovno natisnjen)

PROTOKOLI

---

PROTOKOL (št. 1)

O VLOGI NACIONALNIH PARLAMENTOV V EVROPSKI UNIJI

NASLOV I

OBVEŠČANJE NACIONALNIH PARLAMENTOV

Člen 1

►C2  Komisija svoje posvetovalne dokumente (zelene in bele knjige ter sporočila) ob objavi neposredno pošlje nacionalnim parlamentom. Komisija pošlje nacionalnim parlamentom tudi letni zakonodajni program in vse druge instrumente zakonodajnega načrtovanja ali politične strategije, sočasno kot Evropskemu parlamentu ◄ in Svetu.

Člen 2

Osnutki zakonodajnih aktov, ki se pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu, se posredujejo nacionalnim parlamentom.

Za namene tega protokola pomeni "osnutek zakonodajnega akta" predloge Komisije, pobude skupine držav članic, pobude Evropskega parlamenta, zahteve Sodišča, priporočila Evropske centralne banke in zahteve Evropske investicijske banke za sprejetje zakonodajnega akta.

Komisija osnutke zakonodajnih aktov, ►C2  ki jih predloži sama, sočasno kot ◄ Evropskemu parlamentu in Svetu neposredno pošlje nacionalnim parlamentom.

Evropski parlament osnutke zakonodajnih aktov, ►C2  ki jih predloži sam, ◄ neposredno pošlje nacionalnim parlamentom.

Osnutke zakonodajnih aktov, ki jih predloži skupina držav članic, Sodišče, Evropska centralna banka ali Evropska investicijska banka, pošlje nacionalnim parlamentom Svet.

Člen 3

▼C2

Nacionalni parlamenti lahko predsednikom Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije po postopku iz Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti pošljejo obrazloženo mnenje o skladnosti osnutka zakonodajnega akta z načelom subsidiarnosti.

▼B

Če osnutek zakonodajnega akta predloži skupina držav članic, predsednik Sveta obrazloženo mnenje ali obrazložena mnenja pošlje vladam teh držav članic.

Če osnutek zakonodajnega akta predloži Sodišče, Evropska centralna banka ali Evropska investicijska banka, predsednik Sveta obrazloženo mnenje ali obrazložena mnenja pošlje zadevni instituciji ali organu.

Člen 4

Od dne, ►C2  ko je nacionalnim parlamentom na voljo osnutek zakonodajnega akta ◄ v uradnih jezikih Unije, do dne, ko je uvrščen na začasni dnevni red Sveta zaradi njegovega sprejetja ali sprejetja stališča po zakonodajnem postopku, mora preteči rok osmih tednov. Izjeme so možne v nujnih primerih, ki se utemeljijo v aktu ali stališču Sveta. Razen v nujnih primerih, ki so bili ustrezno utemeljeni, se v teh osmih tednih ne sme sprejeti nikakršen dogovor o osnutku zakonodajnega akta. Razen v nujnih primerih, ki so bili ustrezno utemeljeni, mora med uvrstitvijo osnutka zakonodajnega akta na začasni dnevni red Sveta in sprejetjem stališča preteči deset dni.

Člen 5

Dnevni redi in rezultati sej Sveta, vključno z zapisniki sej, na katerih je Svet razpravljal o osnutkih zakonodajnih aktov, ►C2  se sočasno kot vladam držav članic neposredno pošljejo nacionalnim parlamentom. ◄

Člen 6

Če namerava Evropski svet uporabiti prvi ali drugi pododstavek člena 48(7) Pogodbe o Evropski uniji, ►C2  se nacionalni parlamenti o pobudi Evropskega sveta obvestijo ◄ najmanj šest mesecev pred sprejetjem sklepa.

Člen 7

▼C2

Računsko sodišče pošlje svoje letno poročilo v vednost nacionalnim parlamentom sočasno kot Evropskemu parlamentu in Svetu.

▼B

Člen 8

Če nacionalni parlamentarni sistem ni enodomen, se členi 1 do 7 tega protokola uporabljajo za vse domove, ki sestavljajo parlament.

NASLOV II

MEDPARLAMENTARNO SODELOVANJE

Člen 9

Evropski parlament in nacionalni parlamenti skupaj določijo, kako organizirati in spodbujati učinkovito in redno medparlamentarno sodelovanje znotraj Unije.

Člen 10

►C2  Konferenca parlamentarnih odborov za zadeve Unije lahko pripravi kakršen koli prispevek, ki ga šteje za primernega, in z njim seznani Evropski parlament, Svet in Komisijo. Poleg tega ta konferenca spodbuja izmenjavo informacij in najboljših praks med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom, vključno med njihovimi specializiranimi odbori. Organizira lahko tudi medparlamentarne konference o posebnih temah, zlasti za razpravo o vprašanjih skupne zunanje in varnostne politike, ◄ vključno s skupno varnostno in obrambno politiko. Prispevki konference ne zavezujejo nacionalnih parlamentov in ne prejudicirajo njihovih stališč.

---

PROTOKOL (št. 2)

O UPORABI NAČEL SUBSIDIARNOSTI IN SORAZMERNOSTI

Člen 1

Vse ►C2  institucije skrbijo za stalno spoštovanje načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ◄ kakor sta opredeljeni v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji.

Člen 2

Preden Komisija predlaga zakonodajni akt, opravi obsežna posvetovanja. Taka posvetovanja po potrebi upoštevajo regionalne in lokalne razsežnosti predvidenih ukrepov. ►C2  V izjemno nujnih primerih Komisija ◄ teh posvetovanj ne opravi. V svojem predlogu Komisija navede razloge za takšno odločitev.

Člen 3

Za namene tega protokola pomeni "osnutek zakonodajnega akta" predloge Komisije, pobude skupine držav članic, pobude Evropskega parlamenta, zahteve Sodišča, priporočila Evropske centralne banke in zahteve Evropske investicijske banke za sprejetje zakonodajnega akta.

Člen 4

►C2  Komisija pošlje ◄ svoje osnutke zakonodajnih aktov in svoje spremenjene osnutke hkrati nacionalnim parlamentom in zakonodajalcu Unije.

►C2  Evropski parlament pošlje svoje osnutke zakonodajnih aktov in svoje spremenjene osnutke ◄ nacionalnim parlamentom.

Svet posreduje osnutke zakonodajnih aktov, ki jih predložijo skupina držav članic, Sodišče, Evropska centralna banka ali Evropska investicijska banka, in spremenjene osnutke nacionalnim parlamentom.

Zakonodajne resolucije Evropskega parlamenta in stališča Sveta ►C2  se takoj po sprejetju pošljejo ◄ nacionalnim parlamentom.

Člen 5

Osnutki zakonodajnih aktov se utemeljijo glede na načeli subsidiarnosti in sorazmernosti. Vsak osnutek zakonodajnega akta ►C2  mora vsebovati izjavo s podrobnimi podatki, ki omogočajo oceno njegove skladnosti ◄ z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti. Ta izjava mora vsebovati podatke o predvidenih finančnih učinkih osnutka, ►C2  pri direktivah pa tudi o vplivu na predpise ◄ , ki jih morajo sprejeti države članice, po potrebi vključno z regionalno zakonodajo. ►C2  Razlogi za ugotovitev ◄ , da se lahko cilj Unije laže uresniči na ravni Unije, se utemeljijo s kvalitativnimi in, če je možno, kvantitativnimi kazalci. ►C2  Pri osnutkih zakonodajnih aktov se upošteva, da so finančne ali upravne obremenitve Unije, nacionalnih vlad, regionalnih ali lokalnih organov, gospodarskih subjektov in državljanov čim manjše in sorazmerne s ciljem, ki se želi doseči ◄ .

Člen 6

►C2  Vsak nacionalni parlament ali kateri od njegovih domov lahko v osmih tednih od datuma pošiljanja osnutka zakonodajnega akta predsednikom Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, v uradnih jezikih Unije, pošlje svoje obrazloženo mnenje z razlogi, zakaj meni, da zadevni osnutek ni v skladu z načelom subsidiarnosti. Vsak nacionalni parlament ali kateri od njegovih domov ◄ se, kadar je primerno, posvetuje z regionalnimi parlamenti, ki imajo zakonodajna pooblastila.

Če osnutek zakonodajnega akta predloži skupina držav članic, pošlje predsednik Sveta obrazloženo mnenje vladam teh držav članic.

Če osnutek zakonodajnega akta predložijo Sodišče, Evropska centralna banka ali Evropska investicijska banka, pošlje predsednik Sveta obrazloženo mnenje zadevni instituciji ali organu.

Člen 7

Vsak nacionalni parlament ima po dva glasova, razdeljena na osnovi nacionalnega parlamentarnega sistema. ►C2  V dvodomnem parlamentarnem sistemu ◄ ima vsak dom po en glas.

►C2  Po ponovni preučitvi lahko Komisija ali glede na primer skupina držav članic, Evropski parlament, Sodišče, Evropska centralna banka ali Evropska investicijska banka, če osnutek zakonodajnega akta izhaja od njih, odločijo ◄ , da bodo osnutek ohranili, ga spremenili ali umaknili. To odločitev je treba utemeljiti.

►C2  Če Komisija odloči, da bo predlog ohranila, mora v obrazloženem mnenju utemeljiti, zakaj meni, da je predlog skladen z načelom subsidiarnosti. To obrazloženo mnenje je treba ◄ skupaj z obrazloženimi mnenji nacionalnih parlamentov predložiti zakonodajalcu Unije, da jih upošteva v okviru postopka:

Člen 8

Sodišče Evropske unije je pristojno za odločanje o tožbah zaradi kršitve načela subsidiarnosti z zakonodajnim aktom, ►C2  ki jih po členu 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije država članica vloži ali v skladu s svojim pravnim redom posreduje v imenu svojega nacionalnega parlamenta ali katerega od njegovih domov. ◄

▼C2

V skladu z navedenim členom Pogodbe o delovanju Evropske unije, lahko tožbe vlaga tudi Odbor regij v zvezi z zakonodajnimi akti, za sprejetje katerih je v Pogodbi o delovanju Evropske unije predvideno posvetovanje z njim.

▼B

Člen 9

Komisija Evropskemu svetu, Evropskemu parlamentu, Svetu in nacionalnim parlamentom vsako leto predloži poročilo o uporabi člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. ►C2  To letno poročilo se pošlje tudi ◄ Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

---

PROTOKOL (št. 3)

O STATUTU SODIŠČA EVROPSKE UNIJE

Člen 1

Sodišče Evropske unije se ustanovi in deluje v skladu z določbami Pogodb, Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Pogodba ESAE) in tega statuta.

NASLOV I

SODNIKI IN GENERALNI PRAVOBRANILCI

Člen 2

Pred nastopom funkcije vsak sodnik ►C3  pred Sodiščem, ki javno zaseda, ◄ priseže, da bo svoje naloge opravljal nepristransko in vestno ter da bo varoval tajnost posvetovanj Sodišča.

Člen 3

Sodniki uživajo imuniteto pred sodnimi postopki. Po prenehanju mandata še naprej uživajo imuniteto za svoja dejanja, storjena pri opravljanju uradnih dolžnosti, vključno z izgovorjenimi ali zapisanimi besedami.

Sodišče lahko odvzame imuniteto na občni seji. Kadar odločitev zadeva člana Splošnega sodišča ali specializiranega sodišča, Sodišče odloči po posvetovanju z zadevnim sodiščem.

Če je bila sodniku odvzeta imuniteta in je proti njemu sprožen kazenski postopek, mu sme soditi v kateri koli državi članici le sodišče, pristojno za sojenje sodnikom, ki pripadajo najvišji sodni oblasti v državi.

Členi 11 do 14 in člen 17 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije se uporabljajo za sodnike, generalne pravobranilce, sodnega tajnika in pomožne poročevalce Sodišča Evropske unije, ne da bi to posegalo v določbe iz prejšnjih odstavkov glede imunitete sodnikov pred sodnimi postopki.

Člen 4

Sodniki ne smejo opravljati političnih ali upravnih funkcij.

Ne smejo opravljati nobene druge poklicne dejavnosti, najsibo pridobitne ali nepridobitne, razen če tega izjemoma ne odobri Svet, ki odloča z navadno večino.

Pri prevzemu svojih nalog se slovesno obvežejo, da bodo med svojim mandatom in po njegovem izteku spoštovali iz mandata izhajajoče obveznosti, zlasti dolžnost, da bodo po izteku mandata pri sprejemanju določenih imenovanj ali ugodnosti ravnali pošteno in diskretno.

V primeru dvoma odloča Sodišče. Kadar odločitev zadeva člana Splošnega sodišča ali specializiranega sodišča, Sodišče odloči po posvetovanju z zadevnim sodiščem.

Člen 5

Razen ob redni zamenjavi ali smrti dolžnosti sodnika prenehajo z njegovim odstopom.

Ko sodnik odstopi, se pismo o odstopu naslovi na predsednika Sodišča, ki ga pošlje predsedniku Sveta. Z uradnim obvestilom slednjemu se mesto izprazni.

Razen v primeru uporabe člena 6 sodnik ohrani svoj mandat, dokler njegov naslednik ne nastopi svoje funkcije.

Člen 6

Sodnik je lahko razrešen ali se mu lahko odvzame pravica do pokojnine ali namesto nje odobrenih ugodnosti le, če po soglasnem mnenju sodnikov in generalnih pravobranilcev Sodišča ne izpolnjuje več zahtevanih pogojev ali obveznosti, ki izhajajo iz njegovega položaja. Zadevni sodnik pri odločanju o tem ne sodeluje. Če je ta član Splošnega sodišča ali specializiranega sodišča, Sodišče odloči po posvetovanju z zadevnim sodiščem.

Sodni tajnik sporoči odločitev Sodišča predsedniku Evropskega parlamenta in predsedniku Komisije ter o njej uradno obvesti predsednika Sveta.

V primeru odločitve o razrešitvi sodnika se mesto z uradnim obvestilom predsedniku Sveta izprazni.

Člen 7

Sodnik, katerega dolžnosti prenehajo pred iztekom njegovega mandata, je nadomeščen za preostanek mandata.

Člen 8

Določbe členov 2 do 7 se uporabljajo za generalne pravobranilce.

NASLOV II

ORGANIZACIJA SODIŠČA

▼M4

Člen 9

Ko se vsaka tri leta izvede delna zamenjava sodnikov, se zamenja polovica sodnikov. Če je število sodnikov neparno, je število sodnikov, ki se jih zamenja, izmenično število, ki je prvo nad eno polovico števila sodnikov, in število, ki je prvo pod eno polovico.

Prvi odstavek se uporabi tudi pri delni zamenjavi generalnih pravobranilcev, ki se izvede vsaka tri leta.

▼M3

Člen 9a

Sodniki izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika Sodišča za dobo treh let. Lahko sta ponovno izvoljena.

Podpredsednik v skladu s pogoji iz poslovnika pomaga predsedniku. Predsednika nadomešča, ko je ta zadržan ali ko je funkcija predsednika nezasedena.

▼B

Člen 10

Sodni tajnik pred Sodiščem priseže, da bo svoje naloge opravljal nepristransko in vestno ter da bo varoval tajnost posvetovanj Sodišča.

Člen 11

Sodišče poskrbi za nadomeščanje sodnega tajnika, kadar je ta zadržan.

Člen 12

Sodišču se dodelijo uradniki in drugi uslužbenci, ki zagotavljajo njegovo delovanje. Odgovorni so sodnemu tajniku, ki je podrejen predsedniku.

Člen 13

Na zahtevo Sodišča lahko Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku predvidita imenovanje pomožnih poročevalcev in določita pravila, ki urejajo njihov položaj. Pod pogoji, določenimi v poslovniku, lahko pomožni poročevalci sodelujejo pri pripravljalnih poizvedbah v postopkih, ki tečejo pred Sodiščem, in sodelujejo s sodnikom poročevalcem.

Pomožne poročevalce, ki so izbrani med osebami, katerih neodvisnost je nedvomna in ki imajo ustrezne pravne kvalifikacije, imenuje Svet, ki odloča z navadno večino. Pred Sodiščem prisežejo, da bodo svoje naloge opravljali nepristransko in vestno ter da bodo varovali tajnost posvetovanj Sodišča.

Člen 14

Sodniki, generalni pravobranilci in sodni tajnik so dolžni prebivati v kraju, kjer ima Sodišče svoj sedež.

Člen 15

Sodišče stalno zaseda. Trajanje sodnih počitnic določi Sodišče ob upoštevanju potreb svojega poslovanja.

Člen 16

Sodišče oblikuje senate, ki jih sestavljajo trije in pet sodnikov. Sodniki izvolijo predsednike senatov med svojimi člani. Predsedniki senatov petih sodnikov so izvoljeni za tri leta. Ponovno so lahko izvoljeni enkrat.

▼M3

Veliki senat sestavlja petnajst sodnikov. Predseduje mu predsednik Sodišča. Člani velikega senata so tudi podpredsednik Sodišča in, v skladu s pogoji iz poslovnika, trije predsedniki senatov petih sodnikov in drugi sodniki.

▼B

Sodišče zaseda v velikem senatu, kadar to zahteva država članica ali institucija Unije kot stranka v postopku.

Sodišče zaseda na občni seji, kadar so mu predložene zadeve v skladu s členi 228(2), 245(2), 247 ali 286(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Poleg tega lahko Sodišče, če meni, da je zadeva izjemnega pomena, po nastopu generalnega pravobranilca odloči, da se zadeva predloži na občno sejo.

Člen 17

Sodišče lahko veljavno odloča le v sestavi lihega števila sodnikov.

Odločitve senatov treh ali petih sodnikov so veljavne le, če jih sprejmejo trije sodniki.

▼M3

Odločitve velikega senata so veljavne le, če je navzočih enajst sodnikov.

Odločitve občne seje so veljavne le, če je navzočih sedemnajst sodnikov.

▼B

Če je eden od sodnikov senata zadržan, se lahko pod pogoji, določenimi v poslovniku, pozove v senat sodnik iz drugega senata.

Člen 18

Sodniki ali generalni pravobranilci ne smejo sodelovati pri odločanju o posamezni zadevi, pri kateri so predhodno sodelovali kot zastopniki, svetovalci ali odvetniki ene od strank ali o kateri so podali mnenje kot člani sodišča, preiskovalne komisije ali v kateri koli drugi funkciji.

Če sodnik ali generalni pravobranilec iz kakšnega posebnega razloga meni, da ne more sodelovati pri odločanju ali preiskavi v določeni zadevi, o tem obvesti predsednika. Če predsednik iz kakšnega posebnega razloga meni, da sodnik ali generalni pravobranilec ne bi smel sodelovati pri ali odločati o določeni zadevi, ga o tem obvesti.

O vseh težavah pri uporabi tega člena odloča Sodišče.

Stranka ne more zahtevati spremembe sestave Sodišča ali enega njegovih senatov zaradi državljanstva sodnika ali zato, ker v sestavi Sodišča ali senata ni sodnika, ki bi imel enako državljanstvo kakor ta stranka.

NASLOV III

POSTOPEK PRED SODIŠČEM

Člen 19

Države članice in institucije Unije pred Sodiščem zastopa zastopnik, ki je imenovan za vsako zadevo posebej; zastopniku lahko pomaga svetovalec ali odvetnik.

Države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ki niso države članice, ter v tem sporazumu navedeni nadzorni organ EFTA, so zastopani na enak način.

Druge stranke mora zastopati odvetnik.

Le odvetnik, ki je vpisan v imenik odvetnikov v eni od držav članic ali drugi državi, ki je podpisnica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, lahko pred Sodiščem zastopa stranko ali ji pomaga.

