Struktura finančnega instrumenta

Posojilo s porazdelitvijo tveganja (v nadaljnjem besedilu: posojilo s porazdelitvijo tveganja ali finančni instrument) je v obliki posojilnega sklada, ki ga s prispevki iz programa in lastnimi prispevki vzpostavi finančni posrednik za financiranje portfelja na novo odobrenih posojil in ne vključuje refinanciranja obstoječih posojil.

Posojilo s porazdelitvijo tveganja je na voljo v okviru operacije, ki je del prednostne osi, opredeljene v programu, ki ga sofinancira sklad ESI, in je opredeljena v okviru predhodne ocene iz člena 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Cilj instrumenta

Cilj instrumenta je:

1.  kombiniranje sredstev iz programa sklada ESI in sredstev finančnega posrednika, da bi se podprlo financiranje MSP v skladu s členom 37(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013, in

2.  zagotavljanje lažjega dostopa MSP do financiranja, saj instrument finančnim posrednikom zagotavlja finančni prispevek in porazdelitev kreditnega tveganja, s tem pa imajo MSP na voljo več sredstev po ugodnih pogojih v obliki znižanja obrestne mere in, če je primerno, zmanjšanja zavarovanja s premoženjem.

Prispevek finančnemu posredniku iz programa sklada ESI ne izrinja financiranja, ki je na voljo pri drugih zasebnih ali javnih vlagateljih.

Program sklada ESI finančnemu posredniku zagotovi financiranje za oblikovanje portfelja na novo odobrenih posojil MSP ter hkrati za sodelovanje pri izgubah/neizpolnjevanju obveznosti in postopkih izterjave v zvezi s posojili MSP v zadevnem portfelju za posamezno posojilo in v deležu, ki je enak prispevku programa v instrumentu.

Če gre za strukturo sklada skladov, sklad skladov prispevek iz programa sklada ESI prenese na finančnega posrednika.

Sklad skladov lahko poleg prispevka iz programa sklada ESI zagotovi tudi lastna sredstva, ki se kombinirajo s sredstvi finančnega posrednika. Sklad skladov je v tem primeru sorazmerno udeležen pri porazdelitvi tveganja med različnimi prispevki v portfelju posojil. Če so sredstva, ki jih zagotovi sklad skladov, državna sredstva, je treba spoštovati pravila o državni pomoči.

Vidik državne pomoči

Posojilo s porazdelitvijo tveganja je zasnovano kot instrument brez državne pomoči, tj. plačilo finančnemu posredniku je skladno s tržnimi pogoji, finančna ugodnost se v celoti prenese s finančnega posrednika na končne prejemnike in za financiranje končnih prejemnikov se uporablja zadevna uredba de minimis.

(a)  Pomoč na ravni finančnega posrednika in sklada skladov je izključena, če:

1.  finančni posrednik in organ upravljanja ali sklad skladov v katerem koli trenutku nosita izgube in koristi sorazmerno s svojimi prispevki, udeležba finančnega posrednika v posojilu s porazdelitvijo tveganja pa je gospodarsko pomembna, in

2.  plačilo (tj. stroškov upravljanja in/ali provizije za upravljanje) finančnemu posredniku in skladu skladov odraža trenutno tržno plačilo v primerljivih razmerah, tj. kadar je slednji izbran z odprtim, preglednim, nediskriminacijskim in objektivnim izbirnim postopkom oziroma je plačilo skladno s členoma 12 in 13 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014 in država ni dodelila nobenih drugih ugodnosti. Če sklad skladov zgolj prenese prispevek sklada ESI na finančnega posrednika in izvaja dejavnosti v javnem interesu ter ob izvajanju ukrepa ne opravlja komercialne dejavnosti in pri vlaganju ne sodeluje z lastnimi sredstvi – zaradi česar se ne šteje za upravičenca pomoči – je dovolj, da sklad skladov ne prejme prekomernega plačila, in

3.  finančna ugodnost javnega prispevka iz programa v instrument se v celoti prenese na končne prejemnike v obliki znižanja obrestne mere. Organ upravljanja pri izbiri finančnega posrednika v skladu s členom 7(2) Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014 oceni politiko oblikovanja cen in metodologijo za prenos finančne ugodnosti na končne prejemnike.

Kadar finančni posrednik finančne ugodnosti na končne prejemnike ne prenese v celoti, se neizplačani javni prispevek prenese nazaj na organ upravljanja.

(b)  Na ravni MSP:

Na ravni MSP je posojilo v skladu s pravili de minimis.

Finančni posrednik za vsako posojilo, vključeno v portfelj, izračuna bruto ekvivalent nepovratnih sredstev z naslednjo metodologijo izračuna:

izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev = nominalni znesek posojila (v EUR) × (stroški financiranja (običajna praksa) + stroški tveganja (običajna praksa) – morebitne provizije, ki jih organ upravljanja zaračuna za prispevek iz programa finančnemu posredniku) × tehtano povprečno trajanja posojila (v letih) × stopnja porazdelitve tveganja.

Kadar se za namene posojila s porazdelitvijo tveganja bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračuna z navedeno formulo, se šteje, da je zahteva iz člena 4 uredbe de minimis (1) izpolnjena. Glede zavarovanja s premoženjem niso predpisane minimalne zahteve.

Z mehanizmom za preverjanje se zagotovi, da bruto ekvivalent nepovratnih sredstev, izračunan z navedeno formulo, ni nižji od bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev, izračunanega v skladu s členom 4(3)(c) uredbe de minimis.

Skupni znesek pomoči, izračunan na podlagi bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev, ne sme presegati zneska 200 000 EUR v obdobju treh poslovnih let ob upoštevanju pravila o kumulaciji za končne prejemnike iz uredbe de minimis.

Nepovratna sredstva za tehnično pomoč ali druga nepovratna sredstva za končne prejemnike se kumulirajo z izračunanim bruto ekvivalentom nepovratnih sredstev.

Pomoč za MSP v sektorju ribištva in ribogojstva je v skladu z zadevnimi pravili uredbe de minimis za zadevni sektor.

Za dejavnosti, ki jih podpira EKSRP, veljajo splošna pravila.

Posojilna politika

(a)  Izplačilo organa upravljanja ali sklada skladov finančnemu posredniku:

Organ upravljanja po podpisu sporazuma o financiranju s skladom skladov ali finančnim posrednikom javne prispevke iz programa prenese na sklad skladov ali finančnega posrednika, ki zadevne prispevke vloži v namenski posojilni sklad s porazdelitvijo tveganja. Prenos se izvede v tranšah in ob upoštevanju zgornjih mej iz člena 41 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Ciljni obseg posojila in razpon obrestne mere se potrdita v okviru predhodne ocene v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013 in se upoštevata pri določitvi narave instrumenta (obnovljivi ali neobnovljivi instrument).

(b)  Oblikovanje portfelja novih posojil:

Finančni posrednik mora v vnaprej določenem omejenem časovnem obdobju ob svojih trenutnih posojilnih dejavnostih oblikovati portfelj novih upravičenih posojil, ki je delno financiran z izplačanimi sredstvi iz programa po stopnji porazdelitve tveganja, dogovorjeni v sporazumu o financiranju.

Upravičena posojila za MSP (v skladu z vnaprej določenimi merili za upravičenost na ravni posameznega posojila in portfelja) so samodejno vključena v portfelj s predložitvijo obvestil o vključitvi vsaj vsako četrtletje.

Finančni posrednik ob upoštevanju veljavnih standardov dejavnosti ter ohranjanju skladnosti s finančnimi interesi in cilji politike organa upravljanja izvaja skladno posojilno politiko (zlasti glede razpršitve portfelja), ki omogoča dobro upravljanje kreditnega portfelja in razpršenost tveganja.

Finančni posrednik opredelitev, izbor, potrebno skrbnost, vodenje evidence in izvedbo posojil končnim prejemnikom izvaja v skladu s svojimi običajnimi postopki in načeli, določenimi v ustreznem sporazumu o financiranju.

(c)  Ponovna uporaba virov, vrnjenih finančnemu instrumentu:

Viri, ki se vrnejo finančnim instrumentom, se ponovno uporabijo v okviru istega finančnega instrumenta (obnavljajo se v okviru istega instrumenta), ali pa se po vračilu organu upravljanja ali skladu skladov uporabijo v skladu s členom 44 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Kadar se viri obnavljajo v okviru istega finančnega instrumenta, se zneski, ki se lahko pripišejo podpori sklada ESI in jih finančni posrednik v časovnem okviru za naložbe povrne in/ali izterja iz naslova posojil končnim prejemnikom, praviloma dajo na voljo za novo uporabo v okviru istega finančnega instrumenta. Ta pristop obnavljanja iz členov 44 in 45 Uredbe (EU) št. 1303/2013 se vključi v sporazum o financiranju.

Če se viri organu upravljanja ali skladu skladov vrnejo neposredno, se vračila izvajajo redno in odražajo naslednje elemente: (i) vračilo glavnice (sorazmerno na podlagi stopnje porazdelitve tveganja), (ii) morebitne izterjane zneske in odbitke izgub (v skladu s stopnjo porazdelitve tveganja) iz naslova posojil MSP in (iii) morebitna plačila obrestnih mer. Ti viri morajo biti uporabljeni v skladu s členoma 44 in 45 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(d)  Povračilo izgube:

Finančni posrednik za vsako neodplačano posojilo MSP, ki ga financira finančni instrument, izvede postopke izterjave v skladu s svojimi internimi smernicami in postopki.

Zneski, ki jih izterja finančni posrednik (brez morebitnih stroškov izterjave in zasega), se sorazmerno s porazdelitvijo tveganja dodelijo finančnemu posredniku in organu upravljanja ali skladu skladov.

(e)  Drugo:

Obresti in drugi dobički, ki jih ustvari podpora iz skladov ESI finančnim instrumentom, se uporabijo v skladu s členom 43 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Politika oblikovanja cen

Ko finančni posrednik predlaga oblikovanje cen, predloži politiko oblikovanja cen in metodologijo, ki zagotovita popoln prenos finančne ugodnosti javnega prispevka iz programa na upravičena MSP. Politika oblikovanja cen in metodologija vključujeta naslednje elemente:

1.  obrestna mera za udeležbo finančnega posrednika je določena na tržni osnovi (tj. v skladu s politiko samega finančnega posrednika);

2.  splošna obrestna mera, ki se zaračuna za posojila upravičenim MSP, vključena v portfelj, se mora znižati sorazmerno z dodeljenimi sredstvi, ki jih zagotovi javni prispevek iz programa. Pri zadevnem znižanju se upoštevajo morebitne provizije, ki jih organ upravljanja zaračuna za prispevek iz programa;

3.  izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev, predstavljen v oddelku o državni pomoči, se uporabi pri vsakem posojilu, vključenem v portfelj;

4.  politika oblikovanja cen in metodologija se v obdobju upravičenosti ne spreminjata.

Prispevek iz programa k finančnemu instrumentu: znesek in stopnja (podrobnosti o produktu)

Dejanska stopnja porazdelitve tveganja, javni prispevek iz programa in obrestna mera za posojila temeljijo na ugotovitvah iz predhodne ocene in zagotovijo, da je korist za končne prejemnike v skladu s pravilom de minimis.

Obseg posojila s porazdelitvijo tveganja v ciljnem portfelju se potrdi s predhodno oceno, ki utemeljuje podporo finančnemu instrumentu (člen 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013), in upošteva pristop obnavljanja instrumenta (če je primerno). Sestava ciljnega portfelja posojil se opredeli tako, da se zagotovi razpršenost tveganja.

Sredstva v okviru posojila s porazdelitvijo tveganja in stopnja porazdelitve tveganja morajo biti določeni tako, da zapolnijo vrzel, ocenjeno v okviru predhodne ocene, vendar morajo biti v skladu s temi pogoji izvajanja.

S stopnjo porazdelitve tveganja, ki je bila dogovorjena s finančnim posrednikom, se za vsako upravičeno posojilo, vključeno v portfelj, opredeli delež glavnice upravičenega posojila, ki ga financira program.

S stopnjo porazdelitve tveganja, ki je bila dogovorjena s finančnim posrednikom, se določi izpostavljenost izgub, ki jih bosta krila finančni posrednik in prispevek iz programa.

Prispevek iz programa k finančnemu instrumentu (dejavnosti)

Portfelj, ki ga financira instrument posojila s porazdelitvijo tveganja, vključuje le na novo odobrena posojila za MSP, ne pa tudi refinanciranja obstoječih posojil. Merila za upravičenost za vključitev v portfelj se določijo v skladu s pravom Unije (npr. Uredbo (EU) št. 1303/2013 in pravili za posamezne sklade), programom, nacionalnimi pravili za upravičenost in skupaj s finančnim posrednikom, da se dosežeta veliko število končnih prejemnikov in ustrezna razpršenost portfelja. Finančni posrednik pripravi razumno oceno profila tveganja portfelja. Navedena merila odražajo tržne pogoje in prakse v zadevni državi članici ali regiji.

Obveznost organa upravljanja

Obveznost organa upravljanja v zvezi s finančnim instrumentom ustreza obveznosti iz člena 6 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014.

Krite izgube so zapadli, plačljivi in neporavnani zneski glavnice ter standardne obresti (brez zamudnih obresti ter morebitnih drugih stroškov in izdatkov).

Trajanje

Kreditno obdobje finančnega instrumenta se določi na način, s katerim se zagotovi, da se prispevek iz programa iz člena 42 Uredbe (EU) št. 1303/2013 uporabi za posojila, ki se končnim prejemnikom izplačajo najpozneje do 31. decembra 2023.

Priporočeno obdobje oblikovanja portfelja posojil je največ 4 leta od podpisa sporazuma o financiranju (med organom upravljanja ali skladom skladov in finančnim posrednikom).

Posojila in porazdelitev tveganja na ravni finančnega posrednika (uskladitev interesov)

Uskladitev interesov organa upravljanja in finančnega posrednika se doseže s:

Pričakovana stopnja porazdelitve tveganja se določi na podlagi ugotovitev iz predhodne ocene, ki utemeljuje podporo finančnemu instrumentu.

Upravičeni finančni posredniki

Javni in zasebni subjekti s sedežem v državi članici, zakonsko pooblaščeni za zagotavljanje posojil podjetjem, ki poslujejo na ozemlju izvajanja programa, ki prispeva k finančnemu instrumentu. Zadevni subjekti so finančne institucije in, če je primerno, mikrofinančne institucije ali katere druge institucije, pooblaščene za zagotavljanje posojil.

Upravičenost končnih prejemnikov

Končni prejemniki so upravičeni na podlagi zakonodaje EU in nacionalne zakonodaje, ustreznega programa in sporazuma o financiranju. Na datum podpisa posojilne pogodbe so izpolnjena naslednja merila za upravičenost:

(a)  končni prejemnik je mikro, malo ali srednje podjetje (v nadaljnjem besedilu: MSP (vključno s samostojnimi podjetniki/samozaposlenimi)) v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES (2) (3);

(b)  končni prejemnik ni MSP, dejavno v sektorjih iz točk (d) do (f) člena 1 uredbe de minimis;

(c)  končni prejemnik ne pripada kateremu od omejenih sektorjev (4);

(d)  končni prejemnik ni podjetje v težavah, kakor je opredeljeno v pravilih o državni pomoči;

(e)  iz preverjanj, ki jih izvede finančni posrednik v skladu z internimi smernicami in običajno kreditno politiko, izhaja, da končni prejemnik pravočasno izpolnjuje svoje finančne obveznosti v zvezi s posojili ali zakupi, ki jih je odobril finančni posrednik ali katera druga finančna institucija.

Končni prejemniki imajo v času naložbe in med vračanjem posojila registrirani sedež v državi članici, gospodarska dejavnost, za katero je bilo posojilo izplačano, pa se izvaja v zadevni državi članici in regiji/na ozemlju izvajanja programa sklada ESI.

Značilnosti produkta za končne prejemnike

Finančni posrednik končnim prejemnikom zagotovi posojila, ki prispevajo k ciljem programa in jih program sofinancira v okviru instrumenta posojila s porazdelitvijo tveganja. Pogoji posojil se določijo na podlagi predhodne ocene iz člena 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Posojila se uporabijo izključno v naslednje odobrene namene:

(a)  naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, vključno s prenosom lastninskih pravic v podjetjih, če se takšen prenos izvede med neodvisnimi vlagatelji;

(b)  obratni kapital, povezan z razvojem ali razširitvijo dejavnosti, ki so pomožne dejavnostim iz točke (a) (in z njimi povezane) (njihova pomožna narava je med drugim razvidna iz poslovnega načrta MSP in zneska financiranja).

Posojila, vključena v portfelj, vedno izpolnjujejo naslednja merila za upravičenost:

(c)  posojila so na novo odobrena in ne vključujejo refinanciranja obstoječih posojil;

(d)  znesek glavnice posojila, vključenega v portfelj posojil s porazdelitvijo tveganja, (i) znaša največ 1 000 000 EUR na podlagi predhodne ocene in (ii) se zagotovi pod takimi pogoji, da bruto ekvivalent nepovratnih sredstev pri posameznem končnem prejemniku ne preseže 200 000 EUR (ali 100 000 EUR v sektorju cestnega tovornega prometa in 30 000 EUR v sektorju ribištva in ribogojstva) v katerem koli obdobju treh poslovnih let; upravičena MSP bi potencialno lahko večkrat zaprosila za posojilo v okviru tega finančnega instrumenta, pod pogojem, da je navedena zgornja meja bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev v celoti upoštevana;

(e)  posojila zagotavljajo financiranje za enega ali več odobrenih namenov v EUR in/ali nacionalni valuti na zadevnem ozemlju ter, po potrebi, v kateri drugi valuti;

(f)  posojila niso v obliki mezaninskih (dolžniško-lastniških) posojil, podrejenih dolgov ali navideznega lastniškega kapitala;

(g)  posojila niso v obliki obnavljajočih se kreditnih linij;

(h)  posojila se odplačujejo v skladu z načrtom odplačevanja, vključno z rednimi amortizacijskimi odplačili in/ali odplačili v enkratnem znesku;

(i)  posojila ne financirajo izključno finančnih dejavnosti ali gradnje nepremičnin, če se izvaja kot dejavnost finančnega vlaganja, in ne financirajo zagotavljanja potrošniškega financiranja;

(j)  zapadlost posojil je najmanj 12 mesecev, vključno z ustreznim obdobjem odloga (če je potrebno), in največ 120 mesecev.

Poročanje in ciljni rezultati

Finančni posredniki organu upravljanja ali skladu skladov vsaj vsako četrtletje predložijo informacije v standardizirani obliki in obsegu.

Poročilo vključuje vse ustrezne elemente, na podlagi katerih organ upravljanja izpolni pogoje člena 46 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Države članice prav tako izpolnijo svoje obveznosti poročanja v skladu z uredbo de minimis.

Kazalniki morajo biti usklajeni s posebnimi cilji ustrezne prednostne naloge programa sklada ESI, ki financira finančni instrument, in s pričakovanimi rezultati predhodne ocene. Pri instrumentu posojila s porazdelitvijo tveganja se merjenje kazalnikov in poročanje o njih izvaja vsaj vsako četrtletje, usklajeni pa morajo biti vsaj z regulativnimi zahtevami. Ostali kazalniki, poleg skupnih kazalnikov prednostne osi programa sklada ESI (povečanje zaposlovanja, število MSP …), so:

Vrednotenje ekonomske koristi prispevka iz programa

Finančni posrednik zniža splošno efektivno obrestno mero (kjer je primerno, tudi politiko zavarovanj s premoženjem), ki se končnim prejemnikom zaračuna v okviru posameznega, v portfelj vključenega upravičenega posojila, tako da v zvezi s posojilom s porazdelitvijo tveganja odraža ugodne pogoje za financiranje in tudi porazdelitev tveganja.

Celotna finančna ugodnost javnega prispevka iz programa v instrument se prenese na končne prejemnike v obliki znižanja obrestne mere. Finančni posrednik spremlja bruto ekvivalent nepovratnih sredstev za končne prejemnike in o njem poroča v skladu z oddelkom o državni pomoči. To načelo je upoštevano v sporazumu o financiranju med organom upravljanja ali skladom skladov in finančnim posrednikom.

(1)   Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 352, 24.12.2013, str. 1).

(2)   Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(3)   Podjetja z manj kot 250 zaposlenimi in prometom, nižjim od 50 milijonov EUR, ali skupnimi sredstvi, ki znašajo manj kot 43 milijonov EUR; prav tako niso del skupine, ki presega navedene pragove. V skladu s Priporočilom Komisije „za podjetje velja vsak subjekt, vključen v gospodarsko dejavnost, ne glede na njegovo pravno obliko.“

(4)   Izraz „omejeni sektorji“ se skupaj nanaša na naslednje gospodarske sektorje:
(a)  nezakonite gospodarske dejavnosti: vsaka proizvodnja, trgovanje ali druga dejavnost, ki je nezakonita v skladu z nacionalnimi zakoni ali predpisi, veljavnimi za zadevno proizvodnjo, trgovanje ali dejavnost.
(b)  Tobak in destilirane alkoholne pijače. Proizvodnja tobaka ter destiliranih alkoholnih pijač in povezanih proizvodov ter trgovanje z njimi.
(c)  Proizvodnja orožja in streliva ter trgovanje z njimi: financiranje proizvodnje vsega orožja in streliva ter trgovanja z njimi. Omejitev ne velja, če so zadevne dejavnosti del izrecnih politik Evropske unije ali jih dopolnjujejo.
(d)  Igralnice. Igralnice in enakovredna podjetja.
(e)  Omejitve sektorja IT. Raziskave, razvoj ali tehnične aplikacije, povezane s programi ali rešitvami za elektronske podatke, ki so (i) izključno namenjeni: (a) podpori katere od dejavnosti, vključenih v omejene sektorje iz točk (a) do (d); (b) igram na srečo na internetu in spletnim igralnicam; ali (c) pornografiji, ali katerih (ii) namen je omogočiti (a) nezakonit vstop v omrežja z elektronskimi podatki; ali (b) nezakonito prenašanje elektronskih podatkov.
(f)  Omejitve sektorja za biološke vede. Pri zagotavljanju podpore financiranju raziskav, razvoja ali tehničnih aplikacij v zvezi s: (i) kloniranjem ljudi iz raziskovalnih ali zdravstvenih razlogov, ali (ii) genetsko spremenjenimi organizmi (GSO).

Struktura finančnega instrumenta

Omejeno portfeljsko jamstvo zagotavlja kritje kreditnega tveganja za posamezno posojilo z namenom oblikovanja portfelja novih posojil MSP do maksimalnega zneska izgube (omejitev).

Omejeno portfeljsko jamstvo da na voljo organ upravljanja v okviru operacije, ki je del prednostne osi, opredeljene v programu, ki ga sofinancirajo evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI), ter je opredeljena v okviru predhodne ocene iz člena 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Cilj instrumenta

Cilj instrumenta je:

1.  zagotavljanje boljšega dostopa ciljnim MSP do financiranja z obravnavo konkretnih in jasno opredeljenih tržnih vrzeli;

2.  uporaba finančnega vzvoda skladov ESI za podporo financiranju MSP v skladu s členom 37(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Prispevek organa upravljanja v okviru programa sklada ESI je v obliki jamstvenega sklada, ki ga upravlja finančni posrednik. Zadevni prispevek ne sme izrinjati jamstev, ki so na voljo pri drugih javnih ali zasebnih vlagateljih.

Jamstveni sklad, s katerim upravlja finančni posrednik, se zaveže, da bo finančnim institucijam, ki oblikujejo portfelje novih posojil, v primeru neizpolnjevanja obveznosti končnih prejemnikov zagotovil sredstva iz programa sklada ESI.

Če gre za strukturo sklada skladov, sklad skladov prispevek iz programa sklada ESI prenese na finančnega posrednika.

Instrument omejenega jamstva se izvaja za kritje portfelja novih posojil, ki ga oblikuje ena ali več finančnih institucij.

Finančne institucije, ki oblikujejo portfelje novih posojil, se pri zagotavljanju posojil upravičenim MSP zanašajo na delno jamstvo za kritje izgub do omejenega zneska.

Finančna ugodnost jamstva mora biti prenesena na končne prejemnike (npr. v obliki znižanja obrestne mere posojil in/ali zmanjšanja zavarovanja s premoženjem, vedno pa s popolnim prenosom finančne ugodnosti javnega prispevka iz programa na končne prejemnike).

Vidik državne pomoči

Omejeno portfeljsko jamstvo je zasnovano kot instrument brez državne pomoči, tj. veljajo tržni pogoji na ravni finančnega posrednika, ki upravlja z jamstvenim skladom, in finančnih institucij, ki oblikujejo portfelje novih posojil, končni prejemniki pa se podpirajo v skladu z zadevno uredbo de minimis.

(a)  Pomoč na ravni sklada skladov, finančnega posrednika, ki upravlja jamstveni sklad, in finančnih institucij, ki oblikujejo portfelje novih posojil, je izključena, če:

1.  plačilo (tj. stroškov upravljanja in/ali provizije za upravljanje) finančnemu posredniku in skladu skladov odraža trenutno tržno plačilo v primerljivih razmerah, tj. ko je slednji izbran z odprtim, preglednim, objektivnim in nediskriminatornim izbirnim postopkom oziroma je plačilo skladno s členoma 12 in 13 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014 in država ni dodelila nobene druge ugodnosti. Če sklad skladov zgolj prenese prispevek sklada ESI na finančnega posrednika in izvaja dejavnosti v javnem interesu ter ob izvajanju ukrepa ne opravlja komercialne dejavnosti in pri vlaganju ne sodeluje z lastnimi sredstvi – zaradi česar se ne šteje za upravičenca pomoči – je dovolj, da sklad skladov ne prejme prekomernega plačila, in

2.  finančna institucija, ki bo z lastnimi sredstvi oblikovala portfelj novih posojil, se izbere z odprtim, preglednim, objektivnim in nediskriminatornim izbirnim postopkom, tveganje, ki ga ta finančna institucija zadrži, pa v nobenem primeru ni nižje od 20 % zneska posojila (za posamezno posojilo), in

3.  finančna ugodnost javnega prispevka iz programa v instrument se v obliki znižanja obrestne mere v celoti prenese na končne prejemnike. Organ upravljanja pri izbiri finančnega posrednika v skladu s členom 7(2) Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014 oceni politiko oblikovanja cen in metodologijo za prenos finančne ugodnosti na končne prejemnike.

Kadar finančni posrednik finančne ugodnosti na končne prejemnike ne prenese v celoti, se nedodeljeni javni prispevek prenese nazaj na organ upravljanja.

Jamstvo mora biti povezano s specifično finančno transakcijo, imeti določen najvišji znesek in omejeno trajanje.

(b)  Na ravni končnih prejemnikov:

Na ravni MSP je zajamčeno posojilo v skladu s pravili de minimis.

Finančni posrednik za vsako posojilo, vključeno v zajamčeni portfelj, izračuna bruto ekvivalent nepovratnih sredstev z naslednjo metodologijo izračuna:

izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev = nominalni znesek posojila (v EUR) × stroški tveganja (običajna praksa) × stopnja jamstva × stopnja omejitve jamstva × tehtano povprečno trajanja posojila (v letih).

Skupni znesek pomoči, izračunan na podlagi bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev, ne sme presegati zneska 200 000 EUR v obdobju treh poslovnih let ob upoštevanju pravila o kumulaciji za končne prejemnike iz uredbe de minimis.

Kadar se za namene instrumenta omejenega portfeljskega jamstva bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračuna z navedeno formulo, se šteje, da je zahteva iz člena 4 uredbe de minimis (1) izpolnjena.

Z mehanizmom za preverjanje zagotovi, da bruto ekvivalent nepovratnih sredstev, izračunan z navedeno formulo, ni nižji od bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev, izračunanega v skladu s členom 4(6)(c) uredbe de minimis.

Nepovratna sredstva za tehnično pomoč ali druga nepovratna sredstva za končne upravičence se kumulirajo z izračunanim bruto ekvivalentom nepovratnih sredstev.

Pomoč za MSP v sektorju ribištva in ribogojstva je v skladu z zadevnimi pravili uredbe de minimis za zadevni sektor.

Za dejavnosti, ki jih podpira EKSRP, veljajo splošna pravila.

Jamstvena politika

(a)  Prenos sredstev od organa upravljanja na finančnega posrednika:

Organ upravljanja po podpisu sporazuma o financiranju s skladom skladov ali finančnim posrednikom prispevke iz programa prenese na sklad skladov ali finančnega posrednika, ki zadevne prispevke vloži v namenski jamstveni sklad. Prenos se izvede v tranšah in ob upoštevanju zgornjih mej iz člena 41 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(b)  Oblikovanje portfelja novih posojil:

Finančne institucije morajo v vnaprej določenem omejenem časovnem obdobju oblikovati portfelj novih posojil MSP. Na novo odobrena posojila MSP so delno krita s prispevkom iz programa za posamezno posojilo do določenega zneska (omejitev). Upravičena posojila MSP so samodejno vključena v portfelj v skladu z vnaprej določenimi merili za vključitev.

Posojila MSP so samodejno vključena v portfelj, ko finančni posrednik, ki upravlja jamstveni sklad, prejme obvestilo o vključitvi, ki se predloži vsaj vsako četrtletje do konca ustreznega vključitvenega obdobja.

Finančne institucije ob upoštevanju veljavnih standardov dejavnosti ter ohranjanju skladnosti s finančnimi interesi in cilji politike organa upravljanja izvajajo skladno posojilno politiko glede razpršitve portfelja, ki omogoča dobro upravljanje kreditnega portfelja in razpršenost tveganja.

Finančne institucije opredelitev, izbor, potrebno skrbnost, vodenje evidence in izvedbo posojil končnim prejemnikom izvajajo v skladu s svojimi običajnimi postopki in načeli, določenimi v sporazumu med finančnim posrednikom in finančno institucijo, ki oblikuje portfelj novih posojil.

(c)  Kritje izgube:

Omejeno portfeljsko jamstvo krije izgube, ki jih imajo finančne institucije z vsakim neodplačanim upravičenim posojilom MSP, v skladu z obsegom jamstva v višini največ 80 %.

Izgube, ki jih omejeno portfeljsko jamstvo krije pri portfelju upravičenih posojil MSP, skupno ne presegajo najvišjega dovoljenega zneska jamstva.

Najvišji dovoljeni znesek jamstva, ki je najvišja možna odgovornost v okviru tega instrumenta, je rezultat obsega ciljnega portfelja posojil, pomnoženega z obsegom jamstva in najvišjim dovoljenim zneskom jamstva.

Najvišji dovoljeni znesek se določi v okviru predhodne ocene tveganj v skladu s členom 42(1)(b) Uredbe (EU) št. 1303/2013 in členom 8 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014.

Krite izgube so zapadli, plačljivi in neporavnani zneski glavnice ter običajne obresti (brez zamudnih obresti ter morebitnih drugih stroškov in izdatkov).

(d)  Izplačilo jamstva:

Finančni posrednik, ki upravlja jamstveni sklad, po izgubi zaradi neizpolnjevanja obveznosti finančni instituciji jamstvo običajno izplača v 60 dneh.

Politika oblikovanja cen in politika zavarovanj s premoženjem

Finančni posrednik predloži metodologijo, ki zagotovi popoln prenos finančne ugodnosti javnega prispevka iz programa na upravičena MSP. Politika oblikovanja cen/politika zavarovanj finančne institucije je v skladu z metodologijo. Politika oblikovanja cen/politika zavarovanj in metodologija vključujeta naslednje elemente:

1.  instrument krije največ 80 % izpostavljenosti tveganju vsakega upravičenega posojila MSP (do zgornje meje);

2.  celotna finančna ugodnost javnega prispevka iz programa se prenese na upravičena MSP v obliki znižanja zaračunane obrestne mere in/ali zmanjšanja zavarovanja s premoženjem, ki ga zahteva finančna institucija;

3.  izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev, predstavljen v oddelku o državni pomoči, se uporabi pri vsakem posojilu, vključenem v portfelj;

4.  finančni posrednik, ki upravlja jamstveni sklad, finančni instituciji ne zaračuna nobene provizije za jamstvo;

5.  finančna institucija zniža splošno obrestno mero in/ali zahtevano zavarovanje s premoženjem pri vsakem upravičenem posojilu MSP, vključenem v portfelj, v skladu s politiko oblikovanja cen in metodologijo, ki zagotavljata popoln prenos finančne ugodnosti. Finančni posrednik na podlagi ustrezne analize in potrebne skrbnosti oceni in potrdi stopnjo navedenega znižanja, ki ga je predlagala finančna institucija; ta stopnja predstavlja merilo za upravičenost posojil MSP, ki se vključijo v portfelj;

6.  organ upravljanja se lahko na podlagi predhodne ocene, v kateri so opredeljena ciljna MSP, in predhodne ocene tveganj, ki določa tveganje, odloči, da bo od končnih prejemnikov zahteval plačilo provizij za jamstvo. V tem primeru se bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračuna v skladu z že navedeno formulo v oddelku o državni pomoči ali pa je usklajen s pogoji obvestila o jamstvu. Provizije, ki jih plačajo končni prejemniki, se v jamstveni sklad vrnejo kot vrnjeni viri v smislu člena 43 Uredbe (EU) št. 1303/2013;

7.  politika oblikovanja cen in metodologija se v obdobju upravičenosti ne spreminjata.

Znesek in stopnja jamstva finančni instituciji (podrobnosti o produktu)

Omejeno portfeljsko jamstvo izpolnjuje pogoje iz člena 8 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014.

Stopnja omejitve jamstva se določi v okviru predhodne ocene tveganj v skladu s členom 42(1)(b) Uredbe (EU) št. 1303/2013 in členom 8 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014, v nobenem primeru pa ne preseže 25 %. Jamstvo lahko krije pričakovane in nepričakovane izgube.

Multiplikator jamstva, financiranega s prispevkom iz programa, je opredeljen kot:

multiplikator = (1/stopnja jamstva) × (1/stopnja omejitve jamstva).

Multiplikacijsko razmerje temelji na predhodni oceni tveganj in je enako ali višje od 5.

Obseg ciljnega portfelja, ki je delno krit z jamstvom, temelji na ugotovitvah iz predhodne ocene, ki utemeljuje podporo finančnemu instrumentu (člen 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013), in upošteva pristop obnavljanja instrumenta (če je primerno). Sestava ciljnega portfelja posojil se opredeli tako, da se zagotovi razpršenost tveganja.

Jamstvo finančni instituciji (dejavnosti)

Portfelj posojil, ki se jamči z instrumentom jamstva, vključuje na novo odobrena posojila končnim prejemnikom in ne vključuje refinanciranja obstoječih posojil. Merila za upravičenost za vključitev v portfelj se določijo v skladu s pravom Unije (npr. Uredbo (EU) št. 1303/2013 in pravili za posamezne sklade), programom, nacionalnimi pravili za upravičenost in skupaj s finančnim posrednikom, da se dosežeta veliko število končnih prejemnikov in ustrezna razpršenost portfelja. Finančne institucije pripravijo razumno oceno profila tveganja portfelja (na primer mejno koncentracijo po sektorjih). Navedena merila odražajo tržne pogoje in prakse v zadevni državi ali regiji.

Finančna institucija predhodno oceni stopnjo izterjave, ki se uporabi za izračun pričakovanega izterjanega zneska iz naslova neizpolnjenih obveznosti v portfelju in ki vpliva na oceno najvišjega dovoljenega zneska jamstva.

Obveznost organa upravljanja

Obveznost organa upravljanja v zvezi s finančnim instrumentom ustreza obveznosti iz člena 6 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014.

Neizpolnjene obveznosti v zvezi s posojilom končnemu prejemniku pomenijo, da (i) finančna institucija kadar koli lahko dokaže (ob ravnanju v skladu s svojimi notranjimi postopki ter kot je izkazano v njenem finančnem in regulativnem poročanju), da končni prejemnik najverjetneje ne bo izpolnil svojih plačilnih obveznosti; ali (ii) končni uporabnik v vsaj 90 zaporednih koledarskih dneh ni izpolnil nobene plačilne obveznosti v okviru ustreznega posojila MSP.

Trajanje

Obdobje jamstva finančnega instrumenta se določi na način, ki zagotovi, da se prispevek iz programa iz člena 42 Uredbe (EU) št. 1303/2013 uporabi za jamstva za posojila, ki se končnim prejemnikom izplačajo najpozneje do 31. decembra 2023.

Priporočeno običajno obdobje oblikovanja portfelja posojil je največ 4 leta od podpisa sporazuma o financiranju (med organom upravljanja ali skladom skladov in finančnim posrednikom).

Porazdelitev tveganja na ravni finančnega posrednika (uskladitev interesov)

Uskladitev interesov organa upravljanja, finančnega posrednika in finančne institucije se doseže z naslednjim:

Upravičeni finančni posredniki in finančne institucije

Finančni posredniki so javni in zasebni subjekti s sedežem v državi članici, ki so zakonsko pooblaščeni za zagotavljanje jamstev za posojila podjetjem, ki poslujejo na ozemlju izvajanja programa, ki prispeva k finančnemu instrumentu.

Finančne institucije so javni in zasebni subjekti s sedežem v državi članici, ki so zakonsko pooblaščeni za zagotavljanje posojil podjetjem, ki poslujejo na ozemlju izvajanja programa, ki prispeva k finančnemu instrumentu. Zadevni subjekti so finančne institucije in, če je primerno, mikrofinančne institucije ali katere druge institucije, pooblaščene za zagotavljanje posojil.

Upravičenost končnega prejemnika (končnih prejemnikov)

Končni prejemniki so upravičeni na podlagi zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje, ustreznega programa in sporazuma o financiranju. Končni prejemniki na datum podpisa dokumenta o zadevnem jamstvu MSP, tj. zavezi za jamstvo, izpolnjujejo naslednja merila za upravičenost:

(a)  končni prejemnik je mikro, malo ali srednje podjetje (v nadaljnjem besedilu: MSP (vključno s samostojnimi podjetniki/samozaposlenimi)), kakor je opredeljeno v Priporočilu Komisije 2003/361/ES (2);

(b)  končni prejemnik ni MSP, dejavno v sektorjih iz točk (d) do (f) člena 1 uredbe de minimis;

(c)  končni prejemnik ne pripada kateremu od omejenih sektorjev (3);

(d)  končni prejemnik ni podjetje v težavah, kakor je opredeljeno v pravilih o državni pomoči;

(e)  iz preverjanj, ki jih izvede finančni posrednik v skladu z internimi smernicami in običajno kreditno politiko, izhaja, da končni prejemnik pravočasno izpolnjuje svoje finančne obveznosti v zvezi s posojili ali zakupi, ki jih je odobril finančni posrednik ali katera druga finančna institucija.

Končni prejemniki imajo v času naložbe in med vračanjem zajamčenega posojila registrirani sedež v državi članici, gospodarska dejavnost, za katero je bilo zajamčeno posojilo izplačano, pa se izvaja v zadevni državi članici in regiji/na ozemlju izvajanja programa sklada ESI.

Značilnosti produkta za končne prejemnike

Finančna institucija končnim prejemnikom zagotovi posojila, ki prispevajo k ciljem programa in za katera program jamči v okviru omejenega portfeljskega jamstva. Pogoji jamstev in posojil se določijo na podlagi predhodne ocene iz člena 37(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Posojila se uporabijo izključno v naslednje odobrene namene:

(a)  naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, vključno s prenosom lastninskih pravic v podjetjih, če se takšen prenos izvede med neodvisnimi vlagatelji;

(b)  obratni kapital, povezan z razvojem ali razširitvijo dejavnosti, ki so pomožne dejavnostim iz točke (a) (in z njimi povezane) (njihova pomožna narava je med drugim razvidna iz poslovnega načrta MSP in zneska financiranja).

Posojila, vključena v portfelj, vedno izpolnjujejo naslednja merila za upravičenost:

(c)  posojila so na novo odobrena in ne vključujejo refinanciranja obstoječih posojil;

(d)  zajamčeni del osnovnega posojila, vključenega v portfelj, (i) znaša največ 1 500 000 EUR na podlagi predhodne ocene in (ii) se zagotovi pod takimi pogoji, da bruto ekvivalent nepovratnih sredstev pri posameznem končnem prejemniku ne preseže 200 000 EUR (ali 100 000 EUR v sektorju cestnega tovornega prometa in 30 000 EUR v sektorju ribištva in ribogojstva) v katerem koli obdobju treh poslovnih let. Upravičena MSP bi potencialno lahko večkrat zaprosila za posojilo v okviru tega finančnega instrumenta, pod pogojem, da je navedena zgornja meja bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev v celoti upoštevana;

(e)  posojila zagotavljajo financiranje za enega ali več odobrenih namenov v EUR in/ali nacionalni valuti na zadevnem ozemlju in, po potrebi, v kateri drugi valuti;

(f)  posojila niso v obliki mezaninskih (dolžniško-lastniških) posojil, podrejenih dolgov ali navideznega lastniškega kapitala;

(g)  posojila niso v obliki obnavljajočih se kreditnih linij;

(h)  posojila se odplačujejo v skladu z načrtom odplačevanja, vključno z rednimi amortizacijskimi odplačili in/ali odplačili v enkratnem znesku;

(i)  posojila ne financirajo izključno finančnih dejavnosti ali gradnje nepremičnin, če se izvaja kot dejavnost finančnega vlaganja, in ne financirajo zagotavljanja potrošniškega financiranja;

(j)  zapadlost posojil je najmanj 12 mesecev in največ 120 mesecev.

Poročanje in ciljni rezultati

Finančni posredniki organu upravljanja ali skladu skladov vsaj vsako četrtletje predložijo informacije v standardizirani obliki in obsegu.

Poročilo vključuje vse ustrezne elemente, na podlagi katerih organ upravljanja izpolni pogoje iz člena 46 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Države članice prav tako izpolnijo svoje obveznosti poročanja v skladu z uredbo de minimis.

Kazalniki morajo biti usklajeni s posebnimi cilji ustrezne prednostne naloge programa sklada ESI, ki financira finančni instrument, in s pričakovanimi rezultati predhodne ocene. Pri jamstvenem skladu se merjenje kazalnikov in poročanje o njih izvaja vsaj vsako četrtletje, usklajeni pa morajo biti vsaj z regulativnimi zahtevami. Ostali kazalniki, poleg skupnih kazalnikov prednostne osi programa sklada ESI (povečanje zaposlovanja, število MSP ...), so:

Vrednotenje ekonomske koristi prispevka iz programa

Finančna ugodnost javnega prispevka iz programa se v celoti prenese na končne prejemnike (koristi jamstva).

Finančna ugodnost za upravičena MSP je razvidna iz znižanja splošne obrestne mere, ki jo zahteva finančna institucija, in/ali zmanjšanja zavarovanja s premoženjem za zadevno posojilo MSP.

Finančni posrednik spremlja bruto ekvivalent nepovratnih sredstev za končne prejemnike in o njem poroča v skladu z oddelkom o državni pomoči.

Ta načela so upoštevana v sporazumih med organom upravljanja ali skladom skladov in finančnimi posredniki ter med finančnimi posredniki in finančnimi institucijami, ki oblikujejo portfelje novih posojil.

(1)   Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 352, 24.12.2013, str. 1).

(2)   Podjetja z manj kot 250 zaposlenimi in prometom, nižjim od 50 milijonov EUR, ali skupnimi sredstvi, ki znašajo manj kot 43 milijonov EUR; prav tako niso del skupine, ki presega navedene pragove. V skladu s Priporočilom Komisije „za podjetje velja vsak subjekt, vključen v gospodarsko dejavnost, ne glede na njegovo pravno obliko.“

(3)   Izraz „omejeni sektorji“ se skupaj nanaša na naslednje gospodarske sektorje:
(a)  nezakonite gospodarske dejavnosti: vsaka proizvodnja, trgovanje ali druga dejavnost, ki je nezakonita v skladu z nacionalnimi zakoni ali predpisi, veljavnimi za zadevno proizvodnjo, trgovanje ali dejavnost.
(b)  Tobak in destilirane alkoholne pijače. Proizvodnja tobaka ter destiliranih alkoholnih pijač in povezanih proizvodov ter trgovanje z njimi.
(c)  Proizvodnja orožja in streliva ter trgovanje z njimi: financiranje proizvodnje vsega orožja in streliva ter trgovanja z njimi. Omejitev ne velja, če so zadevne dejavnosti del izrecnih politik Evropske unije ali jih dopolnjujejo.
(d)  Igralnice. Igralnice in enakovredna podjetja.
(e)  Omejitve sektorja IT. Raziskave, razvoj ali tehnične aplikacije, povezane s programi ali rešitvami za elektronske podatke, ki so (i) izključno namenjeni: (a) podpori katere od dejavnosti, vključenih v omejene sektorje iz točk (a) do (d); (b) igram na srečo na internetu in spletnim igralnicam; ali (c) pornografiji, ali katerih (ii) namen je omogočiti (a) nezakonit vstop v omrežja z elektronskimi podatki; ali (b) nezakonito prenašanje elektronskih podatkov.
(f)  Omejitve sektorja za biološke vede. Pri zagotavljanju podpore financiranju raziskav, razvoja ali tehničnih aplikacij v zvezi s: (i) kloniranjem ljudi iz raziskovalnih ali zdravstvenih razlogov, ali (ii) genetsko spremenjenimi organizmi (GSO).

Struktura finančnega instrumenta

Posojilo za obnovo je v obliki posojilnega sklada, ki ga s prispevki iz programa in lastnimi prispevki vzpostavi finančni posrednik za financiranje portfelja na novo odobrenih posojil in ne vključuje refinanciranja obstoječih posojil.

Posojilo za obnovo je na voljo v okviru operacije, ki je del prednostne osi, opredeljene v programu, ki ga sofinancira sklad ESI, in je opredeljena v okviru predhodne ocene iz člena 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Cilj instrumenta

Cilj instrumenta je ponuditi preferenčna posojila fizičnim in pravnim osebam ali izvajalcem samostojne dejavnosti, ki so solastniki stanovanjskih stavb (stanovanja, socialnega stanovanja ali posameznega gospodinjstva), pa tudi upraviteljem ali drugim pravnim organom, ki delujejo v imenu in za račun lastnikov, za izvedbo obnovitvenih del, upravičenih do podpore iz skladov ESI.

Prispevek, ki ga organ upravljanja finančnemu posredniku zagotovi iz programa sklada ESI, ne sme izrinjati financiranja, ki je na voljo pri drugih zasebnih ali javnih vlagateljih.

Program sklada ESI finančnemu posredniku zagotovi financiranje za oblikovanje portfelja na novo odobrenih posojil ter za sodelovanje pri izgubah/neizpolnjevanju obveznosti in postopkih izterjave v zvezi s posojili v zadevnem portfelju za posamezno posojilo in v deležu, ki je enak prispevku programa v instrumentu.

Če gre za strukturo sklada skladov, sklad skladov prispevek iz programa sklada ESI prenese na finančnega posrednika.

Sklad skladov lahko poleg prispevka iz programa sklada ESI zagotovi tudi lastna sredstva, ki se kombinirajo s sredstvi finančnega posrednika. Sklad skladov je v tem primeru sorazmerno udeležen pri porazdelitvi tveganja med različnimi prispevki v portfelju posojil. Če so zadevna sredstva javna, je treba v zvezi z njimi spoštovati tudi pravila o državni pomoči.

Vidik državne pomoči

Posojilo za obnovo je zasnovano kot instrument brez državne pomoči, tj. plačilo finančnemu posredniku je skladno s tržnimi pogoji, finančna ugodnost se v celoti prenese s finančnega posrednika na končne prejemnike in za financiranje končnih prejemnikov se uporablja zadevna uredba de minimis.

(a)  Pomoč na ravni finančnega posrednika in sklada skladov je izključena, če:

1.  finančni posrednik in organ upravljanja ali sklad skladov v katerem koli trenutku nosita izgube in koristi sorazmerno s svojim prispevkom, udeležba finančnega posrednika v instrumentu posojila za obnovo pa je gospodarsko pomembna, in

2.  plačilo (tj. stroškov upravljanja in/ali provizije za upravljanje) finančnemu posredniku in skladu skladov odraža trenutno tržno plačilo v primerljivih razmerah, tj. kadar sta izbrana z odprtim, preglednim, nediskriminatornim in objektivnim izbirnim postopkom oziroma je plačilo skladno s členoma 12 in 13 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014 in država ni dodelila nobenih drugih ugodnosti. Če sklad skladov zgolj prenese prispevek sklada ESI na finančnega posrednika in izvaja dejavnosti v javnem interesu ter ob izvajanju ukrepa ne opravlja komercialne dejavnosti in pri vlaganju ne sodeluje z lastnimi sredstvi – zaradi česar se ne šteje za upravičenca pomoči – je dovolj, da sklad skladov ne prejme prekomernega plačila, in

3.  se finančna ugodnost javnega prispevka iz programa v instrument v celoti prenese na končne prejemnike v obliki znižanja obrestne mere. Organ upravljanja pri izbiri finančnega posrednika v skladu s členom 7(2) Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014 oceni politiko oblikovanja cen in metodologijo za prenos finančne ugodnosti na končne prejemnike.

Kadar finančni posrednik finančne ugodnosti na končne prejemnike ne prenese v celoti, se neizplačani javni prispevek prenese nazaj na organ upravljanja.

(b)  Pomoč na ravni subjekta, ki deluje v imenu lastnikov (tj. fizične in pravne osebe, izvajalci samostojne dejavnosti, ki imajo v lasti nepremičnine, upravitelji, drugi pravni organi):

Pomoč na ravni subjekta, ki deluje v imenu lastnikov, je izključena, če:

1.  subjekt nima koristi od katerega koli neposrednega prenosa javne podpore in

2.  subjekt vse finančne ugodnosti javnega prispevka iz programa prenese na končne upravičence.

(c)  Pomoč na ravni lastnikov, bodisi da opravljajo gospodarsko dejavnost ali ne (pravne osebe ali izvajalci samostojne dejavnosti, najemodajalci in lastniki, ki preidejo na energijo iz obnovljivih virov in del proizvedene energije dobavljajo v omrežje):

Lastniki, ki so fizične osebe in se ne štejejo za podjetja, ker ne opravljajo gospodarske dejavnosti, se ne štejejo za upravičence državne pomoči.

Lastniki, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, se štejejo za „podjetje“, zato zanje veljajo pravila o državni pomoči. To velja zlasti v primeru, če so najemodajalci (najem je gospodarska dejavnost), in v primeru, da se pri prehodu na energijo iz obnovljivih virov del proizvedene energije iz obnovljivih virov dobavlja v omrežje (dobava energije v omrežje je gospodarska dejavnost).

Pomoč na ravni lastnikov z gospodarsko dejavnostjo mora biti skladu s pravili de minimis.

Finančni posrednik za vsako posojilo, ki je vključeno v portfelj in se nanaša na lastnike z gospodarsko dejavnostjo, izračuna bruto ekvivalent nepovratnih sredstev z naslednjo metodologijo izračuna:

izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev = nominalni znesek posojila (v EUR) × (stroški financiranja (običajna praksa) + stroški tveganja (običajna praksa) – morebitne provizije, ki jih organ upravljanja zaračuna za prispevek iz programa finančnemu posredniku) × tehtano povprečno trajanja posojila (v letih) × stopnja porazdelitve tveganja.

Kadar se za namene instrumenta posojila za obnovo bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračuna z navedeno formulo, se šteje, da je zahteva iz člena 4 uredbe de minimis (1) izpolnjena. Glede zavarovanja s premoženjem niso predpisane minimalne zahteve.

Z mehanizmom za preverjanje zagotovi, da bruto ekvivalent nepovratnih sredstev, izračunan z navedeno formulo, ni nižji od bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev, izračunanega v skladu s členom 4(3)(c) uredbe de minimis.

Skupni znesek pomoči, izračunan na podlagi bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev, ne sme presegati zneska 200 000 EUR v obdobju treh poslovnih let ob upoštevanju pravila o kumulaciji za končne prejemnike iz uredbe de minimis.

Nepovratna sredstva za tehnično pomoč ali druga nepovratna sredstva za končne upravičence se kumulirajo z izračunanim bruto ekvivalentom nepovratnih sredstev.

Posojilna politika

(a)  Izplačilo organa upravljanja ali sklada skladov finančnemu posredniku:

Organ upravljanja po podpisu sporazuma o financiranju s skladom skladov ali finančnim posrednikom javne prispevke iz programa prenese na sklad skladov ali finančnega posrednika, ki zadevne prispevke vloži v namenski posojilni sklad za obnovo. Prenos se izvede v tranšah in ob upoštevanju zgornjih mej iz člena 41 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Ciljni obseg posojila in razpon obrestne mere se potrdita v okviru predhodne ocene v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013 in se upoštevata pri določitvi narave instrumenta (obnovljivi ali neobnovljivi instrument).

Najvišja stopnja delitve tveganja finančnega instrumenta v razmerju do končnih prejemnikov je 85 % (tj. finančni posrednik z lastnimi sredstvi zagotovi vsaj 15 %).

(b)  Oblikovanje portfelja novih posojil:

Finančni posrednik mora v vnaprej določenem omejenem časovnem obdobju oblikovati portfelj novih posojil, ki je financiran v skladu s stopnjo porazdelitve tveganja, dogovorjeno v sporazumu o financiranju (tj. financiran (i) s prispevkom iz programa, (ii) iz lastnega sklada finančnega posrednika).

Upravičena posojila, ki so v skladu z merili za upravičenost na ravni posameznega posojila in portfelja določena vnaprej, so samodejno vključena v portfelj s predložitvijo obvestil o vključitvi vsaj vsako četrtletje.

Finančni posrednik z namenom, da se zmanjša nedelovanje trga, ugotovljeno v predhodni oceni (člen 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013), in ob ohranjanju skladnosti s finančnimi interesi in cilji politike organa upravljanja, izvaja skladno posojilno politiko (zlasti glede razpršitve portfelja), ki omogoča dobro upravljanje kreditnega portfelja in razpršenost tveganja.

Finančni posrednik opredelitev, izbor, potrebno skrbnost, vodenje evidence in izvedbo posojil končnim prejemnikom izvaja v skladu s svojimi običajnimi postopki in z načeli, določenimi v ustreznem sporazumu o financiranju.

(c)  Ponovna uporaba virov, vrnjenih finančnemu instrumentu:

Viri, ki se vrnejo finančnim instrumentom, se ponovno uporabijo v okviru istega finančnega instrumenta (se obnavljajo v okviru istega instrumenta), ali pa se po vračilu organu upravljanja ali skladu skladov uporabijo v skladu s členom 44 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Če se viri obnavljajo v okviru istega finančnega instrumenta, se zneski, ki se lahko pripišejo podpori sklada ESI in jih finančni posrednik v časovnem okviru za naložbe povrne in/ali izterja iz naslova posojil končnim prejemnikom, praviloma dajo na voljo za novo uporabo v okviru istega finančnega instrumenta. Ta pristop obnavljanja iz členov 44 in 45 Uredbe (EU) št. 1303/2013 se vključi v sporazum o financiranju.

Če se viri organu upravljanja ali skladu skladov vrnejo neposredno, se vračila izvajajo redno in odražajo naslednje elemente: (i) vračila glavnice (sorazmerno na podlagi stopnje porazdelitve tveganja), (ii) morebitne izterjane zneske in odbitke izgub (v skladu s stopnjo porazdelitve tveganja) iz naslova posojil za obnovo in (iii) morebitna plačila obrestnih mer. Ti viri morajo biti uporabljeni v skladu s členoma 44 in 45 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(d)  Povračilo izgube:

Finančni posrednik za vsako neodplačano posojilo, ki je sofinancirano s posojilom za obnovo, izvede postopke izterjave v skladu s svojimi internimi smernicami in postopki.

Zneski, ki jih izterja finančni posrednik (brez morebitnih stroškov izterjave in zasega), se sorazmerno s porazdