UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1300/2014
z dne 18. novembra 2014
o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost v zvezi z dostopnostjo železniškega sistema Unije za invalide in funkcionalno ovirane osebe
(Besedilo velja za EGP)
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba določa tehnične specifikacije za interoperabilnost (v nadaljnjem besedilu: TSI) v zvezi z dostopnostjo železniškega sistema Unije za invalide in funkcionalno ovirane osebe, kot je opisano v Prilogi.
Člen 2
Področje uporabe
Člen 3
Ocena skladnosti
Člen 4
Posebni primeri
Vsaka država članica do 1. julija 2015 obvesti druge države članice in Komisijo o:
tehničnih predpisih iz odstavka 1;
postopkih za ocenjevanje skladnosti in postopkih verifikacije, ki jih je treba izvesti za uporabo nacionalnih predpisov iz odstavka 1;
organih, ki so bili oblikovani v skladu ►M4 s členom 37 Direktive (EU) 2016/797 ◄ in imenovani za izvajanje postopkov ocenjevanja skladnosti in verifikacije posebnih primerov iz oddelka 7.3 Priloge.
Člen 5
Projekti v poznejši fazi razvoja
V skladu s ►M4 členom 7(2) Direktive (EU) 2016/797 ◄ vsaka država članica v enem letu po začetku veljavnosti te uredbe Komisiji pošlje seznam projektov v poznejši fazi razvoja, ki se izvajajo na njenem ozemlju.
Člen 6
Inovativne rešitve
Člen 7
Popis sredstev
Vsaka država članica zagotovi, da je vzpostavljen in da se izvaja popis sredstev z namenom:
ugotavljanja ovir za dostopnost;
zagotavljanja informacij za uporabnike;
spremljanja in vrednotenja napredka v zvezi z dostopnostjo.
Področje uporabe teh popisov sredstev zajema vsaj:
javna območja postaj, ki so namenjena prevozu potnikov in so opredeljena v točki 2.1.1 Priloge;
tirna vozila, kot so opredeljena v točki 2.1.2 Priloge.
Člen 7a
Zbiranje, vzdrževanje in izmenjava podatkov o dostopnosti
Člen 8
Nacionalni izvedbeni načrti
Področje uporabe in hitrost izvajanja nacionalnih izvedbenih načrtov določijo države članice.
Člen 9
Posvetovalni organ
Posvetovalni organ se ustanovi najpozneje do 1. februarja 2015 in ga sestavljajo:
države članice, ki želijo sodelovati;
predstavniški organi iz železniškega sektorja;
predstavniški organi uporabnikov;
Evropska agencija za železniški promet.
Naloge posvetovalnega organa vključujejo:
spremljanje razvoja minimalne strukture podatkov za popis sredstev;
podpiranje držav članic pri dokončanju njihovih popisov sredstev in izvedbenih načrtov;
pomoč Komisiji pri spremljanju izvajanja TSI;
spodbujanje izmenjave najboljših praks;
pomoč Komisiji pri določanju skupnih prednostnih nalog in meril za izvajanje TSI iz člena 8;
po potrebi dajanje priporočil Komisiji, zlasti za krepitev izvajanja TSI.
Člen 10
Končne določbe
Popolna skladnost s TSI je obvezna za projekte, ki prejemajo finančno podporo Unije za prenovo in nadgradnjo obstoječih tirnih vozil ali njihovih delov ali za prenovo in nadgradnjo obstoječe infrastrukture, zlasti postaj ali njihovih komponent in peronov ali njihovih komponent.
Člen 11
Razveljavitev
Odločba 2008/164/ES se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2015.
Vendar se še vedno uporablja za:
podsisteme, odobrene v skladu z navedeno odločbo;
projekte za nove, prenovljene ali nadgrajene podsisteme, ki so na dan objave te uredbe v poznejši fazi razvoja ali so predmet pogodbe, ki se izvaja;
projekte za nova tirna vozila obstoječe konstrukcije iz točke 7.1.2 Priloge k tej uredbi.
Člen 12
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2015. Vendar pa se lahko pred 1. januarjem 2015 izda dovoljenje za začetek obratovanja v skladu s TSI, kot je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA
|
KAZALO |
|
|
1. |
UVOD |
|
1.1 |
Tehnično področje uporabe |
|
1.2 |
Geografsko območje uporabe |
|
2. |
PODROČJE UPORABE PODSISTEMOV IN OPREDELITVE POJMOV |
|
2.1 |
Področje uporabe podsistemov |
|
2.1.1 |
Področje uporabe v zvezi s podsistemom infrastruktura |
|
2.1.2 |
Področje uporabe v zvezi s podsistemom tirna vozila |
|
2.1.3 |
Področje uporabe v zvezi s podsistemom vodenje in upravljanje prometa |
|
2.1.4 |
Področje uporabe v zvezi s podsistemom telematske aplikacije za potnike |
|
2.2 |
Opredelitev pojma „invalidi in funkcionalno ovirane osebe“ |
|
2.3 |
Druge opredelitve pojmov |
|
3. |
BISTVENE ZAHTEVE |
|
4. |
OPIS ZNAČILNOSTI PODSISTEMOV |
|
4.1 |
Uvod |
|
4.2 |
Funkcionalne in tehnične specifikacije |
|
4.2.1 |
Podsistem infrastruktura |
|
4.2.2 |
Podsistem tirna vozila |
|
4.3 |
Funkcionalne in tehnične specifikacije vmesnikov |
|
4.3.1 |
Vmesniki s podsistemom infrastruktura |
|
4.3.2 |
Vmesniki s podsistemom tirna vozila |
|
4.3.3 |
Vmesniki s podsistemom telematske aplikacije za potnike |
|
4.4 |
Operativni predpisi |
|
4.4.1 |
Podsistem infrastruktura |
|
4.4.2 |
Podsistem tirna vozila |
|
4.4.3 |
Zagotavljanje pripomočkov za vstop in zagotavljanje pomoči |
|
4.5 |
Predpisi glede vzdrževanja |
|
4.5.1 |
Podsistem infrastruktura |
|
4.5.2 |
Podsistem tirna vozila |
|
4.6 |
Poklicne kvalifikacije |
|
4.7 |
Zdravstveni in varnostni pogoji |
|
4.8 |
Registra infrastrukture in tirnih vozil |
|
4.8.1 |
Register infrastrukture |
|
4.8.2 |
Register tirnih vozil |
|
5. |
KOMPONENTE INTEROPERABILNOSTI |
|
5.1 |
Opredelitev |
|
5.2 |
Inovativne rešitve |
|
5.3 |
Seznam in značilnosti komponent |
|
5.3.1 |
Infrastruktura |
|
5.3.2 |
Tirna vozila |
|
6. |
OCENA SKLADNOSTI IN/ALI PRIMERNOSTI ZA UPORABO |
|
6.1 |
Komponente interoperabilnosti |
|
6.1.1 |
Ocena skladnosti |
|
6.1.2 |
Uporaba modulov |
|
6.1.3 |
Posebni postopki ocenjevanja |
|
6.2 |
Podsistemi |
|
6.2.1 |
ES-verifikacija (splošno) |
|
6.2.2 |
Postopki za ES-verifikacijo podsistema (moduli) |
|
6.2.3 |
Posebni postopki ocenjevanja |
|
6.2.4 |
Tehnične rešitve, ki omogočajo domnevo o skladnosti v fazi projektiranja |
|
6.2.5 |
Ocena vzdrževanja |
|
6.2.6 |
Ocena operativnih predpisov |
|
6.2.7 |
Ocena enot, namenjenih za splošno obratovanje |
|
7. |
IZVAJANJE TSI |
|
7.1 |
Uporaba te TSI za novo infrastrukturo in tirna vozila |
|
7.1.1 |
Nova infrastruktura |
|
7.1.2 |
Nova tirna vozila |
|
7.2 |
Uporaba te TSI za obstoječo infrastrukturo in tirna vozila |
|
7.2.1 |
Koraki postopnega prehoda na ciljni sistem |
|
7.2.2 |
Uporaba te TSI za obstoječo infrastrukturo |
|
7.2.3 |
Uporaba te TSI za obstoječa tirna vozila |
|
7.3 |
Posebni primeri |
|
7.3.1 |
Splošno |
|
7.3.2 |
Seznam posebnih primerov |
|
Dodatek A: |
Standardi ali normativni dokumenti, na katere se sklicuje ta TSI |
|
Dodatek B: |
Začasno pravilo prednostnega razvrščanja za nadgradnjo/prenovo postaj |
|
Dodatek C: |
Informacije, ki jih je treba zagotoviti v nacionalnem izvedbenem načrtu |
|
Dodatek D: |
Ocena komponent interoperabilnosti |
|
Dodatek E: |
Ocena podsistemov |
|
Dodatek F: |
Prenova ali nadgradnja tirnih vozil |
|
Dodatek G: |
Opozorilni zvočni signali zunanjih vrat za potnike |
|
Dodatek H: |
Diagrami prednostnih sedežev |
|
Dodatek I: |
Diagrami prostorov za invalidski voziček |
|
Dodatek J: |
Diagrami prehodov |
|
Dodatek K: |
Preglednica s širinami hodnika za območja, dostopna z invalidskim vozičkom, v tirnih vozilih |
|
Dodatek L: |
Območje v dosegu uporabnika invalidskega vozička |
|
Dodatek M: |
Invalidski voziček, s katerim se lahko potuje na vlaku |
|
Dodatek N: |
Oznake za funkcionalno ovirane osebe |
|
Dodatek O: |
Seznam tehničnih dokumentov |
|
Dodatek P: |
Spremembe zahtev in prehodne ureditve |
1. UVOD
Cilj te TSI je povečati dostopnost železniškega prevoza za invalide in funkcionalno ovirane osebe.
1.1 Tehnično področje uporabe
Tehnično področje uporabe te TSI je opredeljeno v členu 2(1) Uredbe.
1.2 Geografsko območje uporabe
Geografsko območje uporabe te TSI je opredeljeno v členu 2(2) Uredbe.
2. PODROČJE UPORABE PODSISTEMOV IN OPREDELITVE POJMOV
2.1 Področje uporabe podsistemov
2.1.1 Področje uporabe v zvezi s podsistemom infrastruktura
Ta TSI se uporablja za vsa javna območja postaj, ki so namenjena prevozu potnikov in ki jih upravlja prevoznik v železniškem prometu, upravljavec infrastrukture ali upravljavec postaje. To vključuje zagotavljanje informacij, nakup vozovnice in po potrebi preverjanje veljavnosti te vozovnice ter možnost čakanja na vlak.
2.1.2 Področje uporabe v zvezi s podsistemom tirna vozila
Ta TSI se uporablja za tirna vozila, ki so zajeta v področje uporabe Priloge k Uredbi (EU) št. 1302/2014 (TSI lokomotive in potniška tirna vozila) ter so namenjena prevozu potnikov.
Ta TSI se ne uporablja za tirna vozila, namenjena za druge namene kot za prevoz oseb. Za osebe, ki spremljajo tovorni vlak ali se vozijo na drugih tirnih vozilih, ki niso namenjena potnikom, veljajo pogoji, ki jih določi prevoznik v železniškem prometu in so objavljeni na njegovem spletišču.
2.1.3 Področje uporabe v zvezi s podsistemom vodenje in upravljanje prometa
Ta TSI se uporablja za postopke, ki omogočajo usklajeno delovanje podsistemov infrastruktura in tirna vozila za potnike, ki so invalidi ali funkcionalno ovirane osebe.
2.1.4 Področje uporabe v zvezi s podsistemom telematske aplikacije za potnike
Ta TSI se uporablja za sisteme vidnega in zvočnega obveščanja za potnike na postajah in v tirnih vozilih.
2.2 Opredelitev pojma „invalidi in funkcionalno ovirane osebe“
„Invalidi in funkcionalno ovirane osebe“ so vse osebe s trajnimi ali začasnimi telesnimi, duševnimi, umskimi ali senzoričnimi okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo pri tem, da bi enako kot drugi potniki v celoti in učinkovito uporabljali storitve prevoza, ali osebe, ki so pri uporabi prevoza funkcionalno ovirane zaradi starosti.
Prevoz tovorov izrednih velikosti (na primer: koles ali velike prtljage) ni zajet v področje uporabe te TSI.
2.3 Druge opredelitve pojmov
Opredelitve pojmov v zvezi s tirnimi vozili: glej točko 2.2 TSI za lokomotive in potniška tirna vozila (TSI LOC&PAS).
Interoperabilni invalidski voziček, s katerim se lahko potuje na vlaku, je invalidski voziček, katerega značilnosti omogočajo celotno uporabo vseh funkcij tirnih vozil, zasnovanih za uporabnike invalidskih vozičkov. Značilnosti interoperabilnega invalidskega vozička, s katerim se lahko potuje na vlaku, so v mejah, določenih v Dodatku M.
Podatki o dostopnosti
Podatki o dostopnosti vključujejo informacije v zvezi z dostopnostjo potniških železniških postaj, ki jih je treba zbirati, voditi in izmenjevati, tj. opis značilnosti in opreme potniških železniških postaj. Kadar je to ustrezno, navedeni opis dopolnjujejo informacije glede skladnosti postaj s to TSI.
Dostop brez ovir
Dostop brez ovir je povezava med dvema ali več javnimi območji, ki so namenjena prevozu potnikov, kot je na primer opredeljeno v točki 2.1.1. Po njej se lahko premikajo vsi invalidi in funkcionalno ovirane osebe. Za doseganje tega se dostop lahko razdeli tako, da bolje izpolnjuje potrebe vseh invalidov in funkcionalno oviranih oseb. Kombinacija vseh delov dostopa brez ovir je pot, ki je dostopna za vse invalide in funkcionalno ovirane osebe.
Dostop brez stopnic
Dostop brez stopnic je del dostopa brez ovir, ki izpolnjuje potrebe funkcionalno oviranih oseb. Izogniti se je treba nivojskim razlikam, če pa to ni mogoče, se premostijo s klančinami ali dvigali.
„Otipne oznake“ in „otipni elementi za upravljanje“
„Otipne oznake“ in „otipni elementi za upravljanje“ so oznake ali elementi za upravljanje, ki vključujejo reliefne piktograme, reliefne črke in številke ali napise v Braillovi pisavi.
Upravljavec postaje
Upravljavec postaje je organizacijski subjekt v državi članici, ki je odgovoren za upravljanje železniške postaje in je lahko upravljavec infrastrukture.
Varnostne informacije
Varnostne informacije so informacije, ki se zagotovijo potnikom, da ti vnaprej vedo, kako morajo ravnati v izrednih primerih.
Varnostna navodila
Varnostna navodila so navodila, ki se zagotovijo potnikom v izrednih primerih, da vedo, kaj morajo storiti.
Nivojski dostop
Nivojski dostop je dostop s perona do odprtine vrat tirnega vozila, za katerega se lahko dokaže:
3. BISTVENE ZAHTEVE
V naslednjih preglednicah so navedene bistvene zahteve, kot so opredeljene v Prilogi III k Direktivi (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ) in ki so izpolnjene v specifikacijah iz poglavja 4 te TSI za področje uporabe te TSI.
Bistvene zahteve, ki niso navedene v preglednici, niso zajete v področje uporabe te TSI.
Preglednica 1
Bistvene zahteve za podsistem infrastruktura
|
Infrastruktura |
Sklicevanje na bistvene zahteve iz Priloge III k ►M4 Direktivi (EU) 2016/797 ◄ |
||||||
|
Element področja TSI |
Referenčna točka te priloge |
Varnost |
Zanesljivost in razpoložljivost |
Zdravje |
Varstvo okolja |
Tehnična združljivost |
Dostopnost (1) |
|
Parkirna mesta za invalide in funkcionalno ovirane osebe |
4.2.1.1 |
|
|
|
|
|
2.1.2 |
|
Dostop brez ovir |
4.2.1.2 |
2.1.1 |
|
|
|
|
2.1.2 |
|
Vrata in vhodi |
4.2.1.3 |
1.1.1 2.1.1 |
|
|
|
|
2.1.2 |
|
Talne površine |
4.2.1.4 |
2.1.1 |
|
|
|
|
2.1.2 |
|
Označevanje prozornih ovir |
4.2.1.5 |
2.1.1 |
|
|
|
|
2.1.2 |
|
Stranišča in previjalnice |
4.2.1.6 |
1.1.5 2.1.1 |
|
|
|
|
2.1.2 |
|
Pohištvo in prostostoječe naprave |
4.2.1.7 |
2.1.1 |
|
|
|
|
2.1.2 |
|
Sistem izdaje vozovnic, prostori za informacije in točke za pomoč potnikom |
4.2.1.8 |
2.1.1 |
2.7.3 |
|
|
2.7.1 |
2.1.2 2.7.5 |
|
Razsvetljava |
4.2.1.9 |
2.1.1 |
|
|
|
|
2.1.2 |
|
Vidne informacije: oznake, piktogrami, natisnjene ali dinamične informacije |
4.2.1.10 |
|
|
|
|
2.7.1 |
2.1.2 2.7.5 |
|
Zvočne informacije |
4.2.1.11 |
2.1.1 |
2.7.3 |
|
|
2.7.1 |
2.1.2 2.7.5 |
|
Širina in rob perona |
4.2.1.12 |
2.1.1 |
|
|
|
|
2.1.2 |
|
Konec perona |
4.2.1.13 |
2.1.1 |
|
|
|
|
2.1.2 |
|
Pripomočki za vstop na peronih |
4.2.1.14 |
1.1.1 |
|
|
|
|
2.1.2 |
|
Nivojski prehod čez progo na postajah |
4.2.1.15 |
2.1.1 |
|
|
|
|
2.1.2 |
|
(1)
Bistvena zahteva iz Direktive Komisije 2013/9/EU z dne 11. marca 2013 o spremembi Priloge III k Direktivi 2008/57/ES (UL L 68, 12.3.2013, str. 55). |
|||||||
Preglednica 2
Bistvene zahteve za podsistem tirna vozila
|
Tirna vozila |
Sklicevanje na bistvene zahteve iz Priloge III k ►M4 Direktivi (EU) 2016/797 ◄ |
||||||
|
Element področja TSI |
Referenčna točka te priloge |
Varnost |
Zanesljivost in razpoložljivost |
Zdravje |
Varstvo okolja |
Tehnična združljivost |
Dostopnost |
|
Sedeži |
4.2.2.1 |
|
|
1.3.1 |
|
|
2.4.5 |
|
Prostori za invalidske vozičke |
4.2.2.2 |
2.4.1 |
|
|
|
|
2.4.5 |
|
Vrata |
4.2.2.3 |
1.1.1 1.1.5 2.4.1 |
1.2 |
|
|
|
2.4.5 |
|
Razsvetljava |
4.2.2.4 |
2.4.1 |
|
|
|
|
2.4.5 |
|
Stranišča |
4.2.2.5 |
2.4.1 |
|
|
|
|
2.4.5 |
|
Prehodi |
4.2.2.6 |
|
|
1.3.1 |
|
|
2.4.5 |
|
Informacije za potnike |
4.2.2.7 |
2.4.1 |
2.7.3 |
|
|
2.7.1 |
2.4.5 2.7.5 |
|
Spremembe višine |
4.2.2.8 |
1.1.5 |
|
|
|
|
2.4.5 |
|
Oprijemala |
4.2.2.9 |
1.1.5 |
|
|
|
|
2.4.5 |
|
Spalniki, dostopni z invalidskimi vozički |
4.2.2.10 |
2.4.1 |
|
|
|
|
2.4.5 |
|
Položaj stopnic za vstop in izstop iz vozila |
4.2.2.11 |
1.1.1 |
2.4.2 |
|
|
1.5 2.4.3 |
2.4.5 |
|
Pripomočki za vstop |
4.2.2.12 |
1.1.1 |
|
|
|
1.5 2.4.3 |
2.4.5 |
4. OPIS ZNAČILNOSTI PODSISTEMOV
4.1 Uvod
Železniški sistem Unije, za katerega se uporablja ►M4 Direktiva (EU) 2016/797 ◄ in del katerega so podsistemi, je integriran sistem, katerega usklajenost se preverja. Zlasti se pregleda usklajenost specifikacij za vsak podsistem, njegovih vmesnikov s sistemom, v katerega je vključen, ter predpisov za obratovanje in vzdrževanje.
Funkcionalne in tehnične specifikacije podsistemov in njihovih vmesnikov, ki so opisane v točkah 4.2 in 4.3, ne predpisujejo uporabe posebnih tehnologij ali tehničnih rešitev, razen kadar je to nujno potrebno za interoperabilnost železniškega omrežja Unije. Toda inovativne rešitve za interoperabilnost lahko zahtevajo nove specifikacije in/ali nove metode ocenjevanja. Da bi se omogočile tehnološke inovacije, se te specifikacije in metode ocenjevanja razvijejo po postopku, opisanem v členu 6 Uredbe.