Ti zastopniki, svetovalci in odvetniki uživajo pri zastopanju na Sodišču pravice in jamstva, potrebna za neodvisno opravljanje svojih nalog, pod pogoji, ki jih določa poslovnik.

Sodišče ima glede svetovalcev in odvetnikov, ki nastopajo pred njim, pooblastila, ki so običajna za sodišča, pod pogoji, določenimi v poslovniku.

Univerzitetni profesorji, ki so državljani držav članic, katerih zakonodaja jim priznava pravico zastopanja na sodišču, uživajo pred Sodiščem enake pravice, kot jih ta člen priznava odvetnikom.

Člen 20

Postopek pred Sodiščem ima dva dela, pisnega in ustnega.

Pisni postopek zajema posredovanje tožb, navedb o zadevi, odgovorov na tožbo in izjav, pa tudi morebitnih replik kot tudi vseh dokazil in dokumentov, ki to podpirajo, ali njihovih overjenih kopij, strankam in tistim institucijam Unije, katerih odločitve so predmet spora.

Posredovanje opravlja sodni tajnik v zaporedju in rokih, ki so določeni v poslovniku.

▼M3

Ustni postopek zajema zaslišanje zastopnikov, svetovalcev in odvetnikov, ki ga opravi Sodišče, ter poslušanje sklepnih predlogov generalnega pravobranilca, po potrebi pa tudi zaslišanje prič in izvedencev.

▼B

Če Sodišče meni, da zadeva ne odpira nobenega novega pravnega vprašanja, lahko po nastopu generalnega pravobranilca sklene, da se o zadevi odloča brez sklepnega predloga generalnega pravobranilca.

Člen 21

Zadeva se predloži Sodišču s tožbo, naslovljeno na sodnega tajnika. Tožba mora vsebovati ime in stalni naslov tožnika ter zaposlitev podpisanega, ime stranke ali strank, proti katerim je tožba vložena, predmet spora, zahtevek in kratek povzetek tožbenih razlogov.

Tožbi mora biti priložen, kjer je to primerno, akt, katerega razveljavitev se zahteva, ali v okoliščinah iz člena 265 Pogodbe o delovanju Evropske unije dokazilo z datumom, ko je bila institucija v skladu z navedenim členom pozvana k ukrepanju. Če ta dokazila niso priložena tožbi, sodni tajnik zadevno stranko pozove, naj jih predloži v razumnem roku, pri čemer pa tožba ne more biti zavržena niti v primeru, če dokazila niso predložena po izteku roka, predpisanega za vložitev tožbe.

Člen 22

Zadeva, ki jo ureja člen 18 Pogodbe ESAE se predloži Sodišču s pritožbo, ki je naslovljena na sodnega tajnika. Pritožba mora vsebovati ime in stalni naslov pritožnika ter zaposlitev podpisanega, sklic na odločbo, proti kateri je pritožba vložena, imena nasprotnih strank, predmet spora, zahtevek in kratek povzetek pritožbenih razlogov.

Pritožbi mora biti priložena overjena kopija odločbe Arbitražnega odbora, ki se izpodbija.

Če Sodišče pritožbo zavrne, postane odločba Arbitražnega odbora pravnomočna.

Če Sodišče razveljavi odločbo Arbitražnega odbora, lahko slednji na pobudo ene od strank v postopku po potrebi o zadevi ponovno odloča. Vezan je na vse odločitve Sodišča o pravnih vprašanjih.

Člen 23

▼M10

V zadevah iz člena 267 Pogodbe o delovanju Evropske unije mora sodišče države članice, ki prekine svoj postopek in predloži zadevo Sodišču, o svoji odločitvi uradno obvestiti Sodišče. Sodni tajnik Sodišča o tej odločitvi nato obvesti zadevne stranke, države članice, Evropski parlament, Svet, Komisijo in Evropsko centralno banko ter institucijo, organ, urad ali agencijo Unije, ki je sprejela akt, katerega veljavnost ali razlaga je predmet spora.

V dveh mesecih od tega uradnega obvestila smejo stranke, države članice, Komisija in, kadar menijo, da imajo poseben interes glede vprašanj, ki se postavljajo s tem predlogom za sprejetje predhodne odločbe, tudi Evropski parlament, Svet in Evropska centralna banka, predložiti Sodišču vloge ali pisna stališča. Kadar je to primerno, ima institucija, organ, urad ali agencija, ki je sprejela akt, katerega veljavnost ali razlaga je predmet spora, prav tako pravico predložiti vloge ali pisna stališča.

▼B

V primerih iz člena 267 Pogodbe o delovanju Evropske unije, sodni tajnik Sodišča o odločitvi nacionalnega sodišča obvesti tudi države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ki niso države članice, ter v tem sporazumu navedeni nadzorni organ EFTA, ki lahko v dveh mesecih od uradnega obvestila predložijo Sodišču navedbe o zadevi ali pisne izjave, če odločitev zadeva eno od področij uporabe tega sporazuma.

Če sporazum, ki ga Svet sklene z eno ali več tretjimi državami glede določenega področja, določa, da lahko te države predložijo navedbe o zadevi ali pisne izjave, kadar sodišče katere od držav članic Sodišču v predhodno odločanje predloži vprašanje, ki zadeva področje uporabe tega sporazuma, se odločitev nacionalnega sodišča, ki vsebuje to vprašanje, uradno sporoči tudi zadevnim tretjim državam. V dveh mesecih od takega uradnega obvestila navedene države lahko Sodišču predložijo zaznamke ali pisne izjave.

▼M10

Vloge ali pisna stališča, ki jih zainteresirani subjekt predloži na podlagi tega člena, se objavijo na spletnem mestu Sodišča Evropske unije v razumnem roku po zaključku zadeve, razen če ta subjekt nasprotuje objavi svojih vlog ali pisnih stališč.

▼B

Člen 23a ( *1 )

S poslovnikom se lahko predvidi hitri postopek, za obravnavanje predlogov za sprejetje predhodnih odločb, ki se nanašajo na območje svobode, varnosti in pravice, pa nujni postopek.

Pri teh postopkih se lahko za predložitev vlog ali pisnih stališč predvidi rok, ki je krajši od roka, določenega v členu 23, z odstopanjem od četrtega odstavka člena 20 pa se lahko predvidi tudi, da ni sklepnih predlogov generalnega pravobranilca.

V nujnem postopku se lahko poleg tega predvidi tudi omejitev strank in drugih udeležencev iz člena 23, ki lahko predložijo vloge ali pisna stališča, in da se v izjemno nujnih primerih pisni postopek ne opravi.

Člen 24

Sodišče lahko od strank zahteva, da priskrbijo vse dokumente in podatke, ki so po njegovem mnenju zaželeni. O vsaki zavrnitvi naredi Sodišče uradni zaznamek.

Sodišče lahko tudi od držav članic in institucij, organov, uradov ali agencij, ki niso stranke v postopku, zahteva vse podatke, ki so po njegovem mnenju potrebni v postopku.

Člen 25

Sodišče lahko kadar koli zaupa pripravo izvedenskega mnenja posameznikom, združenjem oseb, uradom, odborom ali drugim organizacijam po njegovi izbiri.

Člen 26

Priče so lahko zaslišane pod pogoji, določenimi v poslovniku.

Člen 27

Glede prič, ki izostanejo od pričanja, ima Sodišče pooblastila, ki so v takih primerih splošno priznana sodiščem, in lahko naloži denarne kazni pod pogoji, določenimi v poslovniku.

Člen 28

Priče in izvedenci se lahko zaslišijo pod prisego v obliki, kakršna je določena s poslovnikom, ali v skladu z nacionalno zakonodajo države, iz katere je priča ali izvedenec.

Člen 29

Sodišče lahko odredi, da pričo ali izvedenca zasliši sodišče v kraju njegovega stalnega prebivališča.

Odredba se pošlje pristojnemu sodišču v izvrševanje pod pogoji, določenimi v poslovniku. Dokumenti, sestavljeni pri izpolnjevanju zaprosila za pravno pomoč, se pod enakimi pogoji vrnejo Sodišču.

Stroške nosi Sodišče, vendar pa to ne posega v njegovo pravico, da jih, kjer je to primerno, naloži strankam.

Člen 30

Država članica obravnava vsako kršitev prisege priče ali izvedenca enako, kot če bi bilo kaznivo dejanje storjeno pred enim od njenih sodišč, pristojnih za civilne zadeve. Na podlagi ovadbe Sodišča zadevna država članica preganja kršilca pred svojim pristojnim sodiščem.

Člen 31

Obravnave Sodišča so javne, razen če Sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog strank iz tehtnih razlogov odloči drugače.

Člen 32

Na obravnavah lahko Sodišče zasliši izvedence, priče in same stranke. Slednje lahko naslavljajo Sodišče le prek svojih predstavnikov.

Člen 33

O vsaki obravnavi se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta predsednik in sodni tajnik.

Člen 34

Seznam obravnav določi predsednik.

Člen 35

Posvetovanja Sodišča so in ostanejo tajna.

Člen 36

Sodbe so obrazložene. V njih so navedena imena sodnikov, ki so odločali.

Člen 37

Sodbe podpišeta predsednik in sodni tajnik. Preberejo se na javnem zasedanju Sodišča.

Člen 38

Sodišče odloča o stroških.

Člen 39

Predsednik Sodišča lahko po skrajšanem postopku, ki po potrebi odstopa od nekaterih pravil tega statuta in je določen v poslovniku, odloča o vlogah za odložitev izvršitve iz člena 278 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 157 Pogodbe ESAE ali za sprejetje začasnih odredb v skladu s členom 279 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali za odložitev izvršbe v skladu s četrtim odstavkom člena 299 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali tretjim odstavkom člena 164 Pogodbe ESAE.

▼M3

Pooblastila iz prvega odstavka lahko pod pogoji, določenimi v poslovniku, izvršuje podpredsednik Sodišča.

Predsednika in podpredsednika v primeru zadržanosti nadomešča drug sodnik pod pogoji, določenimi v poslovniku.

▼B

Odredba predsednika ali sodnika, ki ga nadomešča, je začasna in v nobenem primeru ne vpliva na odločitev Sodišča o vsebini zadeve.

Člen 40

Države članice in institucije Unije se lahko pridružijo postopku, ki teče pred Sodiščem.

Enako velja za vse organe, urade in agencije Unije ter osebe, ki lahko izkažejo upravičen interes ►C2  za rešitev Sodišču predložene zadeve. ◄ Fizične ali pravne osebe se ne morejo pridružiti v zadevah med državami članicami, med institucijami Unije ali med državami članicami na eni strani, in institucijami Unije na drugi strani.

Brez poseganja v drugi odstavek se lahko države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ki niso države članice, ter v tem sporazumu navedeni nadzorni organ EFTA pridružijo postopku, ki teče pred Sodiščem, če ta zadeva eno od področij uporabe tega sporazuma.

Z vlogo za pridružitev postopku se lahko podpre le zahtevek ene od strank.

Člen 41

Če tožena stranka, ki je bila k temu pravilno vabljena, ne predloži pisnega odgovora na tožbo, se sodba izda v njeno škodo zaradi izostanka. Pritožba zoper sodbo se lahko vloži v enem mesecu po uradnem obvestilu o njej. Če Sodišče na odloči drugače, pritožba ne zadrži izvršitve sodbe zaradi izostanka.

Člen 42

Države članice, institucije, organi, uradi ali agencije Unije in vse druge fizične ali pravne osebe lahko v primerih in pod pogoji, določenimi v poslovniku, sprožijo postopek tretje stranke, s katerim lahko ugovarjajo zoper sodbo, ki je bila izdana v zadevi, pri kateri same niso bile udeležene, sodba pa škodi njihovim pravicam.

Člen 43

V primeru nejasnosti pomena ali posledic sodbe mora Sodišče na zahtevo stranke ali institucije Unije, ki ima upravičen interes, dati razlago.

Člen 44

Obnovo postopka se lahko pri Sodišču zahteva le v primeru, da se odkrije novo dejstvo odločilnega pomena, ki je bilo pred izrekom sodbe neznano Sodišču in stranki, ki zahteva obnovo.

Obnova postopka se začne z odločbo, v kateri Sodišče izrecno ugotavlja obstoj novega dejstva in priznava, da je to dejstvo takšno, da je lahko podlaga za obnovo postopka, in izjavlja, da je zahteva iz teh razlogov dopustna.

Po poteku 10 let od dneva izreka sodbe ni več mogoče vložiti zahteve za obnovo postopka.

Člen 45

Roki, ki upoštevajo oddaljenost, se določijo s poslovnikom.

Potek roka ne škoduje pravicam, če zadevna stranka dokaže obstoj nepredvidenih okoliščin ali višje sile.

Člen 46

Tožbe proti Uniji v zadevah, ki izhajajo iz nepogodbene odgovornosti, zastarajo po petih letih od nastanka kršitve. Zastaralni rok se prekine, če se pri Sodišču vloži tožba ali če je oškodovanec predhodno naslovil svojo zahtevo na pristojno institucijo Unije. V tem primeru je treba postopek sprožiti v dvomesečnem roku, predvidenem v členu 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije; kjer je to primerno, se uporabljajo določbe drugega odstavka člena 265 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Ta člen se uporablja tudi za tožbe proti Evropski centralni banki v zadevah, ki izhajajo iz nepogodbene odgovornosti.

NASLOV IV

SPLOŠNO SODIŠČE

Člen 47

▼M3

Prvi odstavek člena 9, člen 9a, člen 14 in člen 15, prvi, drugi, četrti in peti odstavek člena 17 ter člen 18 se uporabljajo za Splošno sodišče in njegove člane.

▼B

Četrti odstavek člena 3 ter členi 10, 11 in 14 se mutatis mutandis uporabljajo za sodnega tajnika Splošnega sodišča.

▼M4

Člen 48

Splošno sodišče ima:

▼B

Člen 49

Člani Splošnega sodišča so lahko pozvani k opravljanju naloge generalnega pravobranilca.

Dolžnost generalnega pravobranilca je, da popolnoma nepristransko in neodvisno javno predstavi obrazložene sklepne predloge o zadevah, predloženih Splošnemu sodišču, zato da bi slednjemu pomagal pri opravljanju njegove naloge.

Merila za izbiro takšnih zadev in postopki za imenovanje generalnih pravobranilcev so določeni v poslovniku Splošnega sodišča.

Član, ki je pozvan k opravljanju naloge generalnega pravobranilca v neki zadevi, ne sme sodelovati pri odločanju o njej.

▼M10

Člen 49a

Splošnemu sodišču pri obravnavi predlogov za sprejetje predhodne odločbe, ki so mu bili posredovani v skladu s členom 50b, pomaga eden ali več generalnih pravobranilcev.

Sodniki Splošnega sodišča izmed svojih članov v skladu s poslovnikom Splošnega sodišča izvolijo člane, ki bodo opravljali naloge generalnega pravobranilca. V obdobju, v katerem ti člani opravljajo naloge generalnega pravobranilca, ne smejo odločati kot sodniki v zvezi s predlogi za sprejetje predhodne odločbe.

Generalni pravobranilec se za vsak predlog za sprejetje predhodne odločbe izbere izmed sodnikov, izvoljenih za opravljanje te naloge, ki pripadajo senatu, ki ni senat, ki mu je bil ta predlog dodeljen.

Sodniki, izvoljeni za opravljanje nalog iz drugega odstavka, so izvoljeni za obdobje treh let. Ponovno so lahko izvoljeni enkrat.

▼B

Člen 50

Splošno sodišče zaseda v senatih treh ali petih sodnikov. Sodniki izvolijo predsednike senatov med svojimi člani. Predsedniki senatov petih sodnikov so izvoljeni za tri leta. Ponovno so lahko izvoljeni enkrat.

▼M10

Splošno sodišče lahko zaseda tudi v velikem senatu, v senatu vmesne velikosti med senatom petih sodnikov in velikim senatom, ali kot sodnik posameznik.

Sestava senatov ter okoliščine in pogoji, v katerih Splošno sodišče zaseda v teh različnih sestavah, so urejeni s poslovnikom.

▼M10

Kadar Splošno sodišče odloča o zadevah na podlagi člena 267 Pogodbe o delovanju Evropske unije, zaseda v senatu vmesne velikosti, če to zahteva država članica ali institucija Unije, ki je stranka v postopku.

▼M5

Člen 50a

▼M10

Člen 50b

Splošno sodišče je pristojno za obravnavanje in odločanje o predlogih za sprejetje predhodne odločbe, predloženih na podlagi člena 267 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki spadajo izključno na eno ali več naslednjih posebnih področij:

Ne glede na prvi odstavek Sodišče ostane pristojno za obravnavanje in odločanje o predlogih za sprejetje predhodne odločbe, s katerimi se zastavljajo samostojna vprašanja glede razlage primarnega prava, mednarodnega javnega prava, splošnih načel prava Unije ali Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Vsak predlog za sprejetje predhodne odločbe, podan na podlagi člena 267 Pogodbe o delovanju Evropske unije, se vloži pri Sodišču. Potem ko Sodišče čim prej in v skladu s podrobnimi pravili iz svojega poslovnika ugotovi, da predlog za sprejetje predhodne odločbe spada izključno na eno ali več področij iz prvega odstavka tega člena, ta predlog prenese na Splošno sodišče.

Predlogi za sprejetje predhodne odločbe, ki jih Splošno sodišče obravnava in o katerih odloča na podlagi člena 267 Pogodbe o delovanju Evropske unije, se v skladu s podrobnimi pravili iz njegovega poslovnika dodelijo senatom, ki so določeni v ta namen.

▼M8

Člen 51

Z odstopanjem od pravila iz člena 256(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije je Sodišču pridržana pristojnost za:

▼B

Člen 52

Predsednik Sodišča in predsednik Splošnega sodišča v medsebojnem soglasju določita, na kakšen način uradniki in drugi uslužbenci Sodišča opravljajo naloge za Splošno sodišče, da bi tako zagotovili njegovo delovanje. Nekateri uradniki ali drugi uslužbenci so odgovorni sodnemu tajniku Splošnega sodišča, ki je podrejen predsedniku Splošnega sodišča.

Člen 53

Postopek pred Splošnim sodiščem ureja naslov III.

V njegovem poslovniku se po potrebi določijo nadaljnje in podrobnejše določbe glede postopka. Poslovnik lahko odstopa od četrtega odstavka člena 40 in člena 41, da bi bile upoštevane posebnosti spora na področju intelektualne lastnine.

Ne glede na četrti odstavek člena 20 lahko generalni pravobranilec svoje obrazložene sklepne predloge predstavi v pisni obliki.

Člen 54

Če je vloga ali drug procesni dokument, naslovljen na Splošno sodišče, pomotoma vložen pri sodnem tajniku Sodišča, ga ta nemudoma pošlje sodnemu tajniku Splošnega sodišča; prav tako, če je vloga ali drug procesni dokument, naslovljen na Sodišče, pomotoma vložen pri sodnem tajniku Splošnega sodišča, ga ta nemudoma pošlje sodnemu tajniku Sodišča.

▼M10

Kadar Splošno sodišče ugotovi, da ni pristojno za obravnavanje in odločanje o tožbi ali predlogu za sprejetje predhodne odločbe, za katera je pristojno Sodišče, to tožbo ali predlog odstopi Sodišču. Prav tako, kadar Sodišče ugotovi, da je za tožbo ali predlog za sprejetje predhodne odločbe pristojno Splošno sodišče, to tožbo ali ta predlog odstopi Splošnemu sodišču, to pa ne more odkloniti pristojnosti.

