---

PRILOGA

Kazalo
1.	UVOD
1.1.	Tehnično področje uporabe
1.1.1.	Področje uporabe v zvezi s tirnimi vozili
1.1.2.	Področje uporabe v zvezi z obratovalnimi vidiki
1.2.	Zemljepisno področje uporabe
2.	OPREDELITEV PODSISTEMA
3.	BISTVENE ZAHTEVE
4.	OPIS ZNAČILNOSTI PODSISTEMA
4.1.	Uvod
4.2.	Funkcionalne in tehnične specifikacije za podsisteme
4.2.1.	Mejne vrednosti hrupa v mirovanju
4.2.2.	Mejne vrednosti hrupa ob zagonu
4.2.3.	Mejne vrednosti hrupa pri prehodu
4.2.4.	Mejne vrednosti notranjega hrupa v voznikovi kabini
4.3.	Funkcionalne in tehnične specifikacije za vmesnike
4.4.	Pravila glede obratovanja
4.4.1.	Posebna pravila za obratovanje vagonov na tišjih progah v poslabšanih razmerah
4.4.2.	Posebna pravila za obratovanje vagonov na tišjih progah v primeru del na infrastrukturi in vzdrževanja vagonov
4.5.	Pravila glede vzdrževanja
4.6.	Poklicne kvalifikacije
4.7.	Zdravstveni in varnostni pogoji
5.	KOMPONENTE INTEROPERABILNOSTI
5.1.	Splošno
5.2.	Specifikacije komponent interoperabilnosti
5.2.1.	Torni element za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa
6.	OCENA SKLADNOSTI IN ES-VERIFIKACIJA
6.1.	Komponente interoperabilnosti
6.1.1.	Moduli
6.1.2.	Postopki ugotavljanja skladnosti
6.2.	Podsistem tirna vozila glede hrupa, ki ga oddajajo tirna vozila
6.2.1.	Moduli
6.2.2.	Postopki ES-verifikacije
6.2.3.	Poenostavljeno ocenjevanje
7.	IZVAJANJE
7.1.	Uporaba te TSI za nove podsisteme
7.2.	Uporaba te TSI za obstoječe podsisteme
7.2.1.	Določbe v primeru sprememb obratujočih tirnih vozil ali tipa obstoječih tirnih vozil
7.2.2.	Dodatne določbe za uporabo te TSI za obstoječe vagone
7.3.	Posebni primeri
7.3.1.	Uvod
7.3.2.	Seznam posebnih primerov
7.4.	Posebna izvedbena pravila
7.4.1.	Posebna izvedbena pravila za uporabo te TSI za obstoječe vagone (točka 7.2.2)
7.4.2.	Posebna izvedbena pravila za vagone, ki obratujejo na tišjih progah (točka 7.2.2.2)
	Dodatki

1.    UVOD

Tehnične specifikacije za interoperabilnost (TSI) določajo optimalno raven usklajenih specifikacij za vsak podsistem (ali njegov del), da bi zagotovili varnost in interoperabilnost železniškega sistema, olajšali, izboljšali in razvili storitve železniškega prometa v Uniji in s tretjimi državami ter prispevali k dokončanju enotnega evropskega železniškega območja in postopnemu oblikovanju notranjega trga. Specifikacije TSI morajo izpolnjevati bistvene zahteve iz Priloge III k Direktivi (EU) 2016/797.

V skladu z načelom sorazmernosti ta TSI določa optimalno raven harmonizacije v zvezi s specifikacijami za podsistem tirna vozila iz točke 1.1, katerih namen je omejitev emisij hrupa železniškega sistema znotraj Unije.

1.1    Tehnično področje uporabe

1.1.1    Področje uporabe v zvezi s tirnimi vozili

Ta TSI se uporablja za vsa tirna vozila s področja uporabe Priloge k Uredbi (EU) št. 1302/2014 (TSI lokomotive in potniška tirna vozila) in Priloge k Uredbi (EU) št. 321/2013 (TSI tovorni vagoni).

1.1.2    Področje uporabe v zvezi z obratovalnimi vidiki

Ta TSI se skupaj s Prilogo k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/773 ( 7 ) (TSI vodenje in upravljanje prometa) uporablja za obratovanje tovornih vagonov, ki se uporabljajo na železniški infrastrukturi, ki ustreza opredelitvi „tišje proge“.

1.2    Zemljepisno področje uporabe

Zemljepisno področje uporabe te TSI ustreza področjema uporabe, opredeljenima za zadevna tirna vozila v točki 1.2 TSI lokomotive in potniška tirna vozila in točki 1.2 TSI tovorni vagoni.

2.    OPREDELITEV PODSISTEMA

„Enota“ pomeni tirno vozilo, za katerega se uporablja ta TSI, zato se obravnava s postopki za ES-verifikacijo. V poglavju 2 TSI lokomotive in potniška tirna vozila in poglavju 2 TSI tovorni vagoni je opisano, kaj sestavlja enoto.