Ob upoštevanju vseh veljavnih bistvenih zahtev so v točki 4.2 te TSI določeni osnovni parametri v zvezi z dostopnostjo za invalide in funkcionalno ovirane osebe za podsistema infrastruktura in tirna vozila. ►M4 Zahteve in odgovornosti v zvezi z obratovanjem so določene v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/773 ( 5 ) (TSI vodenje in upravljanje prometa) ter v točki 4.4 te TSI. ◄
4.2 Funkcionalne in tehnične specifikacije
4.2.1 Podsistem infrastruktura
V skladu z bistvenimi zahtevami iz oddelka 3 so funkcionalne in tehnične specifikacije za podsistem infrastruktura v zvezi z dostopnostjo za invalide in funkcionalno ovirane osebe naslednje:
Osnovni parametri, ki so navedeni v točkah 4.2.1.1 do 4.2.1.15, se uporabljajo za področje uporabe podsistema infrastruktura, ki je opredeljen v točki 2.1.1; razdelijo se lahko v dve kategoriji, in sicer na:
V preglednici 3 v nadaljevanju sta navedeni kategoriji posameznih osnovnih parametrov.
Preglednica 3
Kategorije osnovnih parametrov
|
Osnovni parameter |
Zagotovljene tehnične podrobnosti |
Samo funkcionalna zahteva |
|
Parkirna mesta za invalide in funkcionalno ovirane osebe |
|
Celotna točka 4.2.1.1 |
|
Dostop brez ovir |
Mesta dostopov Širina dostopa brez ovir Prag Dvojna oprijemala Vrsta dvigala Višina reliefnih črk in številk v Braillovi pisavi |
Podrobne značilnosti |
|
Vrata in vhodi |
4.2.1.3(2): širina vrat 4.2.1.3(4): višina naprave za upravljanje vrat |
4.2.1.3(1) 4.2.1.3(3) |
|
Talne površine |
4.2.1.4(2): neravnine na tleh |
4.2.1.4(1): odpornost proti zdrsu |
|
Označevanje prozornih ovir |
|
Celotna točka 4.2.1.5 |
|
Stranišča in previjalnice |
|
Celotna točka 4.2.1.6 |
|
Pohištvo in prostostoječe naprave |
|
Celotna točka 4.2.1.7 |
|
Sistem izdaje vozovnic, prostori za informacije in točke za pomoč potnikom |
4.2.1.8(5): prehod za avtomate za kontrolo vozovnic |
4.2.1.8(1) do (4) 4.2.1.8(6) |
|
Razsvetljava |
4.2.1.9(3): razsvetljava na peronu |
4.2.1.9(1), 4.2.1.9(2), 4.2.1.9(4): razsvetljava na drugih mestih |
|
Vidne informacije: oznake, piktogrami, natisnjene ali dinamične informacije |
Raven podrobnosti informacij, ki jih je treba zagotoviti Mesto informacij |
Podrobne značilnosti vidnih informacij |
|
Zvočne informacije |
Celotna točka 4.2.1.11 |
|
|
Širina in rob perona |
4.2.1.12(2) do (5) 4.2.1.12(6) do (9): prisotnost predmetov |
4.2.1.12(1) 4.2.1.12(6) do (9): značilnosti kontrasta ter vidnih in otipnih oznak |
|
Konec perona |
4.2.1.13: prisotnost predmetov |
4.2.1.13: značilnosti kontrasta ter vidnih in otipnih oznak |
|
Pripomočki za vstop, ki so shranjeni na peronih |
Celotna točka 4.2.1.14 |
|
|
Nivojski prehod čez progo za potnike na postajah |
Celotna točka 4.2.1.15 |
|
4.2.1.1
Če ima postaja posebno parkirišče, je na njem rezervirano zadostno število parkirnih mest, prilagojenih za invalide in funkcionalno ovirane osebe, ki so upravičeni do uporabe teh mest, in sicer na tistem delu parkirišča, ki je najbližje vhodu, dostopnem tem uporabnikom.
4.2.1.2
Zagotovijo se dostopi brez ovir, ki povezujejo naslednja javna območja infrastrukture, če so zagotovljena:
Svetla širina vseh dostopov brez ovir, nadhodov in podhodov znaša najmanj 160 cm, razen v območjih, ki so opredeljena v točkah 4.2.1.2.2(3a) (klančine), 4.2.1.3(2) (vrata), 4.2.1.12(3) (peroni) in 4.2.1.15(2) (nivojski prehodi).
Odsevnost talnih površin na dostopih brez ovir je majhna.
4.2.1.2.1 Horizontalni pretok
▼M4 —————
Pragovi, ki so nameščeni na horizontalni poti, se vidno razlikujejo od tal v okolici in niso višji od 2,5 cm.
4.2.1.2.2 Vertikalni pretok
(1) Če dostop brez ovir vključuje spremembo nivoja, se poleg stopnic zagotovi tudi dostop brez stopnic za funkcionalno ovirane osebe.
(2) Širina stopnic in stopnišč na dostopih brez ovir, izmerjena med oprijemali, je najmanj 160 cm.
(2a) Prva in zadnja stopnica stopnišča sta označeni vsaj s trakom v kontrastni barvi. Ta zahteva se uporablja tudi v primeru ene same stopnice.
(2b) Pri stopniščih s tremi ali več stopnicami se na površini pred prvo stopnico navzdol namestijo vsaj otipne opozorilne oznake.
(3) Če niso na voljo dvigala, se za invalide in funkcionalno ovirane osebe, ki ne morejo uporabljati stopnic, namestijo klančine. Naklon klančin je zmeren. Strm naklon je dovoljen samo za klančine na kratkih razdaljah.
(3a) Če se klančine uporabljajo kot dopolnilo stopnicam, so lahko široke 120 cm, merjeno na talni površini.
(4) Stopnišča s tremi ali več stopnicami in klančine so opremljeni z oprijemali na obeh straneh in na dveh višinah.
(5) Če klančine niso na voljo, se zagotovijo dvigala, ki so vsaj tipa 2 v skladu s specifikacijo iz zaporedne številke [1] Dodatka A. Dvigala tipa 1 so dovoljena samo med prenovo ali nadgradnjo postaj.
(6) Tekoče stopnice in tekoče klančine so zasnovane v skladu s specifikacijo iz zaporedne številke [2] Dodatka A.
(7) Nivojski prehodi čez progo so lahko del dostopa brez ovir, če izpolnjujejo zahteve iz točke 4.2.1.15.
4.2.1.2.3 Označevanje dostopov
(1) Dostopi brez ovir so jasno označeni z vidnimi informacijami, kot je podrobno opisano v točki 4.2.1.10.
(2) Za slabovidne osebe se informacije o dostopu brez ovir zagotovijo vsaj z oznakami na pohodni površini, ki so otipne in v kontrastni barvi. Ta točka se ne uporablja za dostope brez ovir do parkirišč.
(2a) Če je na javnem območju na voljo več kot en pripomoček določene vrste, se pot do vsaj enega od njih označi z oznakami na pohodni površini, ki so otipne in v kontrastni barvi.
(2b) Otipne oznake na pohodni površini se lahko opustijo, če je pot nedvoumno označena z grajenimi ali naravnimi elementi, kot so robovi in površine, ki jim je mogoče slediti z uporabo tipa in vida.
(3) Poleg tega ali kot alternativo je dovoljeno uporabljati tehnične rešitve z daljinsko upravljanimi napravami, ki oddajajo zvok, ali telefonskimi aplikacijami. Če so predvidene za uporabo kot alternativa, se obravnavajo kot inovativne rešitve.
(4) Če so vzdolž dostopov brez ovir do peronov na dosegu oprijemala ali stene, so ti opremljeni s kratkimi informacijami (na primer o številki perona ali smeri). Informacije vključujejo črke ali številke v Braillovi ali reliefni pisavi. Informacije so na oprijemalih ali stenah na višini med 145 cm in 165 cm.
4.2.1.3
Ta točka se uporablja za vsa vrata in vhode, ki so na dostopih brez ovir, razen za vrata z dostopom do stranišč, ki niso namenjena invalidom in funkcionalno oviranim osebam.
Svetla širina vrat znaša najmanj 90 cm in vrata lahko uporabljajo invalidi in funkcionalno ovirane osebe.
Dovoljena so vrata z ročnim odpiranjem, polavtomatska ali avtomatska vrata.
Naprave za odpiranje in zapiranje vrat so na višini 80 cm do 110 cm.
4.2.1.4
Vse talne obloge, talne površine in vse pohodne površine stopnic so nedrseče.
V postajnem poslopju na pohodnih površinah ni nikjer neravnin, višjih od 0,5 cm, razen pragov, odtočnih kanalov in otipnih oznak na pohodni površini.
4.2.1.5
Prozorne ovire na dostopih za potnike ali vzdolž njih, npr. steklena vrata ali prozorne stene, se označijo. S temi oznakami se prozorne ovire naredijo opazne. Te oznake niso obvezne, če so potniki pred trkom zavarovani kako drugače – npr. z oprijemali ali neprekinjenim nizom klopi.
4.2.1.6
Če je postaja opremljena s stranišči, je najmanj ena kabina za oba spola dostopna z invalidskim vozičkom.
Če so na postaji na voljo previjalnice, je vsaj ena previjalnica dostopna uporabnikom in uporabnicam invalidskih vozičkov.
4.2.1.7
Vsi kosi pohištva in vse prostostoječe naprave na postajah se vidno razlikujejo od ozadja in imajo zaobljene robove.
Na območju postaje so pohištvo in prostostoječe naprave (vključno s predmeti na konzolah in obešenimi predmeti) razporejeni tako, da ne ovirajo slepih in slabovidnih oseb, in so razpoznavni za osebe z dolgo palico.
Na vsakem peronu, na katerem lahko potniki čakajo na vlak, in v vsaki čakalnici je najmanj eno območje s sedeži in prostorom za invalidski voziček.
Če je to območje zaščiteno pred vremenskimi vplivi, je dostopno za uporabnika invalidskega vozička.
4.2.1.8
Kjer so na voljo prodajna okna, prostori za informacije in točke za pomoč potnikom, je vsaj en prostor dostopen za uporabnike invalidskih vozičkov in osebe nižje rasti, vsaj en prostor pa je opremljen s sistemom indukcijske zanke kot slušnim pripomočkom.
Če prodajalca vozovnic pri prodajnem oknu od potnika ločuje vmesna zasteklitev, je ta odstranljiva, v nasprotnem primeru pa je opremljena z zvočnikom. Vsaka taka steklena pregrada je iz prozornega stekla.
Če je okno opremljeno z elektronsko napravo za prikaz cene prodajalcu vozovnic, je okno opremljeno tudi z napravo za prikaz cene potniku, ki kupuje vozovnico.
Če so na postaji nameščeni avtomati za prodajo vozovnic, ima vsaj eden od teh avtomatov vmesnik, ki ga lahko dosežejo uporabniki invalidskih vozičkov in osebe nižje rasti. Ta zahteva velja za vsakega prodajalca vozovnic, ki ima na postaji prodajne avtomate.
Če so nameščeni avtomati za kontrolo vozovnic, vsaj pri enem od teh širina prostega prehoda znaša najmanj 90 cm in gre skozenj lahko uporabnik invalidskega vozička z dolžino, ki znaša največ 1 250 mm. Če se postaja nadgrajuje ali prenavlja, je dovoljena najmanjša širina, ki znaša 80 cm.
Če se uporabljajo vrtljivi križi, je ves čas obratovanja postaje na voljo vsaj en prehod brez take ovire za invalide in funkcionalno ovirane osebe.
4.2.1.9
Stopnja osvetljenosti zunanjih območij postaje je zadostna, da olajša iskanje poti ter označuje spremembe nivoja, vrata in vhode.
Stopnja osvetljenosti vzdolž dostopov brez ovir je prilagojena vizualnim potrebam potnikov. Pozornost se posveti zlasti spremembam nivoja, pisarnam in avtomatom za prodajo vozovnic, prostorom za informacije in prikazovalnikom informacij.
Peroni so osvetljeni v skladu s specifikacijami iz zaporednih številk [3] in [4] Dodatka A.
Razsvetljava v sili zagotavlja zadostno vidljivost za evakuacijo in identifikacijo opreme za gašenje požara in varnostne opreme.
4.2.1.10
(1) Zagotovijo se naslednje informacije:
Pisava, simboli in piktogrami, ki so uporabljeni za vidne informacije, se jasno razlikujejo od ozadja.
Označevanje se zagotovi na vseh točkah, kjer se poti ločijo, in v intervalih na poti sami. Oznake, simboli in piktogrami so dosledno uporabljeni na celotni poti.
Informacije o odhodih vlakov (vključno s končno postajo, vmesnimi postajami, številko perona in uro) so na voljo in so vsaj na enem mestu na postaji prikazane tako, da so primerne za branje z višine 160 cm.
Pisava, uporabljena za besedila, je lahko berljiva.
Vse varnostne oznake, oznake za opozorila, obveznosti in prepovedi vključujejo piktograme.
Oznake z otipnimi informacijami so zagotovljene v:
Za prikaz informacij o času, predstavljenih s števkami, se uporabi 24-urni sistem.
Naslednji posebni grafični simboli in piktogrami so zagotovljeni skupaj s simbolom za invalidski voziček v skladu z Dodatkom N:
Če so nameščene indukcijske zanke, so označene, kot je opisano v Dodatku N.
V straniščih, dostopnih z invalidskim vozičkom, ki so opremljena z oprijemali na tečajih, je zagotovljen grafični simbol, ki prikazuje oprijemalo v zloženem in nameščenem položaju.
Na enem mestu je drug ob drugem nameščenih največ pet piktogramov poleg usmerjevalne puščice za eno samo smer.
Prikazovalniki so tako veliki, da lahko prikažejo imena posameznih postaj (ki so lahko okrajšana) ali besede sporočil. Vsako ime postaje ali besede sporočil so prikazani najmanj dve sekundi. Pojem „prikazovalnik“ se razume kot kakršna koli podpora dinamičnih informacij.
Če se uporablja (vodoravno ali navpično) drseči prikaz, je vsaka cela beseda prikazana najmanj dve sekundi, hitrost vodoravnega drsenja pa ne presega šest črk ali številk na sekundo.
Prikazovalniki so zasnovani za največjo razdaljo pri gledanju v skladu z naslednjo enačbo:
Razdalja pri branju v mm, deljena z 250 = višina znakov (npr.: 10 000 mm/250 = 40 mm).
4.2.1.11
Najmanjša vrednost zvočnih informacij po indeksu STI-PA znaša 0,45 v skladu s specifikacijo iz zaporedne številke 5 Dodatka A.
4.2.1.12
Nevarno območje perona se začne na robu perona ob progi in je opredeljeno kot območje, kjer potniki ne smejo stati, ko mimo vozijo ali prispejo vlaki.
Širina perona je lahko vzdolž perona različna.
Najmanjša širina perona brez ovir je vsota širine nevarnega območja in širine dveh prostih površin po 80 cm v nasprotnih smereh (160 cm). Na koncih perona se lahko ta širina klinasto zoži na 90 cm.
Na tej prosti površini, ki meri 160 cm, so dovoljene ovire. V tej točki se oprema, ki je zahtevana za sistem signalizacije, in varnostna oprema, ne obravnavata kot ovire. Najmanjša razdalja od ovir do nevarnega območja v skladu z naslednjo preglednico znaša:
Preglednica 4
Najmanjša razdalja od ovir do nevarnega območja
|
Dolžina ovir (merjena vzporedno z robom perona) |
Najmanjša razdalja do nevarnega območja |
|
< 1 m (opomba 1) – majhna ovira |
80 cm |
|
1 m do < 10 m – velika ovira |
120 cm |
|
Opomba 1: Če je razdalja med dvema manjšima ovirama manjša od 2,4 m, merjeno vzporedno z robom perona, se ti dve oviri obravnavata kot ena velika ovira. Opomba 2: Na tej najmanjši razdalji od velike ovire do nevarnega območja so dovoljene dodatne majhne ovire, če so izpolnjene zahteve za majhne ovire (najmanjša razdalja do nevarnega območja in najmanjša razdalja do naslednje majhne ovire). |
|
▼M4 —————
Meja nevarnega območja na strani, ki je najdlje od roba perona ob progi, je označena z vidnimi in otipnimi oznakami na pohodni površini.
Vidna oznaka je opozorilni pas v kontrastni barvi, z nedrsečo površino in širino, ki znaša najmanj 10 cm.
Otipne oznake na pohodni površini so lahko dveh vrst:
Material roba perona ob progi se vidno razlikuje od temne barve vmesnega prostora med peronom in progo.
4.2.1.13
Konec perona je opremljen z oviro, ki potnikom preprečuje dostop, ali vidno oznako in otipnimi oznakami na pohodni površini ter vzorcem, ki vzbuja pozornost in označuje nevarnost.
4.2.1.14
Če se na peronu uporablja klančina, izpolnjuje zahteve iz točke 5.3.1.2.
Če se na peronu uporablja dvižna ploščad, izpolnjuje zahteve iz točke 5.3.1.3.
Zagotovi se varno shranjevanje pripomočkov za vstop, tudi prenosnih klančin, tako da ne ovirajo potnikov in zanje niso nevarne, ko so shranjene na peronu.
4.2.1.15
Nivojski prehodi čez progo so dovoljeni v sklopu dostopa brez stopnic ali ovir.
Če se nivojski prehodi čez progo uporabljajo kot del dostopov brez stopnic do drugih poti:
Če se nivojski prehodi čez progo uporabljajo kot del dostopov brez ovir, ki so enotna rešitev za vse potnike:
Če ni mogoče izpolniti vseh navedenih zahtev, nivojski prehod čez progo ni del dostopa brez stopnic ali ovir.
4.2.2 Podsistem tirna vozila
V skladu z bistvenimi zahtevami iz oddelka 3 so funkcionalne in tehnične specifikacije za podsistem tirna vozila v zvezi z dostopnostjo za invalide in funkcionalno ovirane osebe naslednje:
4.2.2.1
4.2.2.1.1 Splošno
Na vseh sedežih ob prehodu so nameščeni držaji ali navpična oprijemala ali drugi pripomočki, ki jih potnik lahko uporabi za stabilnost pri gibanju po prehodu, razen če je sedež, v vzravnanem položaju oddaljen manj kot 200 mm od:
Držaji ali drugi pripomočki, ki jih potnik lahko uporabi za stabilnost, so nameščeni na višini od 800 mm do 1 200 mm nad tlemi, merjeno od središča uporabnega dela držaja, ne segajo v prehod in se vidno razlikujejo od sedeža.
V predelkih vagonov z vzdolžno razporejenimi sedeži se za zagotavljanje stabilnosti uporabljajo oprijemala. Ta oprijemala so med seboj oddaljena največ 2 000 mm, nameščena na višini od 800 mm do 1 200 mm nad tlemi in se vidno razlikujejo od druge notranje opreme vozila.
Držaji ali drugi pripomočki nimajo ostrih robov.
4.2.2.1.2 Prednostni sedeži
4.2.2.1.2.1 Splošno
Najmanj 10 odstotkov sedežev v stalni vlakovni kompoziciji ali posameznem vozilu in v vsakem razredu je označenih kot prednostni sedeži za invalide in funkcionalno ovirane osebe.
Prednostni sedeži in vozila s takimi sedeži so opremljeni z oznakami v skladu z Dodatkom N. Navede se, da morajo drugi potniki take sedeže prepustiti osebam, ki so upravičene do teh sedežev, če jih želijo uporabiti. Opremljenost z navedenimi oznakami se ne zahteva za enote, ki naj bi delovale izključno v okviru sistema rezervacij sedežev: to se navede v tehnični dokumentaciji iz točke 4.2.12 TSI lokomotive in potniška tirna vozila.
Prednostni sedeži so v prostoru za potnike v neposredni bližini zunanjih vrat. V dvonivojskih vozilih ali vlakovnih kompozicijah so lahko prednostni sedeži na obeh nivojih.
Raven opreme, ki je nameščena na prednostnih sedežih je najmanj enaka ravni opreme, ki je nameščena na običajnih sedežih istega tipa.
Če so sedeži določenega tipa opremljeni z nasloni za roke, so prednostni sedeži istega tipa opremljeni s premičnimi nasloni; to ne velja za naslone za roke ob bočni strani vozila ali vzdolž pregradne stene v oddelkih. Premični naslon se lahko premakne do naklona hrbtišča sedeža, tako da omogoča neoviran dostop do sedeža ali katerega koli sosednjega prednostnega sedeža.
Prednostni sedeži niso prekucni sedeži.
Vsak prednostni sedež in prostor, ki je na voljo uporabniku sedeža, je v skladu s specifikacijo iz zaporedne številke [16] Dodatka A.
Celotna uporabna sedalna površina prednostnega sedeža je široka najmanj 450 mm (glej specifikacijo iz zaporedne številke [16] Dodatka A).
Na sprednjem robu sedeža je zgornji del blazine prednostnega sedeža med 430 mm in 500 mm nad tlemi.
Svetla višina prostora nad vsakim sedežem znaša najmanj 1 680 mm nad tlemi, razen pri dvonivojskih vlakih, kjer so nad sedeži police za prtljago. V takem primeru je pod policami za prtljago dovoljena manjša višina prostora nad sedežem za prednostne sedeže, in sicer 1 520 mm, pod pogojem, da se pri vsaj 50 % prednostnih sedežev ohrani višina prostora nad sedežem, ki znaša 1 680 mm.