▼B

Če so Sodišču in Splošnemu sodišču predložene zadeve, kjer je predmet enak, kjer se postavlja enako vprašanje razlage ali odloča o veljavnosti istega akta, lahko Splošno sodišče po zaslišanju strank postopek prekine, dokler Sodišče ne izda sodbe, oziroma, kadar je tožba vložena na podlagi člena 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije, se lahko Splošno sodišče izreče za nepristojno, s čimer omogoči Sodišču, da odloči o takih tožbah. V enakih okoliščinah lahko tudi Sodišče prekine postopek; v tem primeru se postopek pred Splošnim sodiščem nadaljuje.

Če država članica in institucija Unije izpodbijata isti akt, se Splošno sodišče izreče za nepristojno, da bi lahko Sodišče razsodilo o teh tožbah.

Člen 55

Sodni tajnik Splošnega sodišča o končnih odločitvah Splošnega sodišča, delnih odločitvah o vsebinskih vprašanjih, odločitvah o procesnih vprašanjih glede nepristojnosti ali nedopustnosti obvesti vse stranke ter države članice in institucije Unije, četudi se niso pridružile postopku pred Splošnim sodiščem.

Člen 56

Pri Sodišču se lahko vloži pritožba v dveh mesecih po uradnem obvestilu o odločbi, proti kateri je pritožba vložena, proti končnim odločitvam Splošnega sodišča in delnim odločitvam tega sodišča o vsebinskih vprašanjih ali odločitvam o procesnih vprašanjih glede nepristojnosti ali nedopustnosti.

Takšno pritožbo lahko vloži katera koli stranka, ki v celoti ali delno ni uspela s svojimi sklepnimi predlogi. Tisti, ki so se postopku pridružili, razen držav članic in institucij Unije, pa lahko vložijo takšno pritožbo le, če jih odločitev Splošnega sodišča neposredno prizadeva.

Razen v zadevah, ki se nanašajo na spore med Unijo in njenimi uslužbenci, lahko pritožbo vložijo tudi države članice in institucije Unije, ki se niso pridružile postopku pred Splošnim sodiščem. Te države članice in institucije so v enakem položaju kot države članice ali institucije, ki so se pridružile postopku na prvi stopnji.

Člen 57

Vsakdo, čigar vlogo za pridružitev postopku je Splošno sodišče zavrnilo, se lahko v dveh mesecih po uradnem obvestilu o odločitvi o zavrnitvi vloge pritoži na Sodišče.

Stranke v postopku se lahko pritožijo na Sodišče glede vseh odločitev Splošnega sodišča, sprejetih na podlagi člena 278 ali člena 279 ali četrtega odstavka člena 299 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali člena 157 ali tretjega odstavka člena 164 Pogodbe ESAE, v dveh mesecih po uradnem obvestilu o njih.

Pritožba iz prvih dveh odstavkov tega člena se obravnava in se o njej odloča v skladu s postopkom iz člena 39.

Člen 58

Pritožba na Sodišče je omejena na pravna vprašanja. Lahko se vloži zaradi nepristojnosti Splošnega sodišča, zaradi kršitve postopka pred tem sodiščem, ki škoduje interesom pritožnika, pa tudi zaradi kršitve zakonodaje Unije s strani Splošnega sodišča.

Pritožba ni dovoljena glede stroškov in njihove višine.

▼M10

Člen 58a

Pritožba zoper odločitev Splošnega sodišča v zvezi z odločitvijo neodvisnega odbora za pritožbe enega od naslednjih organov, uradov in agencij Unije se ne dopusti, razen če Sodišče vnaprej odloči, da jo je treba dopustiti:

Postopek iz prvega odstavka se uporablja tudi za pritožbe, vložene zoper:

Pritožba se v celoti ali delno dopusti v skladu s podrobnimi pravili, določenimi v poslovniku, kadar odpira vprašanje, ki je pomembno za enotnost, doslednost ali razvoj prava Unije.

Odločitev o tem, ali je treba pritožbo dopustiti ali ne, se obrazloži in objavi.

▼B

Člen 59

Če je pritožba vložena proti odločitvi Splošnega sodišča, ima postopek pred Sodiščem pisni in ustni del. Sodišče lahko v skladu s pogoji, določenimi v poslovniku, po zaslišanju generalnega pravobranilca in strank odloči brez ustnega postopka.

Člen 60

Brez poseganja v člena 278 in 279 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali člena 157 Pogodbe ESAE pritožba nima odložilnega učinka.

Z odstopanjem od člena 280 Pogodbe o delovanju Evropske unije začnejo odločitve Splošnega sodišča, s katerimi se neka uredba razglasi za nično, veljati šele z datumom poteka roka iz prvega odstavka člena 56 tega statuta ali, če je bila v tem roku vložena pritožba, z datumom njene zavrnitve, vendar brez poseganja v pravico stranke, da skladno s členoma 278 in 279 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali členom 157 Pogodbe ESAE pri Sodišču zaprosi za začasno odložitev učinkov uredbe, ki je bila razglašena za nično, ali za uvedbo druge začasne odredbe.

Člen 61

Če je pritožba utemeljena, Sodišče razveljavi odločitev Splošnega sodišča. Če stanje postopka to dovoljuje, lahko samo dokončno odloči o zadevi ali pa jo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču.

Če je zadeva vrnjena Splošnemu sodišču, je to sodišče glede pravnih vprašanj vezano na odločitev Sodišča.

Če je pritožba, ki jo vložita država članica ali institucija Unije, ki se nista pridružili postopku pred Splošnim sodiščem, utemeljena, lahko Sodišče, če meni, da je to potrebno, navede, kateri učinki razveljavljene odločitve Splošnega sodišča naj se za stranke v sporu štejejo za dokončne.

Člen 62

Če v primerih iz člena 256(2) in (3) Pogodbe o delovanju Evropske unije prvi generalni pravobranilec meni, da obstaja resno tveganje za enotnost ali doslednost prava Unije, lahko predlaga, da Sodišče preuči odločitev Splošnega sodišča.

Predlog mora biti dan v enem mesecu po izdaji odločitve Splošnega sodišča. V enem mesecu po prejemu predloga prvega generalnega pravobranilca Sodišče sklene, ali je treba odločitev ponovno preučiti ali ne.

Člen 62a

Sodišče odloča o vprašanjih, ki so predmet revizije, po hitrem postopku na podlagi spisa, ki mu ga posreduje Splošno sodišče.

Udeleženci iz člena 23 tega statuta in v primerih iz člena 256(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije tudi stranke v postopku pred Splošnim sodiščem, imajo pravico Sodišču predložiti navedbe ali pisne izjave o vprašanjih, ki so predmet revizije, v za ta namen predvidenem roku.

Sodišče lahko sklene, da pred sprejemom odločitve uvede ustni postopek.

Člen 62b

V primerih iz člena 256(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, brez poseganja v člena 278 in 279 Pogodbe o delovanju Evropske unije, predlog za revizijo in odločitev o uvedbi revizijskega postopka nimata odložilnega učinka. Če Sodišče ugotovi, da odločitev Splošnega sodišča škoduje enotnosti ali doslednosti prava Unije, zadevo vrne v odločanje Splošnemu sodišču, ki je glede pravnih vprašanj vezano na odločitev Sodišča; Sodišče lahko navede katere učinke odločitve Splošnega sodišča, je treba šteti za dokončne za stranke v sporu. Vendar Sodišče odloča dokončno, če, ob upoštevanju ugotovitev revizije, rešitev spora izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja, na katerem je Splošno sodišče utemeljilo svojo odločitev.

Če v primerih iz člena 256(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije ni predlogov za revizijo ali odločitve o uvedbi revizijskega postopka, začne odgovor ali več odgovorov Splošnega sodišča na predložena vprašanja učinkovati po izteku rokov, določenih v ta namen v drugem odstavku člena 62. V primeru uvedbe revizijskega postopka začne odgovor ali več odgovorov, ki so predmet revizije, učinkovati, če Sodišče ne odloči drugače, po koncu tega postopka. Če Sodišče ugotovi, da odločitev Splošnega sodišča škoduje enotnosti ali doslednosti prava Unije, odgovor Sodišča na vprašanja, ki so predmet revizije, nadomesti odgovor Splošnega sodišča.

NASLOV IVA

SPECIALIZIRANA SODIŠČA

▼M5

Člen 62c

Določbe o pristojnostih, sestavi, organizaciji in postopkih morebitnih specializiranih sodišč, ustanovljenih na podlagi člena 257 Pogodbe o delovanju Evropske unije, so vsebovane v prilogi k temu statutu.

▼B

NASLOV V

KONČNE DOLOČBE

▼M10

Člen 62d

Sodišče oziroma Komisija pred vložitvijo zahteve ali predloga za spremembo tega statuta opravita obširna posvetovanja.

▼B

Člen 63

Poslovnika Sodišča in Splošnega sodišča vključujeta vse določbe, ki so potrebne za uporabo in po potrebi za dopolnitev tega statuta.

Člen 64

Pravila o jezikovni ureditvi na ►C2  Sodišču Evropske unije se določijo ◄ z uredbo, ki jo Svet sprejme soglasno. Ta uredba se sprejme bodisi na zahtevo Sodišča in po posvetovanju s Komisijo in Evropskim parlamentom ali na predlog Komisije in po posvetovanju s Sodiščem in Evropskim parlamentom.

Dokler se ne sprejmejo ta pravila, se še naprej uporabljajo določbe poslovnika Sodišča in Splošnega sodišča o ureditvi vprašanja jezikov. Z odstopanjem od členov 253 in 254 Pogodbe o delovanju Evropske unije se te določbe lahko spremenijo ali razveljavijo le s soglasno odobritvijo Sveta.

▼M5 —————

▼B

---

PROTOKOL (št. 4)

O STATUTU EVROPSKEGA SISTEMA CENTRALNIH BANK IN EVROPSKE CENTRALNE BANKE

POGLAVJE I

▼C3

EVROPSKI SISTEM CENTRALNIH BANK

▼B

Člen 1

Evropski sistem centralnih bank

V skladu s členom 282(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke sestavljajo Evropski sistem centralnih bank (ESCB). ECB in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro, sestavljajo Eurosistem.

ESCB in ECB opravljata svoje naloge in dejavnosti v skladu z določbami Pogodb in tega statuta.

POGLAVJE II

CILJI IN NALOGE ESCB

Člen 2

Cilji

V skladu s členom 127(1) in členom 282(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije je poglavitni cilj ESCB ohranjanje stabilnosti cen. ESCB podpira splošne ekonomske politike v Uniji, če to ni v nasprotju s ciljem stabilnosti cen, z namenom prispevati k doseganju ciljev Unije, opredeljenih v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji. ESCB ravna po načelu odprtega tržnega gospodarstva s svobodno konkurenco, pri čemer daje prednost učinkovitemu razporejanju virov, in v skladu z načeli iz člena 119 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 3

Naloge

Člen 4

Svetovalne funkcije

V skladu s členom 127(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije:

Člen 5

Zbiranje statističnih podatkov

Člen 6

Mednarodno sodelovanje

POGLAVJE III

ORGANIZACIJA ESCB

Člen 7

Neodvisnost

V skladu s členom 130 Pogodbe o delovanju Evropske unije ne smejo niti ECB niti nacionalne centralne banke, pa tudi noben član njihovih organov odločanja pri izvajanju svojih pooblastil ter opravljanju nalog in dolžnosti po ►C1  Pogodbah ◄ in tem statutu zahtevati ali sprejemati navodil od institucij, organov, uradov ali agencij Unije, vlad držav članic ali katerih koli drugih organov. Institucije, organi, uradi ali agencije Unije ter vlade držav članic se obvezujejo, da bodo to načelo spoštovali in ne bodo poskušali vplivati na člane organov odločanja ECB ali nacionalnih centralnih bank pri opravljanju njihovih nalog.

Člen 8

Splošno načelo

ESCB vodijo organi odločanja ECB.

Člen 9

Evropska centralna banka

Člen 10

Svet ECB

Pravica do glasovanja se uresničuje osebno. Z odstopanjem od tega pravila je lahko v poslovniku iz člena 12.3 določeno, da lahko člani Sveta ECB glasujejo po telekonferenci. Ta poslovnik tudi določa, da lahko član Sveta ECB, ki daljši čas ne more biti navzoč na sejah Sveta ECB, imenuje namestnika kot člana Sveta ECB.

Določbe prejšnjih odstavkov ne posegajo v glasovalne pravice vseh članov Sveta ECB z glasovalnimi pravicami ali brez njih na podlagi členov 10.3, 40.2 in 40.3.

Če s tem statutom ni določeno drugače, Svet ECB odloča z navadno večino članov, ki imajo glasovalno pravico. Pri neodločenem izidu glasovanja ima predsednik odločilni glas.

Svet ECB je ►C3  sklepčen ◄ , če sta navzoči dve tretjini članov, ki imajo glasovalno pravico. Če Svet ECB ni ►C3  sklepčen ◄ , lahko predsednik skliče izredno sejo, na kateri se ►C3  sklepi ◄ sprejmejo ne glede na ►C3  sklepčnost ◄ .

Člen 11

Izvršilni odbor

Člani opravljajo svoje naloge polni delovni čas. Člani ne smejo opravljati nobene druge poklicne dejavnosti, bodisi pridobitne ali nepridobitne, razen če tega izjemoma ne odobri Svet ECB.

Mandat članov je 8 let in ne morejo biti ponovno imenovani.

Samo državljani držav članic so lahko člani Izvršilnega odbora.

Člen 12

Obveznosti organov odločanja

Izvršilni odbor izvaja monetarno politiko v skladu s smernicami in ►C3  sklepi ◄ , ki jih sprejme Svet ECB. Pri tem Izvršilni odbor daje potrebna navodila nacionalnim centralnim bankam. Poleg tega lahko Izvršilni odbor dobi nekatera prenesena pooblastila, kadar Svet ECB tako odloči.

Kolikor je možno in ustrezno ter brez poseganja v določbe tega člena naloži ECB nacionalnim centralnim bankam opravljanje poslov, ki so sestavni del nalog ESCB.

Člen 13

Predsednik

Člen 14

Nacionalne centralne banke

Guverner je lahko razrešen funkcije le, če ne izpolnjuje več pogojev, ki se zahtevajo za opravljanje njegovih dolžnosti, ali če je zagrešil hujšo kršitev. Zadevni guverner ali Svet ECB lahko takšen ►C3  sklep ◄ zaradi kršitve Pogodb ali pravnega pravila o njuni uporabi predloži Sodišču. Tak postopek se mora sprožiti v dveh mesecih od objave ►C3  sklepa ◄ ali njenega uradnega obvestila tožniku, če tega ni bilo, pa od dneva, ko je zanjo izvedel.

Člen 15

Obveznosti poročanja

Člen 16

Bankovci

V skladu s členom 128(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije ima Svet ECB izključno pravico odobriti izdajanje eurobankovcev v Uniji. Bankovce lahko izdajajo ECB in nacionalne centralne banke. Samo bankovci, ki jih izdajajo ECB in nacionalne centralne banke, so zakonito plačilno sredstvo v Uniji.

ECB, kolikor je najbolj mogoče, upošteva obstoječe postopke glede izdajanja in oblikovanja bankovcev.

POGLAVJE IV

MONETARNE FUNKCIJE IN POSLOVANJE ESCB

Člen 17

Računi pri ECB in nacionalnih centralnih bankah

ECB in nacionalne centralne banke lahko za opravljanje svojega poslovanja odpirajo račune za kreditne institucije, osebe javnega prava in druge udeležence na trgu ter sprejemajo sredstva, tudi nematerializirane vrednostne papirje, kot zavarovanje.

Člen 18

Operacije odprtega trga in kreditni posli

Člen 19

Obvezne rezerve

Člen 20

Drugi instrumenti monetarnega nadzora

Svet ECB lahko z dvotretjinsko večino oddanih glasov odloči o uporabi drugih operativnih metod monetarnega nadzora, ki se mu zdijo primerne, z upoštevanjem člena 2.

Svet v skladu s postopkom iz člena 41 določi področje uporabe teh metod, če te nalagajo obveznosti tretjim osebam.

Člen 21

Poslovanje z osebami javnega prava

Člen 22

Klirinški in plačilni sistemi

ECB in nacionalne centralne banke lahko ustvarijo možnosti in ECB lahko sprejme predpise za zagotovitev učinkovitih in zanesljivih klirinških in plačilnih sistemov znotraj Unije in z drugimi državami.

Člen 23

Poslovanje s tujino

ECB in nacionalne centralne banke lahko:

Člen 24

Drugo poslovanje

Poleg poslov, ki izhajajo iz njihovih nalog, lahko ECB in nacionalne centralne banke ►C3  sklepajo ◄ posle za svoje upravne namene ali za svoje zaposlene.

POGLAVJE V

BONITETNI NADZOR

Člen 25

Bonitetni nadzor

POGLAVJE VI

FINANČNE DOLOČBE ESCB

Člen 26

Finančna poročila

Člen 27

Revizija

Člen 28

Kapital ECB

Člen 29

Ključ za vpis kapitala

Odstotek se zaokroži navzgor ali navzdol na najbližji mnogokratnik 0,0001 odstotne točke.

Člen 30

Prenos deviznih rezerv na ECB

Člen 31

Devizne rezerve nacionalnih centralnih bank

Člen 32

Razporeditev denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank

Svet ECB lahko sklene, da imajo nacionalne centralne banke pravico do odškodnine za stroške, nastale z izdajanjem bankovcev, ali v izjemnih okoliščinah do odškodnine za posebne izgube, nastale pri poslih monetarne politike, ki jih opravljajo za ESCB. Plačilo odškodnine se izvede v obliki, ki je po presoji Sveta ECB primerna; te zneske je mogoče pobotati z denarnimi prihodki nacionalnih centralnih bank.

Člen 33

Razporeditev čistega dobička in izgube ECB

POGLAVJE VII

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 34

Pravni akti

Člen 35

Sodni nadzor in z njim povezane zadeve

Člen 36

Zaposleni

Člen 37 (prejšnji člen 38)

Poslovna skrivnost

Člen 38 (prejšnji člen 39)

Podpisniki

V razmerjih do tretjih oseb zavezuje ECB vsako dejanje predsednika ali dveh članov Izvršilnega odbora ali podpis dveh zaposlenih ECB, ki ju predsednik ustrezno pooblasti za podpisovanje v imenu ECB.

Člen 39 (prejšnji člen 40)

Privilegiji in imunitete

ECB uživa na ozemlju držav članic privilegije in imunitete, ki so potrebni za izvajanje njenih nalog, pod pogoji, določenimi s Protokolom o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

POGLAVJE VIII

SPREMEMBA STATUTA IN DOPOLNILNA ZAKONODAJA

Člen 40 (prejšnji člen 41)

Poenostavljeni postopek spreminjanja

Člen 41 (prejšnji člen 42)

Dopolnilna zakonodaja

V skladu s členom 129(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom in ECB ali na priporočilo ECB in po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Komisijo sprejme določbe, navedene v členih 4, 5.4, 19.2, 20, 28.1, 29.2, 30.4 in 34.3 tega statuta.

POGLAVJE IX

PREHODNE IN DRUGE DOLOČBE ZA ESCB

Člen 42 (prejšnji člen 43)

Splošne določbe

Člen 43 (prejšnji člen 44)

Prehodne naloge ECB

ECB prevzame nekdanje naloge Evropskega monetarnega inštituta iz člena 141(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki jih je zaradi odstopanj ene ali več držav članic treba še izvajati po uvedbi eura.

ECB svetuje pri pripravah za odpravo odstopanj iz člena 140 navedene pogodbe.

