To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Južnem Sudanu in razveljavitvi Sklepa 2014/449/SZVP

1. Državljani držav članic oziroma z ozemelj držav članic ali z uporabo plovil ali letal pod njihovo zastavo se ne sme prodajati, dobavljati, prenašati ali izvažati orožja in povezanega materiala vseh vrst, vključno z orožjem in strelivom, vojaškimi vozili in opremo, paravojaško opremo in rezervnimi deli za našteto v Južni Sudan, ne glede na to, ali navedeno izvira z ozemelj držav članic ali ne.

(a) neposredno ali posredno zagotavljati tehnično pomoč, posredniške ali druge storitve, vključno z zagotavljanjem oboroženega najemniškega vojaškega osebja, kateri koli pravni ali fizični osebi, subjektu ali organu v Južnem Sudanu v zvezi z vojaškimi dejavnostmi ali predmeti iz odstavka 1 ali v zvezi z dobavljanjem, izdelavo, vzdrževanjem in uporabo takih predmetov v tej državi;

(b) neposredno ali posredno zagotavljati financiranje ali finančno pomoč v zvezi z vojaškimi dejavnostmi ali predmeti iz odstavka 1, vključno zlasti z nepovratnimi sredstvi, posojili in zavarovanji izvoznih kreditov, kakor tudi zavarovanji ali pozavarovanji za kakršno koli prodajo, dobavo prenos ali izvoz ali za zagotavljanje s tem povezane tehnične pomoči, posredniških ali drugih storitev kateri koli fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu v Južnem Sudanu v zvezi s takimi predmeti ali za njihovo uporabo v tej državi;

(b) nesmrtonosne vojaške opreme, namenjene izključno za uporabo v humanitarne in varnostne namene, ter s tem povezane tehnične pomoči ali usposabljanja, o čemer je vnaprej uradno obveščen odbor Varnostnega sveta, ustanovljen v skladu z Resolucijo 2206 (2015) (v nadaljnjem besedilu: odbor);

(d) orožja in povezanega materiala, ki ga v Južni Sudan začasno izvozijo sile države, ki v skladu z mednarodnim pravom ukrepa izključno in neposredno za lažjo zaščito ali evakuacijo svojih državljanov in tistih, za katere ima konzularno pristojnost v Južnem Sudanu, o čemer je vnaprej uradno obveščen odbor;

1. Države članice v skladu z nacionalnimi pristojnostmi in zakonodajo ter skladno z mednarodnim pravom pregledajo ves tovor na njihovem ozemlju, vključno s pristanišči in letališči, ki je namenjen v Južni Sudan, če imajo informacije, na podlagi katerih utemeljeno domnevajo, da tovor vsebuje predmete, katerih dobava, prodaja, prenos ali izvoz je prepovedan na podlagi člena 1.

2. Če države članice odkrijejo predmete, katerih dobava, prodaja, prenos ali izvoz je na podlagi člena 1 prepovedan, jih zasežejo in odstranijo (na primer tako, da jih uničijo, naredijo neuporabne, jih uskladiščijo ali pošljejo v uničenje v državo, ki ni država izvora ali namembna država).

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi preprečijo, da bi na njihovo ozemlje vstopale ali preko njega potovale osebe:

2. Odstavek 1 ne zavezuje države članice k temu, da bi lastnim državljanom zavrnila vstop na svoje ozemlje.

2. Člen 3(1) ne posega v primere, kadar državo članico zavezuje obveznost mednarodnega prava, in sicer:

3. Šteje se, da se odstavek 2 uporablja tudi v primerih, ko je država članica gostiteljica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).

4. Svet je ustrezno obveščen o vseh primerih, kadar država članica odobri izjemo na podlagi odstavka 2 ali 3.

5. Države članice lahko odobrijo izjeme od ukrepov na podlagi člena 3(1), kadar je potovanje utemeljeno zaradi nujnih humanitarnih potreb ali zaradi udeležbe na medvladnih srečanjih in srečanjih, ki jih podpira ali gosti EU ali jih gosti država članica, ki predseduje OVSE, in na katerih poteka politični dialog za neposredno spodbujanje političnih ciljev omejevalnih ukrepov, vključno z demokracijo, človekovimi pravicami in pravno državo v Južnem Sudanu.

6. Država članica, ki želi odobriti izjeme iz odstavka 5, o tem pisno uradno obvesti Svet. Izjema se šteje za odobreno, razen če eden ali več članov Sveta ne vloži pisnega ugovora v dveh delovnih dneh po prejemu uradnega obvestila o predlagani izjemi. Če eden ali več članov Sveta vloži ugovor, lahko Svet s kvalificirano večino odloči, da se predlagana izjema odobri.

7. Kadar država članica na podlagi odstavkov 2, 3, 5 in 6 osebam s seznama iz Priloge II odobri vstop na svoje ozemlje ali tranzit preko njega, je odobritev strogo omejena na namen, za katerega je bila podana, in na osebe, na katere se neposredno nanaša.

1. Vsa sredstva in gospodarski viri, ki neposredno ali posredno pripadajo, so v lasti ali jih posedujejo ali nadzirajo:

(b) osebe, ki ovirajo politični proces v Južnem Sudanu, vključno z nasilnimi dejanji ali kršitvami dogovorov o premirju, ter osebe, odgovorne za hude kršitve človekovih pravic v Južnem Sudanu, ter z njimi povezane fizične ali pravne osebe, subjekti ali organi, kot so navedeni v Prilogi II,

2. Fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom s seznama v Prilogi I ali II ne smejo biti neposredno ali posredno dana na razpolago ali v njihovo korist nobena sredstva ali gospodarski viri.

2. Pristojni organ države članice lahko pod takšnimi pogoji, za katere meni, da so primerni, odobri sprostitev določenih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov ali razpolaganje z njimi, potem ko je ugotovil, da so ta sredstva ali gospodarski viri:

Zadevna država članica vnaprej uradno obvesti odbor o nameri, da po potrebi odobri sprostitev določenih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov. Če ni negativne odločitve odbora, se odobritve lahko izdajo v petih delovnih dneh od takšnega uradnega obvestila.

3. Pristojni organ države članice lahko pod takšnimi pogoji, za katere meni, da so primerni, odobri sprostitev določenih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov ali razpolaganje z njimi, potem ko je ugotovil, da so zadevna sredstva ali gospodarski viri nujni za kritje izrednih stroškov, pod pogojem, da zadevna država članica o takšni ugotovitvi uradno obvesti odbor in da jo odbor odobri.