Zahteve te TSI veljajo za naslednje kategorije tirnih vozil iz oddelka 2 Priloge I k Direktivi (EU) 2016/797:

3.    BISTVENE ZAHTEVE

Vsi osnovni parametri v tej TSI morajo biti povezani z najmanj eno od bistvenih zahtev iz Priloge III k Direktivi (EU) 2016/797. Preglednica 1 prikazuje dodelitve.

4.    OPIS ZNAČILNOSTI PODSISTEMA

4.1    Uvod

V tem poglavju je določena optimalna raven harmonizacije v zvezi s specifikacijami na podsistemu tirna vozila za omejitev emisij hrupa železniškega sistema Unije in za dosego interoperabilnosti.

4.2    Funkcionalne in tehnične specifikacije za podsisteme

Naslednji parametri so opredeljeni kot nujni za interoperabilnost (osnovni parametri):

V tej točki so določene ustrezne funkcionalne in tehnične specifikacije, dodeljene različnim kategorijam tirnih vozil. Kadar so enote opremljene tako z motorji z notranjim izgorevanjem kot z električnim pogonom, se upoštevajo ustrezne mejne vrednosti v okviru vseh običajnih načinov delovanja. Če je v enem od teh načinov delovanja predvidena sočasna uporaba motorjev z notranjim izgorevanjem in električnega pogona, se uporabi manj omejevalna mejna vrednost. V skladu s členom 4(5) in členom 2(13) Direktive (EU) 2016/797 se lahko predvidijo posebni primeri. Navedeni so v točki 7.3.

Postopki ocenjevanja za zahteve iz te točke so opredeljeni v navedenih točkah poglavja 6.

4.2.1    Mejne vrednosti hrupa v mirovanju

Mejne vrednosti za naslednje ravni zvočnega tlaka v okviru običajnih pogojev vozila v zvezi s hrupom v mirovanju, ki so dodeljene kategorijam podsistema tirna vozila, so določene v preglednici 2:

Mejne vrednosti so določene na razdalji 7,5 m od središča proge in 1,2 m nad vrhom tira.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.1.

4.2.2    Mejne vrednosti hrupa ob zagonu

Mejne vrednosti za AF-ponderirano maksimalno raven zvočnega tlaka (LpAF,max) v zvezi s hrupom ob zagonu, dodeljene kategorijam podsistema tirna vozila, so določene v preglednici 3. Mejne vrednosti so določene na razdalji 7,5 m od središča proge in 1,2 m nad vrhom tira.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.2.

4.2.3    Mejne vrednosti hrupa pri prehodu

Mejne vrednosti za A-ponderirano ekvivalentno stalno raven zvočnega tlaka pri hitrosti 80 km/h (LpAeq,Tp,(80 km/h)) in, če je ustrezno, 250 km/h (LpAeq,Tp,(250 km/h)) v zvezi s hrupom pri prehodu, dodeljene kategorijam podsistema tirnih vozil, so določene v preglednici 4. Mejne vrednosti so določene na razdalji 7,5 m od središča proge in 1,2 m nad vrhom tira.

Meritve pri hitrosti 250 km/h ali več se prav tako izvedejo pri „dodatnem položaju merjenja“ z višino 3,5 m nad vrhom tira v skladu s specifikacijo iz indeksa [1] Dodatka B, ocenijo pa se glede na veljavne mejne vrednosti v preglednici 4.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.3.

4.2.3.a    Torni elementi za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa

Torni element za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa (tj. zavornjak), vpliva na hrup pri prehodu tako, da pri zaviranju ustvarja hrapavost vozne površine kolesa.

Prikaz skladnosti zavornjakov za tovorne vagone je podan v točki 6.1.2.1 te TSI. Skladnost zavornjakov z navedeno točko ne izvzema enote, ki se ocenjuje, iz zahtev iz točke 4.2.3 in prikaza skladnosti iz točke 6.2.2.3.

4.2.4    Mejne vrednosti notranjega hrupa v voznikovi kabini

Mejne vrednosti za A-ponderirano ekvivalentno stalno raven zvočnega tlaka (LpAeq,T) v zvezi s hrupom znotraj vozniške kabine električnih in dizelskih lokomotiv, EMU, DMU in potniških vagonov, opremljenih s kabino, so določene v preglednici 5. Mejne vrednosti so določene za bližino voznikovega ušesa.

Za posebna vozila te mejne vrednosti niso obvezne. Toda opravi se prikaz skladnosti iz točke 6.2.2.4, dobljene vrednosti pa se zabeležijo v tehnični dokumentaciji.

Prikaz skladnosti je opisan v točki 6.2.2.4.

