(a) profesionalne hladilne omare za shranjevanje, ki se napajajo predvsem z viri energije, ki niso električna energija;

(b) profesionalne hladilne omare za shranjevanje, ki uporabljajo oddaljeno kondenzacijsko enoto;

(c) odprte omare, kadar je odprtost temeljna zahteva za njihovo osnovno funkcijo;

(d) omare, ki so zasnovane posebej za živilsko predelavo, kadar zgolj prisotnost enega predelka z neto prostornino, ki je manjša od 20 % skupne neto prostornine omare, in posebna zasnova za živilsko predelavo nista dovolj za izvzetje;

(e) omare, posebej zasnovane le za nadzorovano odtajanje zamrznjenih živil, kadar zgolj prisotnost enega predelka, posebej zasnovanega za nadzorovano odtajanje zamrznjenih živil, ni dovolj za izvzetje;

(f) saladete;

(g) strežne vitrine in druge podobne oblike omar, ki so poleg ohlajevanja in shranjevanja namenjene predvsem za razstavljanje živil in njihovo prodajo;

(h) omare, ki ne uporabljajo cikla hlajenja s kompresijo pare;

(i) omare in komore za hitro hlajenje in zamrzovanje z zmogljivostjo, ki presega 300 kg živil;

(j) naprave za neprekinjeno hitro hlajenje in zamrzovanje;

(k) profesionalne hladilne omare za shranjevanje po naročilu ter kosovno, glede na specifikacije posameznega naročnika izdelane omare za hitro hlajenje in zamrzovanje, ki niso enake drugim profesionalnim hladilnim omaram za shranjevanje, kot so opisane v točki 10 opredelitve pojmov v Prilogi I, ali omaram za hitro hlajenje in zamrzovanje, kot so opisane v točki 11 opredelitve pojmov v Prilogi I;

(l) vgradne omare;

(m) vhodne in prehodne omare;

(n) omare s statičnim zrakom;

(o) zamrzovalne skrinje.

(a) kondenzacijske enote, vključno z uparjalnikom, ki je lahko vgrajeni uparjalnik, kot v enotah v enem bloku, ali oddaljeni uparjalnik, kot v deljenih enotah;

(b) kompresorski kompleti ali sklopi, ki ne vključujejo kondenzatorja;

(c) kondenzacijske enote, pri katerih kondenzator ne uporablja zraka kot prenosnika toplote.

(a) procesne ohlajevalnike, namenjene za delovanje pri visoki temperaturi;

(b) procesne ohlajevalnike, ki uporabljajo izključno kondenzacijo z uparjanjem;

(c) procesne ohlajevalnike, izdelane po naročilu in kosovno, sestavljene na kraju samem;

(d) absorpcijske ohlajevalnike.

(a) „profesionalna hladilna omara za shranjevanje“ pomeni izoliran hladilni aparat, ki vključuje en predelek ali več, dostopen prek enih ali več vrat ali predalov, in lahko neprekinjeno ohranja temperaturo živil v okviru predpisanih omejitev pri obratovalni temperaturi za hlajenje ali zamrzovanje, tako da uporablja cikel s kompresijo pare, namenjen pa je shranjevanju živil v okoljih, ki niso gospodinjstva, vendar ne za razstavljanje ali dostop strank;

(b) „omara za hitro hlajenje in zamrzovanje“ pomeni izoliran hladilni aparat, ki je namenjen predvsem hitremu ohlajanju vročih živil pod 10 °C v primeru hlajenja in pod – 18 °C v primeru zamrzovanja;

(c) „komora za hitro hlajenje“ pomeni zaprt prostor, čigar vratna odprtina in notranji prostor sta dovolj velika, da lahko vstopi oseba, namenjen pa je predvsem hitremu ohlajanju vročih živil pod 10 °C v primeru hlajenja in pod – 18 °C v primeru zamrzovanja;

(d) „zmogljivost“ pomeni za omare za hitro hlajenje in zamrzovanje maso hrane, ki se lahko obdela (z omaro za hitro hlajenje in zamrzovanje) do temperature pod 10 °C v primeru hlajenja in pod – 18 °C v primeru zamrzovanja v enem postopku;

(e) „naprave za neprekinjeno hitro hlajenje in zamrzovanje“ pomeni omaro za hitro hlajenje in zamrzovanje s tekočim trakom za prenos živil skozi njo, da se omogoči neprekinjen postopek hitrega hlajenja ali zamrzovanja živil;

(f) „živila“ pomenijo hrano, sestavine, pijače, vključno z vinom, in druge izdelke, namenjene predvsem za uživanje, ki zahtevajo ohlajevanje na določene temperature;

(g) „vgradna omara“ pomeni fiksiran izoliran hladilni aparat, namenjen namestitvi v omaro, v pripravljeno nišo v steni ali na podobno mesto, ki potrebuje zaključen pohištveni element;

(h) „vhodna omara“ pomeni profesionalno hladilno omaro za shranjevanje, ki vključuje en edinstven predelek, ki omogoča, da se vanjo zapeljejo vozički z izdelki;

(i) „prehodna omara“ pomeni profesionalno hladilno omaro za shranjevanje, ki omogoča dostop z obeh strani;

(j) „omara s statičnim zrakom“ pomeni profesionalno hladilno omaro za shranjevanje brez notranjega prisilnega kroženja zraka, ki je zasnovana posebej za shranjevanje temperaturno občutljivih živil ali za preprečevanje sušenja živil, ki so shranjena brez zaprte embalaže, kadar en predelek s statičnim zrakom v omari ni dovolj, da bi se omara označila kot omara s statičnim zrakom;

(k) „visokozmogljivostna omara“ pomeni profesionalno hladilno omaro za shranjevanje, ki lahko v vseh predelkih neprekinjeno ohranja obratovalno temperaturo za hlajenje ali zamrzovanje pri okoliških pogojih, ki ustrezajo klimatskemu razredu 5 iz preglednice 3 Priloge IV;

(l) „odprta omara“ pomeni profesionalno hladilno omaro za shranjevanje, pri kateri se lahko do hlajene notranjosti dostopa od zunaj brez odpiranja vrat ali predala, kadar zgolj prisotnost enega predelka, do katerega se lahko dostopa od zunaj brez odpiranja vrat ali predala, z neto prostornino, ki je enaka ali manjša od 20 % skupne prostornine hladilne omare za shranjevanje, ne zadostuje za tovrstno razvrstitev;

(m) „saladeta“ pomeni profesionalno hladilno omaro za shranjevanje z enimi vrati ali licem predala ali več na navpični ravnini in odprtinami na zgornji površini, vanje pa se lahko vstavijo posode za enostavno začasno shranjevanje živil, kot so med drugim, ne pa izključno, prelivi za pice ali solate;

(n) „zamrzovalna skrinja“ pomeni zamrzovalnik živil, kjer so predelki dostopni z vrha naprave ali pa ima predelke, ki se odpirajo na vrhu, in pokončne predelke, vendar bruto prostornina predelkov, ki se odpirajo na vrhu, presega 75 % skupne bruto površine naprave;

