To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

Ta uredba določa pravila za finančno izvajanje sredstev 11. Evropskega razvojnega sklada ter pripravo in revizijo zaključnega računa.

1. Če ni posebej določeno drugače, se šteje, da neposredno sklicevanje v tej uredbi na določbe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 vključuje tudi sklicevanje na ustrezne določbe Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012.

2. Šteje se, da sklicevanja v tej uredbi na veljavne določbe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ne vključujejo postopkovnih določb, ki niso pomembne za 11. ERS, zlasti tistih v zvezi s pooblastili za sprejemanje delegiranih aktov.

3. Notranja sklicevanja v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012 ali v Delegirani uredbi (EU) št. 1268/2012 ne pomenijo, da se določbe, na katere se ta sklicevanja nanašajo, posredno uporabljajo za 11. ERS.

4. Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen kot tisti v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012, z izjemo opredelitev iz točk (a) do (e) člena 2 navedene uredbe.

Vendar pa se v tej uredbi naslednji izrazi iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 opredelijo na naslednji način:

(d) „odobritve“ ali „odobritve za poslovanje“ pomenijo „sredstva 11. ERS“;

(e) „proračunska postavka“ ali „postavka v proračunu“ pomeni „dodelitev“;

(f) „temeljni akt“ pomeni, glede na ustrezen kontekst, Notranji sporazum, sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj ali izvedbeno uredbo;

(g) „tretja država“ pomeni katero koli upravičeno državo ali ozemlje, zajeto v geografskem področju uporabe 11. ERS.

5. Pri razlaganju te uredbe si je treba prizadevati za ohranjanje skladnosti z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012, razen če bi bila taka razlaga nezdružljiva s posebnostmi 11. ERS, kakor je določeno v Sporazumu o partnerstvu AKP-EU, Notranjem sporazumu, sklepu o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj ali izvedbeni uredbi.

Če ni določeno drugače, se za roke, določene s to uredbo, uporablja Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 ( 9 ).

Ta uredba ne posega v zahteve Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ) niti v zahteve Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ).

Uporablja se člen 29 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012, ki se nanaša na informacije o prenosu osebnih podatkov za namene revizije.

Noben prihodek se ne pobere in noben odhodek izvrši, če ni evidentiran v okviru ERS.

Uporabljata se člen 8(2) in (3) ter prvi pododstavek člena 8(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Smiselno se uporablja člen 19 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 o uporabi eura.

Brez poseganja v člen 9 te uredbe skupni prihodki pokrivajo skupne ocene plačil.

Vsi prihodki in odhodki se izkazujejo v celoti brez neto izravnave, ter brez poseganja v člen 23 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se nanaša na pravila o odbitkih in popravkih deviznega tečaja in se uporablja.

Vendar se s prihodkom iz točke (c) člena 9(2) te uredbe samodejno zmanjšajo plačila, izvedena za obveznost, iz katere prihodek izhaja.

(a) finančni prispevki držav članic in tretjih držav, v obeh primerih tudi njihovih javnih agencij, subjektov ali fizičnih oseb ter prispevki mednarodnih organizacij za določene projekte ali programe zunanje pomoči, ki jih financira Unija in jih v njihovem imenu upravljata Komisija ali EIB v skladu s členom 10 izvedbene uredbe;

(b) prihodki, predvideni za določen namen, kot so prihodki od ustanov, subvencije, darila ter volila;

(d) prihodki od obresti iz plačil predhodnega financiranja v skladu s členom 8(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012;

(e) povračila in prihodki, ki jih ustvarijo finančni instrumenti v skladu s členom 140(6) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012;

(f) prihodki iz poznejših povračil davkov v skladu s točko (b) člena 23(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

3. Iz namenskih prejemkov iz točk (a) in (b) odstavka 2 se financirajo take postavke odhodkov, ki jih določi donator, če Komisija to sprejme.

Iz namenskih prejemkov iz točk (e) in (f) odstavka 2 se financirajo postavke odhodkov, podobne tistim, iz katerih so bili ustvarjeni.

5. Člen 22(1) in (2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se nanaša na donacije, se uporablja za namenske prejemke iz točke (b) odstavka 2 tega člena. Ob upoštevanju člena 22(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 mora sprejetje donacije odobriti Svet.

6. Sredstva 11. ERS, ki ustrezajo namenskim prejemkom, se dajo na voljo samodejno, čim Komisija prejme te prejemke. Vendar ocena terjatev pomeni, da so sredstva 11. ERS na voljo, če gre za namenske prejemke iz točke (a) odstavka 2 in je sporazum z državo članico izražen v eurih; plačila na podlagi takega prihodka se lahko izvedejo šele, ko je bil ta prejet.

Sredstva 11. ERS se namenijo za posebne namene po državah AKP ali ČDO in v skladu z glavnimi instrumenti sodelovanja.

Za države AKP so ti instrumenti določeni v finančnem protokolu iz Priloge Ic k Sporazumu o partnerstvu AKP-EU. Namenitev sredstev (okvirne dodelitve) temelji tudi na določbah Notranjega sporazuma in izvedbene uredbe ter upošteva sredstva, rezervirana za izdatke za podporo, povezane z načrtovanjem in izvrševanjem v skladu s členom 6 Notranjega sporazuma.

Za ČDO so navedeni instrumenti določeni v četrtem delu sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj ter Prilogi II k navedenemu sklepu. Pri namenitvi teh sredstev se upošteva tudi nedodeljena rezerva iz člena 3(3) navedene priloge in sredstva za študije ali ukrepe tehnične pomoči iz točke (c) člena 1(1) navedene priloge.

1. Uporablja se člen 30(1) in (2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se nanaša na načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Brez poseganja v točko (a) odstavka 3 tega člena se člen 18 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012 ne uporablja.

2. Določijo se posebni, merljivi, dosegljivi, relevantni in časovno opredeljeni cilji. Doseganje teh ciljev se spremlja s kazalniki uspešnosti.

3. Za boljše odločanje, zlasti da se upraviči in opredeli določitev prispevkov iz člena 21 te uredbe, ki jih morajo plačati države članice, je potrebno oceniti naslednje:

(a) sredstva 11. ERS se lahko uporabijo šele po predhodni oceni dejavnosti, ki naj bi se opravljala, kar zajema elemente iz člena 18(1) Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012;

(b) dejavnost je treba oceniti še naknadno, da se zagotovi, da ciljni rezultati upravičujejo uporabljena sredstva.