4.3    Funkcionalne in tehnične specifikacije za vmesnike

Ta TSI ima naslednja vmesnika s podsistemom „tirna vozila“:

Vmesnik s podsistemi iz poglavja 2, točki (a) in (c), te priloge (obravnavan v TSI lokomotive in potniška tirna vozila) v zvezi s:

Vmesnik s podsistemi iz poglavja 2, točka (b), te priloge (obravnavan v TSI tovorni vagoni) v zvezi s:

Ta TSI ima naslednji vmesnik s TSI Vodenje in upravljanje prometa v zvezi s:

4.4    Pravila glede obratovanja

Zahteve v zvezi s pravili glede obratovanja za podsistem tirna vozila so določene v točki 4.4 TSI lokomotive in potniška tirna vozila in točki 4.4 TSI tovorni vagoni.

4.4.1    Posebna pravila za obratovanje vagonov na tišjih progah v poslabšanih razmerah

Ukrepi ob nepredvidenih dogodkih, kot so določeni v točki 4.2.3.6.3 TSI vodenje in upravljanje prometa, vključujejo obratovanje vagonov, ki niso skladni s točko 7.2.2.2 te priloge, na tišjih progah.

Ta ukrep se lahko uporabi za odziv na omejitve zmogljivosti ali omejitve pri obratovanju, ki nastanejo zaradi okvar tirnih vozil, izrednih vremenskih razmer, nesreč ali incidentov ali okvar infrastrukture.

4.4.2    Posebna pravila za obratovanje vagonov na tišjih progah v primeru del na infrastrukturi in vzdrževanja vagonov

Obratovanje vagonov, ki niso skladni s točko 7.2.2.2, na tišjih progah je dovoljeno, če je treba na takih vagonih opraviti vzdrževalne dejavnosti in je dostop do vzdrževalne delavnice mogoč samo po tišji progi.

Ukrepi ob nepredvidenih dogodkih iz točke 4.4.1 se uporabljajo samo za dela na infrastrukturi, pri katerih je tišja proga edina primerna alternativa.

4.5    Pravila glede vzdrževanja

Zahteve v zvezi s predpisi o vzdrževanju za podsistem tirnih vozil so določene v točki 4.5 TSI lokomotive in potniška tirna vozila in točki 4.5 TSI tovorni vagoni.

4.6    Poklicne kvalifikacije

Ni relevantno.

4.7    Zdravstveni in varnostni pogoji

Glej člen 6.

5.    KOMPONENTE INTEROPERABILNOSTI

5.1    Splošno

Komponente interoperabilnosti, kot so opredeljene v členu 2(7) Direktive (EU) 2016/797, so navedene v točki 5.2 te priloge skupaj s sklicem na ustrezne zahteve iz točke 4.2 te priloge.

5.2    Specifikacije komponent interoperabilnosti

5.2.1    Torni element za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa

Ta komponenta interoperabilnosti se uporablja samo za podsistem „železniški vozni park – tovorni vagoni“.

Torni element za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa, je skladen z zahtevami iz točke 4.2.3.a. Te zahteve se ocenijo na ravni komponente interoperabilnosti.

6.    OCENA SKLADNOSTI IN ES-VERIFIKACIJA

6.1    Komponente interoperabilnosti

6.1.1    Moduli

Ocena skladnosti komponente interoperabilnosti se opravi v skladu z modulom(-li), opisanim(-i) v preglednici 5a.

Ti moduli so podrobno opredeljeni v Sklepu 2010/713/EU.

6.1.2    Postopki ugotavljanja skladnosti

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s stalnim prebivališčem ali sedežem v Uniji izbere enega od modulov ali kombinacij modulov, navedenih v nadaljevanju, za komponento „Torni element za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa“.

V okviru uporabe izbranega modula ali kombinacije modulov se komponenta interoperabilnosti oceni glede na zahteve iz točke 4.2. Če je potrebno, so v točkah v nadaljevanju opredeljene dodatne zahteve za oceno določenih komponent interoperabilnosti.

6.1.2.1    Torni element za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa, pri tovornih vagonih

Torni element za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa, pri tovornih vagonih je skladen z zahtevami iz Dodatka F.

Do konca prehodnega obdobja iz Dodatka G se tipi tornih elementov za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa, navedeni v Dodatku G, štejejo za skladne z zahtevami iz Dodatka F brez preskušanja.

6.2    Podsistem tirna vozila glede hrupa, ki ga oddajajo tirna vozila

6.2.1    Moduli

ES-verifikacija se izvede v skladu z moduli, opisanimi v preglednici 6.

Ti moduli so podrobno določeni v Sklepu 2010/713/EU.

6.2.2    Postopki ES-verifikacije

Vlagatelj izbere enega od naslednjih postopkov ocenjevanja, sestavljenih iz enega ali več modulov za ES-verifikacijo podsistema:

V okviru uporabe izbranega modula ali kombinacije modulov se podsistem oceni glede na zahteve iz točke 4.2. Če je potrebno, so v točkah v nadaljevanju navedene dodatne zahteve za oceno.

