02015R0378 — SL — 26.04.2017 — 001.001


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/378

z dne 2. marca 2015

o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z izvajanjem postopka za letno potrditev obračuna in postopka za potrditev skladnosti

(UL L 064 7.3.2015, str. 30)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/646 z dne 5. aprila 2017

  L 92

36

6.4.2017




▼B

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/378

z dne 2. marca 2015

o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z izvajanjem postopka za letno potrditev obračuna in postopka za potrditev skladnosti



Člen 1

Letna potrditev obračunov

1.  Komisija oceni upravičenost vsakega projekta, o katerem se poroča v zahtevku za plačilo letne razlike iz člena 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/377 ( 1 ), glede na cilje posebnih uredb, opredeljenih v Uredbi (EU) št. 514/2014, in cilje nacionalnega programa, potrjenega v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 514/2014.

Pri odločanju plačila letne razlike Komisija upošteva tudi informacije iz:

(a) letnih poročil o izvajanju iz člena 54 Uredbe (EU) št. 514/2014;

(b) zahtevka za plačilo letne razlike iz člena 1 Izvedbene uredbe (EU) 2015/377.

2.  Komisija obračuna vse zneske, prijavljene v obračunih, za katere je mogoče na podlagi predloženih obračunov brez dvoma sklepati, da so celoviti, točni in verodostojni.

3.  Komisija bo morda potrebovala dodatne informacije v primeru nepopolnih ali nejasnih predloženih informacij, nestrinjanj, razlik v razlagi ali katere koli druge nedoslednosti v zvezi z zahtevkom za plačilo.

4.  Zadevna država članica na zahtevo Komisije predloži dodatne informacije do roka, navedenega v zahtevku. V upravičenih primerih lahko Komisija na zahtevo države članice pred iztekom roka sprejme zahtevo za odlog predložitve informacij in določi nov rok.

Kadar zadevna država članica ne predloži dodatnih informacij do roka ali če odgovor ni zadovoljiv, lahko Komisija odločitev o potrditvi obračuna sprejme na podlagi informacij, ki jih ima.

5.  Komisija državo članico obvesti o svoji odločitvi glede plačila letne razlike, vključno z razlogi za vse obračune ali zneske v obračunih, ki se ne plačajo.

Kadar Komisija obračunov ali zneskov v obračunih ne plača, lahko država članica predloži dodatne informacije za ponovno obravnavo obračunov ali zneskov v obračunih v naslednjih proračunskih letih.

▼M1

6.  Kadar je znesek, ki ga je Komisija sprejela v sklepu o potrditvi letnih obračunov za proračunsko leto N, nižji od letnega zneska predhodnega financiranja za proračunsko leto N, se drugi znesek obračuna s prvim. Vsakršen preostali znesek predhodnega financiranja se obračuna v okviru poznejših potrditev obračunov.

Prvi pododstavek se uporablja tudi v primerih, ko država članica predloži letne zaključne račune, v katerih poroča o ničelnih plačilih.

▼M1 —————

▼B

8.  Odstavki 1 do 5 tega člena se smiselno uporabljajo za izterjane zneske.

Člen 2

Potrditev skladnosti in finančni popravki Komisije

1.  Kadar Komisija ugotovi, da odhodek ni bil v skladu s pravili Unije in nacionalnimi pravili, zadevni državi članici sporoči svoje ugotovitve in navede popravne ukrepe, potrebne za prihodnjo skladnost z navedenimi predpisi, ter višino finančnega popravka, za katero meni, da ustreza njenim ugotovitvam.

To obvestilo se pripravi v skladu s členom 47(5) Uredbe (EU) št. 514/2014 ter vključuje sklic na ta člen.