4. Oblike financiranja iz naslova VIII te uredbe in načini izvajanja iz člena 17 te uredbe se izberejo na podlagi njihove sposobnosti za doseganje posebnih ciljev ukrepov in njihove sposobnosti doseganja rezultatov, zlasti ob upoštevanju stroškov kontrol, upravnega bremena ter pričakovanega tveganja neskladnosti s predpisi. Pri nepovratnih sredstvih je treba upoštevati možnost uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in stroškov na enoto.

1. 11. ERS se izvaja in zaključni račun pripravi v skladu z načelom preglednosti.

2. Letno poročilo o obveznostih, plačilih in letnem znesku zahtevkov za prispevke iz člena 7 Notranjega sporazuma se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

3. Brez poseganja v člen 4 te uredbe se uporabljata prvi pododstavek člena 35(2) in člen 35(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se nanašata na objave informacij o prejemnikih in druge informacije. V drugem pododstavku člena 21(2) Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012 izraz „lokacija“ po potrebi pomeni ekvivalent regije na ravni NUTS 2, kadar je prejemnik fizična oseba.

4. Ukrepi, ki se financirajo v okviru 11. ERS, se lahko izvajajo z vzporednim ali skupnim sofinanciranjem.

Pri vzporednem sofinanciranju se ukrep razdeli na več jasno prepoznavnih delov – vsakega financirajo različni partnerji, ki zagotavljajo sofinanciranje tako, da je vedno razvidno, kakšen je končni namen financiranja.

Pri skupnem sofinanciranju si skupne stroške ukrepa delijo partnerji, ki zagotavljajo sofinanciranje, sredstva pa so združena tako, da ni več mogoče ugotoviti vira financiranja posameznih dejavnosti, ki se izvajajo v okviru ukrepa. V takih primerih se pri naknadni objavi pogodb o nepovratnih sredstvih in javnih naročil, kot je predvideno v prvem pododstavku člena 35(2) in členu 35(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, upoštevajo morebitna pravila pooblaščenega subjekta.

5. Komisija pri zagotavljanju finančne pomoči, če je to primerno, sprejme vse potrebne ukrepe, da bi zagotovila prepoznavnost finančne podpore Unije. To vključuje ukrepe, s katerimi se prejemnikom nalagajo zahteve glede prepoznavnosti sredstev Unije, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Komisija je odgovorna za spremljanje izpolnjevanja teh zahtev s strani prejemnikov.

Sredstva 11. ERS sestavljajo zgornja meja iz člena 1(2), (4) in (6) Notranjega sporazuma, sredstva iz člena 1(9) Notranjega sporazuma ter drugi namenski prejemki iz člena 9 te uredbe.

Prihodki in odhodki 11. ERS se razvrstijo po obliki ali namenu, za katerega so določeni.

1. Komisija prevzame obveznosti Unije, določene v členu 57 Sporazuma o partnerstvu AKP-EU in sklepu o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj. V ta namen izvršuje prihodke in odhodke 11. ERS v skladu z določbami tega dela in tretjega dela te uredbe na lastno odgovornost in v okviru omejitev sredstev 11. ERS.

2. Države članice sodelujejo s Komisijo, da bi zagotovile porabo odobrenih sredstev 11. ERS v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

2. V skladu z določbami iz odstavkov 3 do 5 tega člena se uporabljajo pravila o načinih izvrševanja, določena v poglavju 2 naslova IV prvega dela Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ter členih 188 in 193 navedene uredbe. Vendar se določbe iz točke (b) člena 58(1) in člena 59 navedene uredbe, ki se nanašajo na deljeno upravljanje z državami članicami, ne uporabljajo.

3. Pooblaščeni subjekti zagotavljajo skladnost z zunanjo politiko Unije in lahko poverijo naloge izvrševanja proračuna drugim subjektom pod pogoji, enakovrednimi pogojem, ki se uporabljajo za Komisijo. Države članice letno izpolnjujejo svoje obveznosti iz člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Revizijsko mnenje se predloži v enem mesecu po poročilu in izjavi o upravljanju, da se upošteva pri zagotovilu Komisije.

Mednarodne organizacije iz točke (c)(ii) člena 58(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ter organi držav članic iz točke (c)(v) in (vi) člena 58(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, na katere Komisija prenese naloge izvrševanja proračuna, lahko te naloge prenesejo tudi na neprofitne organizacije z ustreznimi operativnimi in finančnimi zmogljivostmi pod pogoji, enakovrednimi pogojem, ki se uporabljajo za Komisijo.

Države AKP in ČDO lahko prav tako poverijo naloge izvrševanja proračuna svojim oddelkom in organom, katerih delovanje ureja zasebno pravo na podlagi naročila storitev. Ti organi se izberejo na podlagi odprtih, preglednih, sorazmernih in nediskriminacijskih postopkov, pri čemer se preprečijo navzkrižja interesov. Pogoji naročila storitev se določijo v sporazumu o financiranju.

4. Kadar se 11. ERS izvaja s posrednim upravljanjem z državami AKP ali ČDO, Komisija brez poseganja v pristojnosti držav AKP ali ČDO, ki delujejo v vlogi javnih organov naročnikov:

(a) po potrebi izterja zneske, ki jih dolgujejo prejemniki v skladu s členom 80 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, vključno z odločitvijo, ki je izvršljiva pod enakimi pogoji, kakor so določeni v členu 299 PDEU;

(b) lahko, če tako zahtevajo okoliščine, naloži upravne in/ali denarne kazni pod enakimi pogoji, kakor so določeni v členu 109 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Sporazum o financiranju vsebuje določbe o sodelovanju med Komisijo in državami AKP ali ČDO v ta namen.

5. Finančna pomoč Unije se lahko zagotavlja s prispevki v mednarodne, regionalne ali nacionalne sklade, kot so skladi, ki so jih ustanovile ali jih upravljajo EIB, države članice, partnerske države in regije ali mednarodne organizacije in so namenjeni spodbujanju skupnega financiranja več donatorjev, ali sklade, ki jih za namene skupnega izvajanja projektov ustanovi en ali več donatorjev.

Ustrezno se spodbuja vzajemni dostop finančnih institucij Unije do finančnih instrumentov, ki so jih vzpostavile druge organizacije.

1. Komisija vsakemu finančnemu udeležencu zagotovi sredstva, ki jih ta potrebuje za opravljanje svojih nalog, in pripravi listino, kjer podrobno opiše njegove naloge, pravice in obveznosti.