Člen 44 (prejšnji člen 45)

Razširjeni svet ECB

Člen 45 (prejšnji člen 46)

Poslovnik Razširjenega sveta

Člen 46 (prejšnji člen 47)

Odgovornosti Razširjenega sveta

Člen 47 (prejšnji člen 48)

Prehodne določbe za kapital ECB

V skladu s členom 29.1 se za vsako nacionalno centralno banko določi ponder v ključu za vpis kapitala ECB. Z odstopanjem od člena 28.3 centralne banke držav članic z odstopanjem ne vplačajo svojega vpisanega kapitala, razen če Razširjeni svet z večino, ki predstavlja vsaj dve tretjini vpisanega kapitala ECB in vsaj polovico delničarjev, ne odloči, da mora biti vplačan minimalni odstotek kot prispevek za stroške poslovanja ECB.

Člen 48 (prejšnji člen 49)

Odloženo plačilo kapitala, rezerv in rezervacij ECB

Člen 49 (prejšnji člen 52)

Menjava bankovcev ►C1  v valutah držav članic ◄

Po nepreklicni določitvi deviznih tečajev ►C1  v skladu s členom 140(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije ◄ Svet ECB stori vse potrebno, da bi nacionalne centralne banke menjale bankovce v valutah z nepreklicno določenimi deviznimi tečaji po njihovi nominalni vrednosti.

Člen 50 (prejšnji člen 53)

Uporaba prehodnih določb

Členi 42 do 47 se uporabljajo, če in dokler obstajajo države članice z odstopanjem.

---

PROTOKOL (št. 5)

O STATUTU EVROPSKE INVESTICIJSKE BANKE

Člen 1

V skladu s členom 308 Pogodbe o delovanju Evropske unije se ustanovi Evropska investicijska banka (v nadaljnjem besedilu "Banka"), ki opravlja svoje naloge in izvaja svojo dejavnost skladno z določbami Pogodb in tega statuta.

Člen 2

Naloga Banke je opredeljena v členu 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 3

V skladu s členom 308 Pogodbe o delovanju Evropske unije so članice Banke države članice.

Člen 4

▼M9

▼B

Države članice jamčijo le do višine svojega deleža v vpisanem kapitalu in ne v vplačanem kapitalu.

Člen 5

▼C12

▼B

Vsaka država članica izvede to vplačilo v sorazmerju s svojim deležem vpisanega kapitala.

Člen 6

(prejšnji člen 8)

Banko upravljajo in vodijo svet guvernerjev, svet direktorjev in upravni odbor.

Člen 7

(prejšnji člen 9)

Člen 8

(prejšnji člen 10)

Razen če ni v tem statutu določeno drugače, so odločitve sveta guvernerjev sprejete z večino njegovih članov. Ta večina mora predstavljati najmanj 50 % vpisanega kapitala.

Za kvalificirano večino je potrebnih osemnajst glasov in 68 % vpisanega kapitala.

Vzdržani glasovi navzočih ali zastopanih članov ne preprečujejo sprejetja odločitev, za katere se zahteva soglasje.

Člen 9

(prejšnji člen 11)

Svet direktorjev nadzoruje, da je Banka pravilno vodena; zagotavlja skladnost poslovodenja Banke z določbami Pogodb in statutom ter s splošnimi direktivami, ki jih sprejema svet guvernerjev.

Ob koncu proračunskega leta mora svet direktorjev svetu guvernerjev predložiti poročilo in ga po njegovi odobritvi objaviti.

▼M6

▼A1

Direktorje imenuje svet guvernerjev za pet let, po enega predlaga vsaka država članica in enega predlaga Komisija.

▼M9

Namestnike direktorjev imenuje svet guvernerjev za pet let, kakor sledi:

▼B

Svet direktorjev kooptira šest strokovnjakov brez pravice glasovanja: tri kot člane in tri kot namestnike.

Direktorji in namestniki so lahko ponovno imenovani.

Ureditev glede udeležbe na sestankih sveta direktorjev ter določbe, ki se uporabljajo za namestnike in kooptirane strokovnjake, se opredelijo v poslovniku.

Seje sveta direktorjev vodi predsednik ali v njegovi odsotnosti eden od podpredsednikov upravnega odbora, ki pa ne glasuje.

Člani sveta direktorjev so izbrani med osebami, katerih neodvisnost in usposobljenost sta nedvomni; odgovorni so izključno Banki.

Če letno poročilo ni odobreno, svet direktorjev odstopi.

Člen 10

(prejšnji člen 12)

Člen 11

(prejšnji člen 13)

▼M6

▼B

Svet guvernerjev lahko soglasno spremeni število članov upravnega odbora.

Pripravlja sklepe sveta direktorjev, zlasti glede najemanja posojil ter odobravanja financiranja, zlasti v obliki posojil in jamstev; zagotavlja izvajanje teh sklepov.

Člen 12

(prejšnji člen 14)

Člen 13

(prejšnji člen 15)

Banka se z vsako državo članico sporazumeva prek organa, ki ga določi zadevna država. Pri finančnem poslovanju Banka uporablja storitve nacionalne centralne banke zadevne države članice ali drugih finančnih institucij, ki jih potrdi ta država.

Člen 14

(prejšnji člen 16)

Člen 15

(prejšnji člen 17)

Na prošnjo države članice ali Komisije ali na lastno pobudo svet guvernerjev v skladu z enakimi določbami, ki veljajo za njihovo sprejetje, razlaga ali dopolnjuje direktive, ki jih je sprejel po členu 7 tega statuta.

Člen 16

(prejšnji člen 18)

Vendar pa lahko Banka s sklepom, ki ga s kvalificirano večino sprejme svet guvernerjev na predlog sveta direktorjev, odobri financiranje za naložbe, ki se bodo v celoti ali delno izvajale zunaj ozemlja držav članic.

Poleg tega svet direktorjev v skladu z načeli, ki jih določi svet guvernerjev na podlagi člena 7(3)(b), ter kadar tako zahteva izvajanje poslov po členu 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije, s kvalificirano večino določi pogoje za posle financiranja, ki izkazujejo poseben profil tveganja in tako štejejo kot posebne dejavnosti.

Znesek, ki ga Banka plača za kapitalske udeležbe, nikoli ►C2  ne sme preseči skupne vsote vplačanega vpisanega kapitala, rezerv, nerazporejenih rezervacij in presežka iz bilance uspeha. ◄

Za posebne dejavnosti Banke, ►C2  o katerih odločata Svet guvernerjev in Svet direktorjev v skladu z odstavkom 3, velja izjema, po kateri je zanje v rezervah treba ◄ predvideti posebno razporeditev.

Ta odstavek se uporablja tudi za konsolidirane računovodske izkaze Banke."

Člen 17

(prejšnji člen 19)

Člen 18

(prejšnji člen 20)

Pri svojih poslih financiranja mora Banka upoštevati naslednja načela:

Člen 19

(prejšnji člen 21)

Zadevna država in Komisija pripravita mnenje najpozneje v dveh mesecih. Če Banka v tem času ne dobi odgovora, se šteje, da glede zadevne naložbe ni ugovorov.

Člen 20

(prejšnji člen 22)

Pristojni organi države članice ►C3  z odstopanjem ◄ v smislu člena 139(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije lahko temu nasprotujejo le, če obstaja nevarnost resnih motenj na trgu kapitala te države.

Člen 21

(prejšnji člen 23)

Člen 22

(prejšnji člen 24)

Člen 23

(prejšnji člen 25)

Člen 24

(prejšnji člen 26)

Če država članica ne izpolnjuje obveznosti članstva iz tega statuta, zlasti obveznosti vplačila svojega deleža v vpisanem kapitalu ali izplačevanja najetih posojil, lahko svet guvernerjev s kvalificirano večino odloči, da se odobravanje posojil ali jamstev tej državi članici ali njenim državljanom začasno ustavi.

Ta odločitev države članice ali njenih državljanov ne odvezuje obveznosti do Banke.

Člen 25

(prejšnji člen 27)

Člen 26

(prejšnji člen 28)

Člen 27

(prejšnji člen 29)

Spore med Banko na eni strani in njenimi upniki, dolžniki in drugimi osebami na drugi strani rešujejo pristojna nacionalna sodišča, razen kadar je bila pristojnost prenesena na Sodišče Evropske unije. Banka lahko v vsaki pogodbi predvidi arbitražo.

Banka ima domicil v vsaki državi članici. Vendar pa lahko v vsaki pogodbi določi poseben domicil.

Premoženje in sredstva Banke so lahko predmet zaplembe ali prisilne izvršbe samo na podlagi sklepa sodišča.

Člen 28

(prejšnji člen 30)

Vendar pa se za tiste dividende, kapitalske donose ali druge oblike prihodkov iz takih teles, do katerih so upravičeni člani, razen Evropske unije in Banke, še naprej uporabljajo davčne določbe ustrezne zakonodaje.

---

PROTOKOL (št. 6)

O DOLOČITVI SEDEŽEV INSTITUCIJ TER NEKATERIH ORGANOV, URADOV, AGENCIJ IN SLUŽB EVROPSKE UNIJE

Edini člen

---

PROTOKOL (št. 7)

O PRIVILEGIJIH IN IMUNITETAH EVROPSKE UNIJE

POGLAVJE I

NEPREMIČNINE, SREDSTVA, PREMOŽENJE IN POSLOVANJE EVROPSKE UNIJE

Člen 1

Prostori in stavbe Unije so nedotakljivi. Ne smejo se preiskovati, zaseči, zapleniti ali razlastiti. Nepremičnine in premoženje Unije ne morejo biti predmet upravnega ali pravnega prisilnega ukrepa brez dovoljenja Sodišča.

Člen 2

Arhivi Unije so nedotakljivi.

Člen 3

Unija, njena sredstva, prihodki in drugo premoženje so oproščeni vseh neposrednih davkov.

Vlade držav članic vsakokrat, ko je mogoče, sprejmejo ustrezne ukrepe za odpustitev ali vračilo zneskov posrednih davkov ali davkov na promet, ki so vključeni v ceno nepremičnine ali premičnine, če Unija za svoje službene potrebe izvede večje nakupe, katerih cena vključuje tovrstne davke. Vendar pa uporaba teh ukrepov ne sme povzročiti izkrivljanja konkurence v Uniji.

Ne odobri se oprostitev za davke in dajatve, ki so le plačilo za zagotavljanje javnih storitev.

Člen 4

▼C5

Unija je oproščena vseh carin, prepovedi in omejitev pri uvozu in izvozu za predmete, namenjene službeni uporabi; tako uvoženih predmetov se na ozemlju države, v katero so bili uvoženi, ne sme odplačno ali neodplačno odstopiti, razen pod pogoji, ki jih je odobrila vlada te države.

Unija je oproščena tudi vseh carin ter prepovedi in omejitev pri uvozu in izvozu za svoje publikacije.

▼B

POGLAVJE II

SPORAZUMEVANJE IN PREPUSTNICE

Člen 5

(prejšnji člen 6)

Pri uradnem sporazumevanju in prenosu vseh svojih dokumentov uživajo institucije Unije na ozemlju vsake države članice tako obravnavanje, kakršno ta država daje diplomatskim predstavništvom.

Uradnega dopisovanja in drugega uradnega sporazumevanja institucij Unije se ne sme cenzurirati.

Člen 6

(prejšnji člen 7)

Članom in uslužbencem institucij Unije lahko predsedniki teh institucij izdajo prepustnice v obliki, ki jo bo določil Svet z navadno večino in ki jih organi držav članic priznajo kot veljavne potne dokumente. Te prepustnice se izdajo uradnikom in drugim uslužbencem pod pogoji, določenimi v kadrovskih predpisih za uradnike in pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Unije.

Komisija lahko sklepa sporazume, na podlagi katerih so te prepustnice priznane kot veljavni potni dokumenti na ozemlju tretjih držav.

POGLAVJE III

ČLANI EVROPSKEGA PARLAMENTA

Člen 7

(prejšnji člen 8)

Prosto gibanje članov Evropskega parlamenta do kraja zasedanja Evropskega parlamenta ali nazaj se ne sme upravno ali kako drugače omejevati.

Člani Evropskega parlamenta uživajo pri carinskem in deviznem nadzoru:

Člen 8

(prejšnji člen 9)

Zoper člana Evropskega parlamenta se ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti.

Člen 9

(prejšnji člen 10)

Med zasedanjem Evropskega parlamenta njeni člani uživajo:

Za člane velja imuniteta tudi medtem, ko potujejo do kraja zasedanja Evropskega parlamenta in nazaj.

Kadar je član zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, sklicevanje na imuniteto ni mogoče in Evropskemu parlamentu ne preprečuje uresničevanja pravice do odvzema imunitete svojemu članu.

POGLAVJE IV

PREDSTAVNIKI DRŽAV ČLANIC, KI SODELUJEJO PRI DELU INSTITUCIJ EVROPSKE UNIJE

Člen 10

(prejšnji člen 11)

Predstavniki držav članic, ki sodelujejo pri delu institucij Unije, njihovi svetovalci in tehnični strokovnjaki pri opravljanju svojih nalog in medtem, ko potujejo do kraja zasedanja in nazaj, uživajo običajne privilegije, imunitete in olajšave.

Ta člen se uporablja tudi za člane svetovalnih organov Unije.

POGLAVJE V

URADNIKI IN DRUGI USLUŽBENCI EVROPSKE UNIJE

Člen 11

(prejšnji člen 12)

Na ozemlju vsake države članice in ne glede na njihovo državljanstvo, uradniki in drugi uslužbenci Unije:

Člen 12

(prejšnji člen 13)

Uradniki in drugi uslužbenci Unije so dolžni plačevati davek v korist Unije od plač, mezd in prejemkov, ki jih prejemajo od Unije, v skladu s pogoji in postopki, ki jih določita Evropski parlament in Svet z uredbami po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z zadevnimi institucijami.

Oproščeni so nacionalnih davkov od plač, mezd in prejemkov, ki jih plačuje Unija.

Člen 13

(prejšnji člen 14)

Pri izvajanju davka od dohodka, od premoženja in od dediščin ter pri uporabi konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja, sklenjenih med državami članicami Unije, se za uradnike in druge uslužbence Unije, ki imajo izključno zaradi opravljanja svojih dolžnosti v službi Unije prebivališče na ozemlju države članice, ki ni država njihovega davčnega domicila v času, ko nastopijo službo pri Uniji, šteje tako v državi njihovega dejanskega prebivališča kot v državi njihovega davčnega domicila, da so obdržali domicil v slednji državi, če je ta država članica Unije. Ta določba se uporablja tudi za zakonca, kolikor ta sam ne opravlja pridobitne dejavnosti in za vzdrževane otroke, za katere skrbijo osebe iz tega člena.

Premičnine oseb iz prejšnjega odstavka, ki so na ozemlju države bivanja, so v tej državi oproščene davka od dediščin; pri odmeri tega davka se ob upoštevanju pravic tretjih držav in ob morebitni uporabi določb mednarodnih konvencij o dvojnem obdavčevanju šteje, da so take premičnine na ozemlju države davčnega domicila.

Pri uporabi določb tega člena se ne upošteva domicil, pridobljen izključno zaradi opravljanja dolžnosti v službi drugih mednarodnih organizacij.

Člen 14

(prejšnji člen 15)

►C2  Evropski parlament in Svet z uredbami po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z zadevnimi institucijami določita ◄ sistem socialnovarnostnih dajatev za uradnike in druge uslužbence Unije.

Člen 15

(prejšnji člen 16)

Evropski parlament in Svet z uredbami po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z drugimi zadevnimi institucijami določita kategorije uradnikov in drugih uslužbencev Unije, za katere se v celoti ali delno uporabljajo določbe člena 11, drugega odstavka člena 12 in člena 13.

Vladam držav članic se redno sporočajo imena, službeni položaji in naslovi uradnikov in drugih uslužbencev, vključenih v take kategorije.

POGLAVJE VI

PRIVILEGIJI IN IMUNITETE PREDSTAVNIŠTEV TRETJIH DRŽAV PRI EVROPSKI UNIJI

Člen 16

(prejšnji člen 17)

Država članica, na ozemlju katere ima Unija sedež, priznava predstavništvom tretjih držav, ki so akreditirane pri Uniji, običajne diplomatske imunitete.

POGLAVJE VII

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 17

(prejšnji člen 18)

Uradnikom in drugim uslužbencem Unije se priznajo privilegiji, imunitete in olajšave izključno v interesu Unije.

Vsaka institucija Unije mora uradniku ali drugemu uslužbencu odvzeti priznano imuniteto, kadar meni, da odvzem imunitete ni v nasprotju z interesi Unije.

Člen 18

(prejšnji člen 19)

Institucije Unije sodelujejo s pristojnimi organi zadevnih držav članic pri uporabi tega protokola.

Člen 19

(prejšnji člen 20)

Členi 11 do 14 in člen 17 se uporabljajo za predsednika Evropskega sveta.

▼C3

Uporabljajo se tudi za člane Komisije.

▼B

Člen 20

(prejšnji člen 21)

Členi 11 do 14 in člen 17 se uporabljajo za sodnike, generalne pravobranilce, sodnega tajnika in pomožne poročevalce Sodišča Evropske unije, ne da bi to posegalo v določbe člena 3 Protokola o statutu Sodišča Evropske unije, ki se nanaša na imuniteto sodnikov in generalnih pravobranilcev pred sodnimi postopki.

Člen 21

(prejšnji člen 22)

Ta protokol se uporablja tudi za Evropsko investicijsko banko, za člane njenih organov, njene zaposlene in za predstavnike držav članic, ki sodelujejo pri njenem delu, ne da bi to posegalo v določbe protokola o statutu banke.

Poleg tega je Evropska investicijska banka oproščena vseh davkov in podobnih dajatev ob povečanju svojega kapitala ter raznih formalnosti, ki so s tem lahko povezane v državi, v kateri ima banka sedež. Ob njenem prenehanju delovanja ali likvidaciji prav tako ni nikakršnih dajatev. Dejavnosti banke in njenih organov, ki se izvajajo v skladu z njenim statutom, pa tudi niso predmet kakršnih koli prometnih davkov.

Člen 22

(prejšnji člen 23)

Ta protokol se uporablja tudi za Evropsko centralno banko, za člane njenih organov in zaposlene, brez poseganja v določbe Protokola o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke.

Poleg tega je Evropska centralna banka oproščena vseh davkov in podobnih dajatev ob povečanju svojega kapitala ter raznih formalnosti, ki so s tem lahko povezane v državi, v kateri ima banka sedež. Dejavnosti banke in njenih organov, ki se izvajajo v skladu s statutom Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, niso predmet kakršnih koli prometnih davkov.

---

PROTOKOL (št. 8)

O ČLENU 6(2) POGODBE O EVROPSKI UNIJI O PRISTOPU UNIJE K EVROPSKI KONVENCIJI O VARSTVU ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN

Člen 1

Sporazum o pristopu Unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljnjem besedilu "Evropska konvencija") iz člena 6(2) Pogodbe o Evropski uniji vsebuje določbe za ohranitev posebnih značilnosti Unije in prava Unije, zlasti kar zadeva:

Člen 2

Sporazum iz člena 1 zagotovi, da pristop ne vpliva na pristojnosti Unije in njenih institucij. ►C2  Sporazum zagotovi, da nobena njegova določba ne vpliva na posebni položaj držav članic v razmerju do Evropske konvencije, zlasti v zvezi z njenimi protokoli, ukrepi, ki so jih sprejele države članice z odstopanjem od Evropske konvencije v skladu z njenim 15. členom, in pridržki k Evropski konvenciji, ki so jih izrazile države članice v skladu z njenim 57. členom. ◄

Člen 3

Nobena določba Sporazuma iz člena 1 ne sme vplivati na člen 344 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

---

PROTOKOL (št. 9)

O SKLEPU SVETA O IZVAJANJU ČLENA 16(4) POGODBE O EVROPSKI UNIJI IN ČLENA 238(2) POGODBE O DELOVANJU EVROPSKE UNIJE MED 1. NOVEMBROM 2014 ►C2  IN 31. MARCEM 2017 TER OD 1. APRILA 2017 NAPREJ ◄

Edini člen

►C2  Preden Svet obravnava osnutek, katerega namen bi bil bodisi spremeniti ali razveljaviti sklep ali katero od njegovih določb, bodisi s spremembo drugega pravnega akta Unije posredno spremeniti njegovo področje uporabe ali njegov pomen, Evropski svet opravi predhodno razpravo o takem osnutku ◄ in v skladu s členom 15(4) Pogodbe o Evropski uniji odloča s soglasjem.

---

PROTOKOL (št. 10)

O STALNEM STRUKTURNEM SODELOVANJU, VZPOSTAVLJENEM NA PODLAGI ČLENA 42 POGODBE O EVROPSKI UNIJI

Člen 1

►C2  Pri stalnem strukturnem sodelovanju iz člena 42(6) Pogodbe o Evropski uniji lahko sodeluje vsaka država članica ◄ , ki se zaveže od dneva začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe:

Člen 2

Za dosego ciljev iz člena 1 se države članice, ki sodelujejo v stalnem strukturnem sodelovanju, zavežejo, da bodo:

Člen 3

Evropska obrambna agencija prispeva k redni oceni prispevkov sodelujočih držav članic glede zmogljivosti, predvsem prispevkov, danih v skladu z merili, ki se med drugim določijo na podlagi člena 2, in o tem poroča vsaj enkrat letno. ►C2  Ocena lahko rabi kot ◄ podlaga za priporočila in sklepe Sveta, sprejete v skladu s členom 46 Pogodbe o Evropski uniji.

---

PROTOKOL (št. 11)

O ČLENU 42 POGODBE O EVROPSKI UNIJI

Evropska unija pripravi skupaj z Zahodnoevropsko unijo ureditev za okrepljeno sodelovanje med njima.

---

PROTOKOL (št. 12)

O POSTOPKU V ZVEZI S ČEZMERNIM PRIMANJKLJAJEM

Člen 1

Referenčne vrednosti iz člena 126(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije so:

Člen 2

V členu 126 navedene pogodbe in v tem protokolu:

Člen 3

Da bi zagotovili učinkovitost postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, so po tem postopku vlade držav članic odgovorne za primanjkljaj sektorja države v širšem smislu, kakor je opredeljeno v prvi alinei člena 2. Države članice zagotovijo, da jim nacionalni postopki na proračunskem področju omogočajo izpolnjevanje obveznosti na tem področju, ki izhajajo iz Pogodb. Države članice redno in brez odlašanja poročajo Komisiji o načrtovanih in dejanskih primanjkljajih ter o ravni dolga.

Člen 4

Statistične podatke za uporabo tega protokola zagotovi Komisija.

---

PROTOKOL (št. 13)

O KONVERGENČNIH MERILIH

Člen 1

Merilo stabilnosti cen iz prve alinee člena 140(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije pomeni, da ima država članica trajno stabilne cene in povprečno stopnjo inflacije, zabeleženo v enem letu pred pregledom, ki ne presega za več kakor 1½ odstotne točke stopnje inflacije največ treh držav članic z najboljšimi doseženimi rezultati glede stabilnosti cen. Višina inflacije se izračuna z uporabo indeksa cen življenjskih potrebščin na primerljivi osnovi, upoštevaje razlike v definicijah posameznih držav.

Člen 2

Merilo proračunskega stanja iz druge alinee člena 140(1) navedene pogodbe pomeni, da v času pregleda ►C3  država članica ni predmet sklepa Sveta iz ◄ člena 126(6) navedene pogodbe o obstoju čezmernega primanjkljaja.

Člen 3

Merilo sodelovanja v mehanizmu deviznega tečaja evropskega monetarnega sistema iz tretje alinee člena 140(1) navedene pogodbe pomeni, da je država članica upoštevala normalne meje nihanja, predvidene z mehanizmom deviznega tečaja evropskega monetarnega sistema brez hujših napetosti vsaj zadnji dve leti pred pregledom. Država članica v tem času zlasti ni na lastno pobudo devalvirala dvostranskega osrednjega tečaja svoje valute glede na euro.

Člen 4

Merilo konvergence obrestnih mer iz četrte alinee člena 140(1) navedene pogodbe pomeni, da ima država članica v enem letu pred pregledom tako povprečno dolgoročno nominalno obrestno mero, ki ne presega za več kakor 2 odstotni točki dolgoročne obrestne mere v največ treh državah članicah z najboljšimi doseženimi rezultati glede stabilnosti cen. Obrestne mere se izračunajo na podlagi dolgoročnih državnih obveznic ali primerljivih vrednostnih papirjev, upoštevaje razlike v definicijah posameznih držav.

Člen 5

Statistične podatke za uporabo tega protokola zagotovi Komisija.

Člen 6

Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom, ►C1  ECB ◄ ter z ekonomsko-finančnim odborom soglasno sprejme ustrezne predpise, s katerimi podrobno opredeli konvergenčna merila iz člena 140 navedene pogodbe, ki nato nadomestijo ta protokol.

---

PROTOKOL (št. 14)

O EUROSKUPINI

Člen 1

Ministri držav članic, katerih valuta je euro, se sestajajo neuradno. Ti sestanki se skličejo po potrebi, da se razpravlja o vprašanjih, povezanih s posebnimi odgovornostmi, ki jih delijo v zvezi z enotno valuto. Komisija sodeluje na sestankih. Evropska centralna banka je povabljena, da sodeluje na sestankih, ki jih pripravijo predstavniki ministrov, odgovornih za finance držav članic, katerih valuta je euro, in Komisija.

Člen 2

Ministri držav članic, katerih valuta je euro, ►C2  z večino teh držav članic za dve leti in pol izvolijo predsednika. ◄

---

PROTOKOL (št. 15)

O NEKATERIH DOLOČBAH, KI SE NANAŠAJO NA ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA

Za Združeno kraljestvo se še naprej uporabljata člena 143 in 144 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Člena 134(4) in 142 se za Združeno kraljestvo uporabljata, kakor da bi zanj veljalo odstopanje.

Združeno kraljestvo tudi nima pravice sodelovati pri imenovanju predsednika, podpredsednika in drugih članov Izvršilnega odbora ECB iz drugega pododstavka člena 283(2) navedene pogodbe.

V teh členih sklicevanje na Unijo ali države članice ne vključuje Združenega kraljestva, sklicevanje na nacionalne centralne banke ali delničarje pa ne vključuje Bank of England.

Sklicevanje na "vpisani kapital ECB" v členih 10.3 in 30.2 statuta ne vključuje vpisanega kapitala Bank of England.

Če Združeno kraljestvo sprejme euro skladno z določbami tega odstavka, odstavki 3 do 8 prenehajo veljati.

---

PROTOKOL (št. 16)

O NEKATERIH DOLOČBAH, KI SE NANAŠAJO NA DANSKO

---

PROTOKOL (št. 17)

O DANSKI

Določbe člena 14 Protokola o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ne vplivajo na pravico nacionalne banke Danske, da opravlja svoje sedanje naloge v zvezi s tistimi deli Kraljevine Danske, ki niso del Unije.

---

PROTOKOL (št. 18)

O FRANCIJI

Francija ohrani posebno pravico do denarne emisije na Novi Kaledoniji, v Francoski Polineziji ter na otokih Wallis in Futuna pod pogoji, ki jih določa njeno nacionalno pravo, in je edina pooblaščena za določanje tečaja franka CFP.

---

PROTOKOL (št. 19)

O SCHENGENSKEM PRAVNEM REDU, VKLJUČENEM V OKVIR EVROPSKE UNIJE

Člen 1

Kraljevina Belgija, Republika Bolgarija, Češka republika, Kraljevina Danska, Zvezna republika Nemčija, Republika Estonija, Helenska republika, Kraljevina Španija, Francoska republika, Italijanska republika, Republika Ciper, Republika Latvija, Republika Litva, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republika Madžarska, Republika Malta, Kraljevina Nizozemska, Republika Avstrija, Republika Poljska, Portugalska republika, Romunija, Republika Slovenija, Slovaška republika, Republika Finska in Kraljevina Švedska so pooblaščene za izvajanje tesnejšega medsebojnega sodelovanja na področjih določb, ki jih določi Svet in sestavljajo "schengenski pravni red" ( 3 ). To sodelovanje poteka v institucionalnem in pravnem okviru Evropske unije ter ob upoštevanju ustreznih določb Pogodb.

Člen 2

Schengenski pravni red se uporablja v državah članicah iz člena 1 brez poseganja v člen 3 Akta o pristopu z dne 16. aprila 2003 ter člen 4 Akta o pristopu z dne 25. aprila 2005. ( 4 ) Svet nadomesti izvršni odbor, ustanovljen s Schengenskimi sporazumi.

Člen 3

Sodelovanje Danske pri sprejemanju ukrepov, ki pomenijo nadgradnjo schengenskega pravnega reda, ter izvajanje in uporabo teh ukrepov na Danskem, urejajo ustrezne določbe Protokola o stališču Danske.

Člen 4

Irska ter Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska lahko kadar koli zaprosita, da se nekatere ali vse določbe ►C2  schengenskega pravnega reda ◄ uporabljajo tudi zanju.

Svet odloča o takšni prošnji s soglasjem svojih članov iz člena 1 in predstavnika vlade zadevne države.

Člen 5

Če Irska ali Združeno kraljestvo v razumnem roku uradno pisno ►C2  ne obvesti Sveta, da se želi priključiti področju sodelovanja ◄ , se šteje, da je bila odobritev iz člena 329 Pogodbe o delovanju Evropske unije dana državam članicam iz člena 1 ter Irski ali Združenemu kraljestvu, kadar se ena od obeh držav želi priključiti zadevnim področjem sodelovanja.

Člen 6

Republika Islandija in Kraljevina Norveška se pridružita izvajanju schengenskega pravnega reda in njegovega nadaljnjega razvoja. V ta namen se določijo ustrezni postopki v sporazumu, ki ga sklene Svet s temi državami s soglasno odločitvijo svojih članov iz člena 1. Sporazum vključuje tudi določbe o prispevku Islandije in Norveške ob morebitnih finančnih posledicah izvajanja tega protokola.

Svet sklene s soglasno odločitvijo ločen sporazum z Islandijo in Norveško zaradi določitve pravic in obveznosti med Irsko in Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na eni ter Islandijo in Norveško na drugi strani na tistih področjih schengenskega pravnega reda, ki veljajo za te države.

Člen 7

Za namene pogajanj glede sprejema novih držav članic v Evropsko unijo se schengenski pravni red in nadaljnji ukrepi, ki jih sprejmejo institucije v okviru področja njegove uporabe, štejejo za pravni red, ki ga morajo vse države kandidatke za sprejem prevzeti v celoti.

---

PROTOKOL (št. 20)

O UPORABI NEKATERIH VIDIKOV ČLENA 26 POGODBE O DELOVANJU EVROPSKE UNIJE ZA ZDRUŽENO KRALJESTVO IN IRSKO

Člen 1

Združeno kraljestvo lahko ne glede na člena 26 in 77 Pogodbe o delovanju Evropske unije, druge določbe navedene pogodbe ali Pogodbe o Evropski uniji, katere koli ukrepe, sprejete na podlagi teh pogodb, ali mednarodne pogodbe, ki so jih sklenile Unija ali Unija in njene države članice z eno ali več tretjimi državami, izvaja na svojih mejah z drugimi državami članicami takšno kontrolo oseb, ki želijo vstopiti v Združeno kraljestvo, kakršna se mu zdi potrebna zaradi:

Člena 26 in 77 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali katera koli druga določba navedene pogodbe ali Pogodbe o Evropski uniji ali kateri koli ukrep, sprejeti na njuni podlagi, v ničemer ne posegajo v pravico Združenega kraljestva sprejeti ali izvajati takšne kontrole. Sklicevanje na Združeno kraljestvo v tem členu vključuje ozemlja, za katerih zunanje odnose je odgovorno Združeno kraljestvo.

Člen 2

Združeno kraljestvo in Irska lahko med seboj še naprej sklepata dogovore o gibanju oseb med njunima ozemljema ("skupno potovalno območje"), pri čemer v celoti spoštujeta pravice oseb iz točke (a) prvega odstavka člena 1 tega protokola. Temu ustrezno se med veljavnostjo takšnih dogovorov za Irsko uporabljajo določbe člena 1 tega protokola pod enakimi pogoji kakor za Združeno kraljestvo. Člena 26 in 77 Pogodbe o delovanju Evropske unije, katera koli druga določba navedene pogodbe ali Pogodbe o Evropski uniji ali kateri koli ukrep, sprejet na njuni podlagi, v ničemer ne vplivajo na takšne dogovore.

Člen 3

Druge države članice lahko na svojih mejah ali na kateri koli točki vstopa na njihovo ozemlje izvajajo takšno kontrolo oseb, ki želijo vstopiti na njihovo ozemlje iz Združenega kraljestva ali s katerega koli ozemlja, za katerega zunanje odnose je za enake namene, navedene v členu 1 tega protokola, odgovorno Združeno kraljestvo, ali iz Irske, dokler se določbe člena 1 tega protokola uporabljajo za Irsko.

Člena 26 in 77 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali katera koli druga določba navedene pogodbe ali Pogodbe o Evropski uniji ali kateri koli ukrep, sprejet na njuni podlagi, v ničemer ne posegajo v pravico drugih držav članic sprejeti ali izvajati takšne kontrole.

---

PROTOKOL (št. 21)

O STALIŠČU ZDRUŽENEGA KRALJESTVA IN IRSKE GLEDE OBMOČJA SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE

Člen 1

Ob upoštevanju člena 3 Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujeta pri sprejemanju ukrepov Sveta, predlaganih v skladu z naslovom V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije. Soglasje članov Sveta, razen predstavnikov vlad Združenega kraljestva in Irske, je potrebno za tiste sklepe Sveta, ki morajo biti sprejeti soglasno.

Za namene tega člena se kvalificirana večina določi v skladu s členom 238(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 2

Na podlagi člena 1 in ob upoštevanju členov 3, 4 in 6 za Združeno kraljestvo ali Irsko niso zavezujoče niti se v njiju ne uporabljajo določbe naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, ukrepi, sprejeti v skladu s tem naslovom, pa tudi nobena določba katerega koli mednarodnega sporazuma, ki ga je Unija sklenila na podlagi tega naslova, niti odločbe Sodišča Evropske unije glede razlage takih določb ali ukrepov; te določbe, ukrepi ali odločbe v ničemer ne vplivajo na pristojnosti, pravice in obveznosti teh držav; prav tako te določbe, ukrepi ali odločbe, kolikor se uporabljajo za Združeno kraljestvo ali Irsko, v ničemer ne vplivajo na pravni red Skupnosti ali pravni red Unije niti niso sestavni del prava Unije.

Člen 3

Soglasje članov Sveta, razen tistih članov, ki takega uradnega obvestila niso predložili, je potrebno za tiste sklepe Sveta, ki morajo biti sprejeti soglasno. Ukrep, sprejet na podlagi tega odstavka, je zavezujoč za vse države članice, ki so sodelovale pri njegovem sprejetju.

Z ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 70 Pogodbe o delovanju Evropske unije, se določijo pogoji za udeležbo Združenega kraljestva in Irske pri ocenjevanju v zvezi s področji, ki jih ureja naslov V tretjega dela navedene pogodbe.

Za namene tega člena se kvalificirana večina določi v skladu s členom 238(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 4

Združeno kraljestvo ali Irska lahko kadar koli po sprejetju ukrepa Sveta na podlagi naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije uradno obvesti Svet in Komisijo o svoji nameri, da želi sprejeti ta ukrep. V tem primeru se smiselno uporabi postopek iz člena 331(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 4a

Če Združeno kraljestvo ali Irska po izteku zadevnega roka dveh mesecev od ugotovitve Sveta ne pošljeta uradnega obvestila v skladu s členom 3 oziroma členom 4, obstoječi ukrep zanju ni več zavezujoč oziroma se zanju ne uporablja, razen če zadevna država članica ni poslala uradnega obvestila v skladu s členom 4 pred začetkom veljavnosti ukrepa o spremembi. Ta določba začne učinkovati z začetkom veljavnosti ukrepa o spremembi oziroma z iztekom roka dveh mesecev, kar nastopi pozneje.

Za namene tega odstavka, Svet, po poglobljeni razpravi o zadevi odloča s kvalificirano večino svojih članov, ki predstavljajo države članice, ki sodelujejo ali so sodelovale pri sprejetju ukrepa o spremembi. Kvalificirana večina v Svetu je opredeljena v členu 238(3)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 5

Država članica, ki je ne zavezuje ukrep, sprejet na podlagi naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, ne nosi nobenih finančnih posledic tega ukrepa razen stroškov, ki nastanejo za poslovanje institucij, razen če vsi člani Sveta po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno ne odločijo drugače.

Člen 6

V primerih iz tega protokola, kjer Združeno kraljestvo ali Irsko zavezuje ukrep, ki ga je Svet sprejel na podlagi naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, se v zvezi s tem ukrepom za to državo uporabljajo ustrezne določbe Pogodb.

Člen 6a

Pravila določena na podlagi člena 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v državah članicah pri opravljanju dejavnosti s področja uporabe poglavij 4 ali 5 naslova V tretjega dela navedene pogodbe, ne zavezujejo Združenega kraljestva ali Irske, če ju ne zavezujejo pravila Unije, ki urejajo oblike pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ali policijskega sodelovanja, v okviru katerih je treba upoštevati določbe, sprejete na podlagi člena 16.

Člen 7

Členi 3, 4 in 4a ne posegajo v Protokol o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije.

Člen 8

Irska lahko uradno pisno obvesti Svet o svoji želji, da zanjo ta protokol ne bi več veljal. V tem primeru se za Irsko uporabljajo običajne pogodbene določbe.

Člen 9

V primeru Irske se ta protokol ne uporablja za člen 75 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

---

PROTOKOL (št. 22)

O STALIŠČU DANSKE

DEL I

Člen 1

Danska ne sodeluje pri sprejemanju ukrepov Sveta, predlaganih na podlagi naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije. Soglasje članov Sveta, razen predstavnika danske vlade, je potrebno za tiste sklepe Sveta, ki morajo biti sprejeti soglasno.

Za namene tega člena se kvalificirana večina določi v skladu s členom 238(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 2

Za Dansko niso zavezujoče niti se zanjo ne uporabljajo določbe naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije ►C6  , ukrepi, sprejeti na podlagi navedenega naslova, ◄ določbe mednarodnih sporazumov, ki jih je Unija sklenila na podlagi navedenega naslova, niti odločbe Sodišča Evropske unije glede razlage takšnih določb ali ukrepov oziroma ukrepov, ki so bili spremenjeni ali se lahko spremenijo na podlagi navedenega naslova. Takšne določbe, ukrepi ali sklepi v ničemer ne vplivajo na pristojnosti, pravice in obveznosti Danske. Prav tako te določbe, ukrepi ali odločbe, kolikor se uporabljajo za Dansko, v ničemer ne vplivajo na pravni red Skupnosti in Unije niti niso sestavni del prava Unije. Zlasti akti Unije na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, sprejeti pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, in ki so spremenjeni, so za Dansko zavezujoči v nespremenjeni obliki in se zanjo uporabljajo prav takšni.

Člen 2a

Člen 2 tega protokola se uporablja tudi glede pravil, ki so določena na podlagi člena 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v državah članicah pri opravljanju dejavnosti s področja uporabe poglavij 4 ali 5 naslova V tretjega dela navedene pogodbe.

Člen 3

Danska ne nosi nobenih finančnih posledic ukrepov iz člena 1, razen stroškov, ki nastanejo za poslovanje institucij.

Člen 4

DEL II

Člen 5

V zvezi z ukrepi, ki jih Svet sprejme na podlagi člena 26(1), člena 42 in 43 do 46 Pogodbe o Evropski uniji, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Unije, ki zadevajo obrambo. Zato Danska ne sodeluje pri njihovem sprejetju. Danska ne bo nasprotovala drugim državam članicam, da še naprej razvijajo njihovo sodelovanje na tem področju. Danska ni dolžna prispevati k financiranju odhodkov, ki nastanejo pri poslovanju zaradi takšnih ukrepov in tudi ni zavezana Uniji dajati na razpolago svoje vojaške zmogljivosti.

Soglasje članov Sveta, razen predstavnika danske vlade, ►C2  je potrebno za tiste akte Sveta ◄ , za katere je potrebno soglasje.

Za namene tega člena se kvalificirana večina določi v skladu s členom 238(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

DEL III

Člen 6

Členi 1, 2 in 3 se ne uporabljajo za ukrepe, ki določajo tretje države, katerih državljani morajo imeti ob prehodu zunanjih meja držav članic vizum, ali za ukrepe glede enotne oblike vizumov.

DEL IV

Člen 7

Danska lahko v skladu s svojimi ustavnimi pravili kadar koli obvesti druge države članice, da ne želi več v celoti ali delno uporabljati tega protokola. V tem primeru bo Danska v celoti uporabljala vse ustrezne veljavne ukrepe, ki so bili sprejeti v okviru Evropske unije.

Člen 8

---

PROTOKOL (št. 23)

O ZUNANJIH ODNOSIH DRŽAV ČLANICGLEDE PREHODA ZUNANJIH MEJA

Določbe o ukrepih glede prehoda zunanjih meja, ki so vključene v člen 77(2)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ne posegajo v pristojnost držav članic glede pogajanja ali sklepanja sporazumov s tretjimi državami, če so v skladu s pravom Unije in drugimi ustreznimi mednarodnimi sporazumi.

---

PROTOKOL (št. 24)

O AZILU ZA DRŽAVLJANEDRŽAV ČLANIC EVROPSKE UNIJE

Edini člen

Zaradi ravni varstva temeljnih pravic in svoboščin v državah članicah Evropske unije se države članice za vse pravne in praktične namene glede azilnih zadev med seboj obravnavajo kot varne izvorne države. Zato se lahko vsaka prošnja za azil, ki jo vloži državljan ene od držav članic, v drugi državi članici upošteva ali sprejme v postopek le v naslednjih primerih:

---

PROTOKOL (št. 25)

O IZVAJANJU DELJENIH PRISTOJNOSTI

Edini člen

►C2  Kadar Unija ukrepa na posameznem področju, potem glede na člen 2(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije o deljenih pristojnostih, zajema obseg izvajanja pristojnosti le elemente ◄ , ki jih ureja zadevni akt Unije, in torej ne zajema celotnega področja.

---

PROTOKOL (št. 26)

O STORITVAH SPLOŠNEGA POMENA

Člen 1

Skupne vrednote Unije glede storitev splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 14 Pogodbe o delovanju Evropske unije zajemajo zlasti:

Člen 2

Določbe Pogodb nikakor ne vplivajo na pristojnost držav članic, da zagotavljajo, naročajo in organizirajo negospodarske storitve splošnega pomena.

---

PROTOKOL (št. 27)

O NOTRANJEM TRGU IN KONKURENCI

v ta namen Unija po potrebi ukrepa v okviru določb Pogodb, zlasti člena 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Ta protokol je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije.

---

PROTOKOL (št. 28)

O EKONOMSKI, SOCIALNI IN TERITORIALNI KOHEZIJI

---

PROTOKOL (št. 29)

O SISTEMU JAVNE RADIOTELEVIZIJE V DRŽAVAH ČLANICAH

Določbe Pogodb ne posegajo v pristojnost držav članic glede financiranja storitev javne radiotelevizije, če je takšno financiranje odobreno radiotelevizijskim zavodom za opravljanje javne službe, kakor jo naloži, opredeli in organizira vsaka država članica, in če ne vpliva na trgovinske pogoje in konkurenco v Uniji do te mere, da bi bilo to v nasprotju s skupnimi interesi, pri čemer je treba upoštevati zagotavljanje teh javnih storitev.

---

PROTOKOL (št. 30)

►C2  O UPORABI LISTINE EVROPSKE UNIJE O TEMELJNIH PRAVICAH NA ◄ POLJSKEM IN V ZDRUŽENEM KRALJESTVU

Člen 1

Člen 2

Če se posamezna določba Listine nanaša na nacionalno prakso in pravo, se v razmerju do Poljske ali do Združenega kraljestva uporablja le v obsegu, v katerem so ►C2  pravice in načela iz Listine priznani v pravu ali praksi ◄ Poljske ali Združenega kraljestva.

---

PROTOKOL (št. 31)

O UVOZU NAFTNIH PROIZVODOV, RAFINIRANIH NA NIZOZEMSKIH ANTILIH, V EVROPSKO UNIJO

Člen 1

Ta protokol se uporablja za naftne proizvode po tarifnih številkah 27.10, 27.11, 27.12 in ex 27.13 (parafin, vosek iz nafte ali bituminoznih materialov, parafinski odpadki) in 27.14 Bruseljske nomenklature, uvoženih za potrošnjo v državah članicah.

Člen 2

Države članice se obvezujejo, da bodo za naftne proizvode, rafinirane na Nizozemskih Antilih, odobrile carinske ugodnosti, ki izhajajo iz pridružitve Nizozemskih Antilov k Uniji pod pogoji, predvidenimi s tem protokolom. Te določbe veljajo ne glede na to, kakšne predpise so prvotno uporabljale države članice.

Člen 3

Člen 4

Člen 5

Če se Unija odloči uvesti količinske omejitve za uvoz naftnih proizvodov katerega koli porekla, se te omejitve lahko enako uporabljajo tudi za uvoz teh proizvodov, ki izvirajo z Nizozemskih Antilov. V tem primeru se Nizozemskim Antilom zagotovi preferencialna obravnava glede na tretje države.

Člen 6

Člen 7

Komisijo se zaradi izvajanja tega protokola zadolži, da spremlja razvoj uvoza naftnih proizvodov, rafiniranih na Nizozemskih Antilih, v države članice. Države članice v skladu z upravnim postopkom, ki ga priporoči Komisija, sporočijo vse koristne informacije Komisiji, ki zagotovi njihovo razširjanje.

---

PROTOKOL (št. 32)

O PRIDOBITVI NEPREMIČNIN NA DANSKEM

Ne glede na določbe Pogodb lahko Danska ohrani obstoječo zakonodajo o pridobitvi sekundarnih prebivališč.

---

PROTOKOL (št. 33)

O ČLENU 157 POGODBE O DELOVANJU EVROPSKE UNIJE

V členu 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije dodatki iz poklicnega sistema socialne varnosti niso osebni prejemki, če in kolikor se nanašajo na obdobja zaposlitve pred 17. majem 1990, razen pri delavcih ali tistih, ki omenjene dodatke zahtevajo in so pred tem datumom vložili tožbo ali sprožili enakovreden postopek po veljavnem nacionalnem pravu.

---

PROTOKOL (št. 34)

O POSEBNI UREDITVI ZA GRENLANDIJO

Edini člen

---

PROTOKOL (št. 35)

O ČLENU 40.3.3 IRSKE USTAVE

Nobena določba Pogodb ali Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ali pogodb ali aktov, ki te pogodbe spreminjajo ali dopolnjujejo, ne vpliva na uporabo člena 40.3.3 irske ustave na Irskem.

---

PROTOKOL (št. 36)

O PREHODNI UREDITVI

Člen 1

V tem protokolu pomeni izraz "Pogodbe" Pogodbo o Evropski uniji, Pogodbo o delovanju Evropske unije in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

NASLOV I

DOLOČBE O EVROPSKEM PARLAMENTU

▼M1

Člen 2

▼B

NASLOV II

DOLOČBE O KVALIFICIRANI VEČINI

Člen 3

▼A1

Pri odločitvah Evropskega sveta in Sveta, za katere je potrebna kvalificirana večina se glasovi članov ponderirajo tako:

►C2  Kadar Pogodbe določajo, da morajo biti odločitve sprejete na predlog Komisije, je za sprejetje odločitev potrebnih najmanj 260 glasov za, ki predstavljajo večino članov. ◄ V drugih primerih je za sprejetje odločitev potrebnih najmanj 260 glasov za, ki predstavljajo najmanj dve tretjini članov.

Član Evropskega sveta ali Sveta lahko zahteva, da se, kadar Evropski svet ali Svet sprejema akt s kvalificirano večino, preveri, ali države članice, ki tvorijo to kvalificirano večino, predstavljajo najmanj 62 % celotnega prebivalstva Unije. ►C2  Če se izkaže, da ta pogoj ni izpolnjen, se akt ne sprejme. ◄

▼C2

▼B

NASLOV III

DOLOČBE O SESTAVAH SVETA

Člen 4

►C2  Do začetka veljavnosti Sklepa o določitvi seznama iz prvega pododstavka člena 16(6) Pogodbe o Evropski uniji lahko Svet zaseda v sestavah, določenih v drugem in tretjem pododstavku navedenega odstavka ◄ , ter v drugih sestavah, katerih seznam se določi s sklepom Sveta za splošne zadeve, ki odloča z navadno večino.

NASLOV IV

DOLOČBE O KOMISIJI, VKLJUČNO Z VISOKIM PREDSTAVNIKOM UNIJE ZA ZUNANJE ZADEVE IN VARNOSTNO POLITIKO

Člen 5

►C2  Člani Komisije, ki opravljajo funkcijo na dan začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, še naprej opravljajo to funkcijo do izteka svojega mandata. Vendar pa na dan imenovanja visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, mandat člana, ki ima isto državljanstvo ◄ kot visoki predstavnik, preneha.

NASLOV V

DOLOČBE O GENERALNEM SEKRETARJU SVETA, VISOKEM PREDSTAVNIKU ZA SKUPNO ZUNANJO IN VARNOSTNO POLITIKO TER O NAMESTNIKU GENERALNEGA SEKRETARJA SVETA

Člen 6

►C2  Mandata generalnega sekretarja Sveta, visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko, in namestnika generalnega sekretarja Sveta prenehata na dan začetka veljavnosti ◄ Lizbonske pogodbe. Svet imenuje generalnega sekretarja v skladu s členom 240(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

NASLOV VI

DOLOČBE O POSVETOVALNIH ORGANIH

▼A1

Člen 7

Do začetka veljavnosti sklepa iz člena 301 Pogodbe o delovanju Evropske unije je razdelitev števila članov Ekonomsko-socialnega odbora naslednja:

Člen 8

Do začetka veljavnosti sklepa iz člena 305 Pogodbe o delovanju Evropske unije ►C2  je razdelitev števila članov Odbora regij naslednja ◄ :

▼B

NASLOV VII

PREHODNE DOLOČBE O AKTIH, SPREJETIH NA PODLAGI NASLOVOV V IN VI POGODBE O EVROPSKI UNIJI PRED ZAČETKOM VELJAVNOSTI LIZBONSKE POGODBE

Člen 9

Akti institucij, organov, uradov in agencij Unije, sprejeti na podlagi Pogodbe o Evropski uniji pred začetkom veljavnosti ►C2  Lizbonske pogodbe, ohranijo pravni učinek, dokler se ne razveljavijo, razglasijo za nične ali spremenijo zaradi izvajanja Pogodb. Isto velja za ◄ sporazume, sklenjene med državami članicami na podlagi Pogodbe o Evropski uniji.

Člen 10

▼C2

▼B

Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije določi iz tega izhajajočo potrebno in prehodno ureditev. ►C3  Združeno kraljestvo ne sodeluje pri sprejemanju tega sklepa. ◄ Kvalificirana večina v Svetu se določi v skladu s členom 238(3)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Svet lahko s kvalificirano večino na predlog Komisije sprejme tudi sklep, s katerim določi, da Združeno kraljestvo nosi morebitne neposredne finančne posledice, ki bi nujno in neizogibno nastale zaradi prenehanja njegovega sodelovanja ►C2  pri teh aktih. ◄

---

PROTOKOL (št. 37)

O FINANČNIH POSLEDICAH IZTEKA POGODBE O USTANOVITVI EVROPSKE SKUPNOSTI ZA PREMOG IN JEKLO TER O RAZISKOVALNEM SKLADU ZA PREMOG IN JEKLO

Člen 1

Člen 2

Svet po posebnem zakonodajnem postopku in po odobritvi Evropskega parlamenta sprejme vse predpise, ki so potrebni za izvajanje tega protokola, vključno z bistvenimi načeli.

Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme ukrepe, s katerimi določi večletne finančne smernice za upravljanje sredstev Raziskovalnega sklada za premog in jeklo ter tehničnih smernic za raziskovalni program Raziskovalnega sklada za premog in jeklo.

Člen 3

Razen če ni v tem protokolu in aktih, sprejetih na njegovi podlagi, določeno drugače, se uporabljajo določbe Pogodb.

▼C11

---

PROTOKOL (št. 38)

O POMISLEKIH IRSKEGA NARODA O LIZBONSKI POGODBI

NASLOV I

PRAVICA DO ŽIVLJENJA, DRUŽINA IN IZOBRAŽEVANJE

Člen 1

Lizbonska pogodba, ki podeljuje Listini Evropske unije o temeljnih pravicah pravni status, ali določbe te pogodbe v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice v ničemer ne vplivajo na področje uporabe in uveljavljanje varstva pravice do življenja iz člena 40.3.1, 40.3.2 in 40.3.3, varstva družine iz člena 41 in varstva pravic do izobraževanja v členih 42 ter 44.2.4 in 44.2.5 irske ustave.

NASLOV II

OBDAVČITEV

Člen 2

Lizbonska pogodba v ničemer in za nobeno državo članico ne spreminja obsega ali uveljavljanja pristojnosti Evropske unije v zvezi z obdavčitvijo.

NASLOV III

VARNOST IN OBRAMBA

Člen 3

Dejavnosti Unije na mednarodnem prizorišču temeljijo na načelih demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanju človekovega dostojanstva, načelih enakosti in solidarnosti ter na spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava.

Skupna varnostna in obrambna politika Unije je sestavni del skupne zunanje in varnostne politike ter Uniji zagotavlja operativne zmogljivosti za misije zunaj njenih meja za ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti v skladu z načeli Ustanovne listine Združenih narodov.

Ne posega v varnostno in obrambno politiko držav članic, vključno z Irsko, niti v obveznosti držav članic.

Lizbonska pogodba ne vpliva na irsko tradicionalno politiko vojaške nevtralnosti niti vanjo ne posega.

Države članice, vključno z Irsko, bodo v duhu solidarnosti in brez poseganja v tradicionalno politiko vojaške nevtralnosti določile vrsto pomoči ali podpore posamezni državi članici, na katero je izvršen teroristični napad ali je žrtev oboroženega napada na njeno ozemlje.

Vsako odločitev o prehodu na skupno obrambo bo moral soglasno sprejeti Evropski svet. Države članice, vključno z Irsko, se bodo v skladu z določbami Lizbonske pogodbe in svojimi zadevnimi ustavnimi pravili odločile, ali bodo sprejele skupno obrambo ali ne.

Ta naslov v ničemer ne vpliva na stališče ali politiko katere koli druge države članice o varnosti in obrambi niti v to stališče ali politiko ne posega.

Prav tako se vsaka država članica v skladu z določbami Lizbonske pogodbe in svojimi notranjepravnimi zahtevami sama odloči, ali bo sodelovala v stalnem strukturnem sodelovanju ali Evropski obrambni agenciji.

Lizbonska pogodba ne predvideva ustanovitve evropske vojske ali nabora za kakršno koli vojaško formacijo.

Ravno tako ne vpliva na pravico Irske ali katere koli druge države članice, da določi naravo in obseg svoje obrambe ter sredstev, ki jih nameni za varnost, in naravo svojih obrambnih zmogljivosti.

Irska oziroma vsaka država članica bo v skladu s svojimi notranjepravnimi zahtevami sama odločila, ali bo sodelovala v kateri koli vojaški operaciji.

NASLOV IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 4

Protokol bo na voljo za podpis visokim pogodbenicam do 30. junija 2012.

Visoke pogodbenice in Republika Hrvaška, v primeru, če ta protokol še ne začne veljati na dan pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji, ratificirajo ta protokol v skladu s svojimi ustavnimi pravili. Listine o ratifikaciji se deponirajo pri vladi Italijanske republike.

Ta Protokol, če je to mogoče, začne veljati 30. junija 2013, če so bile deponirane vse listine o ratifikaciji, sicer pa prvi dan meseca, ki sledi deponiranju listine o ratifikaciji zadnje države članice.

Člen 5

Ta protokol, sestavljen v enem izvirniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna, se deponira v arhivu vlade Italijanske republike, ki bo poslala overjeno kopijo vladam drugih držav članic.

Ko postane Republika Hrvaška v skladu s členom 2 Akta o pogojih pristopa Republike Hrvaške zavezana s tem protokolom, se hrvaško besedilo tega protokola, ki je enako verodostojno kot besedila iz prvega odstavka, prav tako deponira v arhivu vlade Italijanske republike, ki bo poslala overjeno kopijo vsem vladam drugih držav članic.

▼B

IZJAVE,

PRILOŽENE SKLEPNI LISTINI MEDVLADNE KONFERENCE, KI JE SPREJELA LIZBONSKO POGODBO,

podpisano 13. decembra 2007

▼C2

A.    IZJAVE V ZVEZI Z DOLOČBAMI POGODB

1.    Izjava v zvezi z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah

▼B

►C2  Listina Evropske unije o temeljnih pravicah ◄ , ki je pravno zavezujoča, potrjuje temeljne pravice, ki jih ►C2  zagotavlja Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ◄ in izhajajo iz skupnih ustavnih tradicij držav članic.

▼C2

Listina ne razširja področja uporabe prava Unije čez pristojnosti Unije, niti ne ustvarja novih pristojnosti ali nalog Unije, kakor tudi ne spreminja pristojnosti in nalog, opredeljenih v Pogodbah.

▼B

2.    Izjava o členu 6(2) Pogodbe o Evropski uniji

►C2  Konferenca se dogovori ◄ , da se ►C2  pristop Unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ◄ uredi tako, da se ohranijo posebnosti pravnega reda Unije. ►C2  V zvezi s tem ◄ Konferenca ugotavlja, da obstaja redni dialog med Sodiščem Evropske unije in Evropskim sodiščem za človekove pravice; ►C2  ta dialog bi se s pristopom Evropske unije k tej konvenciji lahko okrepil ◄ .

3.    Izjava o členu 8 Pogodbe o Evropski uniji

Unija ►C2  bo upoštevala poseben položaj ozemeljsko majhnih držav, ki z njo vzdržujejo posebne sosedske odnose. ◄

4.    Izjava o sestavi Evropskega parlamenta

Italiji se dodeli dodatni sedež v Evropskem parlamentu.

5.    Izjava o političnem soglasju Evropskega sveta glede osnutka sklepa o sestavi Evropskega parlamenta

Evropski svet bo dal politično soglasje glede spremenjenega ►C3  osnutka sklepa o sestavi Evropskega parlamenta za parlamentarni mandat 2009-2014, ki bo temeljil na predlogu Evropskega parlamenta. ◄

6.    Izjava o členih 15(5) in (6), 17(6) in (7) ter 18 Pogodbe o Evropski uniji

►C2  Pri izbiri oseb, ki naj bi opravljale funkcijo predsednika Evropskega sveta, predsednika Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, je treba ustrezno ◄ upoštevati potrebo po spoštovanju geografske in demografske raznolikosti Unije in njenih držav članic.