6.2.2.1    Hrup v mirovanju

Prikaz skladnosti z mejnimi vrednostmi hrupa v mirovanju, kot so določene v točki 4.2.1, se izvede v skladu s specifikacijo iz indeksa [1] Dodatka B.

Za oceno hrupa glavnega zračnega kompresorja na najbližjem položaju merjenja i se uporabi kazalnik Li pAeq,T, pri čemer je T reprezentativen za en obratovalni cikel, kot je opredeljen v specifikaciji iz indeksa [1] Dodatka B. Za to se uporabljajo le sistemi vlaka, pri katerih se zahteva, da zračni kompresor deluje v običajnih pogojih obratovanja. Sistemi vlaka, ki niso potrebni za delovanje kompresorja, se lahko izklopijo, da se prepreči njihovo prispevanje k meritvam hrupa. Prikaz skladnosti z mejnimi vrednostmi se izvede v pogojih, ki so potrebni zgolj za delovanje glavnega zračnega kompresorja pri najnižjem številu vrtljajev.

Za oceno virov impulznega hrupa na najbližjem položaju merjenja i se uporabi kazalnik Li pAFmax. Ustrezni vir hrupa je izpuh iz ventilov sušilnika zraka.

6.2.2.2    Hrup ob zagonu

Prikaz skladnosti z mejnimi vrednostmi hrupa ob zagonu, kot so določene v točki 4.2.2, se izvede v skladu s specifikacijo iz indeksa [1] Dodatka B. Uporablja se metoda mejne vsebnosti. Z odstopanjem od preskusnega postopka iz specifikacije vlak pospeši iz mirovanja do 30 km/h in nato ohrani hitrost.

Poleg tega se hrup izmeri na enaki razdalji od središča proge in na enaki višini nad vrhom tira, kot je določeno v točki 4.2.2. Uporabita se „metoda povprečne vrednosti“ in „metoda mejne vrednosti“ v skladu s specifikacijo iz indeksa [1] Dodatka B, vlak pa pospeši iz mirovanja do 40 km/h in nato ohrani hitrost. Izmerjene vrednosti se ne ocenijo glede na nobeno mejno vrednost ter se zabeležijo v tehnični dokumentaciji in sporočijo Agenciji.

Pri posebnih vozilih se postopek zagona izvede brez dodatne obremenitve priklopnikov.

6.2.2.3    Hrup pri prehodu

Prikaz skladnosti z mejnimi vrednostmi hrupa pri prehodu, kot so določene v točki 4.2.3, se izvede v skladu s točkama 6.2.2.3.1 in 6.2.2.3.2.

6.2.2.3.1    Pogoji preskusne proge

Preskusi se izvedejo na referenčni tirnici, opredeljeni v specifikaciji iz indeksa [1] Dodatka B.

Vendar je dovoljeno izvesti preskus na tirnici, ki ni v skladu s pogoji referenčne tirnice v smislu ravni zvočne hrapavosti tirov in stopenj upadanja na tirnici, če ravni hrupa, izmerjene v skladu s točko 6.2.2.3.2, ne presegajo mejnih vrednosti iz točke 4.2.3.

Zvočna hrapavost tirov in stopnje upadanja na preskusni progi se določijo v vsakem primeru. Če proga, na kateri se izvajajo preskusi, izpolnjuje pogoje referenčne tirnice, se izmerjene ravni hrupa označijo kot „primerljive“, sicer pa se označijo kot „neprimerljive“. V tehnično dokumentacijo se zapiše, ali so izmerjene ravni hrupa „primerljive“ ali „neprimerljive“.

Izmerjene vrednosti zvočne hrapavosti tirov preskusne proge ostanejo veljavne v obdobju, ki se začne tri mesece pred to meritvijo in konča tri mesece po njej, če se v tem času na progi niso izvajala nobena vzdrževalna dela, ki bi vplivala na zvočno hrapavost tirov.

Izmerjene vrednosti stopnje upadanja na preskusni progi ostanejo veljavne v obdobju, ki se začne eno leto pred to meritvijo in konča eno leto po njej, če se v tem času na progi niso izvajala nobena vzdrževalna dela, ki bi vplivala na stopnje upadanja na tirnici.

V tehnični dokumentaciji se navede potrditev, da so podatki o progi v zvezi z meritvami hrupa pri prehodu te vrste bili veljavni med dnevi preskušanja, npr. z navedbo datuma zadnjih vzdrževalnih del, ki bi vplivala na hrup.

Poleg tega je dovoljeno izvesti poskuse pri hitrostih 250 km/h ali več na tirih na togi podlagi. V tem primeru so mejne vrednosti 2 dB višje od tistih v točki 4.2.3.

