02015R2120 — SL — 21.12.2020 — 002.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
►M1 UREDBA (EU) 2015/2120 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 25. novembra 2015 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in v zvezi z maloprodajnimi cenami za regulirane komunikacije znotraj EU ter spremembi Direktive 2002/22/ES in Uredbe (EU) št. 531/2012 ◄ (UL L 310 26.11.2015, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
UREDBA (EU) 2018/1971 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. decembra 2018 |
L 321 |
1 |
17.12.2018 |
|
|
L 321 |
36 |
17.12.2018 |
||
UREDBA (EU) 2015/2120 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 25. novembra 2015
o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in v zvezi z maloprodajnimi cenami za regulirane komunikacije znotraj EU ter spremembi Direktive 2002/22/ES in Uredbe (EU) št. 531/2012
(Besedilo velja za EGP)
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
1. Ta uredba določa skupna pravila za zaščito enake in nediskriminatorne obravnave prometa pri zagotavljanju storitev dostopa do interneta ter sorodnih pravic končnih uporabnikov.
2. Ta uredba vzpostavlja nov mehanizem za oblikovanje maloprodajnih cen za regulirane storitve gostovanja po vsej Uniji z namenom odprave maloprodajnih pribitkov za gostovanje, ne da bi to povzročilo izkrivljanje na domačih in obiskanih trgih.
3. Ta uredba določa tudi skupna pravila za zagotovitev, da se potrošnikom ne zaračunavajo previsoke cene za medosebne komunikacije na podlagi številke iz države članice potrošnikovega domačega ponudnika na fiksno ali mobilno številko v drugi državi članici.
Člen 2
Opredelitve pojmov
V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Direktive 2002/21/ES.
Uporabljata se tudi naslednji opredelitvi pojmov:
„ponudnik javnih elektronskih komunikacij“ pomeni podjetje, ki zagotavlja javna komunikacijska omrežja ali javno dostopne elektronske komunikacijske storitve;
„storitev dostopa do interneta“ pomeni javno dostopno elektronsko komunikacijsko storitev, ki omogoča dostop do interneta in s tem povezljivost s tako rekoč vsemi končnimi točkami interneta, ne glede na uporabljeno omrežno tehnologijo in terminalsko opremo;
„regulirane komunikacije znotraj EU“ pomeni katero koli medosebno komunikacijsko storitev na podlagi številke iz države članice potrošnikovega domačega ponudnika na katero koli fiksno ali mobilno številko iz nacionalnega načrta oštevilčenja druge države članice, ki se zaračuna izključno ali delno na podlagi dejanske porabe;
„medosebna komunikacijska storitev na podlagi številke“ pomeni medosebno komunikacijsko storitev na podlagi številke, kot je opredeljena v točki 6 člena 2 Direktive (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ).
Člen 3
Zaščita dostopa do odprtega interneta
1. Končni uporabniki imajo prek storitve dostopa do interneta pravico do dostopa do informacij in vsebin ter njihovega razširjanja, do uporabe in zagotavljanja aplikacij in storitev ter do uporabe terminalske opreme po lastni izbiri, ne glede na svojo lokacijo ali lokacijo ponudnika storitve oziroma lokacijo, izvor ali cilj informacije, vsebine, aplikacije ali storitve.
Ta odstavek ne posega v pravo Unije ali nacionalno pravo, ki je skladno s pravom Unije, kar zadeva zakonitost vsebin, aplikacij ali storitev.
2. Sporazumi med ponudniki storitev dostopa do interneta in končnimi uporabniki o poslovnih in tehničnih pogojih ter značilnostih storitev dostopa do interneta, kot so cena, količina podatkov ali podatkovna hitrost, ter kakršnih koli poslovnih praksah ponudnikov storitev dostopa do interneta ne omejujejo uveljavljanja pravic končnih uporabnikov iz odstavka 1.
3. Ponudniki storitev dostopa do interneta pri zagotavljanju storitev dostopa do interneta obravnavajo ves promet enako, brez diskriminacije, omejevanja ali motenja ter ne glede na pošiljatelja in prejemnika, vsebino, do katere se dostopa ali ki se razširja, aplikacije ali storitve, ki se uporabljajo oziroma zagotavljajo, ali terminalsko opremo, ki se uporablja.
Prvi pododstavek ponudnikom storitev dostopa do interneta ne preprečuje uvajanja ukrepov za razumno upravljanje prometa. Da bi se takšni ukrepi šteli za razumne, morajo biti pregledni, nediskriminatorni in sorazmerni ter ne smejo temeljiti na poslovnih razlogih, temveč na objektivno različnih zahtevah glede tehnične kakovosti storitev za posamezno vrsto prometa. Takšni ukrepi ne spremljajo posameznih vsebin in se ne izvajajo dlje, kot je to potrebno.
Ponudniki storitev dostopa do interneta ne izvajajo ukrepov za upravljanje prometa, ki presegajo ukrepe iz drugega pododstavka, zlasti pa ne onemogočajo, upočasnjujejo, spreminjajo, omejujejo, motijo ali poslabšujejo posameznih vsebin, aplikacij ali storitev oziroma posameznih vrst vsebin, aplikacij ali storitev ali diskriminirajo med njimi, razen kolikor je potrebno in le toliko časa, kot je potrebno za:
skladnost z zakonodajnimi akti Unije ali nacionalno zakonodajo, skladno s pravom Unije, ki velja za ponudnika storitev dostopa do interneta, ali z ukrepi, skladnimi s pravom Unije, s katerimi se izvajajo takšni zakonodajni akti Unije oziroma nacionalna zakonodaja, vključno s sodnimi odločbami ali odločbami javnih organov, ki so jim podeljena ustrezna pooblastila;
ohranitev celovitosti in varnosti omrežja, storitev, ki se zagotavljajo prek tega omrežja, ter terminalske opreme končnih uporabnikov;
preprečitev neizbežne preobremenjenosti omrežja ter blažitev posledic izredne ali začasne preobremenjenosti omrežja, pod pogojem, da se enakovredne vrste prometa obravnavajo enako.