(o) „kondenzacijska enota“ pomeni proizvod, ki vključuje vsaj en elektronski kompresor in en kondenzator ter lahko ohlaja in neprekinjeno ohranja nizko ali srednjo temperaturo v hladilnem aparatu ali sistemu, pri čemer uporablja cikel s kompresijo pare, ko je povezana z uparjalnikom in raztezno posodo;

(p) „nizka temperatura“ pomeni, da lahko kondenzacijska enota zagotavlja nazivno zmogljivost hlajenja pri nasičeni uparjalni temperaturi – 35 °C;

(q) „srednja temperatura“ pomeni, da lahko kondenzacijska enota zagotavlja nazivno zmogljivost hlajenja pri nasičeni uparjalni temperaturi – 10 °C;

(r) „nazivna zmogljivost hlajenja“ pomeni zmogljivost hlajenja, ki jo ciklu s kompresijo pare omogoča doseči kondenzacijska enota, ko je povezana z uparjalnikom in raztezno posodo ter deluje pri polni obremenitvi, pri čemer se izmeri pri standardnih nazivnih pogojih z referenčno temperaturo okolice, nastavljeno na 32 °C, in je izražena v kW;

(s) „procesni ohlajevalnik“ pomeni proizvod, ki vključuje vsaj en kompresor in en uparjevalnik ter lahko ohlaja in neprekinjeno ohranja temperaturo tekočine, da zagotavlja hlajenje hladilnega aparata ali sistema. Vključuje lahko kondenzator, strojno opremo za hladilni krog in drugo pomožno opremo;

(t) „nizka temperatura“ pomeni, da lahko procesni ohlajevalnik zagotavlja nazivno zmogljivost hlajenja pri standardnih nazivnih pogojih pri temperaturi na izhodu notranjega toplotnega izmenjevalnika – 25 °C;

(u) „srednja temperatura“ pomeni, da lahko procesni ohlajevalnik zagotavlja nazivno zmogljivost hlajenja pri standardnih nazivnih pogojih pri temperaturi na izhodu notranjega toplotnega izmenjevalnika – 8 °C;

(v) „visoka temperatura“ pomeni, da lahko procesni ohlajevalnik zagotavlja nazivno zmogljivost hlajenja pri standardnih nazivnih pogojih pri temperaturi na izhodu notranjega toplotnega izmenjevalnika 7 °C;

(w) „nazivna zmogljivost hlajenja“, izražena v kW, pomeni zmogljivost hlajenja, ki jo lahko doseže procesni ohlajevalnik, kadar obratuje pri polni obremenitvi, ter se izmeri pri standardnih nazivnih pogojih z referenčno temperaturo okolice 35 °C za zračno hlajene ohlajevalnike in vhodno temperaturo vode 30 °C za vodno hlajene ohlajevalnike;

(x) „kompresorski komplet“ ali „kompresorski sklop“ pomeni izdelek, ki vsebuje vsaj enega ali več električnih hladilnih kompresorjev in kontrolni sistem;

(y) „absorpcijski ohlajevalnik“ pomeni procesni ohlajevalnik, v katerem je hlajenje rezultat absorpcijskega procesa, pri čemer se kot vir energije uporablja toplota;

(z) „kondenzacijski ohlajevalnik z uparjanjem“ pomeni procesni ohlajevalnik, opremljen z uparjalnim kondenzatorjem, kjer se hladilno sredstvo ohlaja s kombinacijo zračnega toka in pršenja vode.

(a) Od 1. julija 2016:

(1) kondenzacijske enote izpolnjujejo zahteve iz točke 1(a) in točke 2 Priloge V;

(2) procesni ohlajevalniki izpolnjujejo zahteve iz točke 1(a) in točke 2 Priloge VII;

(3) profesionalne hladilne omare za shranjevanje izpolnjujejo zahteve iz točke 1(a)(i) in točke 2(a) Priloge II;

(4) visokozmogljivostne omare izpolnjujejo zahteve iz točke 1(b) in točke 2(a) Priloge II;

(5) omare za hitro hlajenje in zamrzovanje izpolnjujejo zahteve iz točke 2(b) Priloge II.

(b) Od 1. januarja 2018:

(1) profesionalne hladilne omare za shranjevanje izpolnjujejo zahteve iz točke 1(a)(ii) Priloge II.

(c) Od 1. julija 2018:

(1) kondenzacijske enote izpolnjujejo zahteve iz točke 1(b) Priloge V;

(2) procesni ohlajevalniki izpolnjujejo zahteve iz točke 1(b) Priloge VII.

(d) Od 1. julija 2019:

(1) profesionalne hladilne omare za shranjevanje izpolnjujejo zahteve iz točke 1(a)(iii) Priloge II.

1. za profesionalne hladilne omare za shranjevanje oceno ustreznosti uvedbe zahtev, zlasti:

(a) zahteve za okoljsko primerno zasnovo za omare iz člena 1(1);

(b) strožje zahteve za visokozmogljivostne omare;

(c) informacijske zahteve o zmogljivosti ohlajanja živil profesionalnih hladilnih omar za shranjevanje;

(d) metodo za določitev standardne letne porabe energije za hladilnike-zamrzovalnike;

(e) revidirano metodo za standardno letno porabo energije za vitrine;

2. za omare za hitro hlajenje in zamrzovanje oceno ustreznosti uvedbe zahtev za okoljsko primerno zasnovo teh izdelkov;

3. za hladilne komore oceno ustreznosti uvedbe zahtev za okoljsko primerno zasnovo teh izdelkov;

4. za kondenzacijske enote in procesne ohlajevalnike:

(a) oceno ustreznosti določanja zahtev za okoljsko primerno zasnovo, ki zajema neposredne emisije toplogrednih plinov, povezane s hladilnimi sredstvi;

(b) oceno ustreznosti določanja zahtev za okoljsko primerno zasnovo kondenzacijskih enot z nazivno zmogljivostjo hlajenja, ki je pri nizki temperaturi manjša od 0,1 kW, pri srednji temperaturi pa manjša od 0,2 kW, ter kondenzacijskih enot z nazivno zmogljivostjo hlajenja, ki je pri nizki temperaturi večja od 20 kW, pri srednji temperaturi pa večja od 50 kW;

(c) oceno ustreznosti določanja zahtev za okoljsko primerno zasnovo kondenzacijskih enot, ki se prodajajo z uparjevalnikom ter kompresorskimi kompleti in sklopi, ki ne vključujejo kondenzatorja, ter kondenzacijskih enot, ki ne uporabljajo zraka kot prenosnika toplote za kondenzator;

(d) oceno ustreznosti določanja zahtev za okoljsko primerno zasnovo procesnih ohlajevalnikov, ki uporabljajo kondenzacijo z uparjanjem, in procesnih ohlajevalnikov, ki uporabljajo absorpcijsko tehnologijo;

5. za vse izdelke pregled, ali obstajajo nove različice citiranih virov za vrednosti potenciala globalnega segrevanja;

6. za vse izdelke vrednosti dopustnih odstopanj v postopku preverjanja za izmerjeno vrednost porabe energije.