6.2.2.3.2    Postopek

Preskusi se izvedejo v skladu s specifikacijo iz indeksa [1] Dodatka B. Vsaka primerjava glede na mejne vrednosti se izvede z rezultati, zaokroženimi na najbližji celi decibel. Vsaka normalizacija se izvede pred zaokrožitvijo. Podrobni postopek ocenjevanja je določen v točkah 6.2.2.3.2.1, 6.2.2.3.2.2 in 6.2.2.3.2.3.

6.2.2.3.2.1    EMU, DMU, lokomotive in potniški vagoni

Za EMU, DMU, lokomotive in potniške vagone se razlikujejo trije razredi največje delovne hitrosti:

6.2.2.3.2.2    Vagoni

Za vagone se razlikujeta dva razreda največje delovne hitrosti:

6.2.2.3.2.3    Posebna vozila

Za posebna vozila se uporablja postopek ocenjevanja iz točke 6.2.2.3.2.1. Postopek merjenja se izvede brez dodatne obremenitve priklopnikov.

Šteje se, da so posebna vozila skladna z zahtevami ravni hrupa pri prehodu iz točke 4.2.3 brez merjenja, kadar:

6.2.2.4    Notranji hrup v vozniški kabini

Prikaz skladnosti z mejnimi vrednostmi hrupa v notranjosti vozniške kabine, kot so določene v točki 4.2.4, se izvede v skladu s specifikacijo iz indeksa [2] Dodatka B. Pri posebnih vozilih se postopek meritve izvede brez dodatne obremenitve priklopnikov.

6.2.3    Poenostavljeno ocenjevanje

Namesto preskusnih postopkov iz točke 6.2.2 je dovoljena nadomestitev nekaterih ali vseh preskusov s poenostavljenim ocenjevanjem. Pri poenostavljenem ocenjevanju se zvočno primerja ocenjevana vrsta z obstoječo vrsto (v nadaljnjem besedilu se imenuje referenčna vrsta) z dokumentiranimi značilnostmi hrupa.

Poenostavljeno ocenjevanje se lahko samostojno uporabi za vsakega od veljavnih osnovnih parametrov „hrup v mirovanju“, „hrup ob zagonu“, „hrup pri prehodu“ in „notranji hrup v vozniški kabini“ ter sestoji iz zagotavljanja dokazov, da zaradi učinkov razlik ocenjevane enote niso presežene mejne vrednosti iz točke 4.2.

Za enote, ocenjevane s poenostavljenim ocenjevanjem, mora dokaz o skladnosti vsebovati podroben opis sprememb, relevantnih za hrup, v primerjavi z referenčnim tipom. Na podlagi tega opisa se izvede poenostavljeno ocenjevanje. Ocenjene vrednosti hrupa vključujejo negotovosti uporabljene metode ocenjevanja. Poenostavljeno ocenjevanje je lahko izračun in/ali poenostavljeno merjenje.

Enota, certificirana na podlagi metode poenostavljenega ocenjevanja, se ne uporabi kot referenčna enota za nadaljnje ocenjevanje.

Če se poenostavljeno ocenjevanje uporabi za hrup pri prehodu, je referenčna vrsta v skladu z najmanj enim od naslednjih načinov:

Če so parametri vagona v primerjavi z referenčno vrsto še znotraj dovoljenega obsega iz preglednice 7, se brez nadaljnjega preverjanja šteje, da je enota skladna z mejnimi vrednostmi hrupa pri prehodu, določenimi v točki 4.2.3.

7.    IZVAJANJE

7.1    Uporaba te TSI za nove podsisteme

7.2    Uporaba te TSI za obstoječe podsisteme

Načela, ki jih uporabljajo vlagatelji in subjekti za izdajo dovoljenj v primeru sprememb obratujočih tirnih vozil ali tipa obstoječih tirnih vozil, so opredeljena v točki 7.1.2 TSI lokomotive in potniška tirna vozila in točki 7.2.2 TSI tovorni vagoni.

7.2.1    Določbe v primeru sprememb obratujočih tirnih vozil ali tipa obstoječih tirnih vozil

Vlagatelj zagotovi, da so ravni hrupa tirnih vozil, ki se spreminjajo, še vedno nižje od omejitev, določenih v različici TSI, ki se je uporabljala, ko so bila zadevna tirna vozila prvič odobrena. Če v času prve odobritve ni obstajala nobena TSI, vlagatelj zagotovi, da se ravni hrupa tirnih vozil, ki se spreminjajo, niso zvišale ali da so še vedno nižje od omejitev iz Odločbe 2006/66/ES ali Odločbe Komisije 2002/735/ES ( 8 ).

Če je potrebna ocena, se omeji na osnovne parametre, na katere je vplivala sprememba.

Če se uporabi poenostavljeno ocenjevanje, lahko izvirna enota predstavlja referenčno enoto v skladu z določbami iz točke 6.2.3.