4. Ukrepi za upravljanje prometa lahko vključujejo obdelavo osebnih podatkov, samo če je taka obdelava potrebna in sorazmerna za doseganje ciljev iz odstavka 3. Takšna obdelava se izvaja v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ). Ukrepi za upravljanje prometa morajo biti skladni tudi z Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ).
5. Ponudniki javnih elektronskih komunikacij, vključno s ponudniki storitev dostopa do interneta, ter ponudniki vsebin, aplikacij in storitev lahko ponujajo storitve, ki niso storitve dostopa do interneta in ki so optimizirane za določene vsebine, aplikacije ali storitve oziroma njihovo kombinacijo, če je optimizacija nujna za izpolnitev zahtev v zvezi z vsebinami, aplikacijami ali storitvami za določeno raven kakovosti.
Ponudniki javnih elektronskih komunikacij, vključno s ponudniki storitev dostopa do interneta, lahko ponujajo ali omogočajo takšne storitve le, če zmogljivost omrežja omogoča, da se zagotavljajo poleg vseh storitev dostopa do interneta, ki se zagotavljajo. Takšne storitve se ne uporabljajo ali ponujajo kot nadomestek za storitve dostopa do interneta in ne smejo škodljivo vplivati na razpoložljivost ali splošno kakovost storitev dostopa do interneta za končne uporabnike.
Člen 4
Ukrepi v zvezi s preglednostjo za zagotovitev dostopa do odprtega interneta
1. Ponudniki storitev dostopa do interneta zagotovijo, da je v vsaki pogodbi, ki vključuje storitve dostopa do interneta, navedeno vsaj naslednje:
informacije o tem, kako bi lahko ukrepi za upravljanje prometa, ki jih ta ponudnik uporablja, vplivali na kakovost storitev dostopa do interneta, zasebnost končnih uporabnikov in varstvo njihovih osebnih podatkov;
jasno in razumljivo razlago tega, kako lahko omejitve količine podatkov, hitrost in drugi parametri kakovosti storitev dejansko vplivajo na storitve dostopa do interneta, zlasti na uporabo vsebin, aplikacij in storitev;
jasno in razumljivo razlago tega, kako bi utegnile katere koli storitve iz člena 3(5), na katere je naročen končni uporabnik, dejansko vplivati na storitve dostopa do interneta, ki se zagotavljajo temu končnemu uporabniku;
jasno in razumljivo razlago minimalne, običajno razpoložljive, maksimalne in oglaševane hitrosti prenosa podatkov s strežnika ali na strežnik pri storitvah dostopa do interneta v primeru fiksnih omrežij oziroma ocenjene maksimalne in oglaševane hitrosti prenosa podatkov s strežnika in na strežnik pri storitvah dostopa do interneta v primeru mobilnih omrežij ter tega, kako bi lahko bistvena odstopanja od posameznih oglaševanih hitrosti prenosa podatkov s strežnika ali na strežnik vplivala na izvajanje pravic končnih uporabnikov, določenih v členu 3(1);
jasno in razumljivo razlago pravnih sredstev, ki so v skladu z nacionalnim pravom na voljo potrošniku v primeru morebitnega stalnega ali redno ponavljajočega se razhajanja med dejansko zmogljivostjo storitve dostopa do interneta glede hitrosti ali drugih parametrov kakovosti storitev in zmogljivostjo, navedeno v skladu s točkami (a) do (d).
Ponudniki storitev dostopa do interneta informacije iz prvega pododstavka objavijo.
2. Ponudniki storitev dostopa do interneta vzpostavijo pregledne, preproste in učinkovite postopke za obravnavanje pritožb končnih uporabnikov v zvezi s pravicami in obveznostmi, določenimi v členu 3 in odstavku 1 tega člena.
3. Zahteve, določene v odstavkih 1 in 2, dopolnjujejo zahteve iz Direktive 2002/22/ES in državam članicam ne preprečujejo ohranitve ali uvedbe dodatnih zahtev v zvezi s spremljanjem, informacijami in preglednostjo, vključno s tistimi o vsebini in obliki informacij, ki se objavijo, ter načinu njihove objave. Navedene zahteve morajo biti skladne s to uredbo ter ustreznimi določbami direktiv 2002/21/ES in 2002/22/ES.
4. Vsako bistveno stalno ali redno ponavljajoče se razhajanje med dejansko zmogljivostjo storitve dostopa do interneta glede hitrosti ali drugih parametrov kakovosti storitev in zmogljivostjo, ki jo navede ponudnik storitve dostopa do interneta v skladu s točkami (a) do (d) odstavka 1, pri čemer so ustrezna dejstva ugotovljena z mehanizmom spremljanja, ki ga je potrdil nacionalni regulativni organ, se šteje za nedoseganje zmogljivosti za namene uveljavljanja pravnih sredstev, ki so potrošniku na voljo v skladu z nacionalnim pravom.
Ta odstavek se uporablja le za pogodbe, sklenjene ali podaljšane od 29. novembra 2015.
Člen 5
Nadzor in izvršilni ukrepi
1. Nacionalni regulativni organi skrbno spremljajo in zagotavljajo skladnost s členoma 3 in 4 ter spodbujajo stalno razpoložljivost nediskriminatorne storitve dostopa do interneta takšne kakovosti, ki odraža napredek v tehnologiji. V ta namen lahko nacionalni regulativni organi enemu ali več ponudnikom javnih elektronskih komunikacij, vključno s ponudniki storitev dostopa do interneta, naložijo zahteve v zvezi s tehničnimi značilnostmi, zahteve glede minimalne kakovosti storitev ter druge ustrezne in potrebne ukrepe.
Nacionalni regulativni organi objavljajo letna poročila v zvezi s spremljanjem in ugotovitvami ter ta poročila posredujejo Komisiji in BEREC.