4. Z odstopanjem od člena 6(1) lahko pristojni organi države članice tudi odobrijo sprostitev določenih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov, pod pogojem, da je zadevna država članica ugotovila, da so sredstva ali gospodarski viri predmet sodnega, upravnega ali arbitražnega zasega ali odločbe in da se bodo sredstva ali gospodarski viri uporabili izključno za poravnavo navedenega zasega ali odločbe, pod pogojem, da je zaseg nastal ali je bila odločba izdana pred datumom sprejetja RVSZN 2206 (2015), to je 3. marcem 2015, in ni v korist fizične ali pravne osebe, subjekta ali organa s seznama v Prilogi I ali II, in je o tem zadevna država članica uradno obvestila odbor.

pod pogojem, da za vse takšne obresti, druge donose in plačila še naprej veljajo ukrepi iz člena 6(1).

6. Člen 6 fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu s seznama ne preprečuje, da bi plačal zapadlo plačilo po pogodbi, ki je bila sklenjena pred datumom uvrstitve take fizične ali pravne osebe, subjekta ali organa na seznam v Prilogi I, pod pogojem, da je zadevna država članica ugotovila, da plačila neposredno ali posredno ne bo prejela fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ s seznama v Prilogi I ali II in potem ko je zadevna država članica uradno obvestila odbor o nameri, da bo nakazala ali prejela takšna plačila ali v ta namen odobrila, če je ustrezno, sprostitev sredstev, drugega finančnega premoženja ali gospodarskih virov, in sicer 10 delovnih dni pred takšno odobritvijo.

Zadevna država članica obvesti druge države članice in Komisijo o vseh odobritvah, izdanih na podlagi tega odstavka.

3. Z odstopanjem od člena 6(1) lahko pristojni organi države članice odobrijo sprostitev določenih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) sredstva ali gospodarski viri so predmet arbitražne odločbe, izdane pred datumom uvrstitve fizične ali pravne osebe, subjekta ali organa iz člena 6(1) na seznam v Prilogi II, ali sodne ali upravne odločbe, izdane v Uniji, ali sodne odločbe, izvršljive v zadevni državi članici, pred navedenim datumom ali po njem;

Zadevna država članica obvesti druge države članice in Komisijo o vseh odobritvah, izdanih na podlagi tega odstavka.

4. Člen 6(1) fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu s seznama ne preprečuje, da bi plačal zapadlo plačilo po pogodbi, ki je bila sklenjena pred datumom uvrstitve take fizične ali pravne osebe, subjekta ali organa na seznam v Prilogi II, pod pogojem, da je zadevna država članica ugotovila, da plačila neposredno ali posredno ne bo prejela fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ s seznama v Prilogi I ali II.

pod pogojem, da za vse takšne obresti, druge donose in plačila še naprej veljajo ukrepi iz člena 6(1).

1. Če Varnostni svet ali odbor uvrsti osebo ali subjekt na seznam, Svet tako osebo ali subjekt vključi v Prilogo I.

2. Svet na predlog države članice ali visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko odloča o določitvi seznama iz Priloge II in njegovih spremembah.

3. Svet o sklepih iz odstavkov 1 in 2, vključno z razlogi za uvrstitev na seznam, obvesti zadevno fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ, bodisi neposredno, če je naslov znan, bodisi z objavo obvestila, s čimer da taki fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu možnost, da predloži pripombe.

4. Kadar so predložene pripombe ali novi tehtni dokazi, Svet pregleda svoje sklepe in o tem ustrezno obvesti zadevno fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ.

1. V prilogah I in II se navedejo razlogi za uvrstitev oseb in subjektov iz členov 3(1) in 6(1) na seznam, kot jih je za Prilogo I določil Varnostni svet ali odbor in za Prilogo II Svet.

2. V prilogah I in II se, kjer so na voljo, navedejo tudi podatki, potrebni za identifikacijo zadevnih oseb in subjektov, kot jih je za Prilogo I določil Varnostni svet ali odbor in za Prilogo II Svet. Pri osebah lahko taki podatki vključujejo imena, vključno z vzdevki, datum in kraj rojstva, državljanstvo, številki potnega lista in osebne izkaznice, spol, naslov, če je znan, ter funkcijo ali poklic. Pri pravnih osebah, subjektih ali organih lahko take informacije vključujejo imena, kraj in datum registracije, matično številko in sedež podjetja. Prilogi I in II vsebujeta tudi datum določitve.

Da bi bili ukrepi, določeni v tem sklepu, čim bolj učinkoviti, Unija spodbuja tretje države k sprejetju omejevalnih ukrepov, ki so podobni tistim, ki so določeni v tem sklepu.

1. Ta sklep se redno pregleduje. Če Svet meni, da cilji tega sklepa niso bili doseženi, in glede na zadevne odločitve Varnostnega sveta, sklep po potrebi podaljša ali spremeni.

2. Ukrepi iz točke (b) člena 3(1) in točke (b) člena 6(1) se pregledujejo redno in sicer vsaj vsakih 12 mesecev. Za zadevne osebe in subjekte se bodo prenehajo uporabljati, če Svet v skladu s postopkom iz člena 9 ugotovi, da pogoji za njihovo uporabo niso več izpolnjeni.

Naslov: a) Zvezna država Unity, Južni Sudan, b) Wau, Western Bahr El Ghazal, Južni Sudan

Druge informacije: Prvemu sektorju SPLA, ki je dejaven predvsem na območju zvezne države Unity, poveljuje od januarja 2013. V funkciji poveljnika prvega sektorja SPLA s kršitvami dogovora o premirju širi konflikt v Južnem Sudanu. SPLA je južnosudanska vojaška enota, ki izvaja dejanja, s katerimi se širi konflikt v Južnem Sudanu, vključno s kršitvami dogovora o premirju iz januarja 2014 in dogovora za rešitev krize v Južnem Sudanu z dne 9. maja 2014, ki je pomenil obnovo zaveze dogovoru o premirju ter postavil oviro dejavnostim mehanizma IGAD za spremljanje in preverjanje premirja. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5879060

Informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Gabriel Jok Riak je bil na seznam v skladu z odstavki 7(a), 7(f) in 8 Resolucije 2206 (2015) uvrščen 1. julija 2015 zaradi „dejanj ali politik, katerih namen ali učinek je širjenje ali podaljševanje konflikta v Južnem Sudanu ali oviranje pogovorov ali procesov za spravo ali mir, vključno s kršitvami dogovora o premirju“, „oviranja dejavnosti mednarodnih mirovnih, diplomatskih ali humanitarnih misij v Južnem Sudanu, vključno z mehanizmom IGAD za spremljanje in preverjanje premirja, ali dostave ali razdeljevanja humanitarne pomoči ali dostopa do nje“, ter kot vodja „katerega koli subjekta, tudi katere koli južnosudanske vlade, opozicije, milice ali katere druge skupine, ki je sodelovala ali katere člani so sodelovali v kateri koli od dejavnosti, opisanih v odstavkih 6 in 7“.