Zaradi zamenjave celotne enote ali vozil(-a) znotraj enote (npr. zamenjava zaradi resne poškodbe) ni potrebna ocena skladnosti s to TSI, če so enota ali vozila identična tistim, ki jih zamenjujejo.

7.2.2    Dodatne določbe za uporabo te TSI za obstoječe vagone

Omejitev obratovanja iz člena 5a se ne uporablja za vagone, ki obratujejo pretežno na progah z naklonom, večjim od 40 ‰, vagone z največjo obratovalno hitrostjo nad 120 km/h, vagone z največjo osno obremenitvijo, večjo od 22,5 t, vagone, ki se uporabljajo izključno za dela na infrastrukturi, in vagone, ki se uporabljajo v sistemih za reševanje vlakov.

Če je vagon opremljen s tornimi elementi za zavornjake, ki delujejo na vozni površini kolesa, zajetimi v ES-izjavi o skladnosti v skladu s to TSI, ali s tornimi elementi za zavore, ki delujejo na vozni površini kolesa, navedenimi v Dodatku G, in vagonu niso dodani viri hrupa, se domneva, da so zahteve iz točke 4.2.3 izpolnjene brez nadaljnjega preskušanja.

7.2.2.1    Se ne uporablja.

7.2.2.2    Vagoni, ki obratujejo na tišjih progah

Vagoni, ki spadajo v eno od kategorij, navedenih v nadaljevanju, lahko obratujejo na tišjih progah v okviru svojih namembnosti:

7.2.2.3    Komponente interoperabilnosti

7.3    Posebni primeri

7.3.1    Uvod

Posebni primeri, ki so navedeni v točki 7.3.2, so razvrščeni kot:

7.3.2    Seznam posebnih primerov

7.3.2.1    Posebni primeri

(a)   Posebni primer za Estonijo, Finsko, Latvijo, Litvo, Poljsko in Slovaško

(„P“) Uporaba nacionalnih tehničnih predpisov namesto zahtev iz te TSI je dovoljena za enote, ki so v deljeni uporabi s tretjimi državami, v katerih je tirna širina drugačna od tirne širine glavnega železniškega omrežja znotraj Unije.

(b)   Posebni primer za Finsko

(„T“) Sklep 2011/229/EU se lahko še naprej uporablja za tovorne vagone, namenjene uporabi samo na finskem ozemlju, in dokler se ne najde ustrezna tehnična rešitev za hude zimske razmere, vendar v nobenem primeru ne dlje kot do 31. decembra 2032. To ne preprečuje obratovanja tovornih vagonov iz drugih držav članic v finskem omrežju.

7.3.2.2    Mejne vrednosti hrupa v mirovanju (točka 4.2.1)

(a)   Posebni primer za Finsko

(„T“) Za potniške vagone in vagone, opremljene z dizelskim generatorjem za oskrbo z električno energijo, ki presega 100 kW, in predvidene za obratovanje le v železniškem omrežju Finske, se lahko mejna vrednost za hrup v mirovanju LpAeq,T [enota] v preglednici 2 dvigne na 72 dB.

7.3.2.3    Mejne vrednosti hrupa ob zagonu (točka 4.2.2)

(a)   Posebni primer za Švedsko

(„T“) Za lokomotive s skupno vlečno močjo več kot 6 000  kW in največjo osno obremenitvijo, ki je večja od 25 t, se lahko mejne vrednosti hrupa ob zagonu LpAF,max v preglednici 3 dvignejo do največ 89 dB.

7.3.2.4    Mejne vrednosti hrupa pri prehodu (točka 4.2.3)

(a)   Posebni primer za predor pod Rokavskim prelivom

(„P“) Za predor pod Rokavskim prelivom se mejne vrednosti hrupa pri prehodu ne uporabljajo za vagone, namenjene za prevoz težkih tovornih vozil med krajema Coquelles (Francija) in Folkestone (Združeno kraljestvo).

(b)   Posebni primer za Švedsko

(„T“) Za lokomotive s skupno vlečno močjo več kot 6 000  kW in največjo osno obremenitvijo, ki je večja od 25 t, se lahko mejne vrednosti hrupa pri prehodu LpAeq,Tp (80 km/h) v preglednici 4 dvignejo do največ 85 dB.

7.4    Posebna izvedbena pravila

7.4.1    Posebna izvedbena pravila za uporabo te TSI za obstoječe vagone (točka 7.2.2)

(a)   Posebna izvedbena pravila za uporabo te TSI za obstoječe vagone v predoru pod Rokavskim prelivom

(„P“) V izračunu povprečnega letnega števila tovornih vlakov, ki vsakodnevno obratujejo v nočnih urah, se ne upoštevajo vlaki, ki so sestavljeni iz vagonov, namenjenih za prevoz težkih tovornih vozil izključno na progi Coquelles (Francija)–Folkestone (Združeno kraljestvo).