2. Na zahtevo nacionalnega regulativnega organa ponudniki javnih elektronskih komunikacij, vključno s ponudniki storitev dostopa do interneta, temu nacionalnemu regulativnemu organu zagotovijo informacije v zvezi z obveznostmi iz členov 3 in 4, zlasti informacije o upravljanju zmogljivosti omrežja ter prometa, pa tudi obrazložitve morebitnih uporabljenih ukrepov za upravljanje prometa. Ti ponudniki zahtevane informacije zagotovijo v skladu z roki in stopnjo podrobnosti, ki jih zahteva nacionalni regulativni organ.
3. Da bi prispeval k dosledni uporabi te uredbe, BEREC po posvetovanju z deležniki in v tesnem sodelovanju s Komisijo do 30. avgusta 2015 izda smernice za izvajanje obveznosti nacionalnih regulativnih organov na podlagi tega člena.
4. Ta člen ne posega v naloge, ki jih nacionalnim regulativnim organom ali drugim pristojnim organom v skladu s pravom Unije dodelijo države članice.
Člen 5a
Maloprodajne cene za regulirane komunikacije znotraj EU
1. Od 15. maja 2019 nobena maloprodajna cena (brez DDV), ki se zaračuna potrošnikom za regulirane komunikacije znotraj EU, ne sme presegati zneska 0,19 EUR na minuto za klice in 0,06 EUR za SMS sporočilo.
2. Ne glede na obveznost iz odstavka 1 lahko ponudniki reguliranih komunikacij znotraj EU dodatno ponudijo tarifo za mednarodne komunikacije, ki vključuje regulirane komunikacije znotraj EU, ki je drugačna od tiste, določene v odstavku 1, potrošniki pa se lahko izrecno odločijo za takšno ponudbo in s tem plačujejo drugačno tarifo za regulirane komunikacije znotraj EU, kot bi jim bila dodeljena, če ne bi izbrali te ponudbe. Preden potrošniki izberejo to drugačno tarifo, jih ponudnik reguliranih komunikacij znotraj EU seznani z naravo ugodnosti, ki bi jih s svojo izbiro izgubili.
3. Kadar tarifa za regulirane komunikacije znotraj EU iz odstavka 2 presega zgornje cene, določene v odstavku 1, se potrošnikom, ki v dveh mesecih po 15. maju 2019 niso potrdili ali izbrali nove tarife iz odstavka 2, samodejno dodelijo tarife, določene v odstavku 1.
4. Potrošniki lahko brezplačno zamenjajo tarifo, določeno v odstavku 1, ali se ponovno vrnejo k tej tarifi v enem delovnem dnevu po tem, ko je ponudnik prejel zahtevo, ponudniki pa zagotovijo, da za takšno zamenjavo ne veljajo pogoji ali omejitve, ki se nanašajo na elemente naročnine, ki niso povezane z reguliranimi komunikacijami znotraj EU.
5. Kadar so najvišje cene iz odstavka 1 izražene v drugih valutah kot euru, se začetne omejitve v teh valutah določijo z uporabo povprečja referenčnih menjalnih tečajev, ki jih Evropska centralna banka objavi v Uradnem listu Evropske unije 15. januarja, 15. februarja in 15. marca 2019. Od leta 2020 se omejitve v drugih valutah kot euru letno revidirajo. Letno revidirane omejitve v teh valutah se uporabljajo od 15. maja in se določijo z uporabo povprečja referenčnih menjalnih tečajev, objavljenih 15. januarja, 15. februarja in 15. marca istega leta.
6. Nacionalni regulativni organi spremljajo razvoj trga in cen za regulirane komunikacije znotraj EU in o njih poročajo Komisiji.
Kadar ponudnik reguliranih komunikacij znotraj EU ugotovi, da bi zaradi posebnih in izjemnih okoliščin, po katerih se razlikuje od večine drugih ponudnikov v Uniji, uporaba zgornjih cen iz odstavka 1 znatno vplivala na njegovo sposobnost, da ohrani trenutne cene za notranje komunikacije, lahko nacionalni regulativni organi na zahtevo tega ponudnika odobrijo odstopanje od odstavka 1 le v nujnem obsegu in za enoletno obdobje, ki se lahko podaljša za enako obdobje. Ocena vzdržnosti domačega modela zaračunavanja temelji na zadevnih objektivnih dejavnikih, značilnih za ponudnika reguliranih komunikacij znotraj EU, ter na ravni domačih cen in prihodkov.
Kadar ponudnik prosilec zadosti ustreznemu dokaznemu bremenu, nacionalni regulativni organ določi najvišjo stopnjo za eno ali obe zgornji ceni, določeni v odstavku 1, ki je nujna za zagotovitev vzdržnosti ponudnikovega domačega modela zaračunavanja. BEREC objavi smernice o parametrih, ki jih morajo pri svojih ocenah upoštevati nacionalni regulativni organi.
Člen 6
Kazni
Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve členov 3, 4 in 5, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo o teh pravilih in ukrepih obvestijo do 30. aprila 2016, prav tako pa jo nemudoma uradno obvestijo o morebitnih naknadnih spremembah, ki vplivajo nanje.
Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve člena 5a, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice do 15. maja 2019 obvestijo Komisijo o določenih pravilih in ukrepih za zagotovitev izvajanja člena 5a, o morebitnih naknadnih spremembah, ki vplivajo nanje, pa jo obvestijo brez odlašanja.