(1) „neto prostornina“ pomeni prostornino za živila v okviru meje obremenitve;

(2) „obratovalna temperatura za hlajenje“ pomeni, da se temperatura živil, shranjenih v omari, neprekinjeno ohranja med – 1 °C in 5 °C;

(3) „obratovalna temperatura za zamrzovanje“ pomeni, da se temperatura živil, shranjenih v omari, neprekinjeno ohranja pod – 15 °C, ki se obravnava kot najvišja temperatura v preskusu z najtoplejšim paketom;

(4) „večnamenska omara“ pomeni, da se lahko temperatura v profesionalni hladilni omari za shranjevanje ali ločenih predelkih iste omare nastavi na različne vrednosti za hlajena ali zamrznjena živila;

(5) „kombinirana omara“ pomeni profesionalno hladilno omaro za shranjevanje, ki vključuje dva predelka ali več z različnimi temperaturami za ohlajevanje in shranjevanje živil;

(6) „hladilnik-zamrzovalnik“ pomeni vrsto kombinirane omare, ki vključuje vsaj en predelek, namenjen izključno za obratovalno temperaturo za hlajenje, in en predelek, namenjen izključno za obratovalno temperaturo za zamrzovanje;

(7) „pokončna omara“ pomeni profesionalno hladilno omaro za shranjevanje s skupno višino, ki je enaka ali večja od 1 050 mm, pri čemer ima ena ali več sprednjih vrat ali predale za dostop do istega predelka;

(8) „pult“ pomeni profesionalno hladilno omaro za shranjevanje s skupno višino, ki je manjša od 1 050 mm, pri čemer ima ena ali več sprednjih vrat ali predale za dostop do istega predelka;

(9) „omara za majhne obremenitve“, znana tudi kot „polprofesionalna omara“ pomeni profesionalno hladilno omaro za shranjevanje, ki lahko le neprekinjeno ohranja obratovalno temperaturo za hlajenje ali zamrzovanje v vseh predelkih pri okoliških pogojih, ki ustrezajo klimatskemu razredu 3 iz preglednice 3 Priloge IV. Če lahko omara ohranja temperaturo pri okoliških pogojih, ki ustrezajo klimatskemu razredu 4, se ne šteje za omaro za lahke obremenitve;

(10) „enakovredna profesionalna hladilna omara za shranjevanje“ pomeni model profesionalne hladilne omare za shranjevanje, dan na trg z enako neto prostornino, enakimi tehničnimi značilnostmi in učinkovitostjo ter enakimi tipi predelkov in prostorninami, kot jih ima drug model profesionalne hladilne omare za shranjevanje, ki ga je pod drugo številko trgovske oznake dal na trg isti proizvajalec;

(11) „enakovredna omara za hitro hlajenje in zamrzovanje“ pomeni model omare za hitro hlajenje in zamrzovanje, dan na trg z enakimi tehničnimi značilnostmi in učinkovitostjo, kot jih ima drug model omare za hitro hlajenje in zamrzovanje, ki ga je pod drugo številko trgovske oznake dal na trg isti proizvajalec;

(12) „nazivna zmogljivost hlajenja“ (PA ) pomeni zmogljivost hlajenja, ki jo ciklu s kompresijo pare omogoča doseči kondenzacijska enota, ko je povezana z uparjalnikom in raztezno posodo ter deluje pri polni obremenitvi, pri čemer se izmeri pri standardnih nazivnih pogojih z referenčno temperaturo okolice, nastavljeno na 32 °C, in je izražena v kW na dve decimalni mesti natančno;

(13) „nazivna vhodna moč“ (DA ) pomeni vhodno električno moč, ki jo potrebuje kondenzacijska enota (vključno s kompresorjem, ventilatorji kondenzatorja in morebitnimi dodatki), da doseže nazivno zmogljivost hlajenja, in je izražena v kW na dve decimalni mesti natančno;

(14) „nazivni koeficient učinkovitosti“ (COPA ) pomeni nazivno zmogljivost hlajenja, izraženo v kW, ki se deli z nazivno vhodno močjo, izraženo v kW, in je izražen na dve decimalni mesti natančno;

(15) „koeficienti učinkovitosti COPB, COPC in COPD“ pomeni zmogljivost hlajenja, izraženo v kW, ki se deli z vhodno močjo, izraženo v kW, in je izražen na dve decimalni mesti natančno pri nazivnih točkah B, C in D;

(16) „sezonsko razmerje energijske učinkovitosti“ (SEPR) je razmerje učinkovitosti kondenzacijske enote za zagotavljanje hlajenja pri standardnih nazivnih pogojih, značilnih za različne obremenitve in temperaturo okolice skozi leto, pri čemer se izračuna kot razmerje med letno potrebo pa hlajenju in letno porabo električne energije ter izrazi na dve decimalni mesti natančno;

(17) „letna potreba po hlajenju“ pomeni seštevek potrebe po hlajenju glede na temperaturni interval, pomnožen z ustreznim številom intervalnih ur;

(18) „potreba po hlajenju glede na temperaturni interval“ pomeni potrebo po hlajenju za vsak temperaturni interval v letu, ki se izračuna tako, da se nazivna zmogljivost hlajenja pomnoži z razmerjem delne obremenitve, in izrazi v kW na dve decimalni mesti natančno;

(19) „delna obremenitev“ (Pc(Tj)) pomeni obremenitev zaradi hlajenja pri določeni temperaturi okolice Tj, izračuna pa se tako, da se polna obremenitev pomnoži z razmerjem delne obremenitve pri enaki temperaturi okolice Tj, izrazi pa se v kW na dve decimalni mesti natančno;

(20) „razmerje delne obremenitve“ (PR(Tj)) pri specifični temperaturi okolice Tj pomeni temperaturo okolice Tj, znižano za 5 °C, ki se deli z referenčno temperaturo okolice, znižano za 5 °C, pri čemer se za srednjo temperaturo pomnoži z 0,4 in prišteje k 0,6, za nizko temperaturo pa se pomnoži z 0,2 in prišteje k 0,8. Za temperature okolice, ki so višje od referenčne temperature okolice, je razmerje delne obremenitve 1. Za temperature okolice, ki so nižje od 5 °C, je razmerje delne obremenitve 0,6 za srednjo temperaturo in 0,8 za nizko temperaturo. Razmerje delne obremenitve se lahko izrazi na tri decimalna mesta natančno ali v odstotkih po množitvi s 100 na eno decimalno mesto natančno.