7.    Izjava o členu 16(4) Pogodbe o Evropski uniji in členu 238(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije

▼C2

Konferenca izjavlja, da bo Svet na dan podpisa Lizbonske pogodbe sprejel Sklep o izvajanju člena 16(4) Pogodbe o Evropski uniji in člena 238(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki bo začel veljati z začetkom veljavnosti navedene pogodbe. Besedilo osnutka tega sklepa se glasi, kot sledi:

Osnutek Sklepa Sveta

o izvajanju člena 16(4) Pogodbe o Evropski uniji in člena 238(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije med 1. novembrom 2014 in 31. marcem 2017 ter od 1. aprila 2017 naprej

▼B

Oddelek

1Določbe, ki se bodo uporabljale med 1. novembrom 2014 in 31. marcem 2017

Člen 1

Če člani Sveta, ki med 1. novembrom 2014 in 31. marcem 2017 predstavljajo:

potrebnih za manjšino, ki lahko ►C2  prepreči sprejetje odločitve, kakor izhaja iz uporabe prvega pododstavka člena 16(4) Pogodbe o Evropski uniji ali člena 238(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, nasprotujejo, da bi Svet sprejel akt s kvalificirano večino, Svet o zadevi razpravlja ◄ .

Člen 2

Svet med to razpravo stori vse, kar lahko, da bi v razumnem roku in brez poseganja v obvezne roke, določene s pravom Unije, dosegel zadovoljivo rešitev pri obravnavi pomislekov članov Sveta iz člena 1.

Člen 3

V ta namen ►C2  predsednik Sveta ob pomoči Komisije ◄ in ob upoštevanju poslovnika Sveta stori vse potrebno, da omogoči širšo podlago za soglasje v Svetu. Člani Sveta mu pri tem pomagajo.

Oddelek 2

Določbe, ki se uporabljajo od 1. aprila 2017

Člen 4

Če člani Sveta, ki od 1. aprila 2017 predstavljajo:

potrebnih za manjšino, ki lahko ►C2  prepreči sprejetje odločitve, kakor izhaja iz uporabe prvega pododstavka člena 16(4) Pogodbe o Evropski uniji ali člena 238(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, nasprotujejo, da bi Svet sprejel akt s kvalificirano večino, Svet o zadevi razpravlja ◄ .

Člen 5

Svet med to razpravo stori vse, kar lahko, da bi v razumnem roku in brez poseganja v obvezne roke, določene s pravom Unije, dosegel zadovoljivo rešitev pri obravnavi pomislekov članov Sveta iz člena 4.

Člen 6

V ta namen predsednik Sveta s pomočjo Komisije in ob upoštevanju poslovnika Sveta stori vse potrebno, da omogoči širšo podlago za soglasje v Svetu. Člani Sveta mu pri tem pomagajo.

Oddelek 3

Začetek veljavnosti

Člen 7

Ta sklep začne veljati ►C2  na dan začetka veljavnosti ◄ Lizbonske pogodbe.

8.    Izjava o praktičnih ukrepih, ki jih je treba v zvezi s predsedovanjem v Evropskem svetu in Svetu za zunanje zadeve sprejeti ob začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe

Če bi Lizbonska pogodba začela veljati po 1. januarju 2009, ►C2  Konferenca poziva na eni strani pristojne organe države članice, ki bo v tistem šestmesečnem obdobju predsedovala Svetu in na drugi strani osebo, ki bo izvoljena za predsednika Evropskega sveta ter osebo, ki bo imenovana za visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ◄ , ►C2  da v sodelovanju z naslednjo predsedujočo ekipo, sprejmejo potrebne in konkretne ukrepe za učinkovito predajo vsebinskih in organizacijskih del ◄ predsedovanja v Evropskem svetu in Svetu za zunanje zadeve.

9.    Izjava o členu 16(9) Pogodbe o Evropski uniji o Sklepu Evropskega sveta o predsedovanju v Svetu

Konferenca izjavlja, da bi moral Svet takoj po podpisu Lizbonske pogodbe začeti pripravljati ►C2  Sklep o določitvi postopkov za izvajanje Sklepa o predsedovanju v Svetu in o njem v šestih mesecih doseči politično soglasje. Besedilo osnutka sklepa Evropskega sveta, ki bo sprejet na dan začetka veljavnosti navedene pogodbe, se glasi, kakor sledi ◄ :

Osnutek Sklepa Evropskega sveta

o predsedovanju v Svetu

Člen 1

Člen 2

Odboru stalnih predstavnikov vlad držav članic predseduje predstavnik države članice, ki predseduje Svetu za splošne zadeve.

►C2  Političnemu in varnostnemu odboru predseduje ◄ predstavnik visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

Predsedstvo pripravljalnih organov sestav Sveta, razen Sveta za zunanje zadeve, pripada članu skupine, ki predseduje ustrezni sestavi, razen če ni v skladu s členom 4 določeno drugače.

Člen 3

Svet za splošne zadeve, v sodelovanju s Komisijo, zagotavlja v okviru večletnega načrtovanja usklajeno in kontinuirano delo različnih sestav Sveta. Predsedujoče države članice ►C2  ob pomoči generalnega sekretariata Sveta ukrenejo vse potrebno za organizacijo ◄ in nemoten potek dela Sveta.

Člen 4

▼C2

Svet sprejme Sklep o ukrepih za izvajanje tega sklepa.

▼B

10.    Izjava o členu 17 Pogodbe o Evropski uniji

Konferenca meni, da bi morala ►C2  Komisija, v kateri ne bo več državljanov vseh držav članic, posebno pozornost nameniti potrebi po zagotavljanju popolne preglednosti ◄ v odnosih z vsemi državami članicami. Skladno s tem bi morala Komisija vzdrževati tesne stike z vsemi državami članicami, ne glede na to, ►C2  ali je kateri od članov Komisije njihov državljan, ali ◄ ne, in v tej zvezi posebno pozornost nameniti potrebi po izmenjavi informacij z vsemi državami članicami in posvetovanju z njimi.

Konferenca prav tako meni, da bi morala Komisija sprejeti vse potrebne ukrepe, ►C2  s katerimi bi v celoti zagotovila upoštevanje ◄ politične, socialne in gospodarske stvarnosti v vseh državah članicah, tudi tistih, ki med člani Komisije nimajo svojega državljana. Pri tem bi moralo biti ►C2  z ustrezno organizacijsko ureditvijo zagotovljeno tudi upoštevanje stališč ◄ teh držav članic.

11.    Izjava o členu 17(6) in (7) Pogodbe o Evropski uniji

Konferenca meni, da sta Evropski parlament in Evropski svet v skladu z določbami Pogodb skupaj odgovorna za nemoten potek postopka za izvolitev predsednika Evropske komisije. Pred odločitvijo Evropskega sveta predstavniki Evropskega parlamenta in Evropskega sveta tako opravijo potrebna posvetovanja v okviru, ki velja za najprimernejšega. V skladu s prvim pododstavkom člena 17(7) se ta posvetovanja osredotočijo na strokovne izkušnje kandidatov za funkcijo predsednika Komisije, pri čemer se upoštevajo volitve v Evropski parlament. Podrobnosti teh posvetovanj ►C2  se lahko v pravem času določijo v dogovoru med ◄ Evropskim parlamentom in Evropskim svetom.

12.    Izjava o členu 18 Pogodbe o Evropski uniji

13.    Izjava o skupni zunanji in varnostni politiki

Konferenca poudarja, da določbe iz Pogodbe o Evropski uniji v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko, vključno z ustanovitvijo urada visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter vzpostavitvijo službe za zunanjepolitično delovanje, ►C2  ne vplivajo na obstoječe pristojnosti držav članic glede ◄ oblikovanja in izvajanja njihove zunanje politike niti glede njihovih nacionalnih predstavništev ►C2  v tretjih državah in pri mednarodnih organizacijah. ◄

Konferenca prav tako opozarja, da določbe, ki urejajo skupno politiko na področju varnosti in obrambe, ne vplivajo na posebno naravo varnostne in obrambne politike posameznih držav članic.

Poudarja, da bodo za Evropsko unijo in njene države članice še naprej zavezujoče ►C2  določbe Ustanovne listine Združenih narodov ◄ in zlasti primarna odgovornost Varnostnega sveta in njegovih članic za ohranjanje miru in varnosti v svetu.

14.    Izjava o skupni zunanji in varnostni politiki

Konferenca poleg posebnih pravil in postopkov iz člena 24(1) Pogodbe o Evropski uniji poudarja, da določbe v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko, tudi v zvezi z visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter službo za zunanjepolitično delovanje, ne bodo vplivale na obstoječo pravno podlago, pristojnosti in pooblastila posamezne države članice v zvezi z oblikovanjem in izvajanjem njene zunanje politike, njeno nacionalno diplomatsko službo, odnose s tretjimi državami in udeležbo v mednarodnih organizacijah, vključno s članstvom države članice ►C2  v Varnostnem svetu Združenih narodov. ◄

Konferenca tudi ugotavlja, da ►C2  določbe v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko Komisiji ne podeljujejo ◄ novih pooblastil za sprejemanje pobud o sklepih ali povečujejo vloge Evropskega parlamenta.

Konferenca prav tako opozarja, da določbe o skupni evropski politiki na področju varnosti in obrambe ne vplivajo na posebno naravo varnostne in obrambne politike posameznih držav članic.

15.    Izjava o členu 27 Pogodbe o Evropski uniji

Konferenca izjavlja, da bi morali generalni sekretar Sveta, visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko, Komisija in države članice takoj po podpisu Lizbonske pogodbe, začeti pripravljalno delo ►C2  za ustanovitev evropske službe za zunanje delovanje ◄ .

16.    Izjava o členu 55(2) Pogodbe o Evropski uniji

Konferenca meni, ►C2  da možnost prevoda Pogodb v jezike iz člena 55(2) prispeva k uresničevanju cilja ◄ spoštovanja bogate kulturne in jezikovne raznolikosti Unije, kot je določeno v četrtem pododstavku člena 3(3). V tej zvezi Konferenca ►C2  potrjuje, da je Unija zavezana kulturni raznolikosti Evrope in da bo še naprej namenjala posebno pozornost ◄ tem in drugim jezikom.

Konferenca predlaga tistim državam članicam, ki želijo uporabiti možnost iz člena 55(2), da v šestih mesecih po podpisu Lizbonske pogodbe Svetu sporočijo jezik ali jezike, v katere bosta Pogodbi prevedeni.

17.    Izjava o primarnosti

Konferenca opozarja, ►C2  da imajo v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije pogodbe in pravo, ki jih Unija sprejme na podlagi Pogodb, prednost pred pravom držav članic, in sicer pod pogoji, določenimi v navedeni sodni praksi. ◄

Konferenca je poleg tega sklenila, da bo tej sklepni listini priloženo mnenje pravne službe Sveta o primarnosti iz dokumenta 11197/07 (JUR 260):

"Mnenje pravne službe Sveta

z dne 22. junija 2007

Iz sodne prakse Sodišča izhaja, ►C2  da je primarnost prava Evropske skupnosti ◄ temeljno načelo zakonodaje Skupnosti. Sodišče meni, da je to načelo neločljivo povezano s posebno naravo Evropske skupnosti. Ko je bila izrečena prva sodba te ustaljene sodne prakse (Costa/ENEL  ( 5 ), 15. julij 1964, zadeva 6/64), Pogodba takšne primarnosti ni omenjala. To velja še danes. Dejstvo, da načelo primarnosti ►C2  ne bo vključeno v prihodnjo pogodbo, nikakor ne spreminja obstoja ◄ tega načela in sedanje sodne prakse Sodišča.

18.    Izjava o razmejitvi pristojnosti

Konferenca poudarja, da v skladu s sistemom delitve pristojnosti med Unijo in državami članicami, ki je določen v Pogodbi o Evropski uniji in v Pogodbi o delovanju Evropske unije, ►C2  države članice ohranijo vse pristojnosti, ki niso s Pogodbama ◄ dodeljene Uniji.

Če ima Unija po Pogodbah na določenem področju deljeno pristojnost z državami članicami, države članice izvajajo svojo pristojnost, kolikor Unija svoje pristojnosti ne izvaja ali se je odločila, da jo bo prenehala izvajati. Do slednjega pride, ko se pristojne ►C2  institucije Unije odločijo razveljaviti posamezen zakonodajni akt, zlasti da bi bolje zagotovile stalno spoštovanje načel subsidiarnosti in sorazmernosti. ◄ Svet lahko na pobudo enega ali več članov (predstavnikov držav članic) in v skladu s členom 241 Pogodbe o delovanju Evropske unije zahteva, da Komisija vloži predloge za razveljavitev zakonodajnega akta. Konferenca pozdravlja izjavo Komisije, da bo tem zahtevam namenila posebno pozornost.

Prav tako se lahko predstavniki vlad držav članic, ki se sestanejo na medvladni konferenci, v skladu z rednim postopkom za spremembo Pogodb iz člena 48(2) do (5) Pogodbe o Evropski uniji odločijo spremeniti Pogodbi ter povečati ali zmanjšati pristojnosti, dodeljene Uniji s tema pogodbama.

19.    Izjava o členu 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca se strinja, ►C2  da se bo Unija v svojih splošnih prizadevanjih za odpravo neenakosti med ženskami in moškimi v okviru svojih različnih politik skušala boriti proti ◄ vsem oblikam nasilja v družini. Države članice morajo sprejeti vse potrebne ukrepe za preprečevanje in kaznovanje teh kaznivih dejanj ter za podporo in zaščito žrtev.

20.    Izjava o členu 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca izjavlja, da je treba pri vsakem sprejemanju ►C2  pravil o varstvu osebnih podatkov na podlagi člena 16, ki bi lahko neposredno vplivala na nacionalno varnost ◄ , to ustrezno upoštevati. Opozarja, da so v zakonodaji, ki se trenutno uporablja (glej zlasti Direktivo 95/46/ES), glede tega predvidene posebne izjeme.

21.    Izjava o varstvu osebnih podatkov na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in policijskega sodelovanja

Konferenca priznava, ►C2  da bi lahko bila zaradi posebne narave pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in policijskega sodelovanja na teh področjih potrebna posebna pravila o varstvu osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov na podlagi člena 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije. ◄

22.    Izjava o členih 48 in 79 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca meni, da ►C2  bi se morali ustrezno upoštevati interesi zadevne države članice ◄ , kadar bi osnutek zakonodajnega akta na podlagi člena 79(2) ►C2  lahko ogrozil pomembne vidike sistema socialne varnosti te države članice, vključno z njegovim obsegom, stroški ali finančno strukturo, ali vplival na ◄ finančno uravnoteženost tega sistema, kot je določeno v drugem odstavku člena 48.

23.    Izjava o drugem odstavku člena 48 Pogodbe o delovanju Evropske unije

▼C3

Konferenca opozarja, da v tem primeru Evropski svet v skladu s členom 15(4) Pogodbe o Evropski uniji odloča soglasno.

▼B

24.    Izjava o pravni osebnosti Evropske unije

Konferenca potrjuje, da dejstvo, ►C2  da je Evropska unija pravna oseba, Unije nikakor ne pooblašča za opravljanje zakonodajne funkcije ali ukrepanje izven pristojnosti ◄ , ki so jih države članice Uniji dodelile s Pogodbama.

25.    Izjava o členih 75 in 215 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca opozarja, da spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin pomeni predvsem ►C2  namenjanje primerne pozornosti varstvu in spoštovanju na zakonu temelječih pravic zadevnih fizičnih oseb ali subjektov. ◄ V ta namen in za zagotovitev temeljitega sodnega nadzora nad ►C2  odločitvami, s katerimi so fizične osebe ali subjekti ◄ izpostavljeni omejevalnim ukrepom, morajo take odločitve temeljiti na jasnih in razločnih merilih. Ta merila morajo biti prilagojena posebnostim posameznega omejevalnega ukrepa.

26.    Izjava o nesodelovanju države članice pri ukrepu iz naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca izjavlja, ►C2  da bo v primeru, ko se država članica odloči, da ne bo sodelovala pri ukrepu iz naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, Svet temeljito razpravljal ◄ o morebitnih posledicah in učinkih nesodelovanja zadevne države članice pri tem ukrepu.

Poleg tega lahko vsaka država članica od Komisije zahteva, da na podlagi člena 116 Pogodbe o delovanju Evropske unije obravnava nastali položaj.

Prejšnja odstavka ne vplivata na možnost posamezne države članice, da to zadevo predloži Evropskemu svetu.

27.    Izjava o drugem pododstavku člena 85(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca meni, da bi ►C2  morala biti v uredbah iz drugega pododstavka člena 85(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije upoštevana nacionalna pravila in praksa v zvezi z ◄ uvedbo kazenskih preiskav.

28.    Izjava o členu 98 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca ugotavlja, da je treba določbe člena 98 uporabljati ►C2  v skladu s sedanjo prakso. ◄ ►C2  Besedilo "ti ukrepi, potrebni za nadomestilo gospodarske škode, ki jo je delitev Nemčije povzročila v gospodarstvu nekaterih območij Zvezne republike, prizadetih zaradi te delitve", se razlaga v skladu z obstoječo sodno ◄ prakso Sodišča Evropske unije.

29.    Izjava o členu 107(2)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca ugotavlja, da je treba člen 107(2)(c) razlagati v skladu z obstoječo sodno prakso Sodišča Evropske unije glede uporabe teh določb za pomoč, dodeljeno nekaterim območjem Zvezne republike Nemčije, ki jih je prizadela delitev Nemčije.

30.    Izjava o členu 126 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca v zvezi s členom 126 potrjuje, ►C2  da gospodarska in proračunska politika Unije in držav članic temelji na dvigu potenciala rasti in zagotavljanju stabilnega proračunskega stanja. ◄ Pakt stabilnosti in rasti je pomemben instrument za dosego teh ciljev.

▼C2

Konferenca potrjuje zavezanost določbam Pakta stabilnosti in rasti kot okviru za usklajevanje proračunskih politik državah članic.

▼B

Konferenca potrjuje, da je sistem, ki temelji na pravilih, najboljše zagotovilo za izpolnjevanje obveznosti in ►C2  enakovredno obravnavo vseh držav članic. ◄

▼C2

V tem okviru Konferenca potrjuje zavezanost ciljem lizbonske strategije: ustvarjanju novih delovnih mest, strukturnim reformam in socialni koheziji.

▼B

Cilj Unije je doseči uravnoteženo gospodarsko rast in stabilnost cen. ►C2  Zato mora gospodarska in proračunska politika v času šibke gospodarske rasti določiti ustrezne prednostne cilje glede gospodarskih reform, inovacij, konkurenčne sposobnosti ter krepitve zasebnih naložb in potrošnje. ◄ To bi se moralo ►C2  kazat v usmeritvi proračunskih odločitev na nacionalni ravni in na ravni Unije ◄ , zlasti s prestrukturiranjem javnofinančnih prihodkov in odhodkov, pri čemer se ohrani proračunska disciplina v skladu s Pogodbama ter Paktom stabilnosti in rasti.

Proračunski in gospodarski izzivi, s katerimi ►C2  se srečujejo države članice, poudarjajo pomen učinkovite proračunske politike ◄ v celotnem gospodarskem ciklu.