Člen 7
Spremembe Uredbe (EU) št. 531/2012
Uredba (EU) št. 531/2012 se spremeni:
v členu 2 se odstavek 2 spremeni:
točke (i), (l) in (n) se črtajo;
dodajo se naslednje točke:
„domača maloprodajna cena“ pomeni domačo maloprodajno ceno na enoto, ki jo zaračuna ponudnik storitev gostovanja in velja za odhodne klice in poslana sporočila SMS (ki izvirajo in se zaključijo v različnih javnih komunikacijskih omrežjih v isti državi članici) ter za podatke, ki jih uporabnik porabi; kadar posebna domača maloprodajna cena na enoto ni določena, se šteje, da gre pri domačih maloprodajnih cenah za enak mehanizem zaračunavanja, kot je tisti, ki se uporablja za uporabnika za odhodne klice in poslana sporočila SMS (ki izvirajo in se zaključijo v različnih javnih komunikacijskih omrežjih v isti državi članici) ter za podatke, ki jih uporabnik porabi v svoji državi članici;
„ločena prodaja reguliranih maloprodajnih storitev podatkovnega gostovanja“ pomeni zagotavljanje reguliranih storitev podatkovnega gostovanja, ki jih alternativni ponudnik storitev gostovanja zagotavlja uporabnikom gostovanja neposredno v obiskanem omrežju.“;
v členu 3 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:
„6. Referenčna ponudba, navedena v odstavku 5, mora biti dovolj podrobna in mora vključevati vse komponente, potrebne za veleprodajni dostop za gostovanje iz odstavka 3, ter vsebovati opis ponudb, ki se nanašajo na neposredni veleprodajni dostop za gostovanje in dostop za preprodajo veleprodajnega gostovanja, in s tem povezane pogoje. Ta referenčna ponudba lahko vključuje pogoje za preprečevanje stalnega gostovanja ali nepravilne uporabe ali zlorabe veleprodajnega dostopa za gostovanje za druge namene, kot je zagotavljanje reguliranih storitev gostovanja strank ponudnika storitev gostovanja med njihovim občasnim potovanjem po Uniji. Nacionalni regulativni organi po potrebi naložijo spremembe referenčnih ponudb, da bi se izpolnile obveznosti, določene v tem členu.“;
člen 4 se spremeni:
naslov se nadomesti z naslednjim:
„Ločena prodaja reguliranih maloprodajnih storitev podatkovnega gostovanja“;
v odstavku 1 se prvi pododstavek črta;
odstavka 4 in 5 se črtata;
člen 5 se spremeni:
naslov se nadomesti z naslednjim:
„Izvajanje ločene prodaje reguliranih maloprodajnih storitev podatkovnega gostovanja“;
odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
„1. Domači ponudniki izvajajo obveznost glede ločene prodaje reguliranih maloprodajnih storitev podatkovnega gostovanja iz člena 4, tako da lahko uporabniki gostovanja uporabljajo ločene regulirane storitve podatkovnega gostovanja. Domači ponudniki ugodijo vsem razumnim zahtevkom za dostop do objektov in naprav ter pripadajočih podpornih storitev, pomembnih za ločeno prodajo reguliranih maloprodajnih storitev podatkovnega gostovanja. Dostop do objektov in naprav ter podpornih storitev, potrebnih za ločeno prodajo reguliranih maloprodajnih storitev podatkovnega gostovanja, vključno s storitvami overjanja uporabnikov, je brezplačen in se uporabnikom gostovanja neposredno ne zaračuna.“;
odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
„2. Da se zagotovi dosledno in hkratno izvajanje ločene prodaje reguliranih maloprodajnih storitev podatkovnega gostovanja po vsej Uniji, Komisija po posvetovanju z BEREC z izvedbenimi akti sprejme podrobna pravila o tehnični rešitvi za izvajanje ločene prodaje reguliranih maloprodajnih storitev podatkovnega gostovanja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 6(2).“;
v odstavku 3 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:
„3. Tehnična rešitev za izvajanje ločene prodaje reguliranih maloprodajnih storitev podatkovnega gostovanja izpolnjuje naslednja merila:“;
vstavijo se naslednji členi:
„Člen 6a
Odprava maloprodajnih pribitkov za gostovanje
Ponudniki storitev gostovanja uporabnikom gostovanja od 15. junija 2017, če se bo zakonodajni akt, ki bo sprejet na podlagi predloga iz člena 19(2), na ta dan že uporabljal, v nobeni državi članici ne zaračunajo pribitka, dodanega domači maloprodajni ceni za katere koli regulirane gostujoče odhodne ali dohodne klice, za katera koli regulirana gostujoča poslana sporočila SMS in za katere koli uporabljene regulirane storitve podatkovnega gostovanja, vključno s sporočili MMS, pa tudi ne splošne pristojbine, da bi omogočili uporabo terminalske opreme ali storitve v tujini, ob upoštevanju členov 6b in 6c.
Člen 6b
Poštena uporaba
1. Ponudniki storitev gostovanja lahko v skladu s tem členom in izvedbenimi akti iz člena 6d pri uporabi reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja, ki se zagotavljajo po veljavnih domačih maloprodajnih cenah, uporabijo „politiko poštene uporabe“ z namenom preprečevanja zlorabe ali nepravilne uporabe reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja s strani uporabnikov gostovanja, denimo uporabe takšnih storitev s strani uporabnikov gostovanja v državi članici, ki ni država njihovega domačega ponudnika, z drugimi nameni kot za občasna potovanja.
Morebitna politika poštene uporabe strankam ponudnika storitev gostovanja omogoča uporabo določene količine reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja, skladne z njihovo tarifno shemo, po veljavni domači maloprodajni ceni.
2. Člen 6e se uporablja za regulirane maloprodajne storitve gostovanja, ki presegajo kakršne koli omejitve, določene z morebitno politiko poštene uporabe.
Člen 6c
Vzdržnost odprave maloprodajnih pribitkov za gostovanje
1. Če ponudnik storitev gostovanja ne more pokriti svojih celotnih dejanskih in predvidenih stroškov zagotavljanja reguliranih storitev gostovanja v skladu s členoma 6a in 6b iz svojih celotnih dejanskih in predvidenih prihodkov od zagotavljanja takšnih storitev, lahko v posebnih in izjemnih okoliščinah zaradi zagotovitve vzdržnosti svojega domačega modela zaračunavanja zaprosi za dovoljenje za zaračunavanje pribitka. Ta pribitek se zaračuna le, če je to potrebno za pokritje stroškov zagotavljanja reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja, ob upoštevanju veljavnih najvišjih veleprodajnih cen.
2. Če se ponudnik storitev gostovanja odloči uporabljati odstavek 1 tega člena, pri nacionalnem regulativnem organu nemudoma poda vlogo ter mu posreduje vse potrebne informacije v skladu z izvedbenimi akti iz člena 6d. Te informacije nato vsakih 12 mesecev posodobi in jih predloži nacionalnemu regulativnemu organu.