2.  Država članica odgovori v dveh mesecih po prejemu obvestila. V svojem odgovoru ima država članica zlasti možnost, da:

(a) Komisiji dokaže, da so projekti upravičeni do financiranja;

(b) Komisiji dokaže, da je obseg neskladnosti ali tveganja za prispevek Unije nacionalnemu programu manjši od tistega, ki ga je navedla Komisija;

(c) Komisijo obvesti o popravnih ukrepih, ki jih je sprejela za zagotovitev skladnosti s predpisi Unije in nacionalnimi predpisi, ter o datumu začetka veljavnosti njihovega izvajanja ter

(d) Komisijo obvesti, ali bi bilo po njenem mnenju koristno organizirati dvostransko srečanje.

V utemeljenih primerih lahko Komisija na obrazloženo zahtevo države članice odobri podaljšanje dvomesečnega obdobja za največ dva meseca. Zahteva se naslovi na Komisijo pred iztekom začetnih dveh mesecev.

3.  Komisija državi članici uradno sporoči svoje ugotovitve na podlagi informacij, ki jih je prejela v okviru postopka za potrditev skladnosti.

4.  Potem ko Komisija državi članici sporoči svoje ugotovitve, po potrebi sprejme enega ali več sklepov v skladu s členom 47 Uredbe (EU) št. 514/2014, da se iz financiranja Unije izključijo odhodki, na katere je vplivala ugotovljena neskladnost s predpisi Unije.

Komisija lahko izvaja zaporedne postopke za potrditev skladnosti, dokler država članica ne izvede popravnih ukrepov.

Člen 3

Odločitev, da se postopek za potrditev skladnosti ne začne ali ne nadaljuje

Komisija se lahko odloči, da ne bo začela ali nadaljevala postopka za potrditev skladnosti v skladu s členom 47 Uredbe (EU) št. 514/2014, če pričakuje, da morebitni finančni popravek zaradi ugotovljene neskladnosti ne bi presegel 50 000 EUR in 2 % posebnega odhodka, za katerega šteje, da ni skladen s predpisi.

▼M1

Člen 3a

Merila za ugotavljanje pomanjkljivosti pri učinkovitem delovanju sistema upravljanja in nadzora

1.  Komisijina ocena učinkovitega delovanja sistema upravljanja in nadzora temelji na rezultatih vseh razpoložljivih revizij, ki jih izvajajo države članice, službe Komisije in Računsko sodišče, rezultatih preiskav, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam, ali drugih informacijah o skladnosti z merili za imenovanje iz člena 2(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1042/2014 ( 2 ).

Komisijina ocena zajema notranji nadzor nacionalnega programa, dejavnosti upravljanja in nadzora, ki jih izvaja odgovorni organ, in nadzorne in revizijske dejavnosti revizijskega organa ter temelji na preverjanju skladnosti s ključnimi zahtevami iz tabele 1 v Prilogi.

2.  Skladnost s ključnimi zahtevami iz odstavka 1 na podlagi kategorij iz tabele 2 v Prilogi se uporabi za oceno učinkovitega delovanja vsakega pristojnega organa in za sprejetje splošne ugotovitve o sistemu upravljanja in nadzora. Pri splošni ugotovitvi o sistemu upravljanja in nadzora se upoštevajo morebitni olajševalni ali oteževalni dejavniki.

3.  Vrste resnih pomanjkljivosti pri učinkovitem delovanju sistema upravljanja in nadzora so primeri, v katerih se za katero koli od ključnih zahtev iz točk 2, 4, 5, 8, 11, 12 ali 14 tabele 1 v Prilogi ali za dve ali več drugih ključnih zahtev iz navedene tabele oceni, da spadajo v kategorijo 3 ali 4 iz tabele 2 v Prilogi.

Člen 3b

Merila za uporabo in določitev stopnje finančnih popravkov

1.  Kadar Komisija ugotovi eno ali več posameznih ali sistemskih nepravilnosti ali eno ali več pomanjkljivosti pri učinkovitem delovanju sistema upravljanja in nadzora (v nadaljnjem besedilu: sistemske pomanjkljivosti), uporabi finančne popravke.