Pri sedežih s premičnim hrbtnim naslonom dimenzije veljajo za sedež v povsem vzravnanem položaju.
4.2.2.1.2.2 Sedeži, obrnjeni v isto smer
Pri prednostnih sedežih, obrnjenih v isto smer, je prostor pred vsakim sedežem skladen s specifikacijo iz zaporedne številke [16] Dodatka A.
Razdalja med sprednjo površino hrbtnega naslona in navpično ravnino skozi zadnjo točko sedeža spredaj znaša najmanj 680 mm, pri čemer se razdalja med sedeži meri na sredini sedeža, 70 mm nad stičiščem sedežne blazine in hrbtnega naslona.
Razdalja med sprednjim robom sedežne blazine in isto navpično ravnino na sedežu spredaj znaša najmanj 230 mm.
4.2.2.1.2.3 Sedeži, obrnjeni drug proti drugemu
(1) Pri prednostnih sedežih, obrnjenih drug proti drugemu, znaša razdalja med sprednjima robovoma sedežnih blazin najmanj 600 mm (glej specifikacijo iz zaporedne številke [16] Dodatka A). Taka razdalja se ohranja, tudi če eden od sedežev, obrnjenih drug proti drugemu, ni prednostni sedež.
(2) Če sta drug proti drugemu obrnjena prednostna sedeža opremljena z mizico, znaša vodoravna razdalja med sprednjim robom sedežne blazine in sprednjim robom mizice najmanj 230 mm (glej specifikacijo iz zaporedne številke [16] Dodatka A). Če eden od sedežev, obrnjenih drug proti drugemu, ni prednostni sedež, je razdalja od tega sedeža do mizice lahko manjša, če se med sprednjima robovoma sedežnih blazin ohrani razdalja, ki znaša 600 mm. Skladnost s to točko se ne zahteva za mizice, ki so pritrjene na steno in katerih dolžina ne presega središčnice sedeža ob oknu.
4.2.2.2
Glede na dolžino enote, brez upoštevanja lokomotive ali pogonske glave, ima enota najmanj toliko prostorov, dostopnih z invalidskim vozičkom, kot je navedeno v naslednji preglednici:
Preglednica 5
Najmanjše število prostorov za invalidski voziček na dolžino enote
|
Dolžina enote |
Število prostorov za invalidske vozičke na enoto |
|
Manj kot 30 m |
1 prostor za invalidski voziček |
|
30 do 205 metrov |
2 prostora za invalidski voziček |
|
Več kot 205 do 300 metrov |
3 prostori za invalidski voziček |
|
Več kot 300 metrov |
4 prostori za invalidski voziček |
Za zagotovitev stabilnosti je prostor za invalidski voziček zasnovan tako, da je invalidski voziček obrnjen v smer vožnje ali v nasprotno smer.
Po celotni dolžini prostora za invalidski voziček znaša širina 700 mm, in sicer od tal do višine najmanj 1 450 mm, z dodatnim prostorom za roke v širini 50 mm na vsaki strani, ob kateri stoji kakršna koli ovira za prosto gibanje rok uporabnikov invalidskega vozička (npr. stena ali konstrukcija) v višini od 400 mm do 800 mm nad tlemi (če je ena stran invalidskega vozička ob prehodu, ni treba izpolniti zahteve po dodatnih 50 mm na tej strani invalidskega vozička, kjer je že prostor).
Najmanjša razdalja na vzdolžni ravnini med zadnjim delom prostora za invalidski voziček in naslednjo površino je v skladu s specifikacijo iz zaporedne številke [16] Dodatka A.
Na prostoru za invalidski voziček med tlemi in stropom vozila ni nobenih ovir, razen police za prtljago, vodoravnega oprijemala v skladu z zahtevami iz točke 4.2.2.9, ki je pritrjeno na steno ali na strop vozila, ali mizice.
V zadnjem delu prostora za invalidski voziček je konstrukcija ali druga ustrezna oprema, ki je široka najmanj 700 mm. Višina konstrukcije ali opreme je taka, da se invalidski voziček, ki je nanjo naslonjen s hrbtno stranjo, ne more prevrniti vznak.
V prostoru za invalidski voziček so lahko vgrajeni prekucni sedeži, vendar ti v zloženem položaju ne zmanjšujejo najmanjših predpisanih mer prostora za invalidski voziček.
V prostoru za invalidski voziček ali neposredno pred njim ni nobene opreme, kot so nosilci za kolesa ali smuči.
Ob vsakem prostoru za invalidski voziček ali nasproti njega je na voljo vsaj en sedež za spremljevalca, ki potuje z uporabnikom invalidskega vozička. Ta sedež zagotavlja enako raven udobja kot drugi potniški sedeži in je lahko tudi na nasprotni strani prehoda.
Na vlakih, katerih konstrukcijsko določena hitrost presega 250 km/h, razen na dvonivojskih vlakih, se lahko uporabnik invalidskega vozička na prostoru za invalidski voziček, premesti na potniški sedež, ki je opremljen s premičnim naslonom za roke. Uporabnik invalidskega vozička se na potniški sedež premesti sam. V tem primeru je dovoljeno, da se sedež za spremljevalca prestavi v drugo vrsto. Ta zahteva velja za število prostorov za invalidski voziček na enoto iz preglednice 5.
Prostor za invalidski voziček je opremljen z napravo za klic na pomoč, s katero lahko uporabnik invalidskega vozička v primeru nevarnosti obvesti osebo, ki lahko ustrezno ukrepa.
Naprava za klic na pomoč je nameščena tako, da jo lahko uporabnik invalidskega vozička enostavno doseže, kot je prikazano v specifikaciji iz zaporedne številke [9] Dodatka A.
Naprava za klic na pomoč ni nameščena v ozki vdolbini, ki onemogoča takojšnje in namerno upravljanje z dlanjo, vendar je lahko zaščitena pred nenamerno uporabo.
Vmesnik naprave za klic na pomoč je določen v točki 5.3.2.6.
Neposredno ob prostoru za invalidski voziček ali v njem je kot oznaka prostora za invalidski voziček zagotovljena oznaka, ki je v skladu z Dodatkom N.
4.2.2.3
4.2.2.3.1 Splošno
Te zahteve se uporabljajo samo za vrata, ki zagotavljajo dostop do drugega javno dostopnega dela vlaka, razen za vrata stranišč.
Naprava za odpiranje ali zapiranje vrat, ki se upravlja ročno in jo uporabljajo potniki, se upravljajo z dlanjo in s silo, ki ne presega 20 N.
Elementi za upravljanje vrat, ročni, na tipke ali drugi, se vidno razlikujejo od površine, na kateri so nameščeni.
Njihov vmesnik za potnike je v skladu s specifikacijami iz točke 5.3.2.1.
Če sta napravi za odpiranje in zapiranje vrat nameščeni druga nad drugo, je naprava za odpiranje vedno na vrhu.
4.2.2.3.2 Zunanja vrata
(1) Svetla širina vseh zunanjih odprtin vrat, namenjenih potnikom, znaša v odprtem položaju najmanj 800 mm.
(2) Na vlakih, katerih konstrukcijsko določena hitrost je manjša od 250 km/h, znaša svetla širina vrat za dostop z invalidskim vozičkom, ki omogočajo nivojski dostop, kot je opredeljen v točki 2.3, v odprtem položaju najmanj 1 000 mm.
(3) Vse zunanje odprtine potniških vrat so na zunanji strani označene tako, da se vidno razlikujejo od preostalega stranskega dela vozila.
(4) Zunanje odprtine vrat za dostop z invalidskim vozičkom so odprtine vrat, ki so najbližje prostorom za invalidski voziček.
(5) Vrata za dostop z invalidskim vozičkom so jasno označena z oznako v skladu z Dodatkom N.
(6) Na notranji strani vozila je mesto zunanje odprtine vrat jasno označeno s kontrastno barvo tal ob vratih.
(7) Med odpiranjem ali zapiranjem vrat ali pred njim se osebam v vlaku in zunaj njega dajejo zvočni in vidni signali.
(8) Signali za odpiranje in zapiranje vrat so naslednji:
ko se omogoči odpiranje vrat, se sproži signal za odpiranje vrat, ki traja najmanj pet sekund, če pa se vrata v tem času odprejo, lahko signal ugasne po treh sekundah;
ko se vrata avtomatsko odprejo ali jih daljinsko odpre strojevodja ali drug član vlakovnega osebja, se sproži signal za odpiranje vrat, ki traja najmanj tri sekunde od začetka odpiranja vrat;
pred začetkom zapiranja vrat, ki se zapirajo avtomatsko ali daljinsko, se sproži signal za zapiranje vrat, ki se začne najmanj dve sekundi pred začetkom zapiranja vrat in se nadaljuje, dokler se vrata ne zaprejo;
ko se vrata lokalno zaprejo (lahko jih zapre potnik ali vlakovno osebje), se sproži signal za zapiranje vrat, ki se začne po začetku delovanja naprave za upravljanje vrat in se nadaljuje, dokler se vrata ne zaprejo.
Zvočni in vidni signal za zapiranje vrat se lahko opustita, kadar se vrata zapirajo iz drugih razlogov in ne zaradi odhoda ter če so na voljo druga sredstva za zmanjšanje tveganja poškodb potnikov in vlakovnega osebja. Zagotavljanje zvočnih in vidnih signalov za zapiranje vrat ali drugih sredstev je enako sprejeto v vseh državah članicah.
(9) Zvočni signal za odpiranje vrat za osebe zunaj vlaka se lahko opusti, če je na voljo signal za iskanje vrat. Signal za iskanje vrat traja ves čas, ko so vrata sproščena za odpiranje ali jih je mogoče odpreti ali oboje.
(10) Zvočni vir signalov vrat je nameščen v območju lokalne naprave za upravljanje vrat.
Če ni naprave za upravljanje, je zvočni vir signalov vrat nameščen v bližini vrat.
Če se za signal za zapiranje vrat uporablja ločen zvočni vir, je lahko nameščen v območju lokalne naprave za upravljanje ali v bližini vrat.
Če je na voljo zunanji signal za iskanje vrat, je njegov zvočni vir nameščen v območju lokalne naprave za upravljanje vrat, zvočni vir signala za zapiranje vrat pa je nameščen v bližini odprtine vrat.
(11) Vidni signali so vidni v vlaku in zunaj njega ter so na takem mestu, da je čim manj možnosti, da jih zakrijejo potniki v predprostoru. Vidni signali so v skladu s specifikacijo iz zaporedne številke [19] Dodatka A.
(12) Zvočni signali potniških vrat so v skladu s specifikacijo iz Dodatka G.
(13) Vrata upravlja vlakovno osebje ali se upravljajo polavtomatsko (npr. s tipkami, na katere pritisnejo potniki) ali avtomatsko.
(14) Elementi za upravljanje vrat so na krilu vrat ali ob njem.
(15) Sredina elementov za upravljanje zunanjih vrat s perona ni manj kot 800 mm in ne več kot 1 200 mm nad peroni, merjeno navpično nad vsemi peroni, za katere je vlak zasnovan. Če je vlak zasnovan za eno višino perona, sredina elementov za upravljanje zunanjih vrat ni manj kot 800 mm in ne več kot 1 100 mm nad navedeno višino perona, merjeno navpično.
(16) Sredina elementov za upravljanje zunanjih vrat z notranje strani ni manj kot 800 mm in ne več kot 1 100 mm nad tlemi vozila, merjeno navpično.
4.2.2.3.3 Notranja vrata
Avtomatska in polavtomatska notranja vrata so opremljena z napravami, ki preprečujejo zagozditev potnikov med premikanjem vrat.
Svetla širina notranjih vrat, ki so namenjena uporabnikom invalidskega vozička, znaša najmanj 800 mm.
Sila, potrebna za odpiranje ali zapiranje ročnih vrat, ne presega 60 N.
Sredina elementov za upravljanje notranjih vrat ni manj kot 800 mm in ne več kot 1 100 mm nad tlemi vozila, merjeno navpično.
Avtomatska vrata, ki povezujejo vozila, delujejo sočasno v paru, ali pa druga vrata avtomatsko zaznajo, da se jim približuje potnik, in se odprejo.
Če je več kot 75 % površine vrat prozornih, je jasno označena z vidnimi oznakami.
4.2.2.4 Razsvetljava
Najmanjše vrednosti povprečne osvetljenosti v območjih za potnike so v skladu s specifikacijo iz zaporedne številke [6] Dodatka A. Zahteve v zvezi z enotnostjo teh vrednosti se ne uporabljajo za skladnost s to TSI.
4.2.2.5
Če je vlak opremljen s stranišči, je s prostora za invalidski voziček zagotovljen dostop do univerzalnega stranišča.
Standardna stranišča izpolnjujejo zahteve iz točk 5.3.2.2 in 5.3.2.3.
Univerzalna stranišča izpolnjujejo zahteve iz točk 5.3.2.2 in 5.3.2.4.
Če je vlak opremljen s stranišči, je zagotovljena previjalnica. Če ločena previjalnica ni zagotovljena ali če je zagotovljena, vendar ni dostopna za uporabnika invalidskega vozička, so univerzalna stranišča opremljena s previjalno mizo. Previjalna miza izpolnjuje zahteve iz točke 5.3.2.5.
4.2.2.6
(1) Od vhoda v vozilo naslednji deli prehoda potekajo v skladu s specifikacijo iz zaporedne številke [17] Dodatka A:
(2) Zahteve glede najmanjše višine ni treba preverjati na:
Na navedenih območjih je dovoljen manjši prostor nad glavo zaradi strukturnih omejitev (profila, fizičnega prostora).
(3) Ob prostoru za invalidski voziček in na drugih mestih, kjer se mora invalidski voziček obrniti za 180°, je zagotovljen prostor za obračanje s premerom, ki znaša najmanj 1 500 mm. Del tega prostora za obračanje je lahko tudi prostor za invalidski voziček.
(4) Če mora uporabnik invalidskega vozička spremeniti smer, je širina prehoda obeh hodnikov ali hodnika in vrat v skladu s specifikacijo iz zaporedne številke [17] Dodatka A.
4.2.2.7
4.2.2.7.1 Splošno
Zagotovijo se naslednje informacije:
Vidne informacije iz točke 1 se jasno razlikujejo od ozadja.
Pisava, uporabljena za besedila iz točke 1, je lahko berljiva.
Za prikaz informacij o času, predstavljenih s števkami, se uporabi 24-urni sistem.
4.2.2.7.2 Oznake, piktogrami in otipne informacije
Vse varnostne oznake, oznake za opozorila, prepovedi in obveznosti vključujejo piktograme in so oblikovane v skladu s specifikacijo iz zaporedne številke 7 Dodatka A.
Na enem mestu je poleg usmerjevalne puščice za eno samo smer drug ob drugem nameščenih največ pet piktogramov.
Naslednji posebni piktogrami so zagotovljeni skupaj s simbolom za invalidski voziček v skladu z Dodatkom N:
Simboli se lahko uporabijo skupaj z drugimi simboli (na primer: za številko vagona, stranišča itd.).
Če so zagotovljene indukcijske zanke, so označene s piktogramom v skladu z Dodatkom N.
V univerzalnih straniščih, ki so opremljena z oprijemali na tečajih, je zagotovljen piktogram, ki prikazuje oprijemalo v zloženem in nameščenem položaju.
Če vozilo zagotavlja rezervirane sedeže, je številka ali črka vozila (ki se uporablja v sistemu rezervacij) prikazana na zunanji strani vsakih vstopnih vrat ali ob njih. Številka ali črka je prikazana s pisavo, ki je visoka vsaj 70 mm in vidna, ko so vrata odprta ali zaprta.
Če so sedeži označeni s črkami ali številkami, je številka ali črka sedeža prikazana na vsakem sedežu ali ob njem, s pisavo, ki je visoka vsaj 12 mm. Take številke in črke se vidno razlikujejo od ozadja.
Oznake z otipnimi informacijami so zagotovljene v:
4.2.2.7.3 Dinamične vidne informacije
(1) Končna postaja ali pot je prikazana na zunanji strani vlaka na strani perona, ob vsaj enih vratih za dostop potnikov, na vsaj vsakem drugem vozilu vlaka.
(2) Če vlaki obratujejo v železniškem sistemu, v katerem so na peronih postaj vsakih 50 m ali pogosteje prikazane dinamične vidne informacije, in če so informacije o končni postaji ali poti prikazane tudi na sprednji strani vlaka, prikaz teh informacij na bočni strani vozil ni obvezen.
(3) Končna postaja ali pot vlaka je prikazana v vsakem vozilu.
(4) Naslednja postaja vlaka je prikazana tako, da jo je mogoče prebrati z najmanj 51 % potniških sedežev v vsakem vozilu, vključno z 51 % prednostnih sedežev in z vseh prostorov za invalidski voziček.
(5) Sistem dinamičnih vidnih informacij je zmožen prikazati naslednjo postajo vlaka vsaj dve minuti pred prihodom vlaka na zadevno postajo. Če je naslednja postaja oddaljena manj kot dve minuti predvidene vožnje, je sistem zmožen naslednjo postajo prikazati takoj po odhodu s prejšnje postaje.
(6) Zahteva iz točke 4 se ne uporablja za vagone z oddelki, ki imajo največ osem sedežev in hodnik ob strani. Vendar pa so te informacije vidne osebam, ki stojijo zunaj oddelka na hodniku, in potnikom na prostoru za invalidski voziček.
(7) Sistem dinamičnih vidnih informacij lahko informacije o naslednji postaji prikaže na istem prikazovalniku kot informacije o končni postaji.
(8) Če je sistem avtomatski, omogoča preklice in popravke nepravilnih ali zavajajočih informacij.
(9) Notranji in zunanji prikazovalniki so v skladu z zahtevami iz točk 10 do 13. V navedenih točkah se pojem „prikazovalnik“ razume kot kakršna koli podpora dinamičnih informacij.
(10) Vsako ime postaje (ki je lahko skrajšano) ali besede sporočil so prikazani najmanj dve sekundi.
(11) Če se uporablja (vodoravno ali navpično) drseči prikaz, je vsaka cela beseda prikazana najmanj dve sekundi, hitrost vodoravnega drsenja pa ne presega povprečno šest črk ali številk na sekundo.
(12) Na zunanjih prikazovalnikih je najmanjša višina znakov 70 mm na sprednjih prikazovalnikih in 35 mm na stranskih prikazovalnikih.
(13) Notranji prikazovalniki so zasnovani za največjo razdaljo pri gledanju v skladu s formulo iz preglednice 5a.
Preglednica 5a
Največja razdalja pri gledanju notranjih prikazovalnikov za tirna vozila
|
Razdalja pri branju |
Višina znakov |
|
< 8 750 mm |
(razdalja pri branju/250) mm |
|
8 750 do 10 000 mm |
35 mm |
|
> 10 000 mm |
(razdalja pri branju/285) mm |
4.2.2.7.4 Dinamične zvočne informacije
Vlak je opremljen s sistemom za obveščanje potnikov, ki ga za redno obveščanje ali obveščanje v izrednih primerih uporablja strojevodja ali drug član osebja, ki je izrecno odgovoren za potnike.
Sistem za obveščanje potnikov lahko deluje ročno, avtomatsko ali se programira vnaprej. Če je sistem za obveščanje potnikov avtomatski, omogoča preklice in popravke nepravilnih ali zavajajočih informacij.
S sistemom za obveščanje potnikov je mogoče najaviti končno in naslednjo postajo vlaka na vsaki postaji ali ob odhodu z nje.
S sistemom za obveščanje potnikov je mogoče najaviti naslednjo postajo vlaka vsaj dve minuti pred prihodom vlaka na to postajo. Če je naslednja postaja oddaljena manj kot dve minuti predvidene vožnje, se najavi takoj po odhodu s prejšnje postaje.
Najmanjša vrednost zvočnih informacij po indeksu STI-PA znaša 0,45 v skladu s specifikacijo iz zaporedne številke 5 Dodatka A. Sistem za obveščanje potnikov izpolnjuje zahtevo za vse sedeže in prostore za invalidske vozičke.
4.2.2.8
Višina notranjih stopnic (razen stopnic za zunanji dostop) znaša največ 200 mm, najmanjša globina pa 280 mm, merjeno na vzdolžni srednjici stopnic. Za dvonivojske vlake lahko ta vrednost za stopnice za dostop v zgornji in spodnji nivo znaša 270 mm.
Prva in zadnja stopnica sta označeni vsaj s trakom v kontrastni barvi po celotni širini stopnice na sprednji in zgornji površini čelnega vogala stopnice, pri čemer je globina traku:
Stopnišče z več kot tremi stopnicami je opremljeno z oprijemali na obeh straneh in na dveh višinah. Višje oprijemalo je nameščeno na višini od 850 mm do 1 000 mm nad tlemi. Nižje oprijemalo je nameščeno na višini od 500 mm do 750 mm nad tlemi.