(21) „letna poraba električne energije“ se izračuna kot seštevek razmerij med posamezno potrebo po hlajenju glede na temperaturni interval in ustreznim koeficientom učinkovitosti glede na temperaturni interval, pomnoženim z ustreznim številom intervalnih ur;

(22) „temperatura okolice“ pomeni temperaturo zraka pri suhem termometru, izraženo v stopinjah Celzija;

(23) „temperaturni interval“ (binj ) pomeni kombinacijo temperature okolice T j in intervalnih ur h j , kot je določeno v preglednici 6 Priloge VI;

(24) „intervalne ure“ (hj ) pomenijo ure na leto, v katerih se temperatura okolice pojavi za vsak temperaturni interval, kot je določeno v preglednici 6 Priloge VI;

(25) „referenčna temperatura okolice“ pomeni temperaturo okolice, izraženo v stopinjah Celzija, pri kateri je razmerje delne obremenitve enako 1. Ta temperatura je 32 °C;

(26) „koeficient učinkovitosti glede na temperaturni interval“ (COPj ) pomeni koeficient učinkovitosti za vsak temperaturni interval v letu, izpeljan iz delne obremenitve, deklarirane potrebe po hlajenju in deklariranega koeficienta učinkovitosti za določene intervale, pri čemer se za druge intervale izračuna z linearno interpolacijo in po potrebi popravi s koeficientom degradacije;

(27) „deklarirana potreba po hlajenju“ pomeni potrebo po hlajenju pri omejenem številu določenih temperaturnih intervalov, ki se izračuna tako, da se nazivna zmogljivost hlajenja pomnoži z ustreznim razmerjem delne obremenitve;

(28) „deklarirani koeficient učinkovitosti“ pomeni koeficient učinkovitosti pri omejenem številu določenih temperaturnih intervalov, ki se izračuna tako, da se deklarirana zmogljivost hlajenja deli z deklarirano vhodno močjo;

(29) „deklarirana zmogljivost hlajenja“ pomeni zmogljivost hlajenja, ki jo zagotovi enota, da izpolni posebno potrebo po hlajenju pri omejenem številu določenih temperaturnih intervalov, pri čemer se izrazi v kW na dve decimalni mesti natančno;

(30) „deklarirana vhodna moč“ pomeni vhodno električno moč, ki je potrebna, da kondenzacijska enota doseže deklarirano zmogljivost hlajenja, in se izrazi v kW na dve decimalni mesti natančno;

(31) „koeficient degradacije“ (Cdc) je 0,25 in pomeni merilo izgube učinkovitosti zaradi možnega cikličnega vklapljanja/izklapljanja kondenzacijskih enot, potrebnega za zadovoljitev delne obremenitve v primeru, da upravljanje zmogljivosti enote ne more zmanjšati obremenitve na delno obremenitev;

(32) „upravljanje zmogljivosti“ pomeni zmožnost kondenzacijske enote, da spremeni svojo zmogljivost s spremembo volumetrične stopnje pretoka hladilne tekočine in se navede kot „stalna“, če enota ne more spremeniti stopnje volumetričnega pretoka, kot „postopna“, če se stopnja volumetričnega pretoka spremeni ali razlikuje v nizu največ dveh korakov, ali kot „spremenljiva“, če se stopnja volumetričnega pretoka spremeni ali razlikuje v nizu treh ali več korakov;

(33) „nazivna zmogljivost hlajenja“ (PA ), izražena v kW na dve decimalni mesti natančno, pomeni zmogljivost hlajenja, ki jo lahko doseže procesni ohlajevalnik, kadar obratuje pri polni obremenitvi, ter se izmeri pri standardnih nazivnih pogojih z referenčno temperaturo okolice 35 °C za zračno hlajene ohlajevalnike in vhodno temperaturo vode 30 °C za vodno hlajene ohlajevalnike;

(34) „nazivna vhodna moč“ (DA ) pomeni vhodno električno moč, ki jo potrebuje procesni ohlajevalnik (vključno s kompresorjem, ventilatorji ali črpalkami kondenzatorja, črpalkami uparjalnika in morebitnimi dodatki), da doseže nazivno zmogljivost hlajenja, pri čemer se izrazi v kW na dve decimalni mesti natančno;

(35) „nazivno razmerje energijske učinkovitosti“ (EERA ) pomeni nazivno zmogljivost hlajenja, izraženo v kW, deljeno z nazivno vhodno močjo, izraženo v kW, pri čemer se izrazi na dve decimalni mesti natančno;

(36) „sezonsko razmerje energijske učinkovitosti“ (SEPR) je razmerje učinkovitosti procesnega ohlajevalnika za zagotavljanje hlajenja pri standardnih nazivnih pogojih, značilnih za različne obremenitve in temperaturo okolice skozi leto, pri čemer se izračuna kot razmerje med letno potrebo pa hlajenju in letno porabo električne energije ter izrazi na dve decimalni mesti natančno;

(37) „letna potreba po hlajenju“ pomeni seštevek potrebe po hlajenju glede na temperaturni interval, pomnožen z ustreznim številom intervalnih ur;

(38) „potreba po hlajenju glede na temperaturni interval“ pomeni nazivno zmogljivost hlajenja, ki se pomnoži z razmerjem delne obremenitve, za vsak temperaturni interval v letu, in je izražena v kW na dve decimalni mesti natančno;

(39) „delna obremenitev“ (Pc(Tj)) pomeni obremenitev zaradi hlajenja pri določeni temperaturi okolice Tj, izračuna pa se tako, da se polna obremenitev pomnoži z razmerjem delne obremenitve pri enaki temperaturi okolice Tj, izrazi pa se v kW na dve decimalni mesti natančno;

(40) „razmerje delne obremenitve“ (PR(Tj)) pri specifični temperaturi okolice Tj pomeni:

(a) za procesne ohlajevalnike, ki uporabljajo zračno hlajene kondenzatorje, temperaturo okolice Tj , znižano za 5 °C, ki se deli z referenčno temperaturo okolice, znižano za 5 °C, in pomnoži z 0,2 ter prišteje k 0,8. Za temperature okolice, ki so višje od referenčne temperature okolice, je razmerje delne obremenitve 1. Za temperature okolice, ki so nižje od 5 °C, je razmerje delne obremenitve 0,8;

(b) za procesne ohlajevalnike, ki uporabljajo vodno hlajene kondenzatorje, vhodno temperaturo vode Tj , znižano za 9 °C, ki se deli z referenčno vhodno temperaturo vode (30 °C), znižano za 9 °C, in pomnoži z 0,2 ter prišteje k 0,8. Za temperature okolice, ki so višje od referenčne temperature okolice, je razmerje delne obremenitve 1. Za temperature okolice, ki so nižje od 5 °C (vhodna temperature vode pri kondenzatorju je 9 °C), je razmerje delne obremenitve 0,8;

(41) „letna poraba električne energije“ se izračuna kot seštevek razmerij med posamezno potrebo po hlajenju glede na temperaturni interval in ustreznim razmerjem energijske učinkovitosti glede na temperaturni interval, pomnoženim z ustreznim številom intervalnih ur;

(42) „temperatura okolice“ pomeni:

(a) za procesne ohlajevalnike, ki uporabljajo zračno hlajene kondenzatorje, temperaturo zraka pri suhem termometru, ki je izražena v stopinjah Celzija;

(b) za procesne ohlajevalnike, ki uporabljajo vodno hlajene kondenzatorje, vhodno temperaturo vode pri kondenzatorju, ki je izražena v stopinjah Celzija;

(43) „temperaturni interval“ (binj ) pomeni kombinacijo temperature okolice T j in intervalnih ur h j , kot je določeno v Prilogi VIII;

(44) „intervalne ure“ (hj ) pomenijo ure na leto, v katerih se temperatura okolice pojavi za vsak temperaturni interval, kot je določeno v Prilogi VIII;

(45) „referenčna temperatura okolice“ pomeni temperaturo okolice, izraženo v stopinjah Celzija, pri kateri je razmerje delne obremenitve enako 1. Ta temperatura je 35 °C. Za zračno hlajene procesne ohlajevalnike je vhodna temperatura zraka pri kondenzatorju 35 °C, za vodno hlajene procesne ohlajevalnike pa je vhodna temperatura vode pri kondenzatorju 30 °C;