Gabriel Jok Riak je poveljnik prvega sektorja Sudanske ljudske osvobodilne vojske (SPLA), južnosudanske vojaške enote, ki izvaja dejanja, s katerimi se širi konflikt v Južnem Sudanu, vključno s kršitvami dogovora o premirju iz januarja 2014 in dogovora za rešitev krize v Južnem Sudanu z dne 9. maja 2014, ki je pomenil obnovo zaveze dogovoru o premirju.

Jok Riak poveljuje prvemu sektorju SPLA, ki je dejaven predvsem na območju zvezne države Unity, od januarja 2013. Tretja, četrta in peta divizija SPLA so podrejene prvemu sektorju in njegovemu poveljniku Joku Riaku.

Jok Riak ter sile prvega in tretjega sektorja SPLA pod njegovim splošnim poveljstvom so izvedli več dejanj, ki so podrobno opisana v nadaljevanju, s katerimi so bile prekršene zaveze iz dogovora o premirju iz januarja 2014 s ciljem ustaviti vse vojaške akcije, katerih nameni so nasprotovanje silam, in druga provokativna dejanja, zaustaviti sile na njihovih trenutnih položajih ter odpovedati se dejavnostim, kot je premikanje sil ali obnova zalog streliva, ki bi lahko privedle do vojaškega spopada.

Sile SPLA pod splošnim poveljstvom Joka Riaka so z odkritimi sovražnostmi večkrat prekršile dogovor o premirju.

10. januarja 2014 so sile SPLA pod splošnim poveljstvom poveljnika prvega sektorja Joka Riaka zasedle kraj Bentiu, ki je bil pred tem od 20. decembra 2013 pod nadzorom opozicijske Sudanske ljudske osvobodilne vojske (SPLM-IO). Tretja divizija SPLA je kmalu po podpisu dogovora o premirju januarja 2014 blizu Leera iz zasede napadla borce SPLM-IO in jih začela obstreljevati, sredi aprila 2014 pa je zasedla kraj Mayom in ubila več kot 300 vojakov SPLM-IO.

Sile SPLA pod vodstvom Joka Riaka so 4. maja 2014 znova zasedle Bentiu. Na državni televiziji v Jubi je uradni govorec SPLA povedal, da je vladna vojska pod poveljstvom Joka Riaka ob šestnajsti uri zasedla Bentiu, in dodal, da so pri tem sodelovale tretja divizija in posebne namenske sile SPLA. Več ur po tem, ko je bil objavljen majski dogovor, so se sile tretje in četrte divizije SPLA spopadle z opozicijskimi borci, ki so pred tem napadli položaje SPLA blizu Bentiuja in v severnih naftnih regijah Južnega Sudana, in jih odbile.

Prav tako po podpisu majskega dogovora so sile tretje divizije SPLA znova zasedle kraj Wang Kai, njihov poveljnik Santino Deng Wol pa jim je dovolil, da ubijejo vse, ki nosijo orožje ali se skrivajo po domovih, in jim ukazal, naj požgejo vse domove, v katerih so opozicijske sile.

Sile prvega sektorja SPLA pod vodstvom Joka Riaka so konec aprila in maja 2015 iz zvezne države Lakes izvedle obsežno vojaško ofenzivo proti opozicijskim silam v zvezni državi Unity.

Jok Riak se je v začetku septembra 2014 domnevno zavzemal za popravilo in modifikacijo tankov za uporabo zoper opozicijske sile ter s tem prekršil zgoraj navedene določbe dogovora o premirju. Konec oktobra 2014 je bilo iz tretje in pete divizije prerazporejenih najmanj 7 000 vojakov SPLA in težko orožje zaradi okrepitve četrte divizije, ki je nosila glavno breme opozicijskega napada blizu Bentiuja. Novembra 2014 je SPLA na območje odgovornosti prvega sektorja prinesla novo vojaško opremo in orožje, vključno z oklepnimi transporterji, helikopterji, artilerijskim orožjem in strelivom, verjetno v pripravah na boj proti opoziciji. V začetku februarja 2015 je Jok Riak domnevno ukazal, naj se oklepni transporterji pošljejo v Bentiu, morda v odziv na nedavne zasede s strani opozicije.

Po ofenzivi v zvezni državi Unity aprila in maja 2015 je prvi sektor SPLA zavrnil zahteve skupine Medvladnega organa, zadolženega za mehanizem za spremljanje in kontrolo razvoja (IGAD-MVM), v Bentiuju, da preišče te kršitve dogovora o premirju; s čimer je navedeni skupini odrekel svobodo gibanja za izpolnitev svojega mandata.

Jok Riak je aprila 2014 poleg tega razširil konflikt v Južnem Sudanu, saj je domnevno pomagal pri oborožitvi in mobilizaciji kar 1 000 mladostnikov iz etnične skupine Dinka, ki naj bi dopolnili tradicionalne sile SPLA.

2. Simon Gatewech DUAL (tudi: (a) Simon Gatwich Dual; (b) Simon Getwech Dual; (c) Simon Gatwec Duel; (d) Simon Gatweach; (e) Simon Gatwick; (f) Simon Gatwech; (g) Simon Garwich; (h) General Gaduel; (i) Dhual)

Kraj rojstva: a) Akobo, zvezna država Jonglei, Sudan/Južni Sudan, b) okrožje Uror, zvezna država Jonglei, Sudan/Južni Sudan

Druge informacije: Je načelnik generalštaba SPLM-IO, pred tem pa je bil poveljnik opozicijskih sil v zvezni državi Jonglei. Njegove sile so v začetku februarja 2015 izvedle napad v zvezni državi Jonglei, od marca 2015 pa je poskušal v tej zvezni državi spodkopati mir z napadi na civilno prebivalstvo. Fotografija je na voljo za vključitev v posebno obvestilo Interpola in Varnostnega sveta ZN. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5879066

Informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Simon Gatwech Dual je bil na seznam uvrščen 1. julija 2015 v skladu z odstavki 6, 7(a), 7(d) in 8 Resolucije 2206 (2015) kot „neposredno ali posredno odgovoren za dejanja ali politike, ki ogrožajo mir, varnost ali stabilnost Južnega Sudana, ali so vanje vpletene ali v njih sodelujejo“, zaradi „dejavnosti ali politik, katerih namen ali učinek je širjenje ali podaljševanje konflikta v Južnem Sudanu ali oviranje pogovorov ali procesov za spravo ali mir, vključno s kršitvami dogovora o premirju“, ter „napadov na civiliste, tudi ženske in otroke, z naročanjem nasilnih dejanj (vključno z ubijanjem, pohabljanjem, mučenjem ali posilstvi ali drugimi oblikami spolnega nasilja), ugrabitev, prisilnih izginotij, prisilnih preselitev ali napadov na šole, bolnišnice, verske kraje ali lokacije, kamor se zatekajo civilisti, ali prek vedenja, ki bi pomenilo hude zlorabe ali kršitve človekovih pravic ali kršitev mednarodnega humanitarnega prava“, ter kot vodja „katerega koli subjekta, tudi katere koli južnosudanske vlade, opozicije, milice ali katere druge skupine, ki je sodelovala ali katere člani so sodelovali v kateri koli od dejavnosti, opisanih v odstavkih 6 in 7“.

Simon Gatwech Dual (Gatwech Dual) je vpleten v dejanja ali politike, ki ogrožajo mir, varnost ali stabilnost Južnega Sudana, je vodja opozicijske Sudanske ljudske osvobodilne vojske (SPLM-IO), subjekta, ki sodeluje v dejanjih, ki ogrožajo mir, varnost ali stabilnost Južnega Sudana, in je odgovoren za napade na civiliste, tudi ženske in otroke, z naročanjem nasilnih dejanj.

Gatwech Dual je načelnik generalštaba SPLM-IO, pred tem pa je bil poveljnik opozicijskih sil v zvezni državi Jonglei.

V letih 2014 in 2015 je imel Gatwech Dual pod svojim poveljstvom veliko število vojakov in je pri vodenju napadov deloval nekoliko avtonomno. Nadzoruje razporejanje SPLM-IO, verjetno pa tudi razporejanje nekaterih sil bele vojske (milice, ki jo sestavljajo mladostniki iz etnične skupine Nuer).

Konec aprila 2014 so sile pod splošnim poveljstvom Gatwecha Duala med pohodom na prestolnico zvezne države Jonglei, Bor, pridobivale ozemlje v tej zvezni državi. Gatwech Dual je morda novice o napadu na notranje razseljene pripadnike etnične skupine Nuer v kompleksu ZN v kraju Bor 17. aprila 2014 izkoristil za to, da je svoje vojake naščuval k maščevanju. Mehanizem IGAD za spremljanje in preverjanje premirja v zveznih državah Upper Nile, Unity in Jonglei je sile pod njegovim poveljstvom navedel tudi v svojem povzetku kršitev premirja z dne 14. avgusta 2014.

Sile Gatwecha Duala so v začetku februarja 2015 izvedle napad v zvezni državi Jonglei State. Gatwech Dual je od marca 2015 poskušal v tej zvezni državi spodkopati mir z napadi na civilno prebivalstvo.

Konec aprila 2015 je Gatwech Dual sodeloval pri načrtovanju in usklajevanju nepričakovanih napadov na južnosudanske vladne sile v zvezni državi Upper Nile. V zbirnem poročilu mehanizma IGAD za spremljanje in preverjanje premirja o kršitvah premirja za obdobje od 12. do 31. maja 2015 so navedene kršitve opozicijskih sil pod nadzorom Gatwecha, vključno z napadom na vladne sile v kraju Ayod.

Tarče napadov sil SPLM-IO pod poveljstvom Gatwecha Duala so bili ženske, otroci in civilisti. Enotam pod svojim poveljstvom je domnevno ukazal uboj vojnih ujetnikov, žensk in otrok iz etnične skupine Dinka, častniki pod njegovim poveljstvom pa so dejali, da naj opozicijske sile ne razlikujejo med različnimi plemeni Dinka in naj pobijejo vse.

3. James Koang CHUOL (tudi: (a) James Koang Chol Ranley; (b) James Koang Chol; (c) Koang Chuol Ranley; (d) James Koang Chual)

Druge informacije: Decembra 2014 imenovan za poveljnika posebne divizije opozicijske Sudanske ljudske osvobodilne vojske (SPLA-IO). Njegove sile so sodelovale v napadih na civiliste. Sile pod njegovim poveljstvom so februarja 2014 napadale tabore Združenih narodov, bolnišnice, cerkve in šole ter sodelovale pri splošno razširjenih posilstvih, mučenjih in uničevanju lastnine z namenom, da bi zatrli civiliste, vojake in policijo, ki so podpirali vlado. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5879069

Informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

James Koang Chuol (Koang) je bil na seznam uvrščen 1. julija 2015 v skladu z odstavki 6, 7 (a), 7 (d) in 8 Resolucije 2206 (2015) zaradi „neposredne ali posredne odgovornosti za dejanja ali politike, ki ogrožajo mir, varnost ali stabilnost Južnega Sudana, ali vpletenosti vanje ali sodelovanja v njih“, „dejavnosti ali politik, katerih namen ali učinek je širjenje ali podaljševanje konflikta v Južnem Sudanu ali oviranje pogovorov ali procesov za spravo ali mir, vključno s kršitvami dogovora o premirju“, ter „napadov na civiliste, tudi ženske in otroke, z naročanjem nasilnih dejanj (vključno z ubijanjem, pohabljanjem, mučenjem ali posilstvi ali drugimi oblikami spolnega nasilja), ugrabitev, prisilnih izginotij, prisilnih preselitev ali napadov na šole, bolnišnice, verske kraje ali lokacije, kamor se zatekajo civilisti, ali prek vedenja, ki bi pomenilo hude zlorabe ali kršitve človekovih pravic ali kršitev mednarodnega humanitarnega prava“, ter kot vodja „katerega koli subjekta, tudi katere koli južnosudanske vlade, opozicije, milice ali katere druge skupine, ki je sodelovala ali katere člani so sodelovali v kateri koli od dejavnosti, opisanih v odstavkih 6 in 7“.