Stopnišče z eno, dvema ali tremi stopnicami je opremljeno najmanj z enim oprijemalom na obeh straneh ali drugim pripomočkom, ki ga lahko potnik uporabi za stabilnost.
Oprijemala so v skladu s točko 4.2.2.9.
Med predprostorom zunanjih vrat za dostop z invalidskim vozičkom, prostorom za invalidski voziček, univerzalnim spalnikom in univerzalnim straniščem ne sme biti nobenih stopnic razen pragov vrat, ki pa niso višji od 15 mm, razen če je za premostitev stopnice zagotovljeno dvigalo. Dvigalo je v skladu z zahtevami iz točke 5.3.2.10.
Največji naklon klančin v tirnih vozilih ne presega naslednjih vrednosti:
Preglednica 6
Največji naklon za klančine v tirnih vozilih
|
Dolžina klančine |
Največji naklon (v stopinjah) |
Največji naklon (v %) |
|
►M4 Poti med zunanjimi vrati za dostop z invalidskim vozičkom, prostorom za invalidski voziček, spalnikom, dostopnim z invalidskim vozičkom, in univerzalnim straniščem ◄ |
||
|
Do 840 mm v enonivojskih vagonih |
6,84 |
12 |
|
Do 840 mm v dvonivojskih vagonih |
8,5 |
15 |
|
> 840 mm |
3,58 |
6,25 |
|
Druga območja na vlaku |
||
|
> 1 000 mm |
6,84 |
12 |
|
Od 600 mm do 1 000 mm |
8,5 |
15 |
|
Manj kot 600 mm |
10,2 |
18 |
|
Opomba: Ti nakloni se merijo, ko vozilo stoji na ravni progi brez naklona. |
||
4.2.2.9
Vsa oprijemala v vozilu imajo okrogel prerez z zunanjim premerom od 30 mm do 40 mm in so najmanj 45 mm oddaljena od vseh sosednjih površin, razen svojih nosilcev.
Če je oprijemalo ukrivljeno, znaša polmer krivine na notranji površini najmanj 50 mm.
Vsa oprijemala se vidno razlikujejo od ozadja.
Zunanje odprtine vrat so na obeh straneh opremljene z oprijemali, ki so nameščena na notranji strani, kolikor je mogoče blizu zunanji steni vozila. Izjemoma to ne velja za eno stran odprtine vrat, če je opremljena z napravo, kot je dvigalo na vozilu.
Oprijemala iz točke 4 so:
Če je sredinski prehod med vozili, ki ga uporabljajo potniki, ožji od 1 000 mm in daljši od 2 000 mm, je opremljen z oprijemali ali držaji v samem prehodu ali ob njem.
Če je sredinski prehod širok 1 000 mm ali širši, so v sredinskem prehodu zagotovljena oprijemala ali držaji.
4.2.2.10
Če je vlak opremljen s spalniki za potnike, je zagotovljeno vozilo z najmanj enim spalnikom, dostopnim z invalidskim vozičkom.
Če ima vlak več kot eno vozilo s spalniki za potnike, sta na vlaku zagotovljena najmanj dva spalnika, dostopna z invalidskim vozičkom.
Če je v železniškem vozilu spalnik, dostopen z invalidskim vozičkom, je na zunanji strani vrat zadevnega vozila in vrat spalnika, dostopnega z invalidskim vozičkom, oznaka v skladu z Dodatkom N.
Za notranji prostor spalnika, dostopnega z invalidskim vozičkom, se upoštevajo zahteve iz točke 4.2.2.6 v zvezi s tem, kaj se v spalniku pričakuje od uporabnika invalidskega vozička.
Spalnik je opremljen z najmanj dvema napravama za klic na pomoč, ki v primeru uporabe pošljeta signal osebi, ki lahko ustrezno ukrepa; vzpostavitev komunikacije ni potrebna.
Vmesnik naprav za klic na pomoč ustreza opredelitvi iz točke 5.3.2.6.
Ena naprava za klic na pomoč je nameščena največ 450 mm nad tlemi, merjeno navpično od površine tal do sredine elementa za upravljanje. Nameščena je tako, da jo lahko doseže na tleh ležeča oseba.
Druga naprava za klic na pomoč je nameščena najmanj 600 mm in največ 800 mm nad tlemi, merjeno navpično do sredine elementa za upravljanje.
Napravi za klic na pomoč iz točk 7 in 8 sta nameščeni na različnih navpičnih površinah spalnika.
Naprave za klic na pomoč se razlikujejo od vseh drugih elementov za upravljanje opreme v spalniku, so drugačne barve kot vse druge naprave za upravljanje in se vidno razlikujejo od ozadja.
4.2.2.11
4.2.2.11.1 Splošne zahteve
Dokaže se, da je točka na sredini čelnega vogala stopnice za dostop ob vseh vratih za dostop potnikov, na obeh straneh vozila, ki pravilno deluje in ki z novimi kolesi osredinjeno stoji na tirih, znotraj površine, ki je opredeljena kot položaj stopnice („Step location“) na spodnji sliki 1.
SLIKA 1
Vrednosti bq0, δh, δν+ in δν- so odvisne od tipa perona, na katerem se bo tirno vozilo predvidoma ustavljalo. Te vrednosti so naslednje:
Preglednica 7 za vsa tirna vozila, ki se bodo med normalnim obratovanjem predvidoma ustavljala na peronih višine 550 mm:
Preglednica 7
Vrednosti δh, δν+ in δν- za peron višine 550 mm
|
|
δh mm |
δν+ mm |
δν- mm |
|
Na ravni progi brez naklona |
200 |
230 |
160 |
|
Na progi s polmerom loka zavoja 300 m |
290 |
230 |
160 |
Preglednica 8 za vsa tirna vozila, ki se bodo med normalnim obratovanjem predvidoma ustavljala na peronih višine 760 mm:
Preglednica 8
Vrednosti δh, δν+ in δν- za peron višine 760 mm
|
|
δh mm |
δν+ mm |
δν- mm |
|
Na ravni progi brez naklona |
200 |
230 |
160 |
|
Na progi s polmerom loka zavoja 300 m |
290 |
230 |
160 |
Preglednica 9 za vsa tirna vozila, ki se bodo med normalnim obratovanjem predvidoma ustavljala na peronih višine 760 mm in na peronih višine 550 mm ter ki imajo dve ali več vstopnih stopnic:
Za eno stopnico se uporabljajo že navedene vrednosti iz preglednice 7, za naslednjo stopnico proti notranjosti vozila pa se uporabljajo naslednje vrednosti glede na peron z nazivno višino 760 mm:
Preglednica 9
Vrednosti δh, δν+ in δν- za drugo stopnico za peron višine 760 mm
|
|
δh mm |
δν+ mm |
δν- mm |
|
Na ravni progi brez naklona |
380 |
230 |
160 |
|
Na progi s polmerom loka zavoja 300 m |
470 |
230 |
160 |
Tehnična dokumentacija iz točke 4.2.12 TSI lokomotive in potniška tirna vozila vključuje informacije o:
4.2.2.11.2 Stopnice za vstop/izstop
Vse stopnice za vstop in izstop imajo nedrsečo površino in njihova dejanska svetla širina je enaka širini odprtine vrat.
Notranje stopnice za zunanji dostop so globoke najmanj 240 mm med navpičnimi robovi stopnice in visoke največ 200 mm. Višina posamezne stopnice se lahko poveča na največ 230 mm, če se dokaže, da se s tem število vseh potrebnih stopnic zmanjša za eno.
Dvižna višina vseh stopnic je enaka.
Prva in zadnja stopnica sta označeni vsaj s trakom v kontrastni barvi z globino od 45 mm do 55 mm, ki zavzema najmanj 80 % celotne širine stopnice na zgornji površini čelnega vogala stopnice. Podoben trak označuje sprednjo površino zadnje stopnice ob vstopu v enoto.
Zunanja vstopna stopnica, fiksna ali premična, je med stopnicami visoka največ 230 mm in globoka najmanj 150 mm.
Če je vgrajena stopniščna ploščad in je podaljšek praga vrat na zunanji strani vozila ter če med to ploščadjo in tlemi vozila ni nobene spremembe višine, se taka ploščad v okviru te specifikacije ne šteje za stopnico. Dopustno je tudi majhno zmanjšanje višine, za največ 60 mm, med tlemi ob pragu vrat in površino zunaj vozila, ki se uporablja kot vodilo in tesnilo vrat, in tak prehod se ne šteje za stopnico.
Do predprostora se povzpne po največ štirih stopnicah, od katerih je ena lahko zunanja.
Za tirna vozila, ki naj bi se med normalnim obratovanjem ustavljala na obstoječih peronih, nižjih od 380 mm, na katerih so vstopna vrata za potnike nad podstavnimi vozički, ni zahtevana skladnost z navedenima točkama (2) in (5), če se lahko dokaže, da je zaradi tega porazdelitev višine stopnic enakomernejša.
4.2.2.12
Zagotovljen je varen sistem shranjevanja, tako da pripomočki za vstop, vključno s prenosnimi klančinami, ne ovirajo potnikovega invalidskega vozička ali pripomočka za gibanje ali da ob nenadnem zaviranju ne ogrožajo potnikov.
V skladu s predpisi iz točke 4.4.3 so v tirnih vozilih lahko zagotovljene naslednje vrste pripomočkov za vstop:
4.2.2.12.1 Premična stopnica in premostitvena plošča
Premična stopnica je zložljiva naprava, ki je vgrajena v vozilo na nivoju, nižjem od praga vrat, je povsem avtomatska in se aktivira skupaj s programom odpiranja/zapiranja vrat.
Premostitvena plošča je zložljiva naprava, ki je vgrajena v vozilo tako, da je čim bližje nivoju praga vrat, je povsem avtomatska in se aktivira skupaj s programom odpiranja/zapiranja vrat.
►M4 Se ne uporablja. ◄
Premična stopnica ali premostitvena plošča se povsem iztegne, preden se vrata odprejo in lahko potniki stopijo nanjo, ter se lahko začne zlagati šele takrat, ko potniki ne morejo več stopiti skozi odprtino vrat.
Premične stopnice in premostitvene plošče so v skladu z zahtevami iz točke 5.3.2.8.
4.2.2.12.2 Klančina na vozilu
Klančina na vozilu je naprava, ki je nameščena med pragom vrat vozila in peronom. Lahko je ročna, polavtomatska ali avtomatska.
Klančine na vozilu izpolnjujejo zahteve iz točke 5.3.2.9.
4.2.2.12.3 Dvigalo na vozilu
(1) Dvigalo na vozilu je naprava, ki je vgrajena na območju vrat vozila in omogoča premostitev največje razlike v višini med tlemi vozila in peronom postaje, na kateri se uporablja.
(2) Ko je dvigalo v zloženem položaju, je najmanjša svetla širina odprtine vrat v skladu s točko 4.2.2.3.2.
(3) Dvigala na vozilu izpolnjujejo zahteve iz točke 5.3.2.10.
4.3 Funkcionalne in tehnične specifikacije vmesnikov
4.3.1 Vmesniki s podsistemom infrastruktura
Preglednica 10
Vmesnik s podsistemom infrastruktura
|
Vmesnik s podsistemom infrastruktura |
|||
|
TSI PRM |
|
TSI INF |
|
|
Parameter |
Točka |
Parameter |
Točka |
|
Položaj stopnic za vstop in izstop iz vozila |
4.2.2.11 |
Peroni |
4.2.9 |
|
Posebni primeri glede položaja stopnic za vstop in izstop iz vozila |
7.3.2.6 |
Posebni primeri glede peronov |
7.7 |
4.3.2 Vmesniki s podsistemom tirna vozila
Preglednica 11
Vmesnik s podsistemom tirna vozila
|
Ta TSI |
TSI lokomotive in potniška tirna vozila |
||
|
Parameter |
Točka |
Parameter |
Točka |
|
Podsistem tirna vozila |
4.2.2 |
Postavke v zvezi s potniki |
4.2.5 |
|
Tirna vozila, namenjena izključno za obratovanje v okviru sistema za rezervacijo sedežev |
4.2.2.1.2.1 |
Splošna dokumentacija |
4.2.12.2 |
|
Višina in odmik teoretičnih peronov |
4.2.2.11.1 |
Splošna dokumentacija |
4.2.12.2 |
|
Premična stopnica in premostitvena plošča |
4.2.2.12.1 |
Sistem za zapiranje in blokado vrat |
4.2.5.5.7 |
4.3.3 Vmesniki s podsistemom telematske aplikacije za potniški promet
Preglednica 12
Vmesnik s podsistemom telematske aplikacije za potnike
|
Vmesnik s podsistemom TAP |
|||
|
TSI PRM |
|
TSI TAP |
|
|
Parameter |
Točka |
Parameter |
Točka |
|
Dostopnost postaje Pomoč pri vstopu na vlak in izstopu iz njega |
4.4.1 |
Obravnavanje informacij v zvezi s prevozom ter pomočjo za invalide in funkcionalno ovirane osebe |
4.2.6 |
|
Pomoč pri vstopu na vlak in izstopu iz njega |
4.4.2 |
Obravnavanje informacij v zvezi s prevozom ter pomočjo za invalide in funkcionalno ovirane osebe |
4.2.6 |
|
Dostop in rezervacije |
4.4.2 |
Obravnavanje razpoložljivosti/rezervacij |
4.2.9 |
|
Vidne informacije |
4.2.1.10 |
Obravnavanje zagotavljanja informacij na območju postaje |
4.2.12 |
|
Zvočne informacije |
4.2.1.11 |
Obravnavanje zagotavljanja informacij na območju postaje |
4.2.12 |
|
Informacije za potnike |
4.2.2.7 |
Obravnavanje zagotavljanja informacij na območju vozila |
4.2.13 |
4.4 Operativni predpisi
V nadaljevanju opisani operativni predpisi niso del ocenjevanja podsistemov.
Ta TSI ne določa operativnih predpisov za evakuacijo v primerih nevarnosti, ampak le ustrezne tehnične zahteve. Namen tehničnih zahtev za infrastrukturo in tirna vozila je olajšati evakuacijo za vse, tudi invalide in funkcionalno ovirane osebe. ►M4 Naslednji operativni predpisi se uporabljajo za obratovanje celotnih podsistemov infrastruktura in tirna vozila. ◄
4.4.1 Podsistem infrastruktura
Ob upoštevanju bistvenih zahtev iz oddelka 3 so operativni predpisi, ki veljajo posebej za podsistem infrastruktura v zvezi z dostopnostjo za invalide in funkcionalno ovirane osebe, naslednji:
Opomba: Splošne informacije o storitvah javnega prevoza se v okviru te točke ne obravnavajo kot oglasi.
4.4.2 Podsistem tirna vozila
Ob upoštevanju bistvenih zahtev iz poglavja 3 so operativni predpisi, ki veljajo posebej za podsistem tirna vozila v zvezi z dostopnostjo za invalide in funkcionalno ovirane osebe, naslednji:
4.4.2.1
Prevoznik v železniškem prometu ima pisne smernice, ki zagotavljajo, da je dostop do potniških tirnih vozil ves čas obratovanja v skladu s tehničnimi zahtevami te TSI. Poleg tega so te smernice združljive s smernicami upravljavca infrastrukture ali upravljavca postaje (glej točko 4.4.1). Smernice se izvajajo z ustreznim obveščanjem osebja, postopki in usposabljanjem. Smernice za tirna vozila med drugim vključujejo operativne predpise za naslednje primere:
4.4.2.2
V zvezi s sedeži, ki so razvrščeni kot „prednostni sedeži“, sta dve možnosti: (i) nerezervirano in (ii) rezervirano (glej točko 4.2.2.1.2.1(2)). V primeru (i) so operativni predpisi namenjeni drugim potnikom (tj. z oznakami), od katerih zahtevajo, da dajo prednost invalidom in funkcionalno oviranim osebam, ki so upravičeni do uporabe teh sedežev, in da jim ustrezno odstopijo zasedene prednostne sedeže. V primeru (ii) prevoznik v železniškem prometu izvaja operativne predpise, ki zagotavljajo enakopravno obravnavo invalidov in funkcionalno oviranih oseb v sistemu rezervacij vozovnic. Ti predpisi zagotavljajo, da so prednostni sedeži do določenega časa pred odhodom vlaka za rezervacije na voljo samo invalidom in funkcionalno oviranim osebam. Po navedenem času pred odhodom lahko prednostne sedeže rezervirajo vsi potniki, vključno z invalidi in funkcionalno oviranimi osebami.
4.4.2.3
Sprejmejo se operativni predpisi, ki zagotavljajo, da se invalidom in funkcionalno oviranim osebam prevoz psa pomočnika ne zaračunava dodatno.
4.4.2.4
Predpisi za dostop do prednostnih sedežev in njihovo rezervacijo veljajo tudi za prostore za invalidski voziček, pri čemer imajo prednost samo uporabniki invalidskega vozička. Operativni predpisi tudi zagotavljajo, da spremljevalec (ki ni funkcionalno ovirana oseba) lahko sedi na (i) rezerviranem ali (ii) nerezerviranem sedežu ob ali nasproti prostora za invalidski voziček.
4.4.2.5
Predpisi za rezervacijo prednostnih sedežev veljajo tudi za univerzalne spalnike (glej točko 4.2.2.10). Operativni predpisi pa prepovedujejo uporabo univerzalnih spalnikov brez rezervacije (tj. vedno je obvezna vnaprejšnja rezervacija).
4.4.2.6
Izvajajo se operativni predpisi o postopku aktiviranja zunanjih vrat, ki ga izvede vlakovno osebje, da se zagotovi varnost za vse potnike, vključno z invalidi in funkcionalno oviranimi osebami (glej točko 4.2.2.3.2).
4.4.2.7
Izvajajo se operativni predpisi, da se zagotovita ustrezno odzivanje in ukrepanje vlakovnega osebja ob aktiviranju naprave za klic na pomoč (glej točke 4.2.2.2, 4.2.2.5 in 4.2.2.10). Odzivanje in ukrepanje se lahko razlikujeta glede na vir klica na pomoč.
4.4.2.8
Če je vsak potniški sedež opremljen s posamezno lučjo, je dovoljeno zmanjšati raven osvetlitve v enoti glede na vrsto obratovanja (npr. nočni prevoz, udobje potnikov). Izpolnjene morajo biti zahteve iz specifikacije iz zaporedne številke [6] Dodatka A.
4.4.2.9
Izvajajo se operativni predpisi o prenosu zvočnih varnostnih navodil za potnike v izrednih primerih (glej točko 4.2.2.7.4). Ti predpisi vključujejo tudi naravo navodil in način prenosa.
4.4.2.10
Na voljo so podatki o poti ali omrežju, v katerem vozi vlak (prevoznik v železniškem prometu se odloči, kako se zagotovijo te informacije).
Informacije o poti se ne združujejo z oglasi.
Opomba: splošne informacije o storitvah javnega prevoza se v okviru te točke ne obravnavajo kot oglasi.
4.4.2.11
Izvajajo se operativni predpisi, na podlagi katerih lahko vlakovno osebje preveri ali popravi napačne avtomatsko predvajane informacije (glej točko 4.2.2.7).
4.4.2.12
Izvajajo se operativni predpisi, ki zagotavljajo, da se naslednja postaja najavi vsaj dve minuti pred prihodom nanjo in da se takoj, ko se vlak ustavi, na prikazovalnikih za dinamične informacije znova prikaže končna postaja (glej točko 4.2.2.7).
4.4.2.13
Izvajajo se operativni predpisi, da se ob upoštevanju sprememb sestave vlaka lahko določijo varna območja uporabe pripomočkov za vstop uporabnikov invalidskih vozičkov glede na mesto zaustavitve vlaka.
4.4.2.14
Izvajajo se operativni predpisi o upravljanju pripomočkov za vstop, za kar je odgovorno vlakovno in postajno osebje. Pri ročno upravljanih napravah postopki zagotavljajo, da se od osebja zahteva kar najmanj fizičnega napora. Pri električnih napravah postopki zagotavljajo zanesljivo delovanje v izrednih primerih ob izpadu energije. Izvaja se operativni predpis o uporabi premične varnostne pregrade na dvigalih za invalidske vozičke, za kar je odgovorno vlakovno ali postajno osebje.
Izvajajo se operativni predpisi, ki zagotavljajo, da lahko vlakovno in postajno osebje varno upravlja klančine za vstop pri nameščanju, zavarovanju, dviganju, spuščanju in shranjevanju.
4.4.2.15
Izvajajo se operativni predpisi, ki zagotavljajo, da se osebje zaveda, da invalidi in funkcionalno ovirane osebe morda potrebujejo pomoč pri vstopanju na vlak in izstopanju iz njega, ter po potrebi zagotovi tako pomoč.
Pogoji, pod katerimi se invalidom in funkcionalno oviranim osebam zagotovi pomoč, so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 2021/782.
4.4.2.16
Prevoznik v železniškem prometu in upravljavec infrastrukture ali upravljavec postaje skupaj določita območje na peronu, kjer se bo pripomoček verjetno uporabljal, in dokažeta veljavnost namena tega območja. Navedeno območje je združljivo z obstoječimi peroni, na katerih so predvideni postanki vlaka.