(46) „razmerje energijske učinkovitosti glede na temperaturni interval“ (EERj ) pomeni razmerje energijske učinkovitosti za vsak temperaturni interval v letu, izpeljan iz delne obremenitve, deklarirane potrebe po hlajenju in deklariranega razmerja energijske učinkovitosti za določene intervale, pri čemer se za druge intervale izračuna z linearno interpolacijo in po potrebi popravi s koeficientom degradacije;

(47) „deklarirana potreba po hlajenju“ pomeni potrebo po hlajenju pri omejenem številu določenih temperaturnih intervalov, ki se izračuna tako, da se nazivna zmogljivost hlajenja pomnoži z ustreznim razmerjem delne obremenitve;

(48) „deklarirano razmerje energijske učinkovitosti“ pomeni razmerje energijske učinkovitosti pri omejenem številu določenih temperaturnih intervalov;

(49) „deklarirana vhodna moč“ pomeni vhodno električno moč, ki je potrebna, da procesni ohlajevalnik doseže deklarirano zmogljivost hlajenja;

(50) „deklarirana zmogljivost hlajenja“ pomeni zmogljivost hlajenja, ki jo zagotovi ohlajevalnik, da zadovolji deklarirano potrebo po hlajenju;

(51) „koeficient degradacije“ (Cc) pomeni merilo izgube učinkovitosti zaradi cikličnega obratovanja procesnih ohlajevalnikov pri delni obremenitvi; če Cc ni določen z merjenjem, je privzeti koeficient degradacije Cc = 0,9;

(52) „upravljanje zmogljivosti“ pomeni zmožnost procesnega ohlajevalnika da spremeni svojo zmogljivost s spremembo volumetrične stopnje pretoka hladilne tekočine in se navede kot „stalna“, če procesni ohlajevalnik ne more spremeniti stopnje volumetričnega pretoka, kot „postopna“, če se stopnja volumetričnega pretoka spremeni ali razlikuje v nizu največ dveh korakov, ali kot „spremenljiva“, če se stopnja volumetričnega pretoka spremeni ali razlikuje v nizu treh ali več korakov;

(53) „potencial globalnega segrevanja“ (GWP) pomeni, v kolikšni meri 1 kg hladilnega sredstva, ki se uporabi v ciklu s kompresijo pare, po ocenah prispeva h globalnemu segrevanju, izraženemu v kg ekvivalenta CO2 v 100 letih;

(54) za fluorirana hladilna sredstva se bodo upoštevale vrednosti GWP, ki so objavljene v četrtem poročilu o oceni, ki ga je sprejel Medvladni forum za podnebne spremembe ( 1 ) (vrednosti GWP foruma IPCC za leto 2007, za obdobje 100 let);

(55) za nefluorirane pline se bodo upoštevale vrednosti GWP, ki so objavljene v prvem poročilu o oceni IPCC za obdobje 100 let;

(56) vrednosti GWP za mešanice hladilnih sredstev temeljijo na formuli iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z vrednostmi iz četrtega poročila o oceni, ki ga je sprejel Medvladni forum za podnebne spremembe (vrednosti GWP foruma IPCC za leto 2007, za obdobje 100 let);

(57) za hladilna sredstva, ki niso navedena zgoraj, se kot sklica uporabita Poročilo o presoji znanstvene skupine za presojo ( 2 ) (SAP), ustanovljene v okviru Montrealskega protokola, iz leta 2010 ter poročilo UNEP o hlajenju, klimatizaciji in toplotnih črpalkah ( 3 ) iz leta 2010 ali novejše, če je na voljo pred dnevom začetka veljavnosti.

(a) Profesionalne hladilne omare za shranjevanje v okviru področja uporabe te uredbe, razen visokozmogljivostnih omar in hladilnikov-zamrzovalnikov, so v skladu z naslednjimi omejitvami indeksa energijske učinkovitosti (EEI):

(i) od 1. julija 2016: EEI < 115;

(ii) od 1. januarja 2018: EEI < 95;

(iii) od 1. julija 2019: EEI < 85.

(b) Od 1. julija 2016 je indeks energijske učinkovitosti visokozmogljivostne omare manjši od 115.

(a) Od 1. julija 2016 so v knjižici z navodili za monterje in končne uporabnike ter na prosto dostopnih spletnih mestih proizvajalcev, njihovih pooblaščenih zastopnikov in uvoznikov navedene naslednje informacije o profesionalnih hladilnih omarah za shranjevanje:

(i) kategorija aparata, tj. ali je pokončen ali pult;

(ii) kadar je ustrezno, ali je omara visokozmogljivostna, za majhne obremenitve ali hladilnik-zamrzovalnik;

(iii) predvidene obratovalne temperature omare (hlajenje, zamrzovanje ali večnamenska uporaba);

(iv) neto prostornina posameznega predelka, izražena v litrih in zaokrožena na eno decimalno mesto;

(v) letna poraba energije omare, izražena v kWh na leto;

(vi) indeks energijske učinkovitosti omare, razen za hladilnike-zamrzovalnike, kjer se deklarira okvirna dnevna poraba energije, s preskušanjem predelkov, namenjenih izključno za obratovalno temperaturo za hlajenje, pri obratovalni temperaturi za hlajenje, in tistih, namenjenih izključno za obratovalno temperaturo za zamrzovanje, pri obratovalni temperaturi za zamrzovanje;

(vii) za omare za majhne obremenitve se navede besedilo: „Ta aparat je namenjen za uporabo pri temperaturah okolice do 25 °C, in zato ni primeren za uporabo v vročih profesionalnih kuhinjah.“;

(viii) za visokozmogljivostne omare se navede besedilo: „Ta aparat je namenjen za uporabo pri temperaturah okolice do 40 °C.“;

(ix) morebitni posebni varnostni ukrepi, ki jih je treba upoštevati pri uporabi in vzdrževanju aparata zaradi optimizacije njegove energijske učinkovitosti;

(x) vrsta, ime in potencial globalnega segrevanja hladilne tekočine v omari;

(xi) količina hladilnega sredstva, izražena v kg in zaokrožena na dve decimalni mesti;

(xii) informacije za recikliranje ali odstranitev po koncu življenjske dobe.

(b) Od 1. julija 2016 se za monterje in druge strokovnjake na prosto dostopnih spletnih mestih proizvajalcev, njihovih pooblaščenih zastopnikov ali uvoznikov zagotovi del z informacijami o profesionalnih hladilnih omarah za shranjevanje, ki so pomembne za:

(i) montažo zaradi optimizacije energijske učinkovitosti aparatov;

(ii) razgradnjo brez uničenja zaradi vzdrževanja;

(iii) razgradnjo in demontažo za odstranitev na koncu življenjske dobe.