V tej uredbi nepravilnost pomeni vsako kršitev prava Unije ali nacionalnega prava oziroma vsako kršitev nacionalnih predpisov z dejanjem ali opustitvijo dejanja s strani upravičenca ali upravičencev, ki zaradi neupravičene postavke odhodkov škoduje ali bi lahko škodovala splošnemu proračunu Evropske unije.

Znesek finančnega popravka se, kadar je mogoče, določi za vsak primer posebej in je enak točnemu znesku odhodka, ki je bil napačno zaračunan splošnemu proračunu Unije.

Kadar Komisija ugotovi nepravilnosti v reprezentativnem vzorcu odhodkov v celotnem nacionalnem programu ali njegovem delu, preverjanje pravilnosti drugih odhodkov pa ne bi bilo stroškovno učinkovito, se lahko popravek določi z ekstrapolacijo rezultatov pregleda vzorca na preostalo populacijo, iz katere je bil izbran vzorec.

Kadar Komisija ugotovi sistemske nepravilnosti ali sistemske pomanjkljivosti, popravka pa niti z ekstrapolacijo ni mogoče natančno količinsko opredeliti, se za odhodke, ki so prijavljeni za del prizadetega sistema v skladu z okvirnimi merili in lestvicami iz odstavkov 2 in 3, uporabi pavšalni finančni popravek.

Pavšalni popravki se lahko uporabijo tudi v zvezi s posameznimi nepravilnostmi.

2.  Stopnja pavšalnega popravka se določi ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:

(a) stopnje resnosti nepravilnosti ali sistemske pomanjkljivosti glede na celoten sistem ali njegov del ali glede na vrste prijavljenih odhodkov;

(b) stopnje tveganja izgube, ki ji je proračun EU izpostavljen zaradi nepravilnosti ali sistemske pomanjkljivosti;

(c) ranljivosti odhodkov v zvezi z goljufijami zaradi nepravilnosti ali sistemske pomanjkljivosti;

(d) morebitnih olajševalnih ali oteževalnih dejavnikov.

3.  Stopnja popravka se določi na naslednji način:

(a) kadar so nepravilnosti ali sistemske pomanjkljivosti tako temeljne, pogoste ali razširjene, da pomenijo popolno odpoved sistema ter ogrožajo zakonitost in pravilnost vseh zadevnih odhodkov, se uporabi pavšalna stopnja 100 %;

(b) kadar so nepravilnosti ali sistemske pomanjkljivosti tako pogoste in razširjene, da pomenijo zelo resno odpoved sistema ter ogrožajo zakonitost in pravilnost zelo velikega deleža zadevnih odhodkov, se uporabi pavšalna stopnja 25 %;

(c) kadar do nepravilnosti ali sistemskih pomanjkljivosti pride zaradi nepopolnega, nepravilnega ali nerednega delovanja sistema, ki ogroža zakonitost in pravilnost velikega deleža zadevnih odhodkov, se uporabi pavšalna stopnja 10 %;

(d) kadar do nepravilnosti ali sistemskih pomanjkljivosti pride zaradi nedoslednega delovanja sistema, ki ogroža zakonitost in pravilnost znatnega deleža zadevnih odhodkov, se uporabi pavšalna stopnja 5 %;

če narava in resnost nepravilnosti ali sistemske pomanjkljivosti ne upravičujeta 5-odstotne stopnje popravka, se lahko stopnja v skladu z načelom sorazmernosti zniža na 2 %.

4.  Če po uporabi finančnega popravka v proračunskem letu pristojni organ ne sprejme ustreznih popravnih ukrepov in se v naslednjem proračunskem letu ugotovijo iste nepravilnosti ali pomanjkljivosti, se lahko stopnja pavšalnega popravka zaradi trajanja nepravilnosti ali pomanjkljivosti poviša na stopnjo, ki ne presega naslednje stopnje na lestvici iz odstavka 3.