(b)   Posebna izvedbena pravila za uporabo te TSI za obstoječe vagone na Finskem in Švedskem

(„T“) Koncept tišjih prog se do 31. decembra 2032 ne uporablja za finsko in švedsko omrežje, in sicer zaradi negotovosti, povezanih z obratovanjem kompozitnih zavornjakov v hudih zimskih razmerah. To ne preprečuje obratovanja tovornih vagonov iz drugih držav članic v finskem in švedskem omrežju.

7.4.2    Posebna izvedbena pravila za vagone, ki obratujejo na tišjih progah (točka 7.2.2.2)

(a)   Posebna izvedbena pravila za vagone, ki obratujejo na tišjih progah v Belgiji

(„T“) Poleg vagonov, navedenih v točki 7.2.2.2, lahko na tišjih progah na ozemlju Belgije obratujejo še naslednji obstoječi vagoni:

(b)   Posebna izvedbena pravila za vagone, ki obratujejo na tišjih progah v predoru pod Rokavskim prelivom

(„P“) Poleg vagonov, navedenih v točki 7.2.2.2, lahko na tišjih progah v okviru koncesije predora pod Rokavskim prelivom obratujejo še naslednji obstoječi vagoni:

vagoni, namenjeni za prevoz težkih tovornih vozil med krajema Coquelles (Francija) in Folkestone (Združeno kraljestvo).

(c)   Posebna izvedbena pravila za vagone, ki obratujejo na tišjih progah na Češkem

(„T“) Poleg vagonov, navedenih v točki 7.2.2.2, lahko na tišjih progah na ozemlju Češke obratujejo še naslednji obstoječi vagoni:

Poleg tega uporaba kompozitnih zavornjakov na tišjih progah ni obvezna za obstoječe vagone, ki niso zajeti v prvem odstavku in za katere ne obstaja enotna rešitev za nadomestitev litoželeznih zavornjakov, in sicer do 31. decembra 2030.

(d)   Posebna izvedbena pravila za vagone, ki obratujejo na tišjih progah v Franciji

(„T“) Poleg vagonov, navedenih v točki 7.2.2.2, lahko na tišjih progah na ozemlju Francije obratujejo še naslednji obstoječi vagoni:

(e)   Posebna izvedbena pravila za vagone, ki obratujejo na tišjih progah v Italiji

(„T“) Poleg vagonov, navedenih v točki 7.2.2.2, lahko na tišjih progah na ozemlju Italije obratujejo še naslednji obstoječi vagoni:

Poleg tega uporaba kompozitnih zavornjakov na tišjih progah ni obvezna za obstoječe vagone, ki niso zajeti v prvem odstavku in za katere ne obstaja enotna rešitev za nadomestitev litoželeznih zavornjakov, in sicer do 31. decembra 2030.

(f)   Posebna izvedbena pravila za vagone, ki obratujejo na tišjih progah na Poljskem

(„T“) Poleg vagonov, navedenih v točki 7.2.2.2, lahko na tišjih progah na ozemlju Poljske do 31. decembra 2036 obratujejo še naslednji obstoječi vagoni:

(g)   Posebna izvedbena pravila za vagone, ki obratujejo na tišjih progah na Slovaškem

(„T“) Poleg vagonov, navedenih v točki 7.2.2.2, lahko na tišjih progah na ozemlju Slovaške obratujejo še naslednji obstoječi vagoni:

(„P“) Vagoni s podstavnimi vozički 2TS, namenjeni za promet med Slovaško in tretjimi državami z izmenjavo podstavnih vozičkov na mejni postaji.

---

Dodatek A

Se ne uporablja;

---

Dodatek B

Standardi, na katere se sklicuje ta TSI

---

Dodatek E

Starejši kompozitni zavornjaki

E.1    Starejši kompozitni zavornjaki za uporabo v mednarodnem prometu

Obstoječi vagoni, opremljeni z zavornjaki, navedenimi v preglednici, se smejo uporabljati na tišjih progah v okviru svojih namembnosti, in sicer do ustreznega datuma iz Dodatka N k UIC 541-4.

Vagoni, opremljeni s starejšimi kompozitnimi zavornjaki, ki niso navedeni v preglednici, vendar že imajo dovoljenje za mednarodni promet v skladu z Odločbo Komisije 2004/446/ES ( 10 ) ali Odločbo Komisije 2006/861/ES ( 11 ), se še vedno lahko uporabljajo brez roka v okviru njihovih namembnosti, zajetih v dovoljenju.

E.2    Starejši kompozitni zavornjaki za uporabo v notranjem prometu

Obstoječi vagoni, opremljeni z zavornjaki, navedenimi v preglednici, se smejo uporabljati samo na železniških omrežjih ustrezne države članice, vključno s tišjimi progami, v okviru njihovih namembnosti.