3. Nacionalni regulativni organ po prejemu vloge na podlagi odstavka 2 oceni, ali je ponudnik storitev gostovanja dokazal, da ne more pokriti svojih stroškov v skladu z odstavkom 1, s čimer bi bila ogrožena vzdržnost njegovega domačega modela zaračunavanja. Ocena vzdržnosti domačega modela zaračunavanja temelji na zadevnih objektivnih dejavnikih, značilnih za ponudnika storitev gostovanja, vključno z objektivnimi razlikami med ponudniki storitev gostovanja v zadevni državi članici ter ravnjo domačih cen in prihodkov. Nacionalni regulativni organ odobri pribitek, kadar so izpolnjeni pogoji, določeni v odstavku 1 in tem odstavku.
4. V enem mesecu po prejemu vloge na podlagi odstavka 2 nacionalni regulativni organ odobri pribitek, razen če je vloga očitno neutemeljena ali ne vsebuje zadostnih informacij. Kadar nacionalni regulativni organ meni, da je zahtevek očitno neutemeljen ali da niso bile predložene zadostne informacije, končno odločitev sprejme v nadaljnjih dveh mesecih, potem ko ponudniku storitev gostovanja da priložnost, da se izjavi, nato pa pribitek odobri, spremeni ali zavrne.
Člen 6d
Izvajanje politike poštene uporabe in vzdržnosti odprave maloprodajnih pribitkov za gostovanje
1. Da bi zagotovili dosledno uporabo členov 6b in 6c, Komisija po posvetovanju z BEREC do 15. decembra 2016 sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobna pravila o izvajanju politike poštene uporabe, o metodologiji za oceno vzdržnosti odprave maloprodajnih pribitkov za gostovanje in o vlogi, ki jo ponudnik storitev gostovanja predloži za namene te ocene. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 6(2).
2. Kar zadeva člen 6b, Komisija pri sprejetju izvedbenih aktov, ki določajo podrobna pravila o izvajanju politike poštene uporabe, upošteva:
razvoj cenovnih vzorcev in vzorcev porabe v državah članicah;
stopnjo konvergence ravni domačih cen v celotni Uniji;
vzorce potovanja v Uniji;
vsa opazna tveganja za izkrivljanje konkurence ter naložbene spodbude na domačih in obiskanih trgih.
3. Kar zadeva člen 6c, Komisija izvedbene akte, ki določajo podrobna pravila o metodologiji za oceno vzdržnosti odprave maloprodajnih pribitkov za gostovanje za ponudnika storitev gostovanja, sprejme na podlagi:
določitve celotnih dejanskih in predvidenih stroškov zagotavljanja reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja glede na dejanske veleprodajne cene gostovanja za neuravnotežen promet ter razumen delež povezanih in skupnih stroškov, potrebnih za zagotavljanje reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja;
določitve celotnih dejanskih in predvidenih prihodkov od zagotavljanja reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja;
uporabe reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja in domače porabe s strani strank ponudnikov storitev gostovanja;
ravni konkurence, cen in prihodkov na domačem trgu ter morebitnem opaznem tveganju, da bi gostovanje po domačih maloprodajnih cenah znatno vplivalo na gibanje takšnih cen.
4. Komisija izvedbene akte, sprejete na podlagi odstavka 1, redno pregleduje z vidika razvoja trga.
5. Nacionalni regulativni organ natančno spremlja in nadzoruje izvajanje politike poštene uporabe ter ukrepov za vzdržnost odprave maloprodajnih pribitkov za gostovanje, pri čemer čim bolj upošteva zadevne objektivne dejavnike, značilne za zadevno državo članico, in zadevne objektivne razlike med ponudniki storitev gostovanja. Brez poseganja v postopek, določen v členu 6c(3), pravočasno uveljavi zahteve iz člena 6b in 6c ter izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi odstavka 1 tega člena. Od ponudnika storitev gostovanja lahko kadar koli zahteva spremembo ali prenehanje zaračunavanja pribitka, če ta ne ravna skladno s členom 6b ali 6c. Nacionalni regulativni organ Komisijo vsako leto obvesti o uporabi členov 6b in 6c ter tega člena.
Člen 6e
Zagotavljanje reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja
1. Brez poseganja v drugi pododstavek ponudnik storitev gostovanja, ki zaračunava pribitek za uporabo reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja, ki presega kakršne koli omejitve, določene z morebitno politiko poštene uporabe, izpolnjuje naslednje zahteve (brez DDV):
noben pribitek, ki se zaračunava za regulirane gostujoče odhodne klice, regulirana gostujoča poslana sporočila SMS in regulirane storitve podatkovnega gostovanja, ne presega najvišjih veleprodajnih cen, predvidenih v členih 7(2), 9(1) oziroma 12(1);
vsota domače maloprodajne cene in vsakega pribitka, ki se zaračunava za regulirane gostujoče odhodne klice, regulirana gostujoča poslana sporočila SMS ali regulirane storitve podatkovnega gostovanja, ne presega 0,19 EUR za minuto, 0,06 za sporočilo SMS oziroma 0,20 EUR za porabljen megabajt;
noben pribitek, ki se zaračunava za regulirane gostujoče dohodne klice, ne presega tehtanega povprečja najvišjih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih po vsej Uniji, določenih v skladu z odstavkom 2.
Ponudniki storitev gostovanja ne zaračunavajo nobenega pribitka za regulirana gostujoča prejeta sporočila SMS ali za gostujoča prejeta govorna sporočila. To ne posega v druge veljavne cene, na primer za poslušanje tovrstnih sporočil.