►C2  Konferenca se dogovori, da bi morale države članice obdobja gospodarske oživitve dejavno uporabiti za konsolidacijo javnih financ in izboljšanje svojega proračunskega stanja. ◄ Cilj tega je, da se v obdobju gospodarskega vzpona postopoma doseže proračunski presežek, ►C2  ki omogoča potrebni manevrski prostor za obvladovanje gospodarskega zastoja, s čimer se prispeva k dolgoročni vzdržnosti javnih financ. ◄

Države članice z zanimanjem pričakujejo morebitne predloge Komisije in nadaljnje prispevke držav članic ►C2  v zvezi z vprašanjem, kako okrepiti in bolje razložiti izvajanje Pakta stabilnosti in rasti. ◄ Države članice bodo sprejele vse potrebne ukrepe za dvig potenciala rasti svojega gospodarstva. ►C2  K uresničevanju tega cilja bi lahko prispevalo tudi boljše usklajevanje gospodarske politike. ◄ Ta izjava ►C2  ne določa vnaprej prihodnje razprave ◄ o Paktu stabilnosti in rasti.

31.    Izjava o členu 156 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca potrjuje, ►C2  da so področja politik iz člena 156, večinoma v pristojnosti ◄ držav članic. ►C2  Spodbujevalni in ►C7  usklajevalni ◄ ukrepi, ki jih je treba sprejeti na ravni Unije v skladu s tem členom, so ◄ dopolnilne narave. Njihov namen je krepitev sodelovanja med državami članicami in ne harmonizacija nacionalnih sistemov. ►C2  To ne vpliva na obstoječa jamstva in prakse posameznih držav članic glede odgovornosti ◄ socialnih partnerjev.

Ta izjava ne vpliva na določbe pogodb, ►C2  s katerimi se na Unijo prenašajo pristojnosti, vključno z določbami na socialnem področju. ◄

32.    Izjava o členu 168(4)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca izjavlja, da je treba, kadar bi nacionalni standardi, ki vplivajo na notranji trg, onemogočali zagotavljanje visoke ravni varovanja zdravja ljudi, v ukrepih, sprejetih na podlagi člena 168(4)(c), upoštevati skupna vprašanja varnosti in kot cilj določiti visoke standarde kakovosti in varnosti.

33.    Izjava o členu 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca meni, da lahko sklicevanje na otoška območja iz člena 174 ►C2  velja tudi za otoške države kot celote, pod pogojem, da so izpolnjena potrebna merila. ◄

34.    Izjava o členu 179 Pogodbe o delovanju Evropske unije

►C2  Konferenca se dogovori ◄ , da bo delovanje Unije na področju raziskav in tehnološkega razvoja ustrezno upoštevalo temeljne usmeritve in odločitve raziskovalnih politik držav članic.

35.    Izjava o členu 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca meni, da člen 194 ne vpliva na pravico držav članic, ►C2  da sprejmejo ukrepe, ki so potrebni ◄ za zagotovitev njihove oskrbe z energijo pod pogoji iz člena 347.

36.    Izjava o členu 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije o pogajanjih in sklepanju mednarodnih sporazumov držav članic v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice

Konferenca potrjuje, da se lahko države članice pogajajo in sklepajo sporazume s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami na področjih iz poglavij 3, 4 in 5 naslova V tretjega dela, kolikor so ti sporazumi v skladu s pravom Unije.

37.    Izjava o členu 222 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Brez poseganja v ukrepe Unije ►C2  za izpolnitev njene zaveze solidarnosti do države članice, ki je žrtev terorističnega napada, naravne nesreče ali nesreče, ki jo je povzročil človek, nobena od določb člena 222 ne vpliva na pravico druge države članice, da izbere najustreznejša sredstva za izpolnitev lastne zaveze solidarnosti do te države članice. ◄

38.    Izjava o členu 252 Pogodbe o delovanju Evropske unije o številu generalnih pravobranilcev Sodišča

Konferenca izjavlja, da v primeru, če Sodišče v skladu s prvim odstavkom člena 252 Pogodbe o delovanju Evropske unije zahteva, da se število generalnih pravobranilcev poveča za tri (z osem na enajst), Svet soglasno odobri takšno povečanje.

V takšnem primeru se Konferenca strinja, da bo Poljska, ►C2  tako kot že zdaj ◄ Nemčija, Francija, Italija, Španija in Združeno kraljestvo, imela stalnega generalnega pravobranilca in ne bo več sodelovala pri sistemu rotacije, sedanji sistem rotacije pa bo namesto treh generalnih pravobranilcev zajemal pet generalnih pravobranilcev.

39.    Izjava o členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca se seznani z namero Komisije, da se bo pri pripravi osnutkov delegiranih aktov na področju finančnih storitev v skladu z ustaljeno prakso še naprej posvetovala s strokovnjaki, ki jih bodo imenovale države članice.

40.    Izjava o členu 329 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca izjavlja, da lahko države članice ob vložitvi prošnje za vzpostavitev okrepljenega sodelovanja navedejo, ali nameravajo že v tej fazi uporabiti člen 333, ki predvideva možnost glasovanja s kvalificirano večino, ali redni zakonodajni postopek.

41.    Izjava o členu 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca izjavlja, da se sklicevanje na cilje Unije v členu 352(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije nanaša na cilje iz člena 3(2) in (3) Pogodbe o Evropski uniji ►C2  in na cilje iz člena 3(5) navedene pogodbe v zvezi z zunanjim delovanjem po petem delu Pogodbe o delovanju Evropske unije. ◄ Zato je izključeno, da bi bil ukrep na podlagi člena 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije namenjen zgolj uresničevanju ciljev iz člena 3(1) Pogodbe o Evropski uniji. Konferenca v zvezi s tem ugotavlja, da se v skladu s členom 31(1) Pogodbe o Evropski uniji na področju skupne zunanje in varnostne politike ne morejo sprejemati zakonodajni akti.

42.    Izjava o členu 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Konferenca poudarja, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije člen 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki je sestavni del institucionalnega sistema, ►C2  temelječega na načelu dodeljenih pristojnosti ◄ , ne more biti podlaga za širitev obsega pristojnosti Unije prek splošnega okvira, ki izhaja iz vseh določb Pogodb, zlasti tistih, v katerih so opredeljene naloge in dejavnosti Unije. V nobenem primeru se ta člen ne more uporabiti kot podlaga za sprejetje določb, ki bi posledično bistveno spremenile Pogodbi, ne da bi se pri tem uporabil postopek, ki je v Pogodbah določen za ta namen.

43.    Izjava o členu 355(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije

Visoke pogodbenice se strinjajo, ►C2  da bo Evropski svet na podlagi člena 355(6) sprejel sklep, s katerim bo spremenjen položaj Mayotta v razmeju do Unije, tako da bo to ozemlje postalo najbolj oddaljena regija v smislu člena 355(1) in člena 349, bodo francoske oblasti obvestile Evropski svet in Komisijo, da to dopušča zadnje stanje glede notranjega statusa otoka. ◄

B.    IZJAVE O PROTOKOLIH, PRILOŽENIH POGODBAMA

44.    Izjava o členu 5 Protokola o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije

Konferenca ugotavlja, da lahko država članica, ki je v skladu s členom 5(2) Protokola o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, poslala uradno obvestilo, da ne želi sodelovati pri predlogu ali pobudi, ►C2  kadar koli pred sprejetjem ukrepa na podlagi schengenskega pravnega reda, to uradno obvestilo umakne. ◄

45.    Izjava o členu 5(2) Protokola o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije

Konferenca izjavlja, da bo ►C2  Svet, vedno ko ga bosta Združeno kraljestvo ali Irska obvestila o namenu, da ne bosta sodelovala pri ukrepu na podlagi schengenskega pravnega reda ◄ , v katerem sicer sodelujeta, podrobno razpravljal o morebitnih posledicah nesodelovanja teh držav članic pri tem ukrepu. Razprava v Svetu bi morala potekati ob upoštevanju navodil Komisije ►C2  o razmerju med ◄ predlogom in schengenskim pravnim redom.

46.    Izjava o členu 5(3) Protokola o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije

Konferenca opozarja, da lahko Komisija, če Svet po prvi temeljiti razpravi o zadevi ►C2  ne sprejme sklepa, Svetu predloži spremenjeni predlog, o katerem naj bi Svet v roku štirih mesecev vnovič podrobno razpravljal. ◄

47.    Izjava o členu 5(3), (4) in (5) Protokola o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije

Konferenca ugotavlja, da je lahko v pogojih, ki bodo opredeljeni v sklepu iz odstavkov 3, 4 ali 5 Protokola o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, določeno, da zadevna država članica nosi morebitne neposredne finančne posledice, ki bi nujno in neizogibno nastale zaradi prenehanja njenega sodelovanja v nekaterih ali ►C2  vseh delih pravnega reda, na katere se nanaša sklep Sveta sprejet v skladu ◄ s členom 4 navedenega protokola.

48.    Izjava v zvezi s Protokolom o stališču Danske

V zvezi s pravnimi akti, ►C2  ki jih mora sprejeti Svet sam ali skupaj z Evropskim parlamentom in vsebujejo določbe, ki se uporabljajo za Dansko, hkrati pa določbe, ki se zanjo ne uporabljajo, ker temeljijo na pravni podlagi, za katero se uporablja prvi del Protokola o stališču Danske, Konferenca ugotavlja, da Danska izjavlja, da ne bo uporabila svoje glasovalne pravice za preprečitev sprejetja določb ◄ , ki se zanjo ne uporabljajo.

Poleg tega Konferenca ugotavlja, da na podlagi njene izjave o členu 222 Danska izjavlja, da bo njeno sodelovanje pri ukrepih ali pravnih aktih na podlagi člena 222 potekalo v skladu s prvim in drugim delom Protokola o stališču Danske.

49.    Izjava o Italiji

►C2  Konferenca se seznani z dejstvom ◄ , da je Protokol o Italiji, ki je bil leta 1957 priložen Pogodbi o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in spremenjen ob sprejetju Pogodbe o Evropski uniji, določal:

▼C2

"VISOKE POGODBENICE SO SE –

V ŽELJI, da bi uredile nekatere posebne probleme, ki zadevajo Italijo, –

▼B

DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki so priloga k tej pogodbi:

DRŽAVE ČLANICE SKUPNOSTI

SE SEZNANIJO z dejstvom, da italijanska vlada izvaja desetletni program gospodarskega razvoja za uravnovešenje strukturnih neskladij italijanskega gospodarstva, zlasti z opremljanjem manj razvitih območij južne Italije in otokov ter z ustvarjanjem novih delovnih mest za odpravljanje brezposelnosti,

OPOZARJAJO na to, da so načela in cilje tega programa italijanske vlade preučile in odobrile organizacije za mednarodno sodelovanje, katerih članice so,

PRIZNAVAJO, da je doseganje ciljev italijanskega programa v njihovem skupnem interesu,

SE DOGOVORIJO, da z namenom olajšati italijanski vladi izpolnitev te naloge priporočijo institucijam Skupnosti uporabo vseh sredstev in postopkov iz te pogodbe, zlasti ustrezno uporabo sredstev Evropske investicijske banke in Evropskega socialnega sklada,

SO MNENJA, da bi morale institucije Skupnosti pri uporabi te pogodbe upoštevati obremenitve italijanskega gospodarstva v naslednjih letih in izkoristiti priložnost, da se prepreči ustvarjanje nevarnih napetosti, zlasti v plačilni bilanci ali ravni zaposlenosti, ki bi lahko ogrozile uporabo te pogodbe v Italiji,

PRIZNAVAJO, da je zlasti pri uporabi členov 109h in 109i treba zagotoviti, da ukrepi, ki se jih zahteva od italijanske vlade, ne ogrozijo izvajanja njenega programa gospodarskega razvoja in zviševanja življenjske ravni prebivalstva."

50.    Izjava o členu 10 Protokola o prehodni ureditvi

Konferenca poziva Evropski parlament, Svet in Komisijo, da si v okviru svojih pristojnosti v ustreznih primerih in po možnosti v petih letih, predvidenih v členu 10(3) Protokola o prehodni ureditvi, ►C2  prizadevajo za sprejetje pravnih aktov, ki spreminjajo ali nadomeščajo akte ◄ iz člena 10(1) navedenega protokola.

C.    IZJAVE DRŽAV ČLANIC

51.    Izjava Kraljevine Belgije o nacionalnih parlamentih

Belgija pojasnjuje, da v skladu z njenim ustavnim pravom tako predstavniški dom in senat zveznega parlamenta kot tudi parlamentarne skupščine skupnosti in regij ►C3  glede na pristojnosti, ki jih izvaja Unija, ◄ delujejo kot sestavni del nacionalnega parlamentarnega sistema ali kot domovi nacionalnega parlamenta.

52.    Izjava Kraljevine Belgije, Republike Bolgarije, Zvezne republike Nemčije, Helenske republike, Kraljevine Španije, Italijanske republike, Republike Ciper, Republike Litve, Velikega vojvodstva Luksemburg, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Avstrije, Romunije, Republike Slovenije in Slovaške republike o simbolih Evropske unije

Belgija, Bolgarija, Nemčija, Grčija, Španija, Italija, Ciper, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Avstrija, Romunije, Slovenija in Slovaška izjavljajo, da bodo simboli, to je zastava, ki predstavlja krog z dvanajstimi zlatimi zvezdami na modri podlagi, himna z naslovom "Oda radosti" iz Devete simfonije Ludwiga van Beethovna, geslo "Združena v raznolikosti", euro kot valuta Evropske unije in Dan Evrope 9. maj, tudi v prihodnje zanje simboli skupne pripadnosti državljanov Evropski uniji in njihove povezave z njo.

53.    Izjava Češke republike o Listini Evropske unije o temeljnih pravicah

54.    Izjava Zvezne republike Nemčije, Irske, Republike Madžarske, Republike Avstrije in Kraljevine Švedske

Nemčija, Irska, Madžarska, Avstrija in Švedska ugotavljajo, ►C2  da bistvene določbe Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ◄ od začetka njene veljavnosti niso bile bistveno spremenjene in jih je treba posodobiti. Zato podpirajo zamisel o čimprejšnjem sklicu Konference predstavnikov vlad držav članic.

▼C2

55.    Izjava Kraljevine Španije in Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska

▼B

Pogodbi se uporabljata za Gibraltar kot evropsko ozemlje, za katerega zunanje odnose je odgovorna država članica. ►C2  To ne pomeni nikakršnih sprememb stališč ◄ zadevnih držav članic.

56.    Izjava Irske o členu 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice

Irska potrjuje svojo zavezanost Uniji kot območju svobode, varnosti in pravice, ki spoštuje temeljne pravice ter različne pravne sisteme in tradicije držav članic, v katerih je državljanom zagotovljena visoka raven varnosti.

Zato izjavlja, da je trdno odločena uveljavljati pravico iz člena 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice ter čim dejavneje sodelovati pri sprejemanju ukrepov iz naslova IV tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Irska bo čim dejavneje sodelovala zlasti pri ukrepih na področju policijskega sodelovanja.

Poleg tega opozarja, da lahko v skladu s členom 8 Protokola uradno pisno obvesti predsednika Sveta o svoji želji, da zanjo ta protokol ne bi več veljal. V treh letih po začetku veljavnosti Pogodbe namerava ponovno preučiti izvajanje teh določb.

57.    Izjava Italijanske republike o sestavi Evropskega parlamenta

Italija ugotavlja, da Evropski parlament v skladu s členoma 10 in 14 Pogodbe o Evropski uniji sestavljajo predstavniki državljanov Unije, ki so zastopani proporcionalno upadajoče.

Italija nadalje ugotavlja, da so v skladu s členom 9 Pogodbe o Evropski uniji in členom 20 Pogodbe o delovanju Evropske unije državljani Unije vse osebe z državljanstvom ene od držav članic.

Italija zato meni, da morajo biti brez poseganja v odločitev v zvezi z mandatnim obdobjem 2009–2014 v vsakem sklepu o sestavi Evropskega parlamenta, ki ga sprejme Evropski svet na pobudo Evropskega parlamenta in z njegovo odobritvijo, upoštevana načela iz prvega pododstavka člena 14(2).

58.    Izjava Republike Latvije, Republike Madžarske in Republike Malte o črkovanju imena enotne valute v Pogodbah

Ne da bi to vplivalo na poenoteno črkovanje imena enotne valute Evropske unije v Pogodbah, kakor je odtisnjeno na bankovcih in kovancih, Latvija, Madžarska in Malta izjavljajo, da črkovanje imena enotne valute, vključno z njegovimi izpeljankami, ki se uporabljajo v latvijskem, madžarskem in malteškem besedilu pogodb, nikakor ne vpliva na veljavna pravila latvijskega, madžarskega in malteškega jezika.

59.    Izjava Kraljevine Nizozemske o členu 312 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Kraljevina Nizozemska bo soglašala z odločitvijo iz drugega pododstavka člena 312(2) Pogodbe o delovanju Evropske Unije, ko bo revizija uredbe iz tretjega odstavka člena 311 navedene pogodbe Nizozemski zagotovila zadovoljivo rešitev za njen pretirano negativen položaj neto plačnice v proračun Evropske unije.

▼C2

60.    Izjava Kraljevine Nizozemske o členu 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije

▼B

Kraljevina Nizozemska izjavlja, da bo pobuda za sklep iz člena 355(6), namenjena spremembi ►C2  položaja Nizozemskih Antilov in/ali Arube v razmerju do Unije, predložena le na podlagi odločitve, sprejete v skladu s statusom Kraljevine Nizozemske. ◄

▼C6

61.    Izjava Republike Poljske v zvezi z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah

▼B

Listina ►C2  nikakor ne posega v pravico držav članic, da opravljajo zakonodajno funkcijo na področju javne morale, družinskega prava ter varstva človekovega dostojanstva in spoštovanja človekove telesne in duševne celovitosti. ◄

▼C6

62.    Izjava Republike Poljske v zvezi s Protokolom o uporabi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah za Poljsko in Združeno kraljestvo

▼B

Poljska izjavlja, da ob upoštevanju tradicije, povezane s socialnim gibanjem "Solidarnost", in njegovega pomembnega prispevka v boju za socialne pravice in pravice delavcev v celoti spoštuje socialne pravice in pravice delavcev, določene v pravu Evropske unije, zlasti pa tiste, ki ►C2  so potrjene v naslovu IV Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ◄ .

63.    Izjava Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska o opredelitvi izraza "državljani"

Združeno kraljestvo v zvezi s Pogodbama in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ter s katerim koli aktom, ki izhaja iz teh pogodb ali v skladu s temi pogodbami ostaja v veljavi, ponovno poudarja izjavo z dne 31. decembra 1982 o opredelitvi izraza "državljani", pri čemer pa je treba izraz "državljani britanskih odvisnih ozemelj" razumeti kot "državljani britanskih čezmorskih ozemelj".

64.    Izjava Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska o volilni pravici za volitve v Evropski parlament

Združeno kraljestvo ugotavlja, da namen člena 14 Pogodbe o Evropski uniji in drugih določb Pogodb ni spremeniti podlage volilne pravice za volitve v Evropski parlament.

▼C3

65.    Izjava Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska o členu 75 Pogodbe o delovanju Evropske unije

▼B

Združeno kraljestvo v celoti podpira odločne ukrepe glede sprejetja finančnih sankcij ►C2  za preprečevanje terorizma in z njim povezanih dejavnosti ter boj proti njim. ◄ Združeno kraljestvo zato izjavlja, da namerava uveljavljati pravico iz člena 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti ►C2  in pravice ter sodelovati ◄ pri sprejemanju vseh predlogov po členu 75 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

PREGLEDNICA PREŠTEVILČENJA  ( *2 )