---

Dodatek F

Ocena akustičnih lastnosti zavornjaka

Namen tega postopka je prikazati akustične lastnosti kompozitnega zavornjaka na ravni komponente interoperabilnosti.

Postopek je sestavljen iz naslednjih korakov:

1.    izmeri se akustična hrapavost kolesa, ki je reprezentativno za ocenjevani zavornjak

Razvoj zvočne hrapavosti kolesa na preskuševalni napravi

Uporabijo se novi zavornjaki. Uporabljajo se samo nova ali reprofilirana kolesa. Kolesa ne smejo biti poškodovana (razpoke, sploščena mesta itd.).

Na najmanj enem kolesu z nazivnim premerom 920 mm se izvede eden od naslednjih programov preskusa zavorne zmogljivosti:

Izbrani program se zaključi, rezultati serije meritev pa se po zaključku uporabijo za določitev indeksa hrapavosti koles.

Nadaljevanje s še eno izvedbo izbranega programa ni obvezno. Če se izbere ta možnost, se za določitev indeksa hrapavosti koles uporabijo rezultati serije meritev po zaključku druge izvedbe. Rezultati obeh izvedb se dokumentirajo.

Druga izvedba preskusa se opravi z istim kolesom, zavornjak pa se lahko obnovi in zamenja z drugim zavornjakom istega tipa. Pri tej možnosti je treba na začetku druge izvedbe preskusa v celoti izvesti utekanje novega zavornjaka.

Postopek merjenja zvočne hrapavosti koles

Meritev se izvede, kot je določeno v specifikaciji iz indeksa [6] Dodatka B. Da bi zagotovili reprezentativnost zvočne hrapavosti vozne površine kolesa, se šteje, da je namesto položajev, določenih v specifikaciji iz indeksa [6] Dodatka B, dovolj osem meritvenih črtic z razmikom 5 mm.

Meritev se izvede med razvojem zvočne hrapavosti kolesa na preskuševalni napravi iz prejšnjega oddelka v skladu z eno od spodnjih preglednic:

Če se izbere program A2_a iz specifikacije iz indeksa [4] Dodatka B:

Če se izbere program A1_a iz specifikacije iz indeksa [4] Dodatka B:

Če se izbere program D.1 iz specifikacije iz indeksa [5] Dodatka B:

Če se izbere program C.1 iz specifikacije iz indeksa [5] Dodatka B:

Če se izbere program J.2 iz specifikacije iz indeksa [5] Dodatka B:

Rezultat je reprezentativen spekter hrapavosti koles valovne dolžine ene tretjine oktave v območju valovne dolžine L r .

2.    V koraku 1 izpeljite skalarni kazalnik iz izmerjene hrapavosti koles L r

3.    Merila ustreznosti/neustreznosti

Kazalnik, izmerjen v koraku 2, mora biti manjši od 1 ali enak 1.

Kazalnik, izmerjen v koraku 2, in reprezentativni spekter hrapavosti koles valovne dolžine ene tretjine oktave v območju valovne dolžine Lr se vpišeta v certifikat IC.

---

Dodatek G

Izvzeti zavornjaki

Spodaj navedeni zavornjaki so izvzeti iz ES-izjave o skladnosti do 28. septembra 2033. Do tega datuma lahko proizvajalec ali njegov zastopnik Komisijo uradno obvesti o tem, da je treba revidirati merilo ustreznosti/neustreznosti iz točke 3 Dodatka F ali metodologije iz navedenega dodatka.

---

Dodatek H

Spremembe zahtev in prehodne ureditve

Za točke TSI, ki niso navedene v preglednicah H.1 in H.2, skladnost s „prejšnjo TSI“ (tj. to uredbo, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/774 ( 13 )) pomeni skladnost s to TSI, ki se uporablja od 28. septembra 2023.

Spremembe s splošno prehodno ureditvijo, ki se uporablja sedem let

Pri točkah TSI iz preglednice H.1 skladnost s prejšnjo TSI ne pomeni skladnosti z različico te TSI, ki se uporablja od 28. septembra 2023.

Projekti, ki so že v fazi projektiranja na dan 28. septembra 2023, izpolnjujejo zahteve iz te TSI od 28. septembra 2030

Zahteve iz TSI, navedene v preglednici H.1, ne vplivajo na projekte v proizvodni fazi in tirna vozila, ki obratujejo.

Spremembe s posebno prehodno ureditvijo

Pri točkah TSI iz preglednice H.2 skladnost s prejšnjo TSI ne pomeni skladnosti s to TSI, ki se uporablja od 28. septembra 2023.

Projekti, ki so že v fazi projektiranja na dan 28. septembra 2023, projekti v proizvodni fazi in tirna vozila, ki obratujejo, izpolnjujejo zahteve te TSI v skladu z ustrezno prehodno ureditvijo iz preglednice H.2 od 28. septembra 2023.