Zato se za izpolnitev te zahteve mesto zaustavitve vlaka v nekaterih primerih prilagodi.
Izvajajo se operativni predpisi, da se ob upoštevanju različnih sestav vlaka (glej točko 4.2.1.12) lahko določi mesto zaustavitve vlaka glede na območja uporabe pripomočkov za vstop.
4.4.2.17
Izvajajo se operativni predpisi za zasilno shranjevanje ali namestitev premostitvene plošče ob izpadu energije.
4.4.2.18
Pri sestavljanju vlaka iz skladnih in neskladnih tirnih vozil se izvajajo operativni postopki, ki zagotavljajo, da sta na vlaku zagotovljena vsaj dva prostora za invalidske vozičke v skladu s to TSI. Če so na vlaku na voljo stranišča, se zagotovi, da imajo uporabniki invalidskih vozičkov dostop do univerzalnega stranišča.
Pri takih sestavah tirnih vozil se z ustreznimi postopki zagotovi, da so v vseh vozilih na voljo vidne in zvočne informacije o poti.
Pri takih sestavah je dopustno, da sistemi dinamičnih informacij, prostor za invalidski voziček, univerzalno stranišče, spalniki, dostopni z invalidskim vozičkom, in naprave za klic na pomoč ne delujejo v celoti.
4.4.2.19
Če je vlak sestavljen iz vozil, ki so bila posamično ocenjena v skladu s točko 6.2.7, se izvajajo operativni postopki, da se zagotovi skladnost celotnega vlaka s točko 4.2 te TSI.
4.4.2.20
Če se potnikom na določenem območju vlaka zagotavlja storitev, pri čemer uporabniki invalidskih vozičkov nimajo dostopa do tega območja, se vzpostavijo operativna sredstva, s katerimi se zagotovi, da:
je uporabnikom invalidskih vozičkov na voljo brezplačna pomoč, ki jim omogoča, da pridejo do mesta zagotavljanja storitve, ali
se storitev uporabnikom invalidskih vozičkov brezplačno zagotavlja na prostorih za invalidski voziček, razen če je zaradi njene narave ni mogoče zagotavljati na daljavo.
4.4.3 Zagotavljanje pripomočkov za vstop in zagotavljanje pomoči
Upravljavec infrastrukture ali upravljavec postaje in prevoznik v železniškem prometu se dogovorita o zagotavljanju in upravljanju pripomočkov za vstop ter zagotavljanju pomoči in drugih oblik prevoza v skladu z Uredbo (EU) št. 2021/782, da se določi, kdo je odgovoren za upravljanje pripomočkov za vstop in drugih oblik prevoza. Upravljavec infrastrukture (ali eden ali več upravljavcev postaje) in prevoznik v železniškem prometu zagotovita, da je dogovorjena delitev odgovornosti najbolj sprejemljiva in izvedljiva rešitev za vse.
Pri takih dogovorih se upošteva območje uporabe pripomočkov za vstop iz točk 5.3.1.2, 5.3.1.3, 5.3.2.9 in 5.3.2.10.
Taki dogovori opredeljujejo:
postajne perone, na katerih mora pripomoček za vstop upravljati upravljavec infrastrukture ali upravljavec postaje, in tirna vozila, za katera se uporablja;
postajne perone, na katerih mora pripomoček za vstop upravljati prevoznik v železniškem prometu, in tirna vozila, za katera se uporablja;
tirna vozila, na katerih mora pripomoček za vstop zagotoviti in upravljati prevoznik v železniškem prometu, ter postajni peron, na katerem se bo uporabljal;
tirna vozila, na katerih mora pripomoček za vstop zagotoviti prevoznik v železniškem prometu, upravljati pa ga mora upravljavec infrastrukture ali upravljavec postaje, in postajne perone, na katerih se bo uporabljal;
za pripomočke za vstop, ki so na peronih, lokacijo, kjer se bodo najverjetneje uporabljali, ob upoštevanju, da mora biti na voljo prazen prostor (brez ovir), ki meri 150 cm od roba pripomočka za vstop v smeri proti mestu, kjer se uporabnik invalidskega vozička spusti na peron ali dvigne z njega;
pogoje za zagotavljanje drugih oblik prevoza, če:
4.5 Predpisi glede vzdrževanja
4.5.1 Podsistem infrastruktura
Upravljavec infrastrukture ali upravljavec postaje izvaja postopke, ki vključujejo zagotavljanje drugih vrst pomoči za invalide in funkcionalno ovirane osebe med vzdrževanjem, menjavo ali popravili opreme, ki je namenjena invalidom in funkcionalno oviranim osebam.
4.5.2 Podsistem tirna vozila
Če oprema, ki je bila zagotovljena za invalide in funkcionalno ovirane osebe, odpove ali se poškoduje (vključno z otipnimi oznakami), prevoznik v železniškem prometu zagotovi postopke za popravilo ali zamenjavo opreme v 6 delovnih dneh od prejetja poročila o dogodku.
4.6 Poklicne kvalifikacije
Poklicne kvalifikacije osebja, ki so zahtevane za upravljanje in vzdrževanje podsistema infrastruktura ali tirna vozila, v skladu s tehničnim področjem uporabe, ki je opredeljen v točki 1.1, in v skladu s točko 4.4, ki vsebuje seznam operativnih predpisov, na katerega se nanaša ta TSI, so naslednje:
4.7 Zdravstveni in varnostni pogoji
V okviru te TSI ni posebnih zahtev glede zdravstvenih in varnostnih pogojev za osebje, ki so potrebni za upravljanje podsistema infrastruktura ali tirna vozila ali za izvajanje TSI.
▼M4 —————
5. KOMPONENTE INTEROPERABILNOSTI
▼M4 —————
5.2 Inovativne rešitve
Kot je navedeno v točki 4.1 te TSI, lahko inovativne rešitve zahtevajo nove specifikacije in/ali nove metode ocenjevanja. Te specifikacije in metode ocenjevanja se razvijejo po postopku, opisanem v členu 6 Uredbe.
5.3 Seznam in značilnosti komponent
Komponente interoperabilnosti so zajete v ustreznih določbah ►M4 Direktive (EU) 2016/797 ◄ in so navedene spodaj.
5.3.1 Infrastruktura
Naslednje postavke so opredeljene kot komponente interoperabilnosti za infrastrukturo:
▼M4 —————
5.3.1.2
Klančine so zasnovane in ocenjene za območje uporabe, opredeljeno glede na največji navpični vmesni prostor, ki ga lahko premostijo pri največjem naklonu 18 % (10,2°).
Klančine so primerne za invalidski voziček z značilnostmi, ki so podrobno opisane v Dodatku M.
Klančine imajo nosilnost najmanj 300 kg, če je breme na sredini naprave in porazdeljeno po površini 660 × 660 mm.
Če klančina deluje na električni pogon, omogoča način ročnega upravljanja v primeru izpada energije.
Površina klančine je nedrseča in ima stabilen položaj z dejansko svetlo širino najmanj 760 mm.
Klančine s svetlo širino, ki znaša manj kot 1 000 mm, imajo na obeh straneh dvignjene robove, da se prepreči zdrs koles pripomočka za gibanje.
Zaključka na obeh koncih klančine sta poševno odrezana in nista višja od 20 mm. Opremljena sta z opozorilnimi trakovi v kontrastni barvi.
Klančina je opremljena z mehanizmom za varno pritrjevanje, tako da se med vstopanjem ali izstopanjem ne more premikati.
Na klančini so oznake različnih kontrastnih barv.
5.3.1.3
Dvigala so zasnovana in ocenjena za območje uporabe, ki je opredeljeno glede na največji navpični vmesni prostor, ki ga lahko premostijo.
Dvigala so primerna za invalidski voziček z značilnostmi, ki so podrobno opisane v Dodatku M.
Dvigala imajo nosilnost, ki znaša najmanj 300 kg, če je breme na sredini naprave in porazdeljeno po površini 660 × 660 mm.
Površina dvižne ploščadi je nedrseča.
Dvižna ploščad ima na površini svetlo širino, ki znaša najmanj 800 mm, in dolžino, ki znaša najmanj 1 200 mm. V skladu z Dodatkom M je na voljo dodatna dolžina za noge, ki znaša 50 mm in je na višini 100 mm nad dvižno ploščadjo, pri čemer se upošteva, da je lahko invalidski voziček usmerjen naprej ali vzvratno.
Premostitvena plošča nad vmesnim prostorom med dvižno ploščadjo in tlemi vagona ima stabilen položaj s svetlo širino, ki znaša najmanj 760 mm.
Če so zagotovljeni, vsi upravljalni elementi za namestitev, spuščanje na tla, dviganje in spravljanje dvigala zahtevajo neprekinjen ročni pritisk upravljavca dvigala in preprečujejo nepravilno zaporedje operacij dvigala, ko je ploščad dvigala zasedena.
Dvigalo ima vgrajene možnosti za namestitev, spuščanje zasedenega dvigala na tla ter dviganje in spravljanje praznega dvigala v primeru izpada energije.
Med dviganjem ali spuščanjem osebe se noben del ploščadi dvigala ne premika s hitrostjo nad 150 mm/s, med nameščanjem ali spravljanjem pa ne s hitrostjo nad 600 mm/s (razen pri ročnem nameščanju ali spravljanju).
Največji dovoljeni pospešek zasedene ploščadi v vodoravni ali navpični smeri je 0,3 g.
Ploščad dvigala je opremljena s pregradami, ki preprečujejo zdrs koles invalidskega vozička z nje med delovanjem.
Premična pregrada ali vgrajena oblikovna rešitev preprečuje, da bi invalidski voziček zdrsnil z roba, ki je najbližje vozilu, dokler ni dvigalo v povsem dvignjenem položaju.
Vse stranice ploščadi dvigala, ki v dvignjenem položaju segajo čez vozilo, so opremljene z najmanj 25 mm visokimi pregradami. Te pregrade ne ovirajo manevriranja v prehod ali iz njega.
Pregrada na dovozni stranici ploščadi (zunanja pregrada), ki se uporablja kot dovozna klančina, ko je dvigalo na tleh, je v dvignjenem ali zaprtem položaju dovolj visoka, sicer se vgradi dodatni sistem, ki preprečuje, da bi električni invalidski voziček zapeljal s ploščadi ali prevozil pregrado.
Dvigalo omogoča, da je uporabnik invalidskega vozička usmerjen naprej ali vzvratno.
Na dvigalu so oznake različnih kontrastnih barv.
5.3.2 Tirna vozila
Naslednje postavke so opredeljene kot komponente interoperabilnosti za tirna vozila:
5.3.2.1
Naprava za upravljanje vrat je opremljena z vidno oznako, na ali ob njej, ko je omogočena, in se lahko upravlja z dlanjo, pri čemer sila ne presega 15 N.
Zaznati jo je mogoče na dotik (na primer: z otipnimi oznakami); ta oznaka opredeljuje funkcijo naprave.
5.3.2.2
Sredina vseh kljuk vrat, zaklepov ali naprav za upravljanje vrat z zunanje ali notranje strani sanitarnega prostora je na višini, ki znaša najmanj 800 mm in največ 1 100 mm nad pragom vrat stranišča.
Vidna in otipna oznaka (ali zvočni signal) v stranišču in zunaj njega kaže, da so vrata zaklenjena.
Vse naprave za upravljanje vrat in druga oprema v sanitarnem prostoru (razen opreme za previjanje in naprav za klic na pomoč) se upravljajo s silo, ki ne presega 20 N.
Vse naprave za upravljanje, tudi sistem za splakovanje, se vidno razlikujejo od površine ozadja in jih je mogoče zaznati z otipom.
Zagotovljene so jasne in natančne informacije za upravljanje vseh naprav, pri čemer se uporabijo piktogrami in otipne oznake.
Sedež in pokrov školjke ter vsa oprijemala se vidno razlikujejo od ozadja.
Če sta napravi za odpiranje in zapiranje vrat nameščeni druga nad drugo, je naprava za odpiranje vedno na vrhu.
Avtomatska in polavtomatska vrata so opremljena z napravami, ki preprečujejo zagozditev potnikov med premikanjem vrat.
Sila, potrebna za odpiranje ali zapiranje ročnih vrat, ne presega 60 N.
5.3.2.3
Standardno stranišče ni zasnovano za dostop uporabnikom invalidskega vozička.
Najmanjša uporabna širina vrat je 500 mm.
Ob sedežu školjke in umivalniku je pritrjeno navpično in/ali vodoravno oprijemalo v skladu s točko 4.2.2.9.
5.3.2.4
Univerzalno stranišče je namenjeno vsem potnikom, vključno z invalidi in funkcionalno oviranimi osebami.
Območje uporabe univerzalnega stranišča je določeno z metodo, ki se uporabi za njegovo ocenjevanje (A ali B v skladu s točko 6.1.3.1).
Svetla širina vhodnih vrat stranišča znaša najmanj 800 mm. Če so vrata avtomatska ali polavtomatska, se lahko delno odprejo, da lahko spremljevalec uporabnika invalidskega vozička zapusti in ponovno vstopi v modul stranišča.
Na zunanji strani vrat je oznaka v skladu z Dodatkom N.
V sanitarnem prostoru je dovolj prostora, da se lahko invalidski voziček, kot je opredeljen v Dodatku M, premakne v položaj, s katerega je mogoče uporabnika invalidskega vozička stransko in prečno premestiti na sedež školjke.
Pred sedežem školjke je najmanj 700 mm prostora, ki sledi profilu sedeža školjke.
Na vsaki strani sedeža školjke je vodoravno oprijemalo, ki je v skladu z zahtevami iz točke 4.2.2.9 in sega vsaj do sprednjega roba sedeža školjke.
Oprijemalo na strani, ki je dostopna z invalidskim vozičkom, je nameščeno tako, da se lahko uporabnik invalidskega vozička neovirano premesti na sedež školjke in z njega.
Površina spuščenega sedeža školjke je na višini od 450 mm do 500 mm nad tlemi.
Vsa oprema je uporabniku invalidskega vozička zlahka dostopna.
Sanitarna kabina je opremljena z najmanj dvema napravama za klic na pomoč, ki ob uporabi pošljeta signala osebi, ki lahko ustrezno ukrepa; vzpostavitev komunikacije ni potrebna.
Vmesnik naprav za klic na pomoč ustreza opredelitvi iz točke 5.3.2.6.
Ena naprava za klic na pomoč je nameščena največ 450 mm nad tlemi, merjeno navpično od površine tal do sredine elementa za upravljanje. Nameščena je tako, da jo lahko doseže na tleh ležeča oseba.
Druga naprava za klic na pomoč je nameščena najmanj 800 mm in največ 1 100 mm nad tlemi, merjeno navpično do sredine elementa za upravljanje.
Ti dve napravi za klic na pomoč sta nameščeni na različnih navpičnih površinah kabine stranišča, tako da sta dosegljivi z različnih položajev.
Elementi za upravljanje naprav za klic na pomoč se razlikujejo od vseh drugih elementov za upravljanje v stranišču, so drugačne barve kot vse druge naprave za upravljanje in se vidno razlikujejo od ozadja.
Če je zagotovljena previjalna miza, je njena uporabna površina v spuščenem položaju od 800 mm do 1 000 mm nad tlemi.
5.3.2.5
Uporabna površina previjalne mize je široka najmanj 500 mm in dolga najmanj 700 mm.
Oblikovana je tako, da dojenček ne more po nesreči zdrseti z nje, nima ostrih robov in prenese obremenitev, ki znaša najmanj 80 kg.
Zloži se lahko samo z eno roko in silo, ki ne presega 25 N.
5.3.2.6
Naprava za klic na pomoč:
je označena z oznako, ki ima rumeno ozadje in črn simbol, ki se jasno razlikujeta (v skladu s specifikacijo iz zaporedne številke [10] Dodatka A). Simbol predstavlja zvonec ali telefon. Oznaka je lahko na tipki, v okvirju ali na ločenem piktogramu;
vključuje vidne in otipne simbole;
oddaja vidne in zvočne signale za obveščanje uporabnika, da je v stanju delovanja;
po potrebi zagotavlja dodatne informacije o upravljanju;
se lahko upravlja z dlanjo in sila, ki je za to potrebna, ne presega 30 N.
▼M4 —————
5.3.2.8
Premična stopnica ali premostitvena plošča je zasnovana in ocenjena za območje uporabe, ki je opredeljeno glede na širino odprtine vrat, ki ji ustreza.
Mehanska trdnost naprave je v skladu s specifikacijo iz zaporedne številke ►M4 indeksa [11] ◄ Dodatka A.
Nameščen je ustrezen mehanizem, da se zagotovi stabilnost naprave v iztegnjenem in zloženem položaju.
Površina naprave je nedrseča in njena dejanska svetla širina je enaka širini odprtine vrat.
Naprava je opremljena s sistemom za zaznavanje ovir v skladu s specifikacijo iz zaporedne številke ►M4 indeksa [11] ◄ Dodatka A.
Naprava ima vgrajene možnosti za namestitev in spravljanje v primeru izpada energije.
5.3.2.9
Klančine so zasnovane in ocenjene za območje uporabe, opredeljeno glede na največji navpični vmesni prostor, ki ga lahko premostijo pri največjem naklonu 18 % (10,2°).
Klančine imajo nosilnost najmanj 300 kg, če je breme na sredini klančine in porazdeljeno po površini 660 × 660 mm.
Klančino za dostop ročno namesti osebje, ali pa se namesti polavtomatsko z mehanskimi sredstvi, ki jih lahko upravlja osebje ali potnik.
Če klančina deluje na električni pogon, omogoča način ročnega upravljanja v primeru izpada energije.
Površina klančine je nedrseča in ima dejansko svetlo širino najmanj 760 mm.
Klančine s svetlo širino, ki znaša manj kot 1 000 mm, imajo na obeh straneh dvignjene robove, da se prepreči zdrs koles pripomočka za gibanje.
Zaključka na obeh koncih klančine sta poševno odrezana in nista višja od 20 mm. Opremljena sta z opozorilnimi trakovi v kontrastni barvi.
Med uporabo za vstopanje in izstopanje je klančina nameščena tako, da se ne more premakniti.
Polavtomatska klančina je opremljena z napravo, ki lahko ustavi gibanje premičnega dela, če njen sprednji rob pride v stik s predmetom ali osebo, medtem ko se plošča premika.
Na klančini so oznake različnih kontrastnih barv.
5.3.2.10
Dvigala so zasnovana in ocenjena za območje uporabe, ki je opredeljeno glede na največji navpični vmesni prostor, ki ga lahko premostijo.
Površina dvižne ploščadi je nedrseča. Dvižna ploščad ima na površini svetlo širino, ki znaša najmanj 760 mm, in dolžino, ki znaša najmanj 1 200 mm. V skladu z Dodatkom M je na voljo dodatna dolžina za noge, ki znaša 50 mm in je na višini 100 mm nad dvižno ploščadjo, pri čemer se upošteva, da je lahko invalidski voziček usmerjen naprej ali vzvratno.
Premostitvena plošča nad vmesnim prostorom med dvižno ploščadjo in tlemi vagona ima svetlo širino, ki znaša najmanj 720 mm.
Dvigalo ima nosilnost, ki znaša najmanj 300 kg, če je breme na sredini naprave in porazdeljeno po površini 660 × 660 mm.
Če so zagotovljeni, vsi upravljalni elementi za nameščanje, spuščanje na tla, dviganje in spravljanje dvigala zahtevajo neprekinjen ročni pritisk in preprečujejo nepravilno zaporedje operacij dvigala, ko je ploščad dvigala zasedena.
Dvigalo omogoča načine za namestitev, spuščanje zasedenega dvigala na tla ter dviganje in spravljanje praznega dvigala v primeru izpada energije.
Med dviganjem ali spuščanjem osebe se noben del ploščadi dvigala ne premika s hitrostjo nad 150 mm/s, med nameščanjem ali spravljanjem pa ne s hitrostjo nad 600 mm/s (razen pri ročnem nameščanju ali spravljanju).
Največji dovoljeni pospešek zasedene ploščadi v vodoravni ali navpični smeri je 0,3 g.
Ploščad dvigala je opremljena s pregradami, ki preprečujejo zdrs koles invalidskega vozička s ploščadi dvigala med delovanjem.
Premična pregrada ali vgrajena oblikovna rešitev preprečuje, da bi invalidski voziček zdrsnil z roba, ki je najbližje vozilu, dokler ni dvigalo v povsem dvignjenem položaju.
Vse stranice ploščadi dvigala, ki v dvignjenem položaju segajo čez vozilo, so opremljene z najmanj 25 mm visokimi pregradami. Te pregrade ne ovirajo manevriranja v prehod ali iz njega.
Pregrada na dovozni stranici ploščadi (zunanja pregrada), ki se uporablja kot dovozna klančina, ko je dvigalo na tleh, je v dvignjenem ali zaprtem položaju dovolj visoka, sicer se vgradi dodatni sistem, ki preprečuje, da bi električni invalidski voziček zapeljal s ploščadi ali prevozil pregrado.