3. Smiselno se uporablja poglavje IV naslova IV prvega dela Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se nanaša na odgovornost finančnih udeležencev.

1. Uporabljajo se členi 65, 66 in 67 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se nanašajo na odredbodajalca, njegova pooblastila in dolžnosti ter pooblastila in dolžnosti vodij delegacij Unije.

Letno poročilo o dejavnostih iz člena 66(9) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 v prilogi vključuje preglednice, ki po dodelitvah, državi, ozemlju, regiji ali podregiji prikazujejo skupni znesek obveznosti, dodeljena sredstva in opravljena plačila v proračunskem letu ter skupne vrednosti od odprtja zadevnega ERS.

2. Če odgovorni odredbodajalec Komisije ugotovi težave pri izvajanju postopkov v zvezi z upravljanjem sredstev 11. ERS, skupaj z imenovanim nacionalnim ali regionalnim odredbodajalcem, odredbodajalcem znotraj držav AKP ali teritorialnim odredbodajalcem vzpostavi vse potrebne stike, da se odpravijo težave in sprejmejo vsi potrebni ukrepi. V primeru, da nacionalni ali regionalni odredbodajalec, odredbodajalec znotraj držav AKP ali teritorialni odredbodajalec ne opravlja nalog, ki so mu naložene na podlagi Sporazuma o partnerstvu AKP-EU ali sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj, ali jih ni sposoben opravljati, ga lahko začasno nadomesti odgovorni odredbodajalec Komisije ter deluje v njegovem imenu. V takem primeru lahko Komisija iz sredstev, dodeljenih zadevni državi AKP ali ČDO, prejme finančno nadomestilo za dodatno upravno obremenitev.

2. Uporabljata se člen 68, z izjemo drugega pododstavka odstavka 1 tega člena, in člen 69 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se nanašata na pooblastila in dolžnosti računovodje ter pooblastila, ki jih lahko prenese računovodja. Člen 54 in člen 57(3), drugi pododstavek člena 58(5) ter člen 58(6) Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012 se ne uporabljajo.

1. V skladu s členom 7 Notranjega sporazuma se zgornja meja letnega zneska prispevka za leto n + 2 in letni znesek prispevka za leto n + 1 ter njegovo plačilo v treh obrokih določijo v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 7 tega člena.

Obroki, ki jih mora plačati posamezna država članica, se določijo tako, da so sorazmerni s prispevki, ki jih ta država članica nameni za 11. ERS in so določeni v členu 1(2) Notranjega sporazuma.

(d) okvirno, nezavezujočo napoved, ki temelji na statističnem pristopu, pričakovanih letnih zneskov prispevkov za leti n + 3 in n + 4.

Države članice plačajo prvi obrok prispevka za leto n + 1 najpozneje do 21. januarja leta n + 1.

(b) spremenjeni letni znesek prispevka za leto n + 1 v skladu z dejanskimi potrebami, če bi, v skladu s členom 7(3) Notranjega sporazuma, letni znesek odstopal od dejanskih potreb.

Svet odloči o predlogu najpozneje v 21 koledarskih dneh po predstavitvi predloga s strani Komisije.

Države članice plačajo drugi obrok najpozneje v 21 koledarskih dneh po sprejetju sklepa Sveta.

4. Komisija, upoštevajoč ocene EIB o upravljanju in dejavnosti Sklada za spodbujanje naložb, vključno s subvencijami obrestne mere, ki jih izvršuje EIB, do 15. junija leta n + 1 pripravi in pošlje Svetu poročilo o obveznostih, plačilih in letnem obsegu zahtevkov za prispevke, ki so bili izvedeni v letu n in ki jih je treba izvesti v letih n + 1 in n + 2. Komisija zagotovi letne zneske prispevkov držav članic in znesek, ki ga je treba še plačati v okviru ERS, pri čemer se ločita deleža EIB in Komisije. Zneski za leti n + 1 in n + 2 temeljijo na sposobnosti za učinkovito zagotavljanje predlaganega obsega sredstev, pri čemer se je treba izogibati bistvenim razhajanjem med različnimi leti in znatnim neporabljenim sredstvom ob koncu leta.

(b) spremenjeni letni znesek prispevka za leto n + 1 v skladu z dejanskimi potrebami, če bi, v skladu s členom 7(3) Notranjega sporazuma, letni znesek odstopal od dejanskih potreb.

Svet odloči o predlogu najpozneje v 21 koledarskih dneh po predstavitvi predloga s strani Komisije.

Države članice plačajo tretji obrok najpozneje v 21 koledarskih dneh po sprejetju sklepa Sveta.

6. Vsota obrokov, ki se nanašajo na določeno leto, ne sme presegati letnega zneska prispevka, določenega za to leto. Letni znesek prispevka ne sme presegati zgornje meje, določene za to leto. Zgornje meje se ne sme zvišati, razen v skladu s členom 7(4) Notranjega sporazuma. Morebitno zvišanje zgornje meje se vključi v predloge iz odstavkov 2, 3 in 5 tega člena.

7. Zgornja meja letnega zneska prispevka, ki ga plača posamezna država članica za leto n + 2, letni znesek prispevka za leto n + 1 in obroki prispevkov podrobno določajo:

(b) znesek, ki ga upravlja EIB, vključno s subvencioniranimi obrestnimi merami, ki jih upravlja.

1. Pri zahtevkih za prispevke se najprej porabijo zneski, določeni v prejšnjih Evropskih razvojnih skladih, in sicer eden za drugim.

3. Prispevek iz točke (a) člena 21(7) vsaka država članica knjiži v dobro na posebnem računu, imenovanem „Evropska komisija – Evropski razvojni sklad“ in odprtem pri centralni banki zadevne države članice ali finančni ustanovi, ki jo določi ta država članica. Zneski takih prispevkov ostanejo na teh posebnih računih, dokler ni treba izvesti plačil.

5. Če se za račun iz odstavka 3 obračunavajo negativne obresti, zadevna država članica najpozneje na datum plačila posameznega obroka, naveden v členu 21, knjiži v dobro računa znesek, ki ustreza znesku teh negativnih obresti, ki se obračunajo šele na prvi dan meseca, ki mu sledi plačilo obroka.

6. Brez poseganja v odstavek 7 si Komisija prizadeva, da opravi vsa črpanja s posebnih računov tako, da na navedenih računih ohrani razporeditev sredstev, ki ustreza razdelitvenemu ključu v skladu s točko (a) člena 1(2) Notranjega sporazuma.