▼B

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

▼M1




PRILOGA

Ključne zahteve za sisteme upravljanja in nadzora ter njihova klasifikacija glede na njihovo učinkovito delovanje

(iz člena 3a Izvedbene uredbe (EU) 2015/378)



Tabela 1

Ključne zahteve

 

Ključne zahteve za sisteme upravljanja in nadzora

Zadevni organi

Področje uporabe

1

Ustrezen opis in ločenost funkcij ter ustrezni sistemi poročanja in spremljanja, če odgovorni organ zaupa izvajanje nalog drugemu organu

odgovorni/pooblaščeni organ

notranje okolje

2

Ustrezen izbor projektov

odgovorni/pooblaščeni organ

dejavnosti nadzora

3

Ustrezno obveščanje upravičencev, morebitnih upravičencev in javnosti

odgovorni/pooblaščeni organ

notranje obveščanje in sporočanje

4

Ustrezne kontrole

odgovorni/pooblaščeni organ

dejavnosti nadzora

5

Učinkoviti sistemi in postopki, ki zagotavljajo, da se hranijo vsi dokumenti v zvezi z odhodki in kontrolami ter se tako omogoči ustrezna revizijska sled

odgovorni/pooblaščeni organ

dejavnosti nadzora

6

Zanesljivi računalniški sistemi za računovodstvo, shranjevanje in pošiljanje finančnih podatkov in podatkov o kazalnikih za namene spremljanja in poročanja

odgovorni/pooblaščeni organ

dejavnosti nadzora / notranje obveščanje in sporočanje

7

Učinkovito izvajanje postopkov za preprečevanje, odkrivanje in odpravo nepravilnosti, vključno s sorazmernimi ukrepi proti goljufijam

odgovorni/pooblaščeni organ

dejavnosti nadzora

8

Ustrezni postopki za pripravo letnih zaključnih računov, izjave o upravljanju ter letnega povzetka končnih revizijskih poročil in izvedenih kontrol

odgovorni/pooblaščeni organ

dejavnosti nadzora

9

Primerna in popolna evidenca izterljivih, izterjanih in preklicanih zneskov

odgovorni/pooblaščeni organ

dejavnosti nadzora

10

Ustrezen opis in ločenost funkcij, funkcionalna neodvisnost od odgovornega organa in ustrezni sistemi za zagotovitev, da ima vsak drug organ, ki izvaja revizije, potrebno funkcionalno neodvisnost in upošteva mednarodno priznane revizijske standarde

revizijski organ

notranje okolje

11

Ustrezne revizije sistemov

revizijski organ

dejavnosti nadzora

12

Ustrezne revizije odhodkov

revizijski organ

dejavnosti nadzora

13

Ustrezne revizije računovodskih izkazov

revizijski organ

dejavnosti nadzora

14

Ustrezni postopki za izdajo zanesljivih revizijskih mnenj in pripravo revizijskih poročil

revizijski organ

dejavnosti nadzora



Tabela 2

Klasifikacija ključnih zahtev za sisteme upravljanja in nadzora glede na njihovo delovanje

Kategorija 1

Dobro deluje. Izboljšave niso potrebne ali pa so potrebne le manjše izboljšave.

Kategorija 2

Deluje. Potrebne so določene izboljšave.

Kategorija 3

Delno deluje. Potrebne so znatne izboljšave.

Kategorija 4

Dejansko ne deluje.



( 1 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/377 z dne 2. marca 2015 o določitvi predlog za dokumente, ki se zahtevajo za plačilo letne razlike v skladu z Uredbo (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah o Skladu za migracije, azil in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz (glej stran 17 tega Uradnega lista).

( 2 ) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1042/2014 z dne 25. julija 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 514/2014 v zvezi z imenovanjem odgovornih organov, njihovimi odgovornostmi glede upravljanja in nadzora ter statusom in obveznostmi revizijskih organov (UL L 289, 3.10.2014, str. 3).