Dvigalo omogoča, da je invalidski voziček usmerjen naprej ali vzvratno.
Na dvigalu so oznake različnih kontrastnih barv.
6. OCENA SKLADNOSTI IN/ALI PRIMERNOSTI ZA UPORABO
Moduli za postopke ocenjevanja skladnosti, primernosti za uporabo in ES-verifikacije so opisani v Sklepu 2010/713/EU.
6.1 Komponente interoperabilnosti
6.1.1 Ocena skladnosti
Preden proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Uniji komponento interoperabilnosti da na trg, izda izjavo ES o skladnosti ali primernosti za uporabo v skladu s členoma 9(2) in 10(1) Direktive (EU) 2016/797.
Ocena skladnosti za komponento interoperabilnosti je v skladu s predpisanimi moduli za to komponento, ki so določeni v točki 6.1.2 te TSI.
6.1.2 Uporaba modulov
Moduli za ES-potrdilo o skladnosti komponent interoperabilnosti so navedeni v naslednji preglednici:
Preglednica 14
Moduli za ES-potrdilo o skladnosti komponent interoperabilnosti
|
Modul CA |
Notranji nadzor proizvodnje |
|
Modul CA1 |
Notranji nadzor proizvodnje in preverjanje proizvoda z individualnim pregledom |
|
Modul CA2 |
Notranji nadzor proizvodnje in preverjanje proizvodov v naključno izbranih časovnih presledkih |
|
Modul CB |
ES-pregled tipa |
|
Modul CC |
Skladnost s tipom na podlagi notranjega nadzora proizvodnje |
|
Modul CD |
Skladnost s tipom na podlagi sistema vodenja kakovosti proizvodnje |
|
Modul CF |
Skladnost s tipom na podlagi preverjanja proizvoda |
|
Modul CH |
Skladnost na podlagi celovitega sistema vodenja kakovosti |
|
Modul CH1 |
Skladnost na podlagi celovitega sistema vodenja kakovosti in pregleda projektiranja |
|
Modul CV |
Validacija tipa na podlagi izkušenj pri obratovanju (primernost za uporabo) |
Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Uniji za komponento, ki se ocenjuje, izbere enega od modulov ali kombinacije modulov iz naslednje preglednice:
Preglednica 15
Kombinacije modulov za ES-potrdilo o skladnosti komponent interoperabilnosti
|
Točka te priloge |
Komponente, ki se ocenjujejo |
Modul |
||||||
|
CA |
CA1 ali CA2 (1) |
CB + CC |
CB + CD |
CB + CF |
CH (1) |
CH1 |
||
|
5.3.1.2 in 5.3.1.3 |
Klančine in dvižne ploščadi |
|
X |
|
X |
X |
X |
X |
|
5.3.2.1 |
Vmesnik naprave za upravljanje vrat |
X |
|
X |
|
|
X |
|
|
5.3.2.2, 5.3.2.3 in 5.3.2.4 |
Moduli stranišč |
|
X |
X |
X |
|
X |
X |
|
5.3.2.5 |
Previjalna miza |
X |
|
X |
|
|
X |
|
|
5.3.2.6 |
Naprave za klic na pomoč |
X |
|
X |
|
|
X |
|
|
5.3.2.8, 5.3.2.9 in 5.3.2.10 |
Pripomočki za vstop |
|
X |
|
X |
X |
X |
X |
|
(1)
Modul CA1, CA2 ali CH se lahko uporablja samo pri proizvodih, ki so bili proizvedeni v skladu s projektiranjem, ki je bilo razvito in se je uporabljalo za trženje proizvodov že pred začetkom uporabe zadevnih TSI, ki se uporabljajo za navedene proizvode, če proizvajalec priglašenemu organu dokaže, da sta bila pri predhodnih vlogah pregled tipa in projektiranja opravljena pod primerljivimi pogoji in da sta v skladu z zahtevami te TSI; ta dokaz se dokumentira in šteje za enako tehten kot modul CB ali pregled projektiranja v skladu z modulom CH1. |
||||||||
V točki 6.1.3 je določeno, kdaj se za ocenjevanje uporabi posebni postopek.
6.1.3 Posebni postopki ocenjevanja
6.1.3.1
Straniščni prostor, ki omogoča, da se invalidski voziček, kot je opredeljen v Dodatku M, postavi v položaj, s katerega se lahko uporabnik invalidskega vozička stransko in prečno premesti na sedež školjke, se oceni po metodi A, opisani v specifikaciji iz zaporedne številke 9 Dodatka A.
Če metode A ni mogoče uporabiti, je dovoljeno uporabiti metodo B, opisano v specifikaciji iz zaporedne številke 9 Dodatka A. To je dovoljeno samo v naslednjih primerih:
6.1.3.2
Če modul stranišča ali univerzalnega stranišča ni zgrajen kot ločen prostor, se njegove značilnosti lahko ocenijo na ravni podsistema.
6.2 Podsistemi
6.2.1 ES-verifikacija (splošno)
Postopki ES-verifikacije, ki se uporabijo za podsisteme, so opisani v členu 15 Direktive (EU) 2016/797 in Prilogi IV k navedeni direktivi.
Postopek ES-verifikacije se izvede v skladu s predpisanimi moduli iz točke 6.2.2 te TSI.
Če vlagatelj za podsistem infrastruktura dokaže, da so preskusi ali ocene podsistema ali delov podsistema enaki ali da so bili uspešni pri predhodnih vlogah za projektiranje, priglašeni organ pri ES-verifikaciji upošteva rezultate teh preskusov in ocen.
Za podsistem infrastruktura je cilj inšpekcijskega pregleda, ki ga opravi priglašeni organ, zagotoviti, da so izpolnjene zahteve TSI. Inšpekcijski pregled se opravi kot vizualni pregled; v primeru dvoma lahko priglašeni organ za verifikacijo vrednosti od vlagatelja zahteva, da izvede meritve. Če je mogoče uporabiti različne metode (npr. za kontrast), se uporabi merilna metoda, ki jo uporablja vlagatelj.
O postopku odobritve in vsebini ocene se dogovorita vlagatelj in priglašeni organ v skladu z zahtevami iz te TSI.
6.2.2 Postopki za ES-verifikacijo podsistema (moduli)
Moduli za ES-verifikacijo podsistemov so navedeni v naslednji preglednici:
Preglednica 16
Moduli za ES-verifikacijo podsistemov
|
Modul SB |
ES-pregled tipa |
|
Modul SD |
ES-verifikacija na podlagi sistema vodenja kakovosti proizvodnje |
|
Modul SF |
ES-verifikacija na podlagi preverjanja proizvoda |
|
Modul SG |
ES-verifikacija na podlagi preverjanja enote |
|
Modul SH1 |
ES-verifikacija na podlagi celovitega sistema vodenja kakovosti in pregleda projektiranja |
Vlagatelj izbere enega od modulov ali kombinacije modulov iz preglednice 17.
Preglednica 17
Kombinacija modulov za ES-verifikacijo podsistemov
|
Podsistem, ki se ocenjuje |
Modul SB + SD |
Modul SB + SF |
Modul SG |
Modul SH1 |
|
Podsistem tirnih vozil |
X |
X |
|
X |
|
Podsistem infrastrukture |
|
|
X |
X |
Značilnosti podsistema, ki se ocenjujejo v ustreznih fazah, so navedene v Dodatku E k tej TSI, in sicer v preglednici E.1 za podsistem infrastruktura in preglednici E.2 za podsistem tirna vozila. Vlagatelj potrdi, da je vsak proizveden podsistem skladen s tipom.
6.2.3 Posebni postopki ocenjevanja
6.2.3.1
Ocena zahteve, da se zagotovi sedeže za premestitev, vključuje samo preverjanje, ali so ti zagotovljeni in opremljeni s premičnimi nasloni za roke. Zlasti se ne ocenjuje način premestitve.
6.2.3.2
Veljavnost te zahteve se preveri z izračunom, pri čemer se uporabijo nazivne vrednosti iz načrta konstrukcije vozila in nazivne vrednosti zadevnega perona ali peronov, kjer se bo tirno vozilo predvidoma ustavljalo. Zunanji konec tal ob vstopnih vratih za potnike se šteje za stopnico.
6.2.3.3
Ocena kontrasta za podsistem tirna vozila se izvede v skladu s specifikacijo iz zaporedne številke [18] Dodatka A.
6.2.4 Tehnične rešitve, ki omogočajo domnevo o skladnosti v fazi projektiranja
V zvezi s to TSI se podsistem infrastruktura lahko obravnava kot sklop, sestavljen iz zaporedij ponavljajočih se podkomponent, kot so:
Za navedene podkomponente podsistema infrastruktura se lahko domneva o skladnosti oceni v fazi projektiranja pred začetkom kakršnega koli posebnega projekta in neodvisno od njega. Vmesno izjavo o verifikaciji (VIV) izda priglašeni organ v fazi projektiranja.
6.2.5 Ocena vzdrževanja
V skladu s členom 15(4) Direktive (EU) 2016/797 je vlagatelj odgovoren za pripravo tehnične dokumentacije, ki vključuje dokumentacijo, zahtevano za obratovanje in vzdrževanje.
Priglašeni organ preveri samo, ali je dokumentacija, zahtevana za obratovanje in vzdrževanje, kot je opredeljena v točki 4.5 te TSI, predložena. Priglašenemu organu ni treba preveriti informacij v predloženi dokumentaciji.
6.2.6 Ocena operativnih predpisov
V skladu s členoma 10 in 12 Direktive (EU) 2016/798 morajo prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture pri vložitvi vloge za vsako novo ali spremenjeno varnostno spričevalo ali pooblastilo dokazati, da izpolnjujejo operativne zahteve iz te TSI v okviru svojega sistema upravljanja varnosti.
6.2.7 Ocena enot, namenjenih za splošno obratovanje
Če se tirna vozila dobavljajo kot posamična vozila, ne pa v fiksnih enotah, se ta vozila ocenjujejo glede na ustrezne določbe te TSI, pri čemer se upošteva, da vsako vozilo ne bo imelo prostorov za invalidske vozičke, prostorov, dostopnih z invalidskim vozičkom, ali univerzalnega stranišča.
Priglašeni organ ne preverja območja uporabe v okviru tipa tirnih vozil, ki skupaj z enoto, ki se ocenjuje, zagotavlja, da je vlak povsem skladen s TSI.
Ko taka enota prejme dovoljenje za dajanje na trg, mora prevoznik v železniškem prometu pri sestavljanju vlaka z drugimi združljivimi vozili zagotoviti skladnost s točko 4.2 te TSI na ravni vlaka, v skladu s predpisi iz točke 4.2.2.5 TSI vodenje in upravljanje prometa (sestava vlaka).
7. IZVAJANJE TSI
7.1 Uporaba te TSI za novo infrastrukturo in tirna vozila
7.1.1 Nova infrastruktura
Ta TSI se uporablja za vse nove postaje, ki spadajo na njeno področje uporabe.
Uporaba te TSI ni obvezna za nove postaje, za katere je že bilo izdano gradbeno dovoljenje ali ki so predmet pogodbe za večja gradbena dela, ki je na datum začetka uporabe te TSI že podpisana ali v zadnji fazi razpisnega postopka. Vendar je treba uporabljati prejšnjo različico te TSI v okviru njenega opredeljenega področja uporabe. Vlagatelj, ki mu je priglašeni organ izdal potrdilo, mora utemeljiti skladnost z veljavnimi zahtevami v zvezi z delno uporabo različnih različic te TSI za določene dele postaje.
Če postaje, ki so bile dlje časa zaprte za potnike, začnejo znova obratovati, se to lahko obravnava kot prenova ali nadgradnja v skladu s točko 7.2.
V vseh primerih gradnje nove postaje upravljavec postaje ali načrtovalec organizira posvetovanje z organi, odgovornimi za upravljanje soseske, da se lahko, kolikor je mogoče, izpolnijo zahteve v zvezi z dostopnostjo ne samo na postaji, ampak tudi na območjih z dostopom do postaje. V primeru večmodalnih postaj se je treba o dostopu do železniške postaje in z nje ter do drugih oblik prevoza in od njih posvetovati tudi z drugimi prometnimi organi.
7.1.2 Nova tirna vozila
(1) Ta TSI se uporablja za vse enote tirnih vozil, ki spadajo na njeno področje uporabe in so dane na trg po 28. septembru 2023, razen kadar se uporablja točka 7.1.1.2 „Uporaba za tekoče projekte“ TSI lokomotive in potniška tirna vozila.
(2) Šteje se, da je skladnost z različico te priloge, ki se je uporabljala pred 28. septembrom 2023, enakovredna skladnosti s to TSI, razen sprememb TSI, navedenih v Dodatku P.
(3) Predpisi v zvezi z ES-potrdili o pregledu tipa ali konstrukcije za podsistem tirna vozila in z njim povezane komponente interoperabilnosti so določeni v točki 7.1.3 TSI lokomotive in potniška tirna vozila.
7.2 Uporaba te TSI za obstoječo infrastrukturo in tirna vozila
7.2.1 Koraki postopnega prehoda na ciljni sistem
Ta TSI se uporablja za podsisteme, ko se prenavljajo ali nadgrajujejo.
Ta TSI se ne uporablja za prenovljene ali nadgrajene postaje, za katere je že bilo izdano gradbeno dovoljenje ali ki so predmet pogodbe za gradbena dela, ki je na datum začetka veljavnosti te TSI že podpisana ali v zadnji fazi razpisnega postopka.
Ta TSI se ne uporablja za prenovljena ali nadgrajena tirna vozila, ki so predmet pogodbe, ki je na datum začetka veljavnosti te TSI že podpisana ali v zadnji fazi razpisnega postopka.
Splošni cilj te TSI je doseči skladnost obstoječe infrastrukture in tirnih vozil s TSI, tako da se ugotovijo in postopno odpravijo obstoječe ovire za dostopnost.
Države članice zagotovijo, da se organizira popis sredstev, in sprejmejo izvedbene načrte, da se doseže cilj te uredbe.
7.2.1.1
7.2.1.1.1 Funkcionalna in tehnična arhitektura
Popis sredstev je namenjen:
ugotavljanju obstoječih ovir za dostopnost;
zagotavljanju praktičnih informacij za uporabnike;
spremljanju in vrednotenju napredka v zvezi z dostopnostjo.
Arhitektura izmenjave podatkov o dostopnosti je določena v Uredbi (EU) št. 454/2011 (TSI TAP).
Za oblikovanje in izmenjavo podatkov o dostopnosti se uporabljajo specifikacije iz zaporednih številk [21] in [22] Dodatka A.
Za predvideno posebno uporabo usklajeni specifični profil transmodela, kot je določen v tehničnih dokumentih, navedenih pod zaporedno številko 1 v Dodatku O.
7.2.1.1.2 Pravila za vnos in samoocenjevanje podatkov o dostopnosti
Pravila za vnos in samoocenjevanje podatkov o dostopnosti so:
subjekti, ki zbirajo podatke o dostopnosti v zvezi s sredstvi, niso nujno neodvisni od dnevnega upravljanja navedenih sredstev;
pri prvem zbiranju podatkov o dostopnosti v skladu z začetkom veljavnosti Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/772 ( 7 ) se lahko skladnost postaj s to TSI popiše kot neocenjena;
če se na postaji ali njenih elementih opravi nadgradnja, prenova ali kakršno koli delo, ki je predvideno v nacionalnem izvedbenem načrtu za to TSI, se ustrezni podatki o dostopnosti po potrebi posodobijo, vključno s podatki o skladnosti s to TSI;
podatki o skladnosti s to TSI se lahko posodobijo na podlagi VIV, kot je opisano v točki 6.2.4 te TSI;
delovnega stanja opreme ni treba popisati.
Orodje za zbiranje podatkov, katerega načini delovanja so opisani v tehničnih dokumentih, navedenih pod zaporedno številko 2 v Dodatku O, se da na voljo Komisiji.
Če pa obstajajo strukturirani podatki o dostopnosti in jih je mogoče pretvoriti v harmonizirani profil, se navedeni podatki lahko prenesejo po pretvorbi. Metodologija za pretvorbo obstoječih podatkov o dostopnosti in komunikacijski protokol sta določena v tehničnih dokumentih, navedenih pod zaporedno številko 3 v Dodatku O.
7.2.1.1.3 Pravila za iskanje podatkov
Iz ERSAD:
javnost lahko dostopa do informacij z javnega spletnega mesta, ki ga gosti Agencija Evropske unije za železnice;
registrirani nacionalni organi lahko pridobijo vse podatke o dostopnosti, ki zadevajo državo članico;
Komisija in Agencija Evropske unije za železnice lahko pridobita vse podatke o dostopnosti.
▼M4 —————
7.2.1.1.4 Pravila za upravljanje povratnih informacij uporabnikov
Povratne informacije uporabnikov so lahko v obliki:
institucionalnih povratnih informacij združenj uporabnikov, vključno z organizacijami, ki zastopajo invalide: obstoječe strukture se lahko uporabljajo, če so vključeni predstavniki iz organizacij invalidov in funkcionalno oviranih oseb ter če odražajo stanje na ustrezni ravni, kar ni nujno nacionalna raven. Postopek za dajanje povratnih informacij uporabnikov je organiziran tako, da navedenim organizacijam omogoča enakopravno sodelovanje;
povratnih informacij posameznikov: obiskovalci spletnega mesta imajo možnost, da poročajo o napačnih informacijah glede podatkov o dostopnosti v zvezi z določeno postajo in dobijo potrditev, da je bila njihova pripomba prejeta.
V obeh primerih subjekti, odgovorni za zbiranje, vodenje in izmenjavo podatkov, ustrezno upoštevajo povratne informacije uporabnikov.
7.2.2 Uporaba te TSI za obstoječo infrastrukturo
Skladnost s to TSI je obvezna za tiste dele infrastrukture, ki se prenavljajo ali nadgrajujejo. Vendar pa TSI upošteva, da se skladnost obstoječe infrastrukture zaradi značilnosti obstoječega železniškega sistema lahko doseže s postopnim izboljševanjem dostopnosti.
Ciljni sistem za obstoječo infrastrukturo poleg tega postopnega pristopa dovoljuje tudi naslednje izjeme:
7.2.3 Uporaba te TSI za tirna vozila, ki obratujejo, ali za obstoječi tip tirnih vozil
(1) Predpisi za upravljanje sprememb tirnih vozil, ki obratujejo, ali obstoječega tipa tirnih vozil so določeni v točki 7.1.2 TSI lokomotive in potniška tirna vozila ter Dodatku F k tej TSI.
(2) Predpisi za razširitev območja uporabe za obstoječa tirna vozila, ki obratujejo pred 19. julijem 2010 ali imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2008/57/ES, so določeni v točki 7.1.4 TSI lokomotive in potniška tirna vozila.
7.3 Posebni primeri
7.3.1 Splošno
Posebni primeri, kot so navedeni v točki 7.3.2, opisujejo posebne določbe, ki so potrebne in se odobrijo v določenih omrežjih posameznih držav članic.
Ti posebni primeri so razvrščeni kot:
|
— |
primeri „P“ : „trajni“ primeri, |
|
— |
primeri „T“ : „začasni“ primeri, pri katerih se načrtuje, da bo ciljni sistem dosežen v prihodnosti. |
7.3.2 Seznam posebnih primerov
7.3.2.1
Posebni primer za Nemčijo in Dansko „P“
10 % vseh sedežev je prednostnih. V vlakih s prostovoljno in obvezno rezervacijo je najmanj 20 % teh prednostnih sedežev opremljenih s piktogrami, preostalih 80 % prednostnih sedežev pa je mogoče rezervirati vnaprej.
V vlakih, na katerih sedežev ni mogoče rezervirati, so vsi prednostni sedeži opremljeni s posebnim piktogramom v skladu s točko 4.2.2.1.2.1.
7.3.2.2
Posebni primer za Francijo „P“ za omrežje „Ile de France“
Število prostorov za invalidski voziček je omejeno na dva za vse enote, ki se bodo predvidoma uporabljale na progah A, B, C, D in E v omrežju Ile de France Express, ne glede na njihovo dolžino.
7.3.2.3
Posebni primer za Francijo „P“ za omrežje „Ile de France“
Zaradi kratkih postankov in časa potovanja med postajami ni zahtevan zvočni signal, ko se omogoči odpiranje vstopnih vrat za potnike v vseh enotah, ki se bodo predvidoma uporabljale na progah A, B, C, D in E v omrežju Ile de France Express.
7.3.2.4
Posebni primer za Veliko Britanijo, Severno Irsko in Irsko „P“
Zaradi omejenega svetlega profila, ukrivljenosti prog in zato omejene širine vozil je dovoljeno, da se skladnost s točko 4.2.2.6 (1. alineo) izpolni samo za dostop do prednostnih sedežev.
Ta posebni primer tirnim vozilom, ki so v skladu s TSI, ne preprečuje dostopa do nacionalnega omrežja.
7.3.2.5
Posebni primer za Francijo „P“ za omrežje „Ile de France“
Za dvonivojske vlake višina notranjih stopnic (razen stopnic za zunanji dostop) znaša največ 208 mm, njihova najmanjša globina pa 215 mm, merjeno na vzdolžni srednjici stopnic.
7.3.2.6
Posebni primer za Estonijo, Latvijo in Litvo „P“ za vsa tirna vozila, ki se bodo med normalnim obratovanjem predvidoma ustavljala na peronih višine 200 mm
V tem primeru so vrednosti δh, δν+ in δν- v skladu z naslednjo preglednico:
Preglednica 18
Vrednosti δh, δν+ in δν- za posebni primer za Estonijo, Latvijo in Litvo
|
|
δh mm |
δν+ mm |
δν- mm |
|
Na ravni progi brez naklona |
200 |
400 |
n. r. |
Posebni primer za Finsko „P“
Zahtevana je dodatna stopnica za uporabo na progah na Finskem. Prva uporabna stopnica je takšna, da največji konstrukcijski profil vozila izpolnjuje zahteve specifikacije iz ►M4 zaporedne številke [15] ◄ Dodatka A, vrednosti δh, δν+ in δν- pa so v skladu z naslednjo preglednico:
Preglednica 19
Vrednosti δh, δν+ in δν- za posebni primer za Finsko
|
|
δh mm |
δν+ mm |
δν- mm |
|
Na ravni progi brez naklona |
200 |
230 |
160 |
|
Na progi s polmerom loka zavoja 300 m |
410 |
230 |
160 |
Posebni primer za Nemčijo „P“ za vsa tirna vozila, ki se bodo med normalnim obratovanjem predvidoma ustavljala na peronih višine 960 mm
V tem primeru so vrednosti δh, δν+ in δν- v skladu z naslednjo preglednico:
Preglednica 20
Vrednosti δh, δν+ in δν- za posebni primer za Nemčijo
|
|
δh mm |
δν+ mm |
δν- mm |
|
Na ravni progi brez naklona |
200 |
230 |
230 |
|
Na progi s polmerom loka zavoja 300 m |
290 |
230 |
230 |
Posebni primer za Avstrijo in Nemčijo „P“ za tirna vozila, ki se bodo med normalnim obratovanjem predvidoma ustavljala na peronih, nižjih od 550 mm
V tem primeru je poleg zahtev iz točke 4.2.2.11.1(2) na voljo stopnica, tako da so vrednosti δh, δν+ in δν- v skladu z naslednjo preglednico:
Preglednica 21
Vrednosti δh, δν+ in δν- za posebni primer za Avstrijo in Nemčijo za nizke perone
|
|
δh mm |
δν+ mm |
δν- mm |
|
Na ravni progi brez naklona |
200 |
310 |
n. r. |
|
Na progi s polmerom loka zavoja 300 m |
290 |
310 |
n. r. |
Posebni primer za Irsko „P“ za vsa tirna vozila, ki se bodo med normalnim obratovanjem predvidoma ustavljala na peronih višine 915 mm
V tem primeru so vrednosti δh, δν+ in δν- v skladu z naslednjo preglednico:
Preglednica 22
Vrednosti δh, δν+ in δν- za posebni primer za Irsko
|
|
δh mm |
δν+ mm |
δν- mm |
|
Na ravni progi brez naklona |
275 |
250 |
– |
|
Na progi s polmerom loka zavoja 300 m |
275 |
250 |
– |
Posebni primer za Portugalsko „P“ za omrežje s tirno širino 1 668 mm
Pri tirnih vozilih, ki naj bi obratovala v omrežju s tirno širino 1 668 mm, je prva uporabna stopnica v skladu z vrednostmi iz točke 4.2.2.11.1(5) (preglednica 9), vključno s tirnimi vozili, ki so bila zasnovana v skladu z interoperabilnimi svetlimi profili za vožnjo po tirni širini 1 668 mm ali za vožnjo po tirni širini 1 435 mm na tiru s tremi tirnicami (1 668 mm in 1 435 mm).
V omrežju z nazivno tirno širino 1 668 mm so dovoljeni peroni z višino 685 mm ali 900 mm nad vozno površino tira.
Pragovi vstopnih vrat pri novih tirnih vozilih za dnevni prevoz na delo so zasnovani tako, da so optimizirani za dostop s peronov z višino, ki znaša 900 mm.
Posebni primer za Španijo „P“
Za tirna vozila, ki naj bi vozila po železniških progah s tirno širino 1 435 mm, so vrednosti bq0, δh, δν+ in δν– opredeljene v preglednicah 7 in 8 v točki 4.2.2.11.1.
Za tirna vozila, ki naj bi vozila po železniških progah s tirno širino 1 668 mm, položaj prve uporabne vstopne stopnice ustreza meram iz preglednic 23 in 24 te TSI, odvisno od višine perona in svetlega profila proge, kot je opredeljen v točki 7.7.15.1 Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 1299/2014 ( 8 ):
Preglednica 23
Posebni primer za Španijo – vrednosti δh, δv+ in δv– ter bq0 na ravni progi s tirno širino 1 668 mm brez naklona
|
Na ravni progi brez naklona |
|||||
|
Položaj stopnice |
Svetli profil proge |
||||
|
Profil GEC16 ali GEB16 |
Profil GHE16 |
Tir s tremi tirnicami (1) |
|||
|
Višina perona 760 ali 680 mm |
Višina perona 550 mm |
||||
|
δh mm |
Vozila s spremenljivo tirno širino 1 435 /1 668 mm |
275 |
275 |
255 |
316,5 |
|
Vozila s tirno širino 1 668 mm |
200 |
200 |
200 |
241,5 |
|
|
δν+ mm |
230 |
||||
|
δν– mm |
160 |
||||
|
bq0 |
1 725 |
1 725 |
1 705 |
1 766,5 |
|
Preglednica 24
Posebni primer za Španijo – vrednosti δh, δv+ in δv– ter bq0 na progi s polmerom loka zavoja, ki znaša 300 m, in tirno širino 1 668 mm
|
Na progi s polmerom loka zavoja 300 m |
|||||
|
Položaj stopnice |
Svetli profil proge |
||||
|
Profil GEC16 ali GEB16 |
Profil GHE16 |
Tir s tremi tirnicami(1) |
|||
|
Višina perona 760 ali 680 mm |
Višina perona 550 mm |
||||
|
δh mm |
Vozila s spremenljivo tirno širino 1 435 /1 668 mm |
365 |
365 |
345 |
406,5 |
|
Vozila s tirno širino 1 668 mm |
290 |
290 |
290 |
331,5 |
|
|
δν+ mm |
230 |
||||
|
δν– mm |
160 |
||||
|
bq0 |
1 737,5 |
1 737,5 |
1 717,5 |
1 779 |
|
(1) Te vrednosti se uporabljajo, če je skupni tir najbližje peronu. Če je skupni tir najbolj oddaljen od perona, položaj prve uporabne stopnice ustreza meram glede na svetli profil proge in višino perona, kot je opredeljeno v vrsticah za primer s tirno širino 1 668 mm in dvema tirnicama.
Posebni primer za Združeno kraljestvo „P“ za vsa tirna vozila, ki se bodo med normalnim obratovanjem predvidoma ustavljala na peronih z nazivno višino 915 mm
Vstopne stopnice za potnike so za vozilo zasnovane tako, da izpolnjujejo zahteve iz nacionalnih tehničnih predpisov, priglašenih za ta namen.
7.3.2.7 Zagotavljanje pripomočkov za vstop in zagotavljanje pomoči (točka 4.4.3)
Posebni primer za Španijo „P“
V španskem omrežju lahko obratujejo vlaki s konstrukcijsko določenim profilom, ožjim od svetlega profila, ki se upošteva za namestitev peronov (glej opombo). V tem primeru je lahko posledica širši vodoravni vmesni prostor med vlakom in peronom. Zato prevoznik v železniškem prometu in zadevni upravljavec infrastrukture ali upravljavec postaje v naslednjih primerih izvajata skupno upravljanje s tveganji:
če je pri tirnih vozilih, ki naj bi obratovala na progah s tirno širino 1 668 mm, čelni vogal stopnice za dostop zunaj območja, opredeljenega v preglednici 23 za δh = 200 mm in v preglednici 24 za δh = 290 mm;
če je pri tirnih vozilih, ki naj bi obratovala na progah s tremi tirnicami s tirno širino 1 435 mm, skupni tir najbolj oddaljen od perona.
Opomba: profil vozila je ožji od svetlega profila, če je polovična širina referenčnega kinematičnega profila profila vozila, izmerjena na ravni perona, manjša od polovične širine referenčnega kinematičnega profila svetlega profila.
7.3.2.8 Označevanje dostopov brez ovir (točka 4.2.1.2.3)
Posebni primer za Francijo „T“
Na majhnih postajah se lahko izpustijo otipne oznake v kontrastni barvi na pohodni površini za zagotavljanje informacij o dostopu brez ovir, če so zagotovljeni daljinsko upravljani zvočni signali.
Dodatek A
Standardi ali normativni dokumenti, na katere se sklicuje ta TSI
|
Zap. št. |
Značilnosti, ki se ocenjujejo |
Točka TSI |
Obvezna točka standardov |
|
[1] |
EN 81-70:2021+A1:2022 Varnostna pravila za konstruiranje in vgradnjo dvigal (liftov) – Posebne izvedbe osebnih in osebno-tovornih dvigal – 70. del: Dostopnost dvigal za osebe, vključno z invalidi |
||
|
[1.1] |
Dimenzije dvigal |
4.2.1.2.2(5) |
5.3.1, preglednica 3 |
|
[1.2] |
Otipne oznake |
4.2.1.10(7) |
Preglednica 4, točke (c), (h), (j) in (k) |
|
[2] |
EN 115-1:2017 Varnost tekočih stopnic in tekočih stez – 1. del: Konstrukcija in vgradnja |
||
|
[2.1] |
Zasnova tekočih stopnic in tekočih klančin |
4.2.1.2.2(6) |
5.4.1.2.2, 5.4.1.2.3 5.2.2 |
|
[3] |
EN 12464-2:2014 Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava na delovnem mestu – 2. del: Delovna mesta na prostem |
||
|
[3.1] |
Razsvetljava na peronu |
4.2.1.9(3) |
Preglednica 5.12, razen točk 5.12.16 in 5.12.19 |
|
[4] |
EN 12464-1:2021 Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava delovnih mest – 1. del: Notranji delovni prostori |
||
|
[4.1] |
Razsvetljava na peronu |
4.2.1.9(3) |
61.1.2 |
|
[5] |
EN 60268-16:2020 Oprema za zvokovne sisteme – 16. del: Objektivno ocenjevanje govorne razumljivosti z uporabo indeksa prenosa govora |
||
|
[5.1] |
Indeks prenosa govora, postaje |
4.2.1.11(1) |
Priloga B |
|
[5.2] |
Indeks prenosa govora, tirna vozila |
4.2.2.7.4(5) |
|
|
[6] |
EN 13272-1:2019 Železniške naprave – Električna razsvetljava v železniških vozilih za javne prevozne sisteme – 1. del: Železniška vozila za višje osne pritiske |
||
|
[6.1] |
Razsvetljava in tirna vozila |
4.2.2.4(1) |
4.1.2 |
|
[6.2] |
Zmanjšanje osvetlitve (operativni predpis) |
4.4.2.7 |
4.1.6 in 4.1.7 |
|
[7] |
ISO 3864-1:2011 Grafični simboli – Varnostne barve in varnostni znaki – 1. del: Načela načrtovanja varnostnih znakov in varnostnih oznak |
||
|
[7.1] |
Varnostne oznake, oznake za opozorila, obveznosti in prepovedi |
4.2.2.7.2(1) |
6, 7, 8, 9, 10, 11 |
|
[8] |
EN 15273-1:2013+A1:2016/AC:2017 Železniške naprave – Profili – 1. del: Splošno – Skupna pravila, ki se nanašajo na infrastrukturo in železniška vozila |
||
|
[8.1] |
Izračun bq0 |
4.2.2.11.1(2) |
H.2.2 |
|
[9] |
EN 16585-1:2017 Železniške naprave – Načrtovanje opreme in sestavnih delov na železniških vozilih za osebe z omejenimi gibalnimi sposobnostmi – 1. del: Stranišča |
||
|
[9.1] |
Ocena modula za univerzalno stranišče |
6.1.3.1 |
Poglavje 6 |
|
[9.2] |
Območje enostavnega dosega osebe, ki uporablja invalidski voziček |
4.2.2.2(12) |
Slika B.2 |
|
[10] |
ISO 3864-4:2011 Grafični simboli – Varnostne barve in varnostni znaki – 4. del: Kolorimetrične in fotometrične lastnosti varnostnih znakov |
||
|
[10.1] |
Opredelitev barv |
5.3.2.6(1) |
Poglavje 4 |
|
[11] |
EN 14752:2019+A1:2021 Železniške naprave – Vrata in zapiralni sistemi na železniških potniških vozilih |
||
|
[11.1] |
Mehanska trdnost pripomočka za vstop |
5.3.2.8(2) |
4.2.2 |
|
[11.2] |
Zaznavanje ovir |
5.3.2.8(5) |
5.4 |
|
[12] |
ISO 7000:2019 Grafični simboli za uporabo na opremi – Registrirani simboli |
||
|
[12.1] |
Simbol za oznako, ki označuje območja, dostopna z invalidskim vozičkom |
Točka N.3 Dodatka N |
Simbol 0100 |
|
[13] |
ISO 7001:2007/Amd 4:2017 Grafični simboli – Simboli za javno informiranje |
||
|
[13.1] |
Simbol za oznako, ki označuje območja, dostopna z invalidskim vozičkom |
Točka N.3 Dodatka N |
Simbol PIPF 006 |
|
[14] |
ETSI EN 301 462 :2000-03 Človeški dejavniki (HF); Simboli za identifikacijo telekomunikacijskih naprav za gluhe osebe ali za osebe z zmanjšano sposobnostjo sluha |
||
|
[14.1] |
Simbol za oznako, ki označuje indukcijske zanke |
Točka N.3 Dodatka N |
4.3.1.2 |
|
[15] |
EN 15273-2:2013+A1:2016 Železniške naprave – Profili – 2. del: Nakladalni profil (profil vozila) |
||
|
[15.1] |
Posebni primer za Finsko |
7.3.2.6 |
Priloga F |
|
[16] |
EN 16585-2:2017 Železniške naprave – Načrtovanje za osebe z omejenimi gibalnimi sposobnostmi – Oprema in sestavni deli na železniških vozilih – 2. del: Elementi za sedenje, stanje in premikanje |
||
|
[16.1] |
Diagrami prednostnih sedežev |
4.2.2.1.2.1 (7) 4.2.2.1.2.1 (8) |
Priloga A |
|
[16.2] |
Sedeži, obrnjeni v isto smer |
4.2.2.1.2.2(1) |
Slika A.2 |
|
[16.3] |
Sedeži, obrnjeni drug proti drugemu |
4.2.2.1.2.3 (1) 4.2.2.1.2.3 (2) |
Sliki A.3 in A.4 |
|
[16.4] |
Diagrami prostorov za invalidski voziček |
4.2.2.2(4) |
Slike B1, B2 in B3 |
|
[16.5] |
Diagrami prostorov za invalidski voziček |
Dodatek F |
Slika 5 |
|
[17] |
EN 16585-3:2017 Železniške naprave – Načrtovanje za osebe z omejenimi gibalnimi sposobnostmi – Oprema in sestavni deli na železniških vozilih – 3. del: Prehodi in notranja vrata |
||
|
[17.1] |
Prehod skozi vozila |
4.2.2.6(1) |
Slika 2 |
|
[17.2] |
Prehod med sosednjima voziloma iste vlakovne kompozicije |
4.2.2.6(1) |
Slika 3 |
|
[17.3] |
Prehod do območij, dostopnih z invalidskim vozičkom, in od njih |
4.2.2.6(1) |
Slika 5 |
|
[17.4] |
Širine hodnikov za spremembo smeri |
4.2.2.6(4) |
Preglednica 3 |
|
[18] |
EN 16584-1:2017 Železniške naprave – Načrtovanje za osebe z omejenimi gibalnimi sposobnostmi – Splošne zahteve – 1. del: Kontrast |
||
|
[18.1] |
Ocena kontrasta za podsistem tirna vozila |
6.2.3.3 |
Priloga A, točka A.1 |
|
[19] |
EN 16584-2:2017 Železniške naprave – Načrtovanje za osebe z omejenimi gibalnimi sposobnostmi – Splošne zahteve – 2. del: Informacije |
||
|
[19.1] |
Vidni signali za vrata |
4.2.2.3.2(11) |
5.3.3.2(g) in (h) |
|
[20] |
EN 17285:2020 Železniške naprave – Akustika – Merjenje zvočnih opozoril pri vratih |
||
|
[20.1] |
Merjenje signalov za notranja vrata |
Dodatek G – G.4 |
5, 6, 7 |
|
[20.2] |
Merjenje signalov za zunanja vrata |
Dodatek G – G.4 |
5, 6, 7 |
|
[20.3] |
Merjenje signalov za iskanje vrat |
Dodatek G – G.4 |
5., 7. člen |
|
[21] |
CEN/TS 16614-1:2020 Javni prevoz – Izmenjava omrežnih in voznorednih podatkov (NeTEx) – 1. del: Izmenjavni format za topologijo omrežja javnega prevoza |
||
|
[21.1] |
Oblikovanje in izmenjava podatkov o dostopnosti |
7.2.1.1.1 |
Vse |
|
[22] |
EN 12896-1:2016 Javni prevoz. Referenčni podatkovni model. Splošni pojmi (Transmodel) |
||
|
[22.1] |
Oblikovanje in izmenjava podatkov o dostopnosti |
7.2.1.1.1 |
Vse |
Dodatek B
Začasno pravilo prednostnega razvrščanja za nadgradnjo/prenovo postaj
Med prenovo ali nadgradnjo obstoječim postajam s povprečnim skupnim dnevnim pretokom 1 000 odhajajočih in prihajajočih potnikov ali manj preko 12-mesečnega obdobja ni treba zagotoviti dvigal ali klančin, ki bi bile sicer potrebne za zagotavljanje dostopa brez stopnic, če druga postaja na razdalji do 50 km in isti poti zagotavlja povsem skladen dostop brez ovir. V takih okoliščinah so postaje zasnovane tako, da predvidevajo prihodnjo namestitev dvigala in/ali klančin, da bo postaja dostopna za vse invalide in funkcionalno ovirane osebe. Za organiziranje prevoza invalidov in funkcionalno oviranih oseb z dostopnimi sredstvi med to postajo brez dostopa in naslednjo postajo z dostopom na isti poti se uporabljajo nacionalni predpisi.
Dodatek C
(Se ne uporablja)
Dodatek D
Ocena komponent interoperabilnosti
D.1 PODROČJE UPORABE
Ta dodatek navaja oceno skladnosti in primernosti za uporabo za komponente interoperabilnosti.
D.2 ZNAČILNOSTI
Značilnosti komponent interoperabilnosti, ki se ocenjujejo v različnih fazah projektiranja, razvoja in proizvodnje, so v preglednici D.1 označene z X.
Preglednica D.1
Ocena komponent interoperabilnosti
|
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
|
Komponente interoperabilnosti in značilnosti, ki se ocenjujejo |
Ocena v naslednji fazi |
|||
|
Faza projektiranja in razvoja |
Faza proizvodnje |
|||
|
Pregled in/ali proučitev projektiranja |
Pregled proizvodnega procesa |
Preskus tipa |
Preverjanje skladnosti s tipom |
|
|
▼M4 ————— |
||||
|
5.3.1.2 Klančine na peronih |
X |
|
X |
X |
|
5.3.1.3 Dvižne ploščadi |
X |
|
X |
X |
|
|
|
|
|
|
|
5.3.2.1 Vmesnik naprave za upravljanje vrat |
X |
|
X |
X |
|
5.3.2.2 in 5.3.2.3 Standardna stranišča |
X |
|
X |
X |
|
5.3.2.2 in 5.3.2.4 Univerzalna stranišča |
X |
|
X |
X |
|
5.3.2.5 Enota za previjanje |
X |
|
X |
X |
|
5.3.2.6 Naprava za klic na pomoč |
X |
|
X |
X |
|
▼M4 ————— |
||||
|
5.3.2.8 Premična stopnica in premostitvena plošča |
X |
|
X |
X |
|
5.3.2.9 Klančina na vozilu |
X |
|
X |
X |
|
5.3.2.10 Dvigalo na vozilu |
X |
|
X |
X |
Dodatek E
Ocena podsistemov
E.1 PODROČJE UPORABE
Ta dodatek navaja oceno skladnosti podsistemov.
E.2 ZNAČILNOSTI IN MODULI
Značilnosti podsistema, ki se ocenjujejo v različnih fazah projektiranja, razvoja in proizvodnje, so v preglednici E.1 za podsistem infrastruktura in v preglednici E.2 za podsistem tirna vozila označene z X.
Preglednica E.1
Ocena podsistema infrastruktura (zgrajen in dobavljen kot en subjekt)
|
1 |
2 |
3 |
|
Značilnosti, ki se ocenjujejo |
Faza projektiranja in razvoja |
Faza izgradnje |
|
Pregled in/ali proučitev projektiranja |
Inšpekcijski pregled |
|
|
Parkirna mesta za invalide in funkcionalno ovirane osebe |
X |
X |
|
Dostopi brez ovir |
X |
X |
|
Označevanje dostopov |
X |
X |
|
Vrata in vhodi |
X |
X |
|
Talne površine |
X |
X |
|
Prozorne ovire |
X |
X |
|
Stranišča |
X |
X |
|
Pohištvo in prostostoječe naprave |
X |
X |
|
Sistem izdaje vozovnic/prostor ali avtomat za prodajo vozovnic/prostor za informacije/avtomat za kontrolo vozovnic/vrtljivi križi/točke za pomoč potnikom |
X |
X |
|
Razsvetljava |
X |
X |
|
Vidne informacije: oznake, piktogrami, dinamične informacije |
X |
X |
|
Zvočne informacije |
X |
X |
|
Širina in rob perona |
X |
X |
|
Konec perona |
X |
X |
|
Nivojski prehod čez progo na postaji |
X |
X |
Preglednica E.2
Ocena podsistema tirna vozila (zgrajena in dobavljena kot serijski proizvodi)
|
1 |
2 |
3 |
|
|
Značilnosti, ki se ocenjujejo |
Faza projektiranja in razvoja |
Faza proizvodnje |
|
|
Pregled in/ali proučitev projektiranja |
Preskus tipa |
Redni preskus |
|
|
Sedeži |
|||
|
Splošno |
X |
X |
|
|
Prednostni sedeži, splošno |
X |
|
|
|
Sedeži, obrnjeni v isto smer |
X |
X |
|
|
Sedeži, obrnjeni drug proti drugemu |
X |
X |
|
|
Prostori za invalidske vozičke |
X |
X |
|
|
Vrata |
|||
|
Splošno |
X |
X |
|
|
Zunanja vrata |
X |
X |
|
|
Notranja vrata |
X |
X |
|
|
Razsvetljava |
|
X |
|
|
Stranišča |
X |
|
|
|
Prehodi |
X |
|
|
|
Informacije za potnike |
|||
|
Splošno |
X |
X |
|
|
Oznake, piktogrami in otipne informacije |
X |
X |
|
|
Dinamične vidne informacije |
X |
X |
|
|
Dinamične zvočne informacije |
X |
X |
|
|
Spremembe višine |
X |
|
|
|
Oprijemala |
X |
X |
|
|
Spalniki, dostopni z invalidskim vozičkom |
X |
X |
|
|
Položaj stopnic za vstop v vozilo in izstop iz njega |
|||
|
Splošne zahteve |
X |
|
|
|
Stopnice za vstop/izstop |
X |
|
X |
|
Pripomočki za vstop |
X |
X |
X |
Dodatek F
Prenova ali nadgradnja tirnih vozil
Če se deli tirnih vozil prenovijo ali nadgradijo, so v skladu z zahtevami te TSI; skladnost z vsebino te TSI ni obvezna v naslednjih primerih:
Konstrukcije
Skladnost ni obvezna, če bi dela zahtevala konstrukcijske spremembe okvirov vrat (notranjih ali zunanjih), podvozja, varnostnih stebričkov, karoserije vozila ali odbojnikov, ali splošneje, če bi dela zahtevala ponovno preverjanje veljavnosti konstrukcijske celovitosti.
Sedeži
Skladnost s točko 4.2.2.1 glede držajev na hrbtnih naslonih sedežev je obvezna le pri prenovi ali nadgradnji konstrukcije sedežev celotnega vozila.
Skladnost s točko 4.2.2.1.2 glede dimenzij prednostnih sedežev in prostora okoli njih je obvezna le pri spremembi razporeda sedežev v celotnem vlaku, če se to lahko doseže brez zmanjšanja obstoječe zmogljivosti vlaka. V tem primeru se zagotovi največje število prednostnih sedežev.
Skladnost z zahtevami v zvezi s svetlim prostorom nad prednostnimi sedeži ni obvezna, če je omejevalni dejavnik polica za prtljago, ki se v okviru prenove ali nadgradnje konstrukcijsko ne spreminja.
Prostori za invalidske vozičke
Prostore za invalidske vozičke je treba zagotoviti le, če se spreminja razpored sedežev v celotni sestavi vlaka. Če pa vstopne odprtine vrat ali prehodov ni mogoče predelati tako, da bi omogočali dostop z invalidskim vozičkom, prostorov za invalidske vozičke ni treba zagotoviti niti pri spreminjanju razporeda sedežev. Prostori za invalidske vozičke, zagotovljeni v obstoječih tirnih vozilih, se lahko razvrstijo v skladu s specifikacijo iz zaporedne številke [16] Dodatka A.
Zagotovitev naprave za klic na pomoč v prostoru za invalidski voziček ni obvezna, če vozilo nima električnega komunikacijskega sistema, ki bi ga bilo mogoče prilagoditi tako, da bi lahko vanj vključili tako napravo.
Sedež za premestitev je obvezno zagotoviti le, če se s tem ne spremeni ureditev obstoječega prostora za invalidski voziček.
Zunanja vrata
Skladnost z zahtevami glede označevanja mesta zunanje odprtine vrat v notranjosti z vidnim razlikovanjem površine tal je obvezna le pri prenovi ali nadgradnji talnih oblog.
Skladnost z zahtevami glede zagotavljanja signalov za odpiranje in zapiranje vrat je obvezna le pri prenovi ali nadgradnji sistema za upravljanje vrat.
Popolna skladnost z zahtevami glede položaja in osvetlitve elementov za upravljanje vrat je obvezna le pri prenovi ali nadgradnji sistema za upravljanje vrat, če se lahko elementi za upravljanje prestavijo brez spreminjanja konstrukcije vozila ali vrat. Vendar pa se v tem primeru prenovljeni ali nadgrajeni elementi za upravljanje namestijo kolikor je mogoče blizu predpisanemu položaju.
Notranja vrata
Skladnost z zahtevami glede sil, potrebnih za upravljanje vrat, in položaja elementov za upravljanje je obvezna le pri prenovi ali nadgradnji vrat in mehanizma vrat in/ali elementov za upravljanje vrat.
Razsvetljava
Skladnost z zahtevo ni obvezna, če se lahko dokaže, da električni sistem ni dovolj zmogljiv za priključitev dodatnega bremena ali da take razsvetljave ni mogoče lokalno vgraditi brez konstrukcijskih sprememb (odprtin vrat itd.).
Stranišča
Povsem skladno univerzalno stranišče je obvezno zagotoviti le pri popolni prenovi ali nadgradnji obstoječih stranišč, če je zagotovljen prostor za invalidski voziček in če se lahko skladno univerzalno stranišče zagotovi brez konstrukcijskih sprememb karoserije vozila.
Zagotovitev naprave za klic na pomoč v univerzalnem stranišču ni obvezna, če vozilo nima električnega komunikacijskega sistema, ki bi ga bilo mogoče prilagoditi tako, da bi lahko vanj vključili tako napravo.
Prehodi
Skladnost z zahtevami točke 4.2.2.6 je obvezna le pri spremembah razporeda sedežev v celotnem vozilu in če je zagotovljen prostor za invalidski voziček.
Skladnost z zahtevami glede prehodov med sosednjimi vozili je obvezna le pri prenovi ali nadgradnji sredinskega prehoda med vozili.
Informacije
Skladnost z zahtevami točke 4.2.2.7 glede informacij o poti pri prenovi ali nadgradnji ni obvezna. Če pa se v okviru programa prenove ali nadgradnje namesti avtomatski sistem za informacije o poti, je ta v skladu z zahtevami iz navedene točke.
Skladnost z drugimi deli točke 4.2.2.7 je obvezna pri prenovi ali nadgradnji oznak ali notranje opreme vozila.
Spremembe višin
Skladnost z zahtevami točke 4.2.2.8 pri prenovi ali nadgradnji ni obvezna. Vendar se pri prenovi ali nadgradnji materialov pohodnih površin zagotovi opozorilni trak v kontrastni barvi na čelnih vogalih stopnic.
Oprijemala
Skladnost z zahtevami točke 4.2.2.9 je obvezna le pri prenovi ali nadgradnji obstoječih oprijemal.
Spalniki, dostopni z invalidskim vozičkom
Skladnost z zahtevo po zagotovitvi spalnika, dostopnega z invalidskim vozičkom, je obvezna le pri prenovi ali nadgradnji obstoječih spalnikov.
Zagotovitev naprave za klic na pomoč v spalniku, dostopnem z invalidskim vozičkom, ni obvezna, če vozilo nima električnega komunikacijskega sistema, ki se lahko prilagodi tako, da bi lahko vanj vključili tako napravo.
Položaji stopnic, stopnice in pripomočki za vstop
Skladnost z zahtevami iz točk 4.2.2.11 in 4.2.2.12 pri prenovi ali nadgradnji ni obvezna. Če pa se nameščajo premične stopnice ali drugi v vozilo vgrajeni pripomočki za vstop, so v skladu z ustreznimi določbami navedenih točk.
Če se pri prenovi ali nadgradnji zagotovi prostor za invalidski voziček v skladu s točko 4.2.2.3, je obvezno zagotoviti tudi pripomoček za vstop v skladu s točko 4.4.3.
Dodatek G
Zvočni signali zunanjih vrat za potnike
G.1 Opredelitev pojmov
V tem dodatku se uporabljajo naslednji izrazi:
|
fsignal |
= |
frekvenca tona za vzbujanje; |
|
LS |
= |
raven zvočnega tlaka, izmerjena kot LAFmax najvišja raven zvoka s frekvenčnim filtrom „A“ in časovnim filtrom F (hitro) v času merjenja. |
|
LSmax |
= |
maximum LAFmax |
|
LSmin |
= |
minimum LAFmax |
|
LN |
= |
raven hrupa okolja, izmerjena na naslednji način: |
frekvenčno območje energijska vsota treh oktavnih pasov,
pri čemer je:
|
L1 |
= |
Lokt.500 Hz , |
|
L2 |
= |
Lokt.1000 Hz , |
|
L3 |
= |
Lokt.2000 Hz ; |
raven zvočnega tlaka, izmerjena kot energijsko ekvivalentna raven v 20 s (LAeq20 ).
G.2 Signali za odpiranje in zapiranje vrat
G.2.1 Signal za odpiranje vrat
|
Značilnosti |
Počasi pulzirajoč večtonski signal (do dva pulza na sekundo), ki ga sestavljata dva, v zaporedju oddana tona |
|
|
Frekvence |
– – |
fsignal1 = 2 200 Hz +/– 100 Hz fsignal2 = 1 760 Hz +/– 100 Hz |
|
Raven zvočnega tlaka |
|
Prilagodljiva naprava — LS ≥ LN + 5 dB — LSmax = 70 dB (+6/–0) |
|
– |
Neprilagodljiva naprava — LS = 70 dB (+ 6/– 0) |
|
G.2.2 Signal za zapiranje vrat
|
Značilnosti |
– |
Hitro pulzirajoč ton (6–10 pulzov na sekundo) |
|
Frekvenca |
– |
fsignal = 1 900 Hz +/– 100 Hz |
|
Raven zvočnega tlaka |
|
Prilagodljiva naprava — LS ≥ LN + 5 dB — LSmax = 70 dB (+ 6/– 0) |
|
– |
Neprilagodljiva naprava — LS = 70 dB (+ 6/– 0) |
G.3 Signali za iskanje vrat
Signal za iskanje vrat je lahko enotonski signal (v skladu s točko G.3.1) ali dvotonski signal (v skladu s točko G.3.2). Obe vrsti signala sta enako sprejeti v vseh državah članicah.
G.3.1 Enotonski signal
|
Značilnosti |
Interval tona (pravokotnik), brez naraščanja in pojemanja — trajanje impulza signala = 5 ms ± 1 ms „vklopljen“ (impulz čistega tona), — časovni vzorec signala 3–5 impulzov na sekundo |
|
Frekvenca |
— fsignal = 630 Hz ± 50 Hz |
|
Raven zvočnega tlaka |
Prilagodljiva naprava — LS ≥ LN +5 dB — LSmin = 45 dB (+/– 2) — LSmax = 65 dB (+/– 2) Neprilagodljiva naprava — LS = 60 dB |
G.3.2 Dvotonski signal
|
Značilnosti |
Interval tonov (opredelitev signala) — 100 ms naraščanje ravni zvočnega tlaka, — 100 ms oglašanje prvega tona 550 Hz ± 50 Hz, — 100 ms pojemanje ravni zvočnega tlaka, — 200 ms izklopljen, — 100 ms naraščanje ravni zvočnega tlaka, — 100 ms oglašanje drugega tona 750 Hz ± 50 Hz, — 100 ms pojemanje ravni zvočnega tlaka, — 900 ms izklopljen, — čas ponavljanja signala = 1 700 ms. |
|
Frekvenca |
fsignal1 = 550 Hz ± 50 Hz fsignal2 = 750 Hz ± 50 Hz |
|
Raven zvočnega tlaka |
Prilagodljiva naprava — LS ≥ LN + 5 dB — LSmin = 50 dB (+/– 2 dB) — LSmax = 70 dB (+/– 2 dB) Neprilagodljiva naprava — LS = 70 dB |
G.4 Položaji za merjenje
Položaj mikrofona za meritve zvočnih signalov vrat je v skladu s specifikacijo iz zaporedne številke [20] Dodatka A. Specifikacija se uporablja tudi za položaj mikrofona za merjenje signala za iskanje vrat, čeprav njeno področje uporabe ne zajema signala za iskanje vrat.
Za dokazovanje skladnosti se izvedejo meritve ob treh vratih na vlaku. Vrata so za preskus zapiranja povsem odprta, za preskus odpiranja pa povsem zaprta.
▼M4 —————
Dodatek M
Interoperabilni invalidski voziček, s katerim se lahko potuje na vlaku
M.1 PODROČJE UPORABE
Ta dodatek opredeljuje najvišje tehnične mejne vrednosti za interoperabilni invalidski voziček, s katerim se lahko potuje na vlaku. Te mejne vrednosti se uporabljajo za projektiranje in ocenjevanje tirnih vozil (arhitektura, konstrukcija, razpored) in njihovih sestavnih delov (vstopna vrata, notranja vrata, sedeži, stranišča itd.). Če značilnosti invalidskega vozička presegajo te mejne vrednosti, so lahko pogoji uporabe tirnih vozil za uporabnika slabši (npr. ni dostopa do prostorov za invalidske vozičke). Prekoračitev nekaterih mejnih vrednosti lahko uporabniku prepreči dostop do tirnih vozil. Navedene mejne vrednosti opredeli vsak prevoznik v železniškem prometu, kot je določeno v točki 4.2.6.1 Priloge k Uredbi (EU) št. 454/2011.
M.2 ZNAČILNOSTI
Vrednosti, ki se štejejo za tehnične mejne vrednosti, so:
Dodatek N
Oznake za funkcionalno ovirane osebe
N.1 PODROČJE UPORABE
Ta dodatek opredeljuje posebne oznake, ki se uporabljajo za infrastrukturo in tirna vozila.
N.2 DIMENZIJE OZNAK
Dimenzije oznak za funkcionalno ovirane osebe na infrastrukturi se izračunajo po naslednji formuli:
Najmanjša velikost ploščic z oznakami za funkcionalno ovirane osebe v notranjosti tirnih vozil je 60 mm, razen pri oznakah za opremo v straniščih ali v previjalnici, ki so lahko manjše.
Najmanjša velikost ploščic z oznakami za funkcionalno ovirane osebe na zunanji strani tirnih vozil je 85 mm.
N.3 SIMBOLI, KI SE UPORABLJAJO NA OZNAKAH
Mednarodna oznaka za invalidski voziček
Oznaka, ki označuje območja, dostopna z invalidskim vozičkom, vključuje simbol v skladu z eno od specifikacij iz zaporedne številke [12] ali [13] Dodatka A.
Oznaka za indukcijsko zanko
Oznaka, ki označuje mesta, kjer so nameščene indukcijske zanke, vključuje simbol v skladu s specifikacijo iz zaporedne številke [14] Dodatka A.
Oznaka za prednostne sedeže
Oznaka, ki označuje, kje so prednostni sedeži, vključuje simbole v skladu s sliko N1.
Slika N1
Simboli za prednostne sedeže
N.4 BARVA OZNAK
Posebne oznake iz tega dodatka so bele barve na temnomodrem ozadju. Če so oznake nameščene na temnomodri plošči, je dovoljeno obrniti barve simbola in ozadja (tj. temnomoder simbol na belem ozadju).
Dodatek O
Seznam tehničnih dokumentov
|
Zaporedna št. |
Ime |
|
1 |
Usklajeni posebni profil za izmenjavo omrežnih in voznorednih podatkov (NeTEx), ki se uporablja za opis postaj. |
|
2 |
Načini delovanja orodja za zbiranje podatkov. |
|
3 |
Metodologija za pretvorbo obstoječih podatkov o dostopnosti, vključno z opisom zunanjega vmesnika in komunikacijskega protokola. |
„Dodatek P
Spremembe zahtev in prehodne ureditve
Za točke TSI, ki niso navedene v preglednici P.1 in preglednici P.2, skladnost s „prejšnjo TSI“ (tj. to uredbo, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/772 ( 9 )) pomeni skladnost s to TSI, ki se uporablja od 28. septembra 2023.
Spremembe s splošno prehodno ureditvijo, ki se uporablja sedem let
Za točke TSI iz preglednice P.1 skladnost s prejšnjo TSI ne pomeni skladnosti z različico te TSI, ki se uporablja od 28. septembra 2023.
Projekti, ki so na dan 28. septembra 2023 že v fazi projektiranja, izpolnjujejo zahteve iz te TSI od 28. septembra 2030.
Zahteve TSI iz preglednice P.1 ne vplivajo na projekte, ki so v fazi proizvodnje, in tirna vozila, ki obratujejo.
Preglednica P.1
Prehodna ureditev, ki se uporablja sedem let
|
Točke TSI |
Točke TSI v prejšnji TSI |
Razlaga spremembe TSI |
|
4.2.2.1.1(1a) |
Ni zahtev |
Nova zahteva, ki podrobneje določa pravilen položaj oprijemala |
|
4.2.2.2(8) |
4.2.2.2(8) |
Natančnejše besedilo zahteve |
|
4.2.2.3.2(8) Ko se vrata lokalno zaprejo (lahko jih zapre potnik ali vlakovno osebje), se sproži signal za zapiranje vrat, ki se začne po začetku delovanja naprave za upravljanje vrat in se nadaljuje, dokler se vrata ne zaprejo. |
Ni zahtev |
Nova zahteva |
|
4.2.2.3.2(11) |
Ni zahtev |
Nova zahteva |
|
4.2.2.11.1(3) Tehnična dokumentacija iz točke 4.2.12 TSI lokomotive in potniška tirna vozila vključuje informacije o višini in odmiku teoretičnega perona, katerih rezultat je navpični vmesni prostor (δν–), ki meri 160 mm, in vodoravni vmesni prostor (δh), ki meri 200 mm, s točke na sredini čelnega vogala najnižje stopnice tirnega vozila na ravni progi brez naklona. |
Ni zahtev |
Nova zahteva |
|
5.3.2.6(1) |
5.3.2.6(1) |
Omejitev danih možnosti |
|
5.3.2.8 |
5.3.2.8 |
Nova zahteva v specifikaciji iz zaporedne številke [11] Dodatka A |
|
6.2.3.3 |
Ni zahtev |
Nova zahteva, ki se nanaša na poseben standard za kontrast |
|
7.3.2.6 Položaj stopnic za vstop v vozilo in izstop iz njega Posebni primer za Španijo „P“ |
7.3.2.6 Položaj stopnic za vstop v vozilo in izstop iz njega Posebni primer za Španijo „P“ za omrežje s tirno širino 1 668 mm |
Nova zahteva, ki se uporablja za vozila s tirno širino 1 668 mm |
|
Dodatek G – signali za odpiranje in zapiranje vrat |
Dodatek G – signali za odpiranje in zapiranje vrat |
Sprememba merilne metode |
Spremembe s posebno prehodno ureditvijo:
Za točke TSI iz preglednice P.2 skladnost s prejšnjo TSI ne pomeni skladnosti s to TSI, ki se uporablja od 28. septembra 2023.
Projekti, ki so na dan 28. septembra 2023 že v fazi projektiranja, projekti, ki so v fazi proizvodnje, in tirna vozila, ki obratujejo, izpolnjujejo zahtevo iz te TSI v skladu z ustrezno prehodno ureditvijo iz preglednice P.2 od 28. septembra 2023.
Preglednica P.2
Posebna prehodna ureditev
|
Točke TSI |
Točke TSI v prejšnji TSI |
Razlaga spremembe TSI |
Prehodna ureditev |
|||
|
Faza projektiranja se ni začela |
Faza projektiranja se je začela |
Proizvodna faza |
Tirna vozila, ki obratujejo |
|||
|
Ni relevantno“. |
||||||