James Koang Chuol (Koang) je ogrožal mir, varnost ali stabilnost Južnega Sudana kot vodja protivladnih sil v zvezni državi Unity (Južni Sudan), katerih člani so ubijali civiliste, tudi ženske in otroke, in nad njimi izvajali spolno nasilje ter napadali šole, bolnišnice, verske kraje in lokacije, kamor so se zatekali civilisti.

Koang je decembra 2013 prebegnil s svojega položaja kot poveljnik četrte divizije Sudanske ljudske osvobodilne vojske (SPLA). Prebegli vojaki so po Koangovih ukazih usmrtili 260 soborcev iz svojega tabora, preden so napadli in pobili civiliste v prestolnici zvezne države, Bentiuju.

Koang je bil decembra 2014 imenovan za poveljnika posebne divizije opozicijske Sudanske ljudske osvobodilne vojske (SPLA-IO). Na svojem novem položaju januarja 2015 je organiziral napade na vladne sile v okrožjih Renk in Maban v zvezni državi Upper Nile, ki jih je Medvladni organ, zadolžen za mehanizem za spremljanje in kontrolo razvoja, označil za kršitve dogovora o premirju.

Potem ko je Koang prevzel poveljstvo protivladnih sil v zvezni državi Unity, so te sile februarja 2014, napadale tabore Združenih narodov, bolnišnice, cerkve in šole ter sodelovale pri splošno razširjenih posilstvih, mučenjih in uničevanju lastnine z namenom, da bi zatrli civiliste, vojake in policijo, ki so podpirali vlado. Koangove sile so 14. in 15. aprila 2014 po silovitih bojih zavzele Bentiu in napadale civiliste. V različnih incidentih v mošeji, cerkvi in zapuščenem prehrambenem kompleksu v Bentiuju so civiliste, ki so se zatekli na ta mesta, ločile po etnični pripadnosti in nacionalnosti, preden so jih načrtno pobile, pri čemer je umrlo najmanj 200 ljudi, okoli 400 pa jih je bilo ranjenih. Koang je sredi septembra 2014 domnevno ukazal svojim silam, naj v napadu v zvezni državi Upper Nile ciljajo na civiliste iz etnične skupine Dinka.

Druge informacije: Vodil in usmerjal vojaške akcije proti opozicijskim silam in izvajal konfliktne premike čet, s katerimi je kršil dogovor o premirju. Sile pod njegovim poveljstvom so maja 2015, ko so prečkale zvezno državo Unity na poti do naftnega polja Thorjath, pobijale otroke, ženske in starejše moške, požigale lastnino in kradle živino. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5879071

Informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Santino Deng Wol je bil na seznam uvrščen 1. julija 2015 v skladu z odstavki 7(a), 7(d) in 8 Resolucije 2206 (2015) zaradi „dejavnosti ali politik, katerih namen ali učinek je širjenje ali podaljševanje konflikta v Južnem Sudanu ali oviranje pogovorov ali procesov za spravo ali mir, vključno s kršitvami dogovora o premirju“, ter „napadov na civiliste, tudi ženske in otroke, z naročanjem nasilnih dejanj (vključno z ubijanjem, pohabljanjem, mučenjem ali posilstvi ali drugimi oblikami spolnega nasilja), ugrabitev, prisilnih izginotij, prisilnih preselitev ali napadov na šole, bolnišnice, verske kraje ali lokacije, kamor se zatekajo civilisti, ali prek vedenja, ki bi pomenilo hude zlorabe ali kršitve človekovih pravic ali kršitev mednarodnega humanitarnega prava“, ter kot vodja „katerega koli subjekta, tudi katere koli južnosudanske vlade, opozicije, milice ali katere druge skupine, ki je sodelovala ali katere člani so sodelovali v kateri koli od dejavnosti, opisanih v odstavkih 6 in 7“.

Santino Deng Wol (Deng Wol) je generalmajor in poveljnik tretje divizije Sudanske ljudske osvobodilne vojske (SPLA), južnosudanske vojaške enote, ki je izvajala dejanja, s katerimi je širila konflikt v Južnem Sudanu, vključno s kršitvami dogovora o premirju iz januarja 2014 in dogovora za rešitev krize v Južnem Sudanu z dne 9. maja 2014 (majski dogovor), ki je bil potrditev zaveze navedenega dogovora o premirju.

Deng Wol je vodil in usmerjal vojaške akcije proti opozicijskim silam in izvajal konfliktne premike čet, s katerimi je kršil dogovor o premirju.

Deng Wol je kmalu po dogovoru pogajalcev z obeh strani o prekinitvi sovražnosti napotil svoje sile v kraj Leer v zvezni državi Unity. Iz zasede so napadli upornike blizu tega kraja in jih začeli obstreljevati.

Sile Deng Wola so se sredi aprila 2014 domnevno pripravljale na to, da bi protivladnim silam znova odvzele oblast nad Bentiujem. Pozneje istega meseca so po silovitih spopadih, v katerih so ubile več kot 300 opozicijskih vojakov, zavzele Mayom. Potem so v začetku maja 2014 zavzele Tor Abyad in pri tem ubile pripadnike opozicijskih sil. Kmalu zatem so sile SPLA, med drugim tudi Deng Wolove sile, napadle in znova zavzele kraj Wang Kai v zvezni državi Unity. Deng Wol je svojim silam dovolil, da ubijejo vse, ki nosijo orožje ali se skrivajo po domovih, ter jim ukazal, naj požgejo vse domove, v katerih bivajo podporniki opozicije.

Tretja divizija SPLA pod poveljstvom Deng Wola je sodelovala v napadu na zvezno državo Unity, v katerem je SPLA sprožil koordiniran napad, da bi zasedel opozicijska pomembnejša območja v okrožjih Mayom, Guit, Koch, Mayendit in Leer. Sile pod Deng Wolovim poveljstvom so maja 2015, ko so prečkale zvezno državo Unity na poti do naftnega polja Thorjath, pobijale otroke, ženske in starejše moške, požigale lastnino in kradle živino. Deng Wol se je v začetku tistega meseca domnevno zavzemal tudi za usmrtitev zajetih opozicijskih vojakov.