7. Komisija si pri zagotavljanju denarnih sredstev za ERS v skladu z odstavkom 3 prizadeva za zmanjšanje posledic obveznosti držav članic, da morajo knjižiti zneske negativnih obresti v skladu z odstavkom 5, in sicer tako, da prednostno črpa iz zneskov, knjiženih na zadevne račune.

8. Vsaka država članica vknjiži prispevek iz točke (b) člena 21(7) v dobro v skladu s členom 53(1).

1. Po izteku rokov iz člena 21(2), (3) in (5) mora zadevna država članica plačati obresti v skladu z naslednjimi pogoji:

(a) obrestna mera je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka pri svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, veljavna na prvi koledarski dan meseca, v katerem se izteče rok za plačilo, povečana za dve odstotni točki. Ta obrestna mera se poveča za četrtino odstotne točke za vsak zamujen mesec;

(b) obresti se plačajo za obdobje, ki preteče od koledarskega dne po izteku roka za plačilo do dneva plačila.

2. V zvezi s prispevkom iz točke (a) člena 21(7) te uredbe se obresti knjižijo v dobro na enega od računov, določenih v členu 1(6) Notranjega sporazuma.

V zvezi s prispevkom iz točke (b) člena 21(7) te uredbe se obresti knjižijo v dobro Sklada za spodbujanje naložb v skladu s členom 53(1) te uredbe.

Komisija in EIB po izteku finančnega protokola iz Priloge Ic k Sporazumu o partnerstvu AKP-EU zahtevata plačilo tistega dela prispevkov, ki jih morajo države članice še plačati v skladu s členom 21 te uredbe, kot se zahteva v skladu s pogoji iz te uredbe.

1. Uporabljajo se členi 77 do 79, člen 80(1) in (2) ter člena 81 in 82 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se nanašajo na oceno terjatev, ugotovitev terjatev, odobritev in pravila izterjave, zastaralni rok in obravnavo upravičenosti Unije. Izterjava se lahko opravi s sklepom Komisije, izvršljivim na podlagi člena 299 PDEU.

2. V zvezi s členom 77(3) in členom 78(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 se sklicevanje na lastna sredstva razume kot sklicevanje na prispevke držav članic, opredeljene v členu 21 te uredbe.

3. Za izterjave, določene v eurih, se uporablja člen 83(2) Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012. Navedeni člen se uporablja tudi za izterjave v lokalni valuti, pri čemer se uporabi obrestna mera centralne banke države, ki izdaja valuto, veljavna na prvi koledarski dan meseca, v katerem je izdan nalog za izterjavo.

4. V zvezi s členom 84(3) Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012 se seznam upravičenosti oblikuje ločeno za 11. ERS in doda k poročilu iz člena 44(2) te uredbe.

1. Uporabljajo se člen 85, razen točke (c) odstavka 3, členi 86, 87, 185 ter člen 189(1) in (2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se nanašajo na obveznosti in izvajanje zunanjih ukrepov. Člen 95(2), točki (a) in (e) člena 97(1) ter člen 98 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012 se ne uporabljajo.

2. V zvezi z uporabo člena 189(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 se obdobje, v katerem se sklenejo posamezne pogodbe in sporazumi o nepovratnih sredstvih za izvajanje ukrepa, lahko podaljša na več kot tri leta po sklenitvi sporazuma o financiranju, kadar države AKP in ČDO naloge izvrševanja proračuna poverijo v skladu s členom 17(3) te uredbe.

3. Kadar se sredstva 11. ERS izvršujejo v okviru posrednega upravljanja z državami AKP ali ČDO, lahko odgovorni odredbodajalec po sprejetju utemeljitev podaljša dveletno obdobje iz tretjega pododstavka člena 86(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in triletno obdobje iz drugega pododstavka člena 189(2) Uredbe.

4. Ob koncu podaljšanih obdobij iz odstavka 3 tega člena ali obdobij iz tretjega pododstavka člena 86(5) in drugega pododstavka člena 189(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 se neporabljeni ostanek po potrebi sprosti.

5. Če se sprejmejo ukrepi na podlagi členov 96 in 97 Sporazuma o partnerstvu AKP-EU, se lahko podaljšana obdobja iz odstavka 3 tega člena, tretjega pododstavka člena 86(5) in drugega pododstavka člena 189(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 začasno prekinejo.

6. Za namene točke (c) odstavka 1 in točke (b) odstavka 2 člena 87 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 se skladnost in pravilnost ocenita v skladu z ustreznimi določbami, zlasti Pogodb, Sporazuma o partnerstvu AKP-EU, sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj, Notranjega sporazuma, te uredbe in vseh aktov, sprejetih pri izvajanju navedenih določb.

7. V vsaki pravni obveznosti je izrecno določeno, da sta Komisija in Računsko sodišče pristojna za preverjanje in revizijo ter da je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pristojen za izvajanje preiskav na podlagi dokumentov in na kraju samem pri vseh upravičencih, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva 11. ERS.

Uporabljajo se: člena 88 in 89, člen 90 z izjemo drugega pododstavka odstavka 4 navedenega člena in člen 91 ter člen 184(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

1. Ob upoštevanju odstavka 2 se za plačila, ki jih izvede Komisija, uporablja člen 92 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

2. Kadar se sredstva 11. ERS izvršujejo v okviru posrednega upravljanja z državami AKP ali ČDO in Komisija izvaja plačila v njihovem imenu, se rok iz točke (b) člena 92(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 uporablja za vsa plačila, ki niso navedena v točki (a) člena 92(1) navedene uredbe. Sporazum o financiranju vsebuje določbe, ki so potrebne za zagotovitev pravočasnega sodelovanja javnega organa naročnika.

3. Terjatve za zamude pri plačilih, za katere je odgovorna Komisija, bremenijo račun ali račune, določene v členu 1(6) Notranjega sporazuma.

Notranji revizor 11. ERS je notranji revizor Komisije. Uporabljata se člena 99 in 100 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Za ERS se smiselno uporabljajo členi 93, 94 in 95 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki se nanašajo na elektronsko vodenje prihodkov in odhodkov ter upravljanje dokumentov.

Za izvajanje 11. ERS se uporablja centralna baza podatkov o izključitvah, vzpostavljena v skladu s členom 108(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki vsebuje podatke o kandidatih in ponudnikih ter vložnikih in upravičencih, ki so v eni od situacij iz člena 106, točke (b) prvega pododstavka člena 109(1) in točke (a) člena 109(2) navedene uredbe.

Smiselno se uporabljajo člen 108(2) in (5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ter člena 142 in 144 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012, ki se nanašajo na uporabo centralne baze podatkov o izključitvah in dostop do nje.

V zvezi s členom 108(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 finančni interesi Unije vključujejo izvajanje 11. ERS.

Evropska služba za zunanje delovanje in službe Komisije se lahko dogovorijo o podrobni ureditvi, da se delegacijam Unije omogoči lažje izvrševanje sredstev, predvidenih za odhodke za podporo v zvezi z 11. ERS, v skladu s členom 6 Notranjega sporazuma.

1. Za namene zagotavljanja finančne pomoči iz tega naslova lahko sodelovanje med Unijo, državami AKP in ČDO med drugim poteka v obliki:

(a) tristranskih ureditev, v okviru katerih Unija s katero koli tretjo državo usklajuje svojo pomoč za državo AKP, ČDO ali regijo;

(b) ukrepov upravnega sodelovanja, kot so programi tesnega medsebojnega sodelovanja med javnimi institucijami, lokalnimi organi, nacionalnimi javnimi organi ali za opravljanje javnih storitev zadolženimi subjekti zasebnega prava države članice ali ene od najbolj oddaljenih regij ter tovrstnimi institucijami, organi ali subjekti države AKP ali ČDO oziroma njihove regije, ter ukrepov sodelovanja, ki vključujejo strokovnjake na področju javnega sektorja, ki jih napotijo države članice ter njihovi regionalni in lokalni organi;

(c) strokovnega usposabljanja za ciljno izgradnjo zmogljivosti v državi AKP ali ČDO oz. njihovi regiji ter kratkoročne tehnične pomoči in svetovanja tej državi ali ozemlju oz. regiji pa tudi podpore trajnostnim centrom znanja in odličnosti na področju upravljanja in reforme javnega sektorja;

(d) prispevkov k stroškom, potrebnim za vzpostavitev in vodenje javno-zasebnega partnerstva;

(e) programov podpore sektorskim politikam, s katerimi Unija zagotavlja podporo za sektorske programe države AKP ali ČDO, ali

2. Poleg oblik financiranja iz členov 36 do 42 se lahko finančna pomoč zagotavlja prek:

(a) odpisa dolga v okviru mednarodno dogovorjenih programov za odpis dolga;

(b) v izjemnih primerih s sektorskimi ali splošnimi programi za uvoz, ki so lahko v obliki:

— sektorskih programov za uvoz v naravi,

— sektorskih programov za uvoz z zagotavljanjem tujih valut za financiranje uvoza v zadevnem sektorju ali

— splošnih programov za uvoz z zagotavljanjem tujih valut za financiranje splošnega uvoza širokega razpona izdelkov.

3. Finančna pomoč Unije se lahko zagotavlja tudi s prispevki v mednarodne, regionalne ali nacionalne sklade, kot so skladi, ki so jih ustanovile ali jih upravljajo EIB, države članice ali države AKP ali ČDO in regije ali mednarodne organizacije, namenjeni pa so pritegnitvi skupnega financiranja s strani številnih donatorjev, ali v sklade, ki so jih za namene skupnega izvajanja projektov ustanovili en ali več donatorjev.

Po potrebi se spodbuja vzajemni dostop finančnih institucij Unije do finančnih instrumentov, ki jih vzpostavijo druge organizacije.

4. Unija se pri podpiranju tranzicije in reform v državah AKP in ČDO opira na izkušnje držav članic in pridobljena spoznanja in te izmenjuje z drugimi.

1. Uporablja se člen 101 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki opredeljuje javna naročila.

(a) Komisija v imenu in za račun ene ali več držav AKP ali ČDO;

(b) subjekti in osebe iz člena 185 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, pooblaščeni za opravljanje ustreznih nalog izvrševanja proračuna.

3. Za javna naročila, ki jih oddajo javni organi naročniki iz odstavka 2 tega člena, ali tista, ki se oddajo v njihovem imenu, se uporabljajo določbe poglavja 1 naslova V prvega dela in poglavja 3 naslova IV drugega dela Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 z izjemo:

(a) člena 103, drugega pododstavka člena 104(1) in člena 111 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012;

(b) člena 127(3) in (4), člena 128, členov 134 do 137, člena 139(3) do (6), člena 148(4), člena 151(2), člena 160, člena 164, drugega stavka člena 260 ter člena 262 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012.

Za naročila gradenj se uporablja člen 124(2) Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012.

Prvi pododstavek tega odstavka se ne uporablja za javne organe naročnike iz točke (b) odstavka 2 tega člena, če jih na podlagi preverjanj iz člena 61 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Komisija pooblasti, da uporabljajo svoje lastne postopke za oddajo javnega naročila.

4. Za javna naročila, ki jih Komisija odda za svoj račun, ter izvedbene ukrepe, ki se nanašajo na pomoč za krizno upravljanje, civilno zaščito ter operacije humanitarne pomoči, se uporabljajo določbe naslova V prvega dela Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

5. Če se postopki iz odstavka 3 ne upoštevajo, odhodki v zvezi z zadevnimi ukrepi niso upravičeni do financiranja iz naslova 11. ERS.

6. Postopki za oddajo javnih naročil iz odstavka 3 se določijo v sporazumu o financiranju.

(a) „predhodno informativno obvestilo“ pomeni obvestilo, s katerim javni organi naročniki okvirno objavijo ocenjeno skupno vrednost in predmet naročil ter okvirnih pogodb, ki jih nameravajo oddati oziroma skleniti v določenem proračunskem letu, kar pa ne vključuje naročil v postopku s pogajanji brez predhodne objave obvestila o javnem naročilu;

(b) „obvestilo o javnem naročilu“ pomeni sredstvo, ki javnim organom naročnikom omogoča objavo namere o začetku postopka za oddajo javnega naročila ali sklenitev okvirne pogodbe ali o vzpostavitvi dinamičnega nabavnega sistema v skladu s členom 131 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012;

(c) „obvestilo o oddaji javnega naročila“ pomeni obvestilo, v katerem se objavi izid postopka za oddajo javnega naročila, sklenitev okvirne pogodbe ali oddajo javnega naročila na podlagi dinamičnega nabavnega sistema.

1. Ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 tega člena se uporabljata naslov VI prvega dela in člen 192 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

2. Nepovratna sredstva so neposredni finančni prispevki v obliki donacij iz 11. ERS, in sicer za financiranje:

(a) ukrepov za pomoč pri doseganju ciljev Sporazuma o partnerstvu AKP-EU ali sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj ali programa ali projekta, sprejetega v skladu z navedenim sporazumom ali sklepom, ali

Nepovratna sredstva v pomenu točke (a) se lahko dodelijo organu iz člena 208(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

3. Komisija pri delu z deležniki iz držav AKP in ČDO za opredelitev načinov financiranja, vrste prispevka, načinov dodelitve in upravnih določb glede upravljanja nepovratnih sredstev upošteva posebnosti teh držav in ozemelj, vključno z njihovimi potrebami in razmerami, da bi tako zajela čim večji razpon deležnikov držav AKP in ČDO in se odzvala na njihove potrebe ter čim učinkoviteje dosegla cilje Sporazuma o partnerstvu AKP-EU ali sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj. Spodbujajo se posebni načini dela, kot so sporazumi o partnerstvu, finančna podpora tretjim osebam, neposredna dodelitev ali razpisi za zbiranje predlogov, omejeni glede na upravičenost, ter pavšalni zneski.

(a) postavke iz točk (b) do (f), (h) in (i) člena 121(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012;

Uporablja se naslov VII prvega dela Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 z izjemo drugega pododstavka člena 138(2) navedene uredbe.

Splošna ali sektorska proračunska podpora Unije temelji na vzajemni odgovornosti in skupni zavezanosti univerzalnim vrednotam; njen namen je okrepitev pogodbenih partnerstev med Unijo in državami AKP ali ČDO zaradi spodbujanja demokracije, človekovih pravic in pravne države, podpiranja trajnostne in vključujoče gospodarske rasti ter izkoreninjenja revščine.

Vsaka odločitev o zagotavljanju proračunske podpore temelji na politikah o proračunski podpori, dogovorjenih na ravni Unije, jasnem sklopu meril upravičenosti ter temeljiti oceni tveganj in koristi.

Eden od odločilnih dejavnikov take odločitve je ocena zavezanosti, opravljeno delo in napredek držav AKP in ČDO na področju demokracije, človekovih pravic in pravne države. Zaradi učinkovitejšega odzivanja na politične, gospodarske in družbene razmere v državah AKP in ČDO se proračunska podpora razlikuje, pri čemer se upoštevajo nestabilne razmere.

Pri zagotavljanju proračunske podpore Komisija jasno določi in spremlja njeno pogojevanje ter podpira razvoj parlamentarnega nadzora in zmogljivosti revizije ter povečuje preglednost in javni dostop do informacij.

Pogoj za izplačilo proračunske podpore je zadovoljiv napredek pri doseganju ciljev, dogovorjenih z državami AKP in ČDO.

Pri zagotavljanju proračunske podpore za ČDO se upoštevajo njihove institucionalne povezave z zadevno državo članico.

Finančni instrumenti se lahko vzpostavijo v sklepu o financiranju iz člena 26. Po možnosti so vzpostavljeni pod vodstvom EIB, večstranske evropske finančne institucije, kot je Evropska banka za obnovo in razvoj, ali dvostranske evropske finančne institucije, kot so dvostranske razvojne banke, morebiti skupaj z dodatnimi nepovratnimi sredstvi iz drugih virov.

Komisija lahko finančne instrumente uporablja v okviru neposrednega upravljanja ali v okviru posrednega upravljanja, pri katerem izvajanje nalog poveri subjektom v skladu s točko (c)(ii), (iii), (v) in (vi) člena 58(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Ti subjekti izpolnjujejo zahteve Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in upoštevajo cilje, standarde in politike Unije ter najboljše prakse v zvezi z uporabo in poročanjem o sredstvih Unije.

Za subjekte, ki izpolnjujejo merila iz člena 60(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, se šteje, da izpolnjujejo merila za izbor iz člena 139 te uredbe. Uporablja se naslov VIII prvega dela Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, razen odstavka 1, prvega pododstavka odstavka 4 in odstavka 5 člena 139 navedene uredbe.

Za namene izvajanja in poročanja se lahko finančni instrumenti razvrstijo po aranžmajih.

Uporabljata se drugi odstavek člena 204 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in člen 287 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012, ki se nanašata na plačane zunanje strokovnjake.

1. Ob upoštevanju odstavka 2 tega člena se uporablja člen 187 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

2. Kar zadeva člen 187(8) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 je pristojni odbor tisti odbor, ki je naveden v členu 8 Notranjega sporazuma.

1. Zaključni račun 11. ERS, ki opisuje finančno stanje sklada na dan 31. decembra danega leta, vključuje:

Računovodskim izkazom se priložijo informacije, ki jih pošlje EIB v skladu s členom 57.

2. Računovodja pošlje začasni zaključni račun Računskemu sodišču do 31. marca naslednjega leta.

3. Računsko sodišče do 15. junija naslednjega leta izrazi svoja opažanja o začasnem zaključnem računu glede dela sredstev 11. ERS, katerega finančno upravljanje je v pristojnosti Komisije, tako da lahko Komisija vnese popravke, ki se štejejo kot potrebni za pripravo končnega zaključnega računa.

4. Komisija potrdi končni zaključni račun in ga pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču najpozneje do 31. julija naslednjega leta.

5. Uporablja se drugi pododstavek člena 148(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

6. Končni zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije skupaj z izjavo o zanesljivosti, ki jo da Računsko sodišče v skladu s členom 49, do 15. novembra naslednjega leta.

7. Začasni in končni zaključni račun se lahko v skladu z odstavkoma 2 in 4 pošljeta elektronsko.

2. Odgovorni odredbodajalec pripravi poročilo o finančnem izvajanju in ga do 15. marca posreduje računovodji za vključitev v zaključni račun 11. ERS. Poročilo o finančnem izvajanju predstavlja resnično in pošteno sliko prihodkov in odhodkov iz sredstev 11. ERS. Pripravi se v milijonih eurov in zajema:

(a) izkaz finančnega izida, ki prikazuje celotno finančno poslovanje za dano leto glede na prihodke in odhodke;

(b) prilogo k izkazu finančnega izida, ki dopolnjuje in pojasnjuje v njem navedene informacije.

(a) preglednico, ki opisuje spremembe v preteklem proračunskem letu v dodelitvah;

(b) preglednico, ki prikazuje skupne obveznosti, dodeljena sredstva in izvedena plačila v proračunskem letu po dodelitvah ter skupne zneske po odprtju 11. ERS.

1. Komisija in EIB vsaka v mejah svojih pristojnosti spremljata, kako države AKP, ČDO ali kateri koli drug upravičenec uporabljajo pomoč 11. ERS, ter izvajanje projektov, ki se financirajo iz 11. ERS, zlasti glede na cilje iz členov 55 in 56 Sporazuma o partnerstvu AKP-EU ter ustreznih določb sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj.

2. EIB redno obvešča Komisijo o izvajanju projektov, financiranih iz sredstev 11. ERS, ki jih upravlja, v skladu s postopki iz operativnih smernic Sklada za spodbujanje naložb.

3. Komisija in EIB državam članicam zagotavljata informacije o operativnem izvajanju sredstev 11. ERS, kot je določeno v členu 18 Izvedbene uredbe. Komisija te informacije pošlje Računskemu sodišču v skladu s členom 11(6) Notranjega sporazuma.

Za sredstva 11. ERS, ki jih upravlja Komisija, se uporabljajo računovodska pravila iz člena 143(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Ta pravila se uporabljajo za 11. ERS ob upoštevanju posebne narave njegovih dejavnosti.

Za računovodske izkaze iz člena 44 te uredbe se uporabljajo računovodska načela iz člena 144 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Računovodja pripravi in po posvetovanju z odgovornim odredbodajalcem sprejme kontni okvir, ki se uporablja za dejavnosti 11. ERS.

1. Proračunsko računovodstvo zagotavlja natančen zapis finančnega izvajanja sredstev 11. ERS.

(d) ugotovljene dolgove in izterjave za proračunsko leto, v celoti in brez neto izravnave.

3. Če so obveznosti, plačila in dolgovi izraženi v nacionalnih valutah, mora računovodski sistem po potrebi omogočati njihovo evidentiranje v nacionalnih valutah in v eurih.

4. Celotne finančne obveznosti se evidentirajo v eurih za vrednost sklepov o financiranju, ki jih sprejme Komisija. Posamezne finančne obveznosti se evidentirajo v eurih v vrednosti, ki ustreza vrednosti pravnih obveznosti. Navedena vrednost po potrebi vključuje:

(a) določbo za plačilo stroškov, povračljivih ob predložitvi dokazil;

(b) določbo za spremembo cen, za povečanje količin ter za nepredvidene izdatke, določene v pogodbah, ki se financirajo iz 11. ERS;

5. Vse računovodske evidence, ki se nanašajo na izpolnjevanje obveznosti, se hranijo pet let od datuma sklepa o razrešnici za finančno izvajanje sredstev iz 11. ERS iz člena 50, in sicer za proračunska leta, v katerih je bila obveznost za računovodske namene zaprta.

1. Računsko sodišče svoja pooblastila glede dejavnosti, financiranih iz sredstev 11. ERS, ki jih upravlja Komisija v skladu s členom 16, izvaja v skladu s tem členom in členom 49.

2. Uporabljajo se: člena 159 in 160, člen 161 razen odstavka 6 navedenega člena, člen 162 razen prvega stavka odstavka 3 in odstavka 5 navedenega člena ter člen 163 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

3. Za namene člena 159(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Računsko sodišče upošteva Pogodbi, Sporazum o partnerstvu AKP-EU, sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj, Notranji sporazum, to uredbo in vse druge akte, sprejete na podlagi navedenih instrumentov.

4. Za namene člena 162(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 je datum, ki je določen v prvem stavku, 15. junij.

5. Računsko sodišče je obveščeno o notranjih pravilih iz člena 56(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, vključno z imenovanjem odredbodajalcev, ter o aktih o prenosu pooblastil iz člena 69 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

6. Nacionalni revizijski organi držav AKP in ČDO se spodbujajo, naj sodelujejo z Računskim sodiščem, kadar jih ta k temu povabi.

7. Računsko sodišče lahko na zahtevo ene od drugih institucij Unije izda mnenja o zadevah v zvezi z 11. ERS.

Računsko sodišče hkrati z letnim poročilom iz člena 162 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje izjavo o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

1. Sklep o razrešnici zajema zaključni račun iz člena 43, razen tistega dela zaključnega računa, ki ga zagotovi EIB v skladu s členom 57, in se sprejme v skladu s členom 164 ter členom 165(2) in (3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Razrešnica iz člena 164(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 se da za tista sredstva 11. ERS, ki jih upravlja Komisija v skladu s členom 16(1) te uredbe za leto n.

EIB v imenu Unije v skladu z drugim delom te uredbe upravlja Sklad za spodbujanje naložb in izvaja dejavnosti v sklopu tega sklada, vključno s subvencijami obrestne mere in tehnično pomočjo.

Poleg tega EIB prevzame finančno izvajanje drugih dejavnosti, ki se opravljajo s pomočjo financiranja iz njenih lastnih sredstev, v skladu s členom 4 Notranjega sporazuma, po potrebi skupaj s subvencioniranimi obrestnimi merami, ki se črpajo iz sredstev 11. ERS.

Izvajanje drugega dela te uredbe Komisiji ne nalaga nobenih obveznosti ali odgovornosti.

EIB vsako leto pred 1. septembrom pošlje Komisiji oceno obveznosti in plačil, ki je potrebna za pripravo poročila iz člena 7(1) Notranjega sporazuma, in sicer za dejavnosti Sklada za spodbujanje naložb, vključno s subvencioniranimi obrestnimi merami v skladu z Notranjim sporazumom. EIB po potrebi pošlje Komisiji posodobljene ocene obveznosti in plačil. Podrobnosti v zvezi s tem so opredeljene v sporazumu o upravljanju iz člena 55(4) te uredbe.

1. Države članice plačajo EIB prispevke iz točke (b) člena 21(7), ki jih določi Svet, brez stroškov za upravičenca prek posebnega računa, ki ga EIB odpre v imenu Sklada za spodbujanje naložb v skladu s podrobnimi pravili, določenimi v sporazumu o upravljanju iz člena 55(4).

3. Razen če Svet v zvezi z nadomestilom EIB v skladu s členom 5 Notranjega sporazuma sklene drugače, prihodki, ki jih EIB prejme prek stanja v dobro na posebnih računih iz odstavka 1, dopolnjujejo Sklad za spodbujanje naložb in se upoštevajo pri zahtevkih za prispevke iz člena 21 ter se uporabijo za izpolnjevanje kakršnih koli finančnih obveznosti po 31. decembru 2030.

4. EIB vodi zakladnico za zneske iz odstavka 1 v skladu s podrobnimi pravili iz sporazuma o upravljanju iz člena 55(4).

5. Sklad za spodbujanje naložb se upravlja v skladu s pogoji iz Sporazuma o partnerstvu AKP-EU, sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj, Notranjega sporazuma in drugega dela te uredbe.

EIB se povrnejo vsi stroški za upravljanje dejavnosti, povezanih s Skladom za spodbujanje naložb. Svet odloči o sredstvih in mehanizmih za nadomestilo EIB v skladu s členom 5(4) Notranjega sporazuma. Ukrepi za izvedbo navedene odločitve se vključijo v sporazum o upravljanju iz člena 55(4).

1. Za instrumente, financirane iz sredstev 11. ERS, ki jih upravlja EIB, se uporabljajo pravila EIB.

2. Če programe ali projekte sofinancirajo države članice ali njihovi izvajalski organi in če ustrezajo prednostnim nalogam, ki so določene v strategijah sodelovanja in dokumentih načrtovanja za posamezno državo, navedenih v izvedbeni uredbi, ter so predvidene v drugem in tretjem pododstavku člena 10(1) Notranjega sporazuma in v členu 74 sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj, lahko EIB poveri naloge izvajanja Sklada za spodbujanje naložb državam članicam ali njihovim izvajalskim organom.

3. EIB ob ustreznem upoštevanju zahtev po zaupnosti in varnosti, zlasti varstva osebnih podatkov, objavi imena prejemnikov finančne podpore v okviru Sklada za spodbujanje naložb, razen če bi lahko takšno razkritje škodovalo poslovnim interesom prejemnikov. Pri merilih za razkritje in ravni podrobnosti razkritja se upoštevajo posebnosti sektorja in značilnosti Sklada za spodbujanje naložb.

4. Natančna pravila za izvajanje tega dela so predmet sporazuma o upravljanju med Komisijo, ki deluje v imenu Unije, in EIB.

EIB redno obvešča Komisijo o dejavnostih, ki se izvajajo v okviru Sklada za spodbujanje naložb, vključno s subvencioniranimi obrestnimi merami, o uporabi zahtevkov za prispevke, ki se plačajo EIB, in zlasti o skupnih četrtletnih zneskih obveznosti, pogodb in plačil, v skladu s podrobnimi pravili iz sporazuma o upravljanju iz člena 55(4).

1. EIB vodi račune Sklada za spodbujanje naložb, vključno s subvencioniranimi obrestnimi merami, ki jih uporablja banka in se financirajo iz ERS, da zagotovi sledenje sredstev za celotni krog od prejema do izplačila, pa vse do prihodka, ki ga ustvarijo, ter morebitnih poznejših povračil. EIB pripravi ustrezna računovodska pravila in metode na podlagi mednarodnih računovodskih standardov ter o njih ustrezno obvesti Komisijo in države članice.

2. EIB vsako leto Svetu in Komisiji pošlje poročilo o izvajanju dejavnosti, financiranih iz sredstev 11. ERS, ki jih upravlja, vključno z računovodskimi izkazi, sestavljenimi v skladu s pravili in metodami iz odstavka 1, ter informacijami iz člena 44(3).

Osnutek navedenih dokumentov se predloži najpozneje do 28. februarja, njihova končna različica pa najpozneje 30. junija proračunskega leta, ki sledi proračunskemu letu, na katerega se nanašajo, tako da jih lahko Komisija uporabi pri pripravi zaključnega računa iz člena 43 te uredbe v skladu s členom 11(6) Notranjega sporazuma. EIB Komisiji do 31. marca predloži poročilo o finančnem upravljanju sredstev, ki jih upravlja.

Dejavnosti, financirane iz sredstev 11. ERS, ki jih upravlja EIB v skladu s tem delom, so predmet postopkov revizije in razrešnice, ki jih EIB uporablja za račune tretjih oseb, za katere je pooblaščena. Natančna pravila za revizijo, ki jo opravlja Računsko sodišče, so določena v tristranskem sporazumu med EIB, Komisijo in Računskim sodiščem.

Neporabljena sredstva iz sredstev, zbranih na podlagi notranjih sporazumov za 8., 9. in 10. ERS (v nadaljnjem besedilu: prejšnji ERS), se v skladu s točko (b) člena 1(2) ter členom 1(3) in (4) Notranjega sporazuma prenesejo v 11. ERS.

Kosmati dobiček iz obresti na sredstva prejšnjih ERS se prenese v 11. ERS in dodeli za enake namene kakor prihodek iz člena 1(6) Notranjega sporazuma. Enako velja za razne prihodke iz prejšnjih ERS, vključno na primer z zamudnimi obrestmi, prejetimi, ker so države članice zamudile s plačili prispevkov v navedene ERS. Obresti, ustvarjene s sredstvi ERS, ki jih upravlja EIB, dopolnjujejo Sklad za spodbujanje naložb.

Prispevki držav članic, navedeni v točki (a) člena 1(2) Notranjega sporazuma, se zmanjšajo za zneske iz projektov v okviru 10. ERS ali iz prejšnjih ERS, za katere v skladu s členom 1(3) Notranjega sporazuma niso bile prevzete obveznosti ali ki so se sprostili v skladu s členom 1(4) Notranjega sporazuma, razen če Svet soglasno odloči drugače.

Učinek na prispevek vsake države članice se izračuna sorazmerno s prispevkom vsake države članice v 9. in 10 ERS. Učinek se izračuna letno.

Določbe te uredbe se brez poseganja v obstoječe pravne obveznosti uporabljajo za dejavnosti, financirane iz prejšnjih ERS. Te določbe se ne uporabljajo za Sklad za spodbujanje naložb.

Postopek v zvezi s prispevki držav članic iz členov 21 do 24 te uredbe se prvič uporabi za prispevke v letu n + 2, pod pogojem, da Notranji sporazum začne veljati med 1. oktobrom leta n in 30. septembrom leta n + 1.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

( 4 ) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

( 5 ) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

( 6 ) Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).

( 7 ) Uredba Sveta (EU) 2015/322 z dne 2. marca 2015 o izvajanju 11. Evropskega razvojnega sklada (glej stran 1 tega Uradnega lista).

( 8 ) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

( 9 ) Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (UL L 124, 8.6.1971, str. 1).

( 10 ) Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

( 11 ) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA SVETA (EU) 2016/888 z dne 6. junija 2016	L 149	1	7.6.2016