(c) Od 1. julija 2016 so v knjižici z navodili za monterje in končne uporabnike ter na prosto dostopnih spletnih mestih proizvajalcev, njihovih pooblaščenih zastopnikov in uvoznikov navedene naslednje okvirne informacije o omarah za hitro hlajenje in zamrzovanje:

(i) polna nosilnost omare, izražena v kg živil in zaokrožena na dve decimalni mesti;

(ii) standardni temperaturni cikel, ki pomeni, od katere temperature v °C do katere temperature v °C so živila namenjena za hlajenje in v koliko minutah se to doseže;

(iii) poraba energije v kWh na kg živil na standardni temperaturni cikel in zaokrožena na dve decimalni mesti;

(iv) v primeru vgradne opreme tip, ime in potencial globalnega segrevanja hladilne tekočine v omari in količina hladilnega sredstva (v kg), zaokrožena na dve decimalni mesti. V primeru opreme, ki je zasnovana za uporabo z oddaljeno kondenzacijsko enoto (ki ni priložena omari za hitro hlajenje in zamrzovanje), predvidena količina hladilnega sredstva, kadar se uporablja s priporočeno kondenzacijsko enoto, ter tip, ime in potencial globalnega segrevanja predvidene hladilne tekočine;

(d) tehnična dokumentacija za namene ocenjevanja skladnosti v skladu s členom 4 vsebuje naslednje elemente:

(i) elemente iz točk (a) in (c) za profesionalne hladilne omare za shranjevanje ter omare za hitro hlajenje in zamrzovanje;

(ii) če so bili podatki, vključeni v dosje tehnične dokumentacije za določen model, pridobljeni z izračunom na podlagi zasnove in/ali ekstrapolacije na osnovi drugih enakovrednih hladilnih aparatov, dokumentacija vsebuje podrobne podatke o takih izračunih in/ali ekstrapolacijah ter preskusih, ki so jih opravili dobavitelji za preverjanje točnosti opravljenih izračunov. Podatki obsegajo tudi seznam vseh drugih enakovrednih modelov, pri katerih so bili podatki pridobljeni na enaki osnovi;

(iii) informacije iz te tehnične dokumentacije je možno združiti s tehnično dokumentacijo, zagotovljeno v skladu z ukrepi iz Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ).

1. Zaradi skladnosti in preverjanja skladnosti z zahtevami iz te uredbe se meritve in izračuni opravijo v skladu s harmoniziranimi standardi, katerih sklicne številke so bile s tem namenom objavljene v Uradnem listu Evropske unije, ali z uporabo drugih zanesljivih, točnih in ponovljivih metod, pri katerih se upoštevajo najsodobnejše splošno priznane metode. Profesionalne hladilne omare za shranjevanje izpolnjujejo pogoje in tehnične parametre iz točk 2 in 3.

2. Za določitev vrednosti letne porabe energije in indeksa energijske učinkovitosti za profesionalne hladilne omare za shranjevanje se meritve opravijo pod naslednjimi pogoji:

(a) temperatura preskusnih paketov je med – 1 °C in 5 °C za omare za hlajenje ter manj kot – 15 °C za omare za zamrzovanje;

(b) okoliški pogoji ustrezajo klimatskemu razredu 4, kot je opisan v preglednici 3, razen za omare za majhne obremenitve, ki se preskušajo pri okoliških pogojih, ki ustrezajo klimatskemu razredu 3. Za tako pridobljene rezultate preskušanja lahkih omar se nato za namene prikaza informacij iz točke 2(a) Priloge II uporabi uskladitveni faktor 1,2 za omare za majhne obremenitve pri obratovalni temperaturi za hlajenje in uskladitveni faktor 1,1 za omare za majhne obremenitve pri obratovalni temperaturi za zamrzovanje;

(c) profesionalne hladilne omare za shranjevanje se preskusijo:

— pri obratovalni temperaturi za hlajenje v primeru kombinirane omare, ki ima vsaj en predelek, namenjen izključno za obratovalno temperaturo za hlajenje,

— pri obratovalni temperaturi za hlajenje v primeru profesionalne hladilne omare za shranjevanje, ki ima samo en predelek, namenjen izključno za obratovalno temperaturo za hlajenje,

— pri obratovalni temperaturi za zamrzovanje v vseh drugih primerih.

3. Okoliški pogoji klimatskih razredov 3, 4 in 5 so navedeni v preglednici 3.

(a) Od 1. julija 2016 koeficient učinkovitosti (COP) in sezonsko razmerje energijske učinkovitosti (SEPR) kondenzacijskih enot nista manjša od naslednjih vrednosti:

(b) Od 1. julija 2018 koeficient učinkovitosti (COP) in sezonsko razmerje energijske učinkovitosti (SEPR) kondenzacijskih enot nista manjša od naslednjih vrednosti:

(c) Za kondenzacijske enote, ki so namenjene za polnjenje s hladilno tekočino s potencialom globalnega segrevanja, ki je manjši od 150, so lahko vrednosti COP in SEPR manjše od vrednosti iz točke 1(a) za največ 15 %, od vrednosti iz točke 1(b) pa največ 10 %.

(d) Kondenzacijske enote, ki lahko delujejo pri srednji in nizki temperaturi, so skladne z zahtevami za vsako kategorijo, za katero so deklarirane.

(a) priročniki z navodili za monterje in končne uporabnike ter prosto dostopna spletna mesta proizvajalcev, njihovih pooblaščenih zastopnikov in uvoznikov vsebujejo naslednje elemente:

(i) predvideno uparjalno temperaturo, izraženo v stopinjah Celzija (srednja temperatura – 10 °C, nizka temperatura – 35 °C);

(ii) za kondenzacijske enote z nazivno zmogljivostjo hlajenja, ki je manjša od 5 kW za srednje temperature in 2 kW za nizke temperature:

— nazivni COP pri polni obremenitvi in temperaturi okolice 32 °C, zaokrožen na dve decimalni mesti, ter nazivno zmogljivost hlajenja in vhodno moč, izraženi v kW in zaokroženi na dve decimalni mesti;

— vrednost COP pri polni obremenitvi in temperaturi okolice 25 °C, zaokrožen na dve decimalni mesti, ter ustrezno zmogljivost hlajenja in vhodno moč, izraženi v kW in zaokroženi na dve decimalni mesti;

(iii) za kondenzacijske enote z nazivno zmogljivostjo hlajenja, ki je večja od 5 kW za srednje obratovalne temperature in 2 kW za nizke obratovalne temperature:

— vrednost SEPR, zaokroženo na dve decimalni mesti;

— letno porabo električne energije, izraženo v kWh na leto;

— nazivno zmogljivost hlajenja, nazivno vhodno moč in nazivni COP;

— deklarirano zmogljivost hlajenja in deklarirano vhodno moč, izraženi v kW in zaokroženi na tri decimalna mesta, ter vrednost COP, zaokroženo na dve decimalni mesti, pri nazivnih točkah B, C in D;

(iv) za kondenzacijske enote, namenjene za uporabo pri temperaturi okolice 35 °C, vrednost COP pri polni obremenitvi in temperaturi okolice 43 °C, zaokroženo na dve decimalni mesti, ter ustrezno zmogljivost hlajenja in vhodno moč, izraženi v kW in zaokroženi na dve decimalni mesti;

(v) vrste in imena hladilnih tekočin, namenjenih za uporabo s kondenzacijsko enoto;

(vi) morebitne posebne varnostne ukrepe, ki jih je treba upoštevati pri vzdrževanju kondenzacijske enote;

(vii) morebitne posebne varnostne ukrepe, ki jih je treba upoštevati, da se optimizira učinkovitost kondenzacijske enote, če je vgrajena v hladilni aparat;

(viii) informacije za recikliranje ali odstranitev po koncu življenjske dobe;

(b) za monterje in druge strokovnjake se na prosto dostopnih spletnih mestih proizvajalcev, njihovih pooblaščenih zastopnikov ali uvoznikov zagotovi del z informacijami, ki so pomembne za:

(i) montažo zaradi optimizacije energijske učinkovitosti aparatov;

(ii) razgradnjo brez uničenja zaradi vzdrževanja;

(iii) razgradnjo in demontažo za odstranitev na koncu življenjske dobe.

(c) tehnična dokumentacija za namene ocenjevanja skladnosti v skladu s členom 4 vsebuje naslednje elemente:

(i) elemente iz točke (a);

(ii) če so informacije v zvezi z določenim modelom pridobljene z izračunom na podlagi zasnove ali ekstrapolacije iz drugih kombinacij, podrobnosti takšnih izračunov ali ekstrapolacij ter preskusov, ki so bili opravljeni za potrditev točnosti izračunov, vključno s podrobnostmi o matematičnem modelu za izračun učinkovitosti takih kombinacij in podrobnostmi o meritvah, opravljenih za potrditev tega modela.

1. Zaradi skladnosti in preverjanja skladnosti z zahtevami iz te uredbe se meritve in izračuni opravijo v skladu s harmoniziranimi standardi, katerih sklicne številke so bile s tem namenom objavljene v Uradnem listu Evropske unije, ali z uporabo drugih zanesljivih, točnih in ponovljivih metod, pri katerih se upoštevajo najsodobnejše splošno priznane metode. Izpolnjujejo pogoje in tehnične parametre iz točke 2.

2. Za določitev vrednosti zmogljivosti hlajenja, vhodne moči, koeficienta učinkovitosti in sezonskega razmerja energijske učinkovitosti se meritve opravijo pod naslednjimi pogoji:

(a) referenčna temperatura okolice na zunanjem toplotnem izmenjevalniku (kondenzatorju) je 32 °C;

(b) nasičena uparjalna temperatura na notranjem toplotnem izmenjevalniku (uparjalnik) je – 35 °C za nizko temperaturo in – 10 °C za srednjo temperaturo;

(c) kadar je ustrezno, so različne temperature okolice skozi leto, značilne za povprečne podnebne razmere v Uniji, in ustrezno število ur pojava teh temperatur takšni, kot so določeni v preglednici 6;

(d) kadar je ustrezno, se upošteva učinek zmanjšanja energijske učinkovitosti zaradi cikličnega obratovanja glede na vrsto upravljanja zmogljivosti kondenzacijske enote.

(a) Od 1. julija 2016 sezonsko razmerje energijske učinkovitosti (SEPR) procesnih ohlajevalnikov ni manjše od naslednjih vrednosti:

(b) Od 1. julija 2018 sezonsko razmerje energijske učinkovitosti (SEPR) procesnih ohlajevalnikov ni manjše od naslednjih vrednosti:

(c) Za procesne ohlajevalnike, ki so namenjeni za polnjenje s hladilno tekočino s potencialom globalnega segrevanja, ki je manjši od 150, so lahko vrednosti SEPR manjše od vrednosti iz točke 1(a) in (b) za največ 10 %.

(a) priročniki z navodili za monterje in končne uporabnike ter prosto dostopna spletna mesta proizvajalcev, njihovih pooblaščenih zastopnikov in uvoznikov vsebujejo naslednje elemente:

(i) predvideno obratovalno temperaturo, izraženo v stopinjah Celzija (srednja temperatura – 8 °C, nizka temperatura – 25 °C);

(ii) tip procesnega ohlajevalnika, zračno ali vodno hlajenje;

(iii) nazivno zmogljivost hlajenja, nazivno vhodno moč, izraženi v kW in zaokroženi na dve decimalni mesti;

(iv) nazivno razmerje energijske učinkovitosti (EERA ), zaokroženo na dve decimalni mesti;

(v) deklarirano zmogljivost hlajenja ter deklarirano vhodno moč pri nazivnih točkah B, C in D, izraženi v kW in zaokroženi na dve decimalni mesti;

(vi) deklarirani EER pri nazivnih točkah B, C in D, zaokrožen na dve decimalni mesti;

(vii) vrednost SEPR, zaokroženo na dve decimalni mesti;

(viii) letno porabo električne energije v kWh na leto;

(ix) vrste in imena hladilnih tekočin, namenjenih za uporabo s procesnim ohlajevalnikom;

(x) morebitne posebne varnostne ukrepe, ki jih je treba upoštevati pri vzdrževanju procesnega ohlajevalnika;

(xi) informacije za recikliranje ali odstranitev po koncu življenjske dobe;

(b) za monterje in druge strokovnjake se na prosto dostopnih spletnih mestih proizvajalcev, njihovih pooblaščenih zastopnikov ali uvoznikov zagotovi del z informacijami, ki so pomembne za:

(i) montažo zaradi optimizacije energijske učinkovitosti aparatov;

(ii) razgradnjo brez uničenja zaradi vzdrževanja;

(iii) razgradnjo in demontažo za odstranitev na koncu življenjske dobe;

(c) tehnična dokumentacija za namene ocenjevanja skladnosti v skladu s členom 4 vsebuje naslednje elemente:

(i) elemente, opredeljene v točki (a);

(ii) če so informacije v zvezi z določenim modelom pridobljene z izračunom na podlagi zasnove ali ekstrapolacije iz drugih kombinacij, podrobnosti takšnih izračunov ali ekstrapolacij ter preskusov, ki so bili opravljeni za potrditev točnosti izračunov, vključno s podrobnostmi o matematičnem modelu za izračun učinkovitosti takih kombinacij in podrobnostmi o meritvah, opravljenih za potrditev tega modela.

1. Zaradi skladnosti in preverjanja skladnosti z zahtevami iz te uredbe se meritve in izračuni opravijo v skladu s harmoniziranimi standardi, katerih sklicne številke so bile s tem namenom objavljene v Uradnem listu Evropske unije, ali z uporabo drugih zanesljivih, točnih in ponovljivih metod, pri katerih se upoštevajo najsodobnejše splošno priznane metode. Izpolnjujejo pogoje in tehnične parametre iz točk 2 in 3.

2. Za določitev vrednosti zmogljivosti hlajenja, vhodne moči, razmerja energijske učinkovitosti in sezonskega razmerja energijske učinkovitosti se meritve opravijo pod naslednjimi pogoji:

(a) referenčna temperatura okolice na zunanjem toplotnem izmenjevalniku je 35 °C za zračno hlajene ohlajevalnike, za vodno hlajene ohlajevalnike pa je vhodna temperatura vode na kondenzatorju 30 °C;

(b) izhodna temperatura tekočine na notranjem toplotnem izmenjevalniku je – 25 °C za nizko temperaturo in – 8 °C za srednjo temperaturo;

(c) različne temperature okolice skozi leto, značilne za povprečne podnebne razmere v Uniji, in ustrezno število ur pojava teh temperatur so takšni, kot so določeni v preglednici 6 v Prilogi VI;

(d) upošteva se učinek zmanjšanja energijske učinkovitosti zaradi cikličnega obratovanja glede na vrsto upravljanja zmogljivosti procesnega ohlajevalnika.