Ponudniki storitev gostovanja gostujoče odhodne in dohodne klice zaračunavajo na podlagi sekundnega intervala. Za odhodne klice lahko uporabijo začetno najkrajše obdobje zaračunavanja, ki ne presega 30 sekund. Svojim uporabnikom zaračunavajo zagotavljanje reguliranih storitev podatkovnega gostovanja na podlagi kilobajtnega intervala, razen za sporočila MMS, za katera lahko zaračunavajo po enoti. V tem primeru maloprodajna cena, ki jo ponudnik storitev gostovanja lahko zaračuna uporabniku gostovanja za pošiljanje ali sprejem gostujočega sporočila MMS, ne presega najvišje maloprodajne cene za regulirane storitve podatkovnega gostovanja, določene v prvem pododstavku.
Ta odstavek v obdobju iz člena 6f(1) ne preprečuje ponudb, ki uporabnikom gostovanja za dnevno ali kakršno koli drugo fiksno periodično ceno zagotavljajo določeno količino uporabe reguliranih storitev gostovanja, če poraba te količine v celoti privede do cene na enoto za regulirane gostujoče odhodne klice, dohodne klice, poslana sporočila SMS in storitve podatkovnega gostovanja, ki ne presega zadevne domače maloprodajne cene in najvišjega pribitka iz prvega pododstavka tega odstavka.
2. Komisija do 31. decembra 2015, po posvetovanju z BEREC in ob upoštevanju drugega pododstavka tega odstavka, sprejme izvedbene akte, ki določajo tehtano povprečje najvišjih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 1. Komisija te izvedbene akte pregleduje vsako leto. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 6(2).
Tehtano povprečje najvišjih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih temelji na naslednjih merilih:
na najvišji ravni cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih, ki jo nacionalni regulativni organi na trgu določijo za zaključevanje veleprodajnih govornih klicev v posameznih mobilnih omrežjih v skladu s členoma 7 in 16 Okvirne direktive ter členom 13 Direktive o dostopu, in
na skupnem številu naročnikov v državah članicah.
3. Ponudniki storitev gostovanja lahko ponujajo in uporabniki gostovanja lahko namenoma izberejo tarifo gostovanja, ki ni določena v skladu s členi 6a, 6b in 6c ter odstavkom 1 tega člena, na podlagi katere so uporabniki gostovanja upravičeni do drugačne tarife za regulirano storitev gostovanja, kot bi jim bila dodeljena, če takšne izbire ne bi imeli. Ponudnik storitev gostovanja takšne uporabnike gostovanja opozori na ugodnosti gostovanja, ki bi jih s tem izgubili.
Ponudniki storitev gostovanja brez poseganja v prvi pododstavek za vse obstoječe in nove uporabnike gostovanja samodejno uporabijo tarifo, določeno v skladu s členoma 6a in 6b ter odstavkom 1 tega člena.
Vsak uporabnik gostovanja lahko kadar koli zahteva, da se zanj začne ali preneha uporabljati tarifa, določena v skladu s členi 6a, 6b in 6c ter odstavkom 1 tega člena. Ko se uporabniki gostovanja namenoma odločijo, da se zanje preneha ali začne uporabljati tarifa, določena v skladu s členi 6a, 6b in 6c ter odstavkom 1 tega člena, se vsaka takšna menjava opravi brezplačno v enem delovnem dnevu od prejema zahteve in ne sme biti vezana na pogoje ali omejitve, ki se nanašajo na druge dele naročniškega razmerja in ne na gostovanje. Ponudniki storitev gostovanja lahko menjavo odložijo do izteka določenega najkrajšega obdobja veljavnosti prejšnje tarife gostovanja, ki ni daljše od dveh mesecev.
4. Ponudniki gostovanja zagotovijo, da so v pogodbi, ki vključuje katero koli vrsto regulirane maloprodajne storitve gostovanja, navedene glavne značilnosti te regulirane maloprodajne storitve gostovanja, zlasti:
posamezna tarifna shema ali tarifne sheme in – za vsako tarifno shemo – vrste ponujenih storitev, vključno s količino komunikacij;
vsakršne omejitve uporabe reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja po veljavnih domačih maloprodajnih cenah, zlasti kvantificirani podatki o načinu izvajanja morebitne politike poštene uporabe z navedbo glavnih cenovnih, količinskih ali drugih parametrov zadevne regulirane maloprodajne storitve gostovanja, ki se zagotavlja.
Ponudniki storitev gostovanja informacije iz prvega pododstavka objavijo.
Člen 6f
Prehodne maloprodajne cene gostovanja
1. Ponudniki storitev gostovanja lahko od 30. aprila 2016 do 14. junija 2017 za zagotavljanje reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja poleg domače maloprodajne cene zaračunavajo pribitek.
2. V obdobju iz odstavka 1 tega člena se smiselno uporablja člen 6e.“;
členi 8, 10 in 13 se črtajo;
člen 14 se spremeni:
v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:
„Te osnovne, uporabnikovim potrebam prilagojene informacije o cenah gostovanja se izrazijo v valuti domačega računa, ki ga izda domači ponudnik uporabnika, in vključujejo informacije o:
morebitni politiki poštene uporabe, ki velja za uporabnika gostovanja v Uniji, ter o pribitkih, ki se zaračunajo za preseganje kakršne koli omejitve, določene s to politiko poštene uporabe, ter
morebitnem pribitku, ki se zaračunava v skladu s členom 6c.“;
v odstavku 1 se šesti pododstavek nadomesti z naslednjim:
„Prvi, drugi, četrti in peti pododstavek, razen kar zadeva politiko poštene uporabe ter pribitek, zaračunan v skladu s členom 6, se uporabljajo tudi za govorne in SMS storitve gostovanja, ki jih uporabniki gostovanja uporabljajo med potovanjem zunaj Unije, zagotavlja pa jih ponudnik storitev gostovanja.“;
vstavi se naslednji odstavek:
„2a. Ponudnik storitev gostovanja uporabniku gostovanja pošlje obvestilo, ko je v celoti dosežena veljavna količina uporabe reguliranih govornih ali SMS storitev gostovanja, ki ustreza pošteni uporabi, ali kakršen koli prag uporabe, ki velja v skladu s členom 6c. V tem obvestilu se navede pribitek, ki se zaračunava za morebitno dodatno uporabo reguliranih storitev govornega ali SMS gostovanja s strani uporabnika gostovanja. Vsak uporabnik ima pravico od ponudnika storitev gostovanja zahtevati prekinitev pošiljanja takšnih obvestil, prav tako pa lahko od ponudnika storitev gostovanja kadar koli brezplačno zahteva, naj začne to storitev ponovno zagotavljati.“;
odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
„3. Ponudniki storitev gostovanja ob sklenitvi naročniškega razmerja vsem uporabnikom zagotovijo vse informacije o veljavnih cenah gostovanja. Svojim uporabnikom gostovanja poleg tega brez nepotrebnega odlašanja zagotovijo najnovejše informacije o veljavnih cenah gostovanja, kadar koli se te cene spremenijo.
Ponudniki storitev gostovanja nato v razumnih časovnih presledkih pošiljajo obvestila o tem vsem uporabnikom, ki so se odločili za drugo tarifo.“;
člen 15 se spremeni:
odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
„2. Ponudnik storitev gostovanja s samodejnim sporočilom obvesti uporabnika gostovanja, da slednji uporablja regulirane storitve podatkovnega gostovanja, ter mu zagotovi tudi osnovne, njegovim potrebam prilagojene tarifne informacije o cenah (v valuti domačega računa, ki ga pošlje domači ponudnik uporabnika) za zagotavljanje reguliranih storitev podatkovnega gostovanja temu uporabniku gostovanja v zadevni državi članici, razen če uporabnik obvesti ponudnika storitev gostovanja, da takih informacij ne potrebuje.
Te osnovne, uporabnikovim potrebam prilagojene tarifne informacije, vključujejo informacije o:
morebitni politiki poštene uporabe, ki velja za uporabnika gostovanja v Uniji, ter pribitkih, ki se zaračunajo za preseganje kakršne koli omejitve, določene s to politiko poštene uporabe; in
morebitnem pribitku, ki se zaračunava v skladu s členom 6c.
Informacije se pošljejo na mobilno napravo uporabnika gostovanja, na primer s sporočilom SMS, po elektronski pošti ali s pojavnim oknom na mobilni napravi, vsakič ko uporabnik gostovanja vstopi v državo članico, ki ni država njegovega domačega ponudnika, in prvič uporabi storitev podatkovnega gostovanja v tej državi članici. Zagotovijo se brezplačno, v trenutku, ko uporabnik gostovanja prvič uporabi regulirano storitev podatkovnega gostovanja, z uporabo primernih sredstev, prilagojenih lažjemu prejemanju in razumevanju informacij.
Uporabnik, ki je obvestil svojega ponudnika storitev gostovanja, da ne potrebuje samodejnih informacij o tarifah, ima pravico, da od ponudnika storitev gostovanja kadar koli brezplačno ponovno zahteva to storitev.“;
vstavi se naslednji odstavek:
„2a. Ponudnik storitev gostovanja pošlje obvestilo, ko je v celoti dosežena veljavna količina uporabe reguliranih storitev podatkovnega gostovanja, ki ustreza pošteni uporabi, ali kakršen koli prag uporabe, ki velja v skladu s členom 6c. V tem obvestilu se navede pribitek, ki se zaračunava za morebitno dodatno uporabo reguliranih storitev podatkovnega gostovanja s strani uporabnika gostovanja. Vsak uporabnik ima pravico od ponudnika storitev gostovanja zahtevati prekinitev pošiljanja takšnih obvestil, prav tako pa lahko od ponudnika storitev gostovanja kadar koli brezplačno zahteva, naj začne to storitev ponovno zagotavljati.“;
v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
„3. Vsak ponudnik storitev gostovanja vsem svojim uporabnikom gostovanja omogoči, da se namenoma in brezplačno odločijo za možnost pravočasnega prejemanja informacij o skupni porabi, izraženi v količini podatkov ali valuti, v kateri se uporabniku gostovanja izdajajo računi za regulirane storitve podatkovnega gostovanja, ki zagotavlja, da skupni izdatki za regulirane storitve podatkovnega gostovanja, z izjemo MMS, za katere se zaračunava po enoti, brez izrecnega soglasja uporabnika v določenem obdobju uporabe ne presežejo določene finančne meje.“;
v odstavku 6 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
„6. Z izjemo odstavka 5, drugega pododstavka odstavka 2 in odstavka 2a ter pod pogoji iz drugega in tretjega pododstavka tega odstavka se ta člen uporablja tudi za storitve podatkovnega gostovanja, ki jih uporabniki gostovanja uporabljajo med potovanjem zunaj Unije, zagotavlja pa jih ponudnik storitev gostovanja.“;
člen 16 se spremeni:
v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:
„Nacionalni regulativni organi natančno spremljajo in nadzirajo ponudnike storitev gostovanja, ki uporabljajo člene 6b, 6c in 6e(3).“;
odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
„2. Nacionalni regulativni organi poskrbijo, da so najnovejše informacije o uporabi te uredbe, zlasti členov 6a, 6b, 6c, 6e, 7, 9 in 12, javno dostopne, tako da jih lahko zainteresirane strani pridobijo brez težav.“;
člen 19 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 19
Pregled
1. Komisija do 29. novembra 2015 prične s pregledom veleprodajnega trga gostovanja zaradi ocene ukrepov, ki so potrebni, da se omogoči odprava maloprodajnih pribitkov za gostovanje do 15. junija 2017. Komisija med drugim pregleda stopnjo konkurence na nacionalnih veleprodajnih trgih, zlasti pa oceni raven nastalih veleprodajnih stroškov in uporabljenih veleprodajnih cen ter konkurenčni položaj operaterjev z omejenim geografskim obsegom, vključno z učinki poslovnih dogovorov na konkurenco in sposobnostjo operaterjev, da izkoristijo prednosti ekonomije obsega. Oceni tudi razvoj konkurence na maloprodajnih trgih gostovanja, pa tudi vsa opazna tveganja za izkrivljanje konkurence ter naložbene spodbude na domačih in obiskanih trgih. Pri ocenjevanju ukrepov, ki so potrebni, da se omogoči odprava maloprodajnih pribitkov za gostovanje, upošteva nujnost zagotovitve, da lahko operaterji obiskanega omrežja pokrijejo vse stroške zagotavljanja reguliranih veleprodajnih storitev gostovanja, vključno s povezanimi in skupnimi stroški. Upošteva tudi nujnost preprečitve stalnega gostovanja ali nepravilne uporabe ali zlorabe veleprodajnega dostopa za gostovanje za namene, ki ne vključujejo zagotavljanja reguliranih storitev gostovanja strankam ponudnikov storitev gostovanja med njihovim občasnim potovanjem po Uniji.
2. Komisija do 15. junija 2016 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o ugotovitvah pregleda iz odstavka 1.
Poročilu priloži ustrezen zakonodajni predlog, o katerem je potekalo javno posvetovanje, da se bodisi spremenijo veleprodajne cene za regulirane storitve gostovanja, določene s to uredbo, bodisi predvidi drugačna rešitev za obravnavo težav, ugotovljenih na veleprodajni ravni, z namenom odprave maloprodajnih pribitkov za gostovanje do 15. junija 2017.
3. Poleg tega Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo vsaki dve leti po predložitvi poročila iz odstavka 2. Vsako poročilo med drugim vključuje oceno:
razpoložljivosti in kakovosti storitev, vključno s storitvami, ki lahko nadomestijo regulirane maloprodajne storitve govornega, SMS in podatkovnega gostovanja, zlasti glede na tehnološki razvoj;
stopnje konkurence na maloprodajnem in veleprodajnem trgu gostovanja, zlasti konkurenčnega položaja malih, neodvisnih ali novih operaterjev, vključno z učinki poslovnih dogovorov na konkurenco in stopnjo medsebojne povezanosti med operaterji;
tega, v kakšnem obsegu je izvajanje strukturnih ukrepov, predvidenih v členih 3 in 4, ugodno vplivalo na razvoj konkurence na notranjem trgu za regulirane storitve gostovanja.
4. Da bi lahko ocenil razvoj konkurence na trgih gostovanja po vsej Uniji, BEREC redno zbira podatke nacionalnih regulativnih organov o razvoju maloprodajnih in veleprodajnih cen za regulirane storitve govornega, SMS in podatkovnega gostovanja. Te podatke najmanj dvakrat letno sporoči Komisiji. Komisija jih objavi.
BEREC na podlagi zbranih podatkov prav tako redno poroča o razvoju cen in vzorcev porabe v državah članicah, tako za domače storitve kot za storitve gostovanja, ter o razvoju dejanskih veleprodajnih cen gostovanja za neuravnotežen promet med ponudniki gostovanja.
BEREC poleg tega vsako leto zbere informacije nacionalnih regulativnih organov o preglednosti in primerljivosti različnih tarif, ki jih operaterji ponujajo svojim uporabnikom. Komisija te podatke in ugotovitve objavi.“
▼M2 —————
Člen 9
Določba o pregledu
Komisija do 30. aprila 2019, ter nato vsaka štiri leta, pregleda člene 3, 4, 5 in 6 te uredbe ter o tem Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, ki mu po potrebi priloži ustrezne predloge za spremembo te uredbe.
Člen 10
Začetek veljavnosti in prehodne določbe
1. Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
2. Uporablja se od 30. aprila 2016, z naslednjimi izjemami:
Če se zakonodajni akt, sprejet na podlagi predloga iz točke 19(2) Uredbe (EU) št. 531/2012, 15. junija 2017 že uporablja, se točka 5 člena 7 te uredbe, kar zadeva člene 6a do 6d Uredbe (EU) št. 531/2012, točka 7(a) do (c) člena 7 te uredbe ter točka 8(a), (b) in (d) člena 7 te uredbe uporabljata od navedenega dne.
Če se navedeni zakonodajni akt 15. junija 2017 še ne uporablja, se do začetka njegove uporabe še naprej uporablja točka 5 člena 7 te uredbe, kar zadeva člen 6f Uredbe (EU) št. 531/2012.
Če se navedeni zakonodajni akt začne uporabljati po 15. juniju 2017, se točka 5 člena 7 te uredbe, kar zadeva člene 6a do 6d Uredbe (EU) št. 531/2012, točka 7(a) do (c) člena 7 te uredbe ter točka 8(a), (b) in (d) člena 7 te uredbe uporabljata od datuma začetka uporabe navedenega zakonodajnega akta;
prenos izvedbenih pooblastil na Komisijo, določen v točki 4(c) člena 7 te uredbe ter v točki 5 člena 7 te uredbe, kar zadeva člena 6d in 6e(2) Uredbe (EU) št. 531/2012, se uporablja od 29. novembra 2015;
člen 5(3) se uporablja od 29. novembra 2015;
točka 10 člena 7 te uredbe se uporablja od 29. novembra 2015.
3. Države članice lahko nacionalne ukrepe, vključno s samoregulativnimi sistemi, ki so vzpostavljeni pred 29. novembrom 2015 in niso skladni s členom 3(2) ali (3), ohranijo do 31. decembra 2016. Zadevne države članice o teh ukrepih do 30. aprila 2016 uradno obvestijo Komisijo.
4. Določbe Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1203/2012 ( 4 ) v zvezi s tehniko za izvajanje dostopa do lokalnih storitev podatkovnega gostovanja v obiskanem omrežju se še naprej uporabljajo za namene ločene prodaje reguliranih maloprodajnih storitev podatkovnega gostovanja, in sicer do sprejetja izvedbenega akta iz točke 4(c) člena 7 te uredbe.
5. Člen 5a preneha veljati 14. maja 2024.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
( 1 ) Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (UL L 321, 17.12.2018, str. 36).
( 2 ) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).
( 3 ) Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).
( 4 ) Izvedbena uredbe Komisije (EU) št. 1203/2012 z dne 14. decembra 2012 o ločeni prodaji reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja v Uniji (UL L 347, 15.12.2012, str. 1).