5. Marial Chanuong Yol MANGOK (tudi: (a) Marial Chinuong; (b) Marial Chan; (c) Marial Chanoung Yol; (d) Marial Chinoum)

Funkcija: a) generalmajor Sudanske ljudske osvobodilne vojske, b) poveljnik, enota predsedniške garde

Druge informacije: Njegova predsedniška garda je imela glavno vlogo pri pokolu civilistov iz etnične skupine Nuer v kraju Džuba in njegovi okolici; številne so zakopali v množičnih grobiščih. V enem od teh grobišč naj bi bilo od 200 do 300 civilistov. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/72684667

Informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Marial Chanuong Yol Mangok je bil na seznam uvrščen 1. julija 2015 v skladu z odstavki 7(a), 7(c), 7(d) in 8 Resolucije 2206 (2015) zaradi „dejavnosti ali politik, katerih namen ali učinek je širjenje ali podaljševanje konflikta v Južnem Sudanu ali oviranje pogovorov ali procesov za spravo ali mir, vključno s kršitvami dogovora o premirju“, „načrtovanja, vodenja ali izvajanja dejanj, s katerimi se krši veljavno mednarodno pravo na področju človekovih pravic ali mednarodno humanitarno pravo ali s katerimi se zlorabljajo človekove pravice v Južnem Sudanu“, ter „napadov na civiliste, tudi ženske in otroke, z naročanjem nasilnih dejanj (vključno z ubijanjem, pohabljanjem, mučenjem ali posilstvi ali drugimi oblikami spolnega nasilja), ugrabitev, prisilnih izginotij, prisilnih preselitev ali napadov na šole, bolnišnice, verske kraje ali lokacije, kamor se zatekajo civilisti, ali prek vedenja, ki bi pomenilo hude zlorabe ali kršitve človekovih pravic ali kršitev mednarodnega humanitarnega prava“, ter kot vodja „katerega koli subjekta, tudi katere koli južnosudanske vlade, opozicije, milice ali katere druge skupine, ki je sodelovala ali katere člani so sodelovali v kateri koli od dejavnosti, opisanih v odstavkih 6 in 7“.

Mangok je poveljnik predsedniške garde južnosudanske vlade, ki je po spopadih, ki so se začeli 15. decembra 2013, vodila operacije v Džubi. Izvršil je ukaze za razorožitev vojakov iz etnične skupine Nuer in nato ukazal uporabo tankov za napade na politične osebnosti iz Džube; ubitih je bilo 22 neoboroženih telesnih čuvajev opozicijskega vodje Rieka Macharja in sedem telesnih čuvajev nekdanjega notranjega ministra Giera Chuanga Aluonga.

Po številnih in verodostojnih pričevanjih je imela Mangokova predsedniška garda v začetnih operacijah v Džubi glavno vlogo pri pokolu tamkajšnjih in okoliških civilistov iz etnične skupine Nuer; številne so zakopali v množičnih grobiščih. V enem od teh grobišč naj bi bilo od 200 do 300 civilistov.

6. Peter GADET (tudi: (a) Peter Gatdet Yaka; (b) Peter Gadet Yak; (c) Peter Gadet Yaak; (d) Peter Gatdet Yaak; (e) Peter Gatdet; (f) Peter Gatdeet Yaka)

Druge informacije: 21. decembra 2014 imenovan za namestnika vodje osebja za operacije v okviru SPLA-IO. Sile pod njegovim poveljstvom so v napadu na Bentiu aprila 2014 napadale civiliste, tudi ženske; izvajale so tudi načrtne poboje na podlagi etnične pripadnosti. Spletna povezava do posebnega obvestila Interpola in Varnostnega sveta ZN: https://www.interpol.int/en/notice/search/un/5879076

Peter Gadet je bil na seznam uvrščen 1. julija 2015 v skladu z odstavki 7(a), 7(d), 7(e) in 8 Resolucije 2206 (2015) zaradi „dejavnosti ali politik, katerih namen ali učinek je širjenje ali podaljševanje konflikta v Južnem Sudanu ali oviranje pogovorov ali procesov za spravo ali mir, vključno s kršitvami dogovora o premirju“, ter „napadov na civiliste, tudi ženske in otroke, z naročanjem nasilnih dejanj (vključno z ubijanjem, pohabljanjem, mučenjem ali posilstvi ali drugimi oblikami spolnega nasilja), ugrabitev, prisilnih izginotij, prisilnih preselitev ali napadov na šole, bolnišnice, verske kraje ali lokacije, kamor se zatekajo civilisti, ali prek vedenja, ki bi pomenilo hude zlorabe ali kršitve človekovih pravic ali kršitev mednarodnega humanitarnega prava“, ter „rekrutiranja otrok s strani oboroženih skupin ali oboroženih skupin v okviru oboroženega konflikta v Južnem Sudanu“ ter kot vodja „katerega koli subjekta, tudi katere koli južnosudanske vlade, opozicije, milice ali katere druge skupine, ki je sodelovala ali katere člani so sodelovali v kateri koli od dejavnosti, opisanih v odstavkih 6 in 7“.

Peter Gadet je poveljnik sil opozicijske Sudanske ljudske osvobodilne vojske (SPLA-IO), ki so izvajale dejanja, s katerimi se je širil konflikt v Južnem Sudanu, vključno s kršitvijo dogovora o premirju iz januarja 2014.

Sile pod Gadetovim poveljstvom so marca 2014 napadle in zavzele kraj Kaka (zvezna država Upper Nile), ki je bil v oblasti Sudanske ljudske osvobodilne vojske (SPLA). Gadet je bil pozneje premeščen iz zvezne države Jonglei v Bentiu, kjer je bil imenovan za vojaškega guvernerja zvezne države Unity, da bi pripomogel k prizadevanjem protivladnih sil za mobilizacijo prebivalstva prevladujoče etnične skupine Bol Nuer. Nato je vodil napade SPLA-IO v zvezni državi Unity. Njegove sile so bile odgovorne za poškodovanje deloma zgrajene naftne rafinerije v zvezni državi Unity, ki jo je gradilo rusko podjetje. Prevzele so tudi oblast nad območjema Tor Abyad in Kilo 30 na naftnih poljih v zvezni državi Unity.

Sredi aprila 2014 je 50 000 vojakov protivladnih sil obkolilo Malakal v okviru priprav na napad na Bentiu. Gadetove sile so 15. aprila 2014 napadle Bentiu in prevzele oblast; pozneje so oblast nad mestom izgubile. Sile pod Gadetovim poveljstvom so v napadu na Bentiu aprila 2014 napadale civiliste, tudi ženske; izvajale so tudi načrtne poboje na podlagi etnične pripadnosti.

Peter Gadet je junija 2014 izdal direktivo poveljnikom SPLA-IO, naj rekrutirajo mladino v vseh okrožjih v oblasti upornikov.

Sile pod Gadetovim poveljstvom so med 25. in 29. oktobrom 2014 obkolile in napadle Bentiu in Rubkono, 29. oktobra pa za kratek čas zasedle tudi Bentiu, preden so se iz njega umaknile.

Gadet je bil 21. decembra 2014 imenovan za namestnika poveljnika osebja za operacije v okviru SPLA-IO. Sile SPLA-IO naj bi po trditvah mehanizma IGAD za spremljanje in preverjanje premirja po Gadetovem imenovanju pogosto kršile dogovor o premirju v zveznih državah Unity, Upper Nile in Jonglei.

Funkcija: (a) namestnik načelnika generalštaba za logistiko; (b) namestnik načelnika generalštaba in generalni inšpektor oboroženih sil

Druge informacije: Riak je bil kot namestnik načelnika generalštaba Sudanske ljudske osvobodilne vojske za logistiko eden od visokih uradnikov vlade Južnega Sudana, ki je načrtoval in nadzoroval ofenzivo v zvezni državi Unity leta 2015, ki je povzročila vsesplošno opustošenje in obsežno razselitev prebivalstva.

Informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Malek Ruben Riak je bil na seznam uvrščen 13. julija 2018 v skladu z odstavki 6, 7(a) in 8 Resolucije 2206 (2015), kar je bilo ponovno potrjeno v Resoluciji 2418 (2018) za „dejanja ali politike, ki ogrožajo mir, varnost ali stabilnost Južnega Sudana“; zaradi „dejavnosti ali politik, katerih namen ali učinek je širjenje ali podaljševanje konflikta v Južnem Sudanu …“, ter kot vodja „katerega koli subjekta, tudi katere koli južnosudanske vlade, opozicije, milice ali katere druge skupine, ki je sodelovala ali katere člani so sodelovali v kateri koli od dejavnosti, opisanih v odstavkih 6 in 7“, in v skladu z odstavkom 14(e) navedene resolucije zaradi „načrtovanja, vodenja ali zagrešitve dejanj, ki vključujejo spolno nasilje in nasilje na podlagi spola, v Južnem Sudanu“.

Riak je bil v skladu s poročilom skupine strokovnjakov za Južni Sudan iz januarja 2016 (S/2016/70) eden iz skupine visokih varnostnih uradnikov, ki so načrtovali ofenzivo v zvezni državi Unity proti SPLM-IO z začetkom januarja 2015 in ki je nato nadzoroval njeno izvedbo od konca aprila 2015 naprej. Vlada Južnega Sudana je začela v začetku leta 2015 oboroževati mlade iz skupine Bul Nuer, da bi olajšala njihovo sodelovanje v ofenzivi. Večina mladih iz skupine Bul Nuer je že imela dostop do avtomatskih pušk modela AK, strelivo pa je bilo ključnega pomena za vzdrževanje njihovih operacij. Skupina strokovnjakov je poročala o dokazih, vključno s pričevanji iz vojaških virov, da je bilo s strani glavnega štaba Sudanske ljudske osvobodilne vojske skupinam mladih zagotovljeno strelivo posebej za ofenzivo. Riak je bil takrat namestnik načelnika generalštaba Sudanske ljudske osvobodilne vojske za logistiko. Ofenziva je povzročila sistematično uničevanje vasi in infrastrukture, prisilno razseljevanje lokalnega prebivalstva, neselektivno pobijanje in mučenje civilistov, vsesplošno uporabo spolnega nasilja, vključno z nasiljem nad starejšimi in otroki, ugrabitve in novačenje otrok vojakov ter obsežno razselitev prebivalstva. Po uničenju večine južnih in osrednjih delov zvezne države so številni mediji in humanitarne organizacije, pa tudi misija Združenih narodov v Južnem Sudanu (UNMISS), objavili poročila o obsegu zagrešenih zlorab.

8. Paul MALONG AWAN (tudi: (a) Paul Malong Awan Anei, (b) Paul Malong, (c) Bol Malong)

Funkcija: (a) nekdanji načelnik generalštaba Sudanske ljudske osvobodilne vojske (SPLA), (b) nekdanji guverner province Severni Bahr el-Ghazal

Št. potnega lista.: (a) S00004370, Južni Sudan, (b) D00001369, Južni Sudan, (c) 003606, Sudan, (d) 00606, Sudan, (e) B002606, Sudan

Druge informacije: Kot načelnik generalštaba SPLA je Malong s kršenjem dogovora o premirju in sporazuma iz leta 2015 o rešitvi spora v Južnem Sudanu (ARCSS) razširil oziroma podaljšal konflikt v tej državi. Usmerjal naj bi prizadevanja za uboj opozicijskega vodje Rieka Macharja. Enotam SPLA je odredil, da preprečijo prevoz humanitarne pomoči. Pod njegovim vodstvom je SPLA napadala civiliste, šole in bolnišnice, civiliste prisilila, da so se razselili, izvajala prisilna izginotja, samovoljno zadrževala civiliste ter jih mučila in posiljevala. Mobiliziral je plemensko milico Mathiang Anyoor Dinka, ki uporablja otroke vojake. Pod njegovim vodstvom je SPLA omejevala delo UNMISS, Skupnega odbora za spremljanje in evalvacijo (JMEC) ter osebju mehanizma za spremljanje izvajanja sporazumov o premirju in zagotavljanju varnosti v prehodnem obdobju (CTSAMM) onemogočala dostop do lokacij, kjer bi lahko preiskovali in evidentirali zlorabe.

Informacije iz povzetka razlogov za uvrstitev na seznam, ki ga je pripravil Odbor za sankcije:

Paul Malong Awan je bil na seznam uvrščen 13. julija 2018 v skladu z odstavki 6, 7(a), 7(b), 7(c), 7(d), 7(f) in 8 Resolucije 2206 (2015), kot je bila potrjena v Resoluciji 2418 (2018), zaradi „dejavnosti ali politik, katerih namen ali učinek je širjenje ali podaljševanje konflikta v Južnem Sudanu ali oviranje pogovorov ali procesov za spravo ali mir, vključno s kršitvami dogovora o premirju“; „dejanj ali politik, ki ogrožajo prehodne sporazume ali spodkopavajo politični proces v Južnem Sudanu“; „napadov na civiliste, tudi ženske in otroke, z izvajanjem nasilnih dejanj (vključno z ubijanjem, pohabljanjem, mučenjem ali posilstvi ali drugimi oblikami spolnega nasilja), ugrabitev, prisilnih izginotij, prisilnih razselitev ali napadov na šole, bolnišnice, verske kraje ali lokacije, na katerih civilisti iščejo zatočišče, ali z ravnanjem, ki bi pomenilo hudo zlorabo ali kršitev človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava“; „načrtovanja, dajanja navodil ali izvajanja dejanj, s katerimi se krši veljavno mednarodno pravo na področju človekovih pravic ali mednarodno humanitarno pravo, ali dejanj, s katerimi se zlorabljajo človekove pravice, v Južnem Sudanu“; „uporabe ali rekrutiranja otrok s strani oboroženih skupin ali oboroženih sil v okviru oboroženega konflikta v Južnem Sudanu“; „oviranja dejavnosti mednarodnih mirovnih, diplomatskih ali humanitarnih misij v Južnem Sudanu, vključno z mehanizmom IGAD za spremljanje in preverjanje premirja, ali dostave ali razdeljevanja humanitarne pomoči ali dostopa do nje“ ter kot vodja „katerega koli subjekta, tudi katere koli južnosudanske vlade, opozicije, milice ali druge skupine, ki je ali katere člani so sodelovali v kateri koli dejavnosti, opisani v odstavkih 6 in 7“.

Malong je deloval kot načelnik generalštaba SPLA od 23. aprila 2014 do maja 2017. Kot nekdanji načelnik generalštaba je s kršenjem dogovora o premirju in sporazuma iz leta 2015 o rešitvi spora v Južnem Sudanu (ARCSS) razširil ali podaljšal konflikt v tej državi. Od začetka avgusta 2016 naj bi Malong usmerjal prizadevanja za uboj vodje južnosudanske opozicije Rieka Macharja. Z namernim ignoriranjem ukazov predsednika Salve Kiirja je 10. julija 2016 odredil tankovske napade, streljanje iz helikopterjev in pehotne napade na objekt „Jebel“, Macharjevo rezidenco in bazo sudanskega ljudskega osvobodilnega gibanja v opoziciji (SPLM-IO). Malong je iz glavnega štaba SPLA osebno nadzoroval dejavnosti za onemogočenje Macharja. Od začetka avgusta 2016 si je Malong prizadeval, da bi SPLA takoj izvedla napad na objekt, kjer naj bi bil Machar, in od poveljnikov SPLA zahteval, da Macharja ne smejo prijeti živega. Poleg tega podatki kažejo, da je Malong v začetku leta 2016 enotam SPLA odredil, naj preprečijo prevoz humanitarne pomoči po reki Nil, na kraj, kjer je več deset tisoč civilistov trpelo lakoto, pri čemer je trdil, da pomoč v hrani ne bo prispela do civilistov, temveč jo bodo prestregle milice. Zaradi Malongovih ukazov je bil transport hrane po reki Nil preprečen za najmanj dva tedna.

Ves čas mandata načelnika generalštaba SPLA je bil Malong odgovoren za hude zlorabe, ki so jih zakrivili SPLA in njene zavezniške sile, vključno z napadi na civiliste, prisilnim razseljevanjem, prisilnimi izginotji, samovoljnimi pridržanji, mučenjem in posilstvi. SPLA je pod njegovim vodstvom sprožila napade proti civilnemu prebivalstvu in namerno ubijala neoborožene civiliste na begu. Samo na področju mesta Yei so ZN med julijem 2016 in januarjem 2017 evidentirali 114 ubojev civilistov s strani SPLA in njenih zavezniških sil. SPLA je namerno napadala šole in bolnišnice. Malong naj bi aprila 2017 odredil SPLA, naj odstrani vse ljudi, vključno s civilisti, s področja okoli mesta Wau. Malong domnevno ni odvračal od pobojev civilistov s strani vojakov SPLA, osebe, osumljene skrivanja upornikov, pa naj bi bilo treba odstraniti.

Po navedbah poročila preiskovalne komisije Afriške unije o Južnem Sudanu z dne 15. oktobra 2014 je bil Malong odgovoren za množično mobilizacijo plemenske milice Mathiang Anyoor Dinka, za katero je osebje mehanizma za spremljanje izvajanja sporazumov o premirju in zagotavljanju varnosti v prehodnem obdobju (CTSAMM) evidentiralo, da uporablja otroke vojake.

V času, ko je Malong vodil SPLA, so vladne sile misiji Združenih narodov v Južnem Sudanu (UNMISS), Skupnemu odboru za spremljanje in evalvacijo (JMEC) in osebju mehanizma za spremljanje izvajanja sporazumov o premirju in zagotavljanju varnosti v prehodnem obdobju (CTSAMM) redno omejevale dostop, kadar so skušali raziskovati in dokumentirati zlorabe. Na primer 5. aprila 2017 je skupna patrulja ZN in CTSAMM skušala priti v mesto Pajok, vendar so jo vojaki SPLA poslali nazaj.

	Ime	Podatki o istovetnosti	Razlogi	Datum uvrstitve na seznam
▼M1 —————
▼M4 —————
▼M3
2.	Michael Makuei Leuth	Datum rojstva: 1947 Kraj rojstva: Bor, Južni Sudan; Bor, Sudan	Michael Makuei Leuth je od leta 2013 minister za informiranje in radiodifuzijo ter uradni govorec vladne delegacije na mirovnih pogajanjih v okviru Medvladne agencije za razvoj. Makuei ovira politični proces v Južnem Sudanu, zlasti z onemogočanjem izvajanja sporazuma o rešitvi spora v Južnem Sudanu (ARCSS), sprejetega avgusta 2015, in sicer s hujskaškimi javnimi izjavami ter oviranjem dela skupnega nadzornega odbora za spremljanje in ocenjevanje ARCSS ter ustanovitve prehodnih pravosodnih institucij v okviru tega sporazuma. Ovira tudi delovanje regionalnih varnostnih sil ZN. Makuei je obenem odgovoren za hude kršitve človekovih pravic, med drugim omejevanje svobode izražanja.	3.2.2018
▼M4 —————

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	IZVEDBENI SKLEP SVETA (SZVP) 2015/1118 z dne 9. julija 2015	L 182	31	10.7.2015
►M2	IZVEDBENI SKLEP SVETA (SZVP) 2017/414 z dne 7. marca 2017	L 63	109	9.3.2017
►M3	IZVEDBENI SKLEP SVETA (SZVP) 2018/168 z dne 2. februarja 2018	L 31	86	3.2.2018
►M4	SKLEP SVETA (SZVP) 2018/1125 z dne 10. avgusta 2018	L 204	48	13.8.2018