(1) Organi držav članic preverijo samo eno enoto modela.

(2) Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če:

(a) vrednosti, navedene v tehnični dokumentaciji v skladu s točko 2 Priloge IV k Direktivi 2009/125/ES (deklarirane vrednosti), po potrebi pa tudi vrednosti, uporabljene za izračun teh vrednosti, niso ugodnejše za proizvajalca ali uvoznika od rezultatov ustreznih meritev, izvedenih v skladu z odstavkom (g) točke 2, in

(b) deklarirane vrednosti izpolnjujejo vsakršne zahteve iz te uredbe, zahtevane informacije o izdelku, ki jih je objavil proizvajalec ali uvoznik, pa ne vsebujejo vrednosti, ki bi bile ugodnejše za proizvajalca ali uvoznika od deklariranih vrednosti, in

(c) so ugotovljene vrednosti (vrednosti ustreznih parametrov, kot se izmerijo pri preskušanju, in vrednosti, izračunane na podlagi teh meritev), ko organi držav članic preskušajo enoto modela, v skladu z zadevnimi dovoljenimi odstopanji pri preverjanjih, kot so opredeljena v preglednici 8.

(3) Če rezultati iz točke 2(a) ali (b) niso doseženi, se šteje, da model in enakovredne profesionalne hladilne omare za shranjevanje, v tehnični dokumentaciji proizvajalca ali uvoznika navedene kot enakovredni izdelki, niso skladni s to uredbo.

(4) Če rezultat iz točke 2(c) ni dosežen, organi držav članic izberejo tri dodatne enote istega modela za preskušanje. Alternativno lahko tri dodatne izbrane enote pripadajo enemu ali več različnim modelom, ki so v tehnični dokumentaciji navedeni kot enakovredni izdelki.

(5) Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če je za te tri enote aritmetična sredina ugotovljenih vrednosti v skladu z zadevnimi dovoljenimi odstopanji pri preverjanjih, opredeljenimi v preglednici 8.

(6) Če rezultat iz točke 5 ni dosežen, se šteje, da model in enakovredne profesionalne hladilne omare za shranjevanje, v tehnični dokumentaciji proizvajalca ali uvoznika navedene kot enakovredni izdelki, niso skladni s to uredbo.

(7) Organi držav članic predložijo vse ustrezne informacije organom drugih držav članic in Komisiji nemudoma po sprejetju sklepa o neskladnosti modela v skladu s točkama 3 in 6.

(1) Organi držav članic preverijo samo eno enoto modela.

(2) Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če:

(a) vrednosti, navedene v tehnični dokumentaciji v skladu s točko 2 Priloge IV k Direktivi 2009/125/ES (deklarirane vrednosti), po potrebi pa tudi vrednosti, uporabljene za izračun teh vrednosti, niso ugodnejše za proizvajalca ali uvoznika od rezultatov ustreznih meritev, izvedenih v skladu z odstavkom (g) točke 2, in

(b) deklarirane vrednosti izpolnjujejo vsakršne zahteve iz te uredbe, zahtevane informacije o izdelku, ki jih je objavil proizvajalec ali uvoznik, pa ne vsebujejo vrednosti, ki bi bile ugodnejše za proizvajalca ali uvoznika od deklariranih vrednosti, in

(c) so ugotovljene vrednosti (vrednosti ustreznih parametrov, kot se izmerijo pri preskušanju, in vrednosti, izračunane na podlagi teh meritev), ko organi držav članic preskušajo enoto modela, v skladu z zadevnimi dovoljenimi odstopanji pri preverjanjih, kot so opredeljena v preglednici 9.

(3) Če rezultati iz točke 2(a) ali (b) niso doseženi, se šteje, da model ni skladen s to uredbo.

(4) Če rezultat iz točke 2(c) ni dosežen, organi držav članic izberejo tri dodatne enote istega modela za preskušanje.

(5) Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če je za te tri enote aritmetična sredina ugotovljenih vrednosti v skladu z zadevnimi dovoljenimi odstopanji pri preverjanjih, opredeljenimi v preglednici 9.

(6) Če rezultat iz točke 5 ni dosežen, se šteje, da model ni skladen s to uredbo.

(7) Organi držav članic predložijo vse ustrezne informacije organom drugih držav članic in Komisiji nemudoma po sprejetju sklepa o neskladnosti modela v skladu s točkama 3 in 6.

(1) Organi držav članic preverijo samo eno enoto modela.

(2) Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če:

(a) vrednosti, navedene v tehnični dokumentaciji v skladu s točko 2 Priloge IV k Direktivi 2009/125/ES (deklarirane vrednosti), po potrebi pa tudi vrednosti, uporabljene za izračun teh vrednosti, niso ugodnejše za proizvajalca ali uvoznika od rezultatov ustreznih meritev, izvedenih v skladu z odstavkom (g) točke 2, in

(b) deklarirane vrednosti izpolnjujejo vsakršne zahteve iz te uredbe, zahtevane informacije o izdelku, ki jih je objavil proizvajalec ali uvoznik, pa ne vsebujejo vrednosti, ki bi bile ugodnejše za proizvajalca ali uvoznika od deklariranih vrednosti, in

(c) so ugotovljene vrednosti (vrednosti ustreznih parametrov, kot se izmerijo pri preskušanju, in vrednosti, izračunane na podlagi teh meritev), ko organi držav članic preskušajo enoto modela, v skladu z zadevnimi dovoljenimi odstopanji pri preverjanjih, kot so opredeljena v preglednici 10.

(3) Če rezultati iz točke 2(a) ali (b) niso doseženi, se šteje, da model ni skladen s to uredbo.

(4) Če rezultat iz točke 2(c) ni dosežen, organi držav članic izberejo tri dodatne enote istega modela za preskušanje.

(5) Šteje se, da model izpolnjuje veljavne zahteve, če je za te tri enote aritmetična sredina ugotovljenih vrednosti v skladu z zadevnimi dovoljenimi odstopanji pri preverjanjih, opredeljenimi v preglednici 10.

(6) Če rezultat iz točke 5 ni dosežen, se šteje, da model ni skladen s to uredbo.

(7) Organi držav članic predložijo vse ustrezne informacije organom drugih držav članic in Komisiji nemudoma po sprejetju sklepa o neskladnosti modela v skladu s točkama 3 in 6.

1. Na datum začetka veljavnosti te uredbe je bila najboljša razpoložljiva tehnologija, ki je za profesionalne hladilne omare za shranjevanje na voljo na trgu v smislu njihovega indeksa energijske učinkovitosti (EEI), opredeljena na naslednji način:

2. Na datum začetka veljavnosti te uredbe je bila najboljša razpoložljiva tehnologija, ki je za kondenzacijske enote na voljo na trgu v smislu nazivnega koeficienta učinkovitosti in sezonskega razmerja energijske učinkovitosti, opredeljena na naslednji način:

3. Na datum začetka veljavnosti te uredbe je bila najboljša razpoložljiva tehnologija, ki je za procesne ohlajevalnike na voljo na trgu v smislu sezonskega razmerja energijske učinkovitosti, opredeljena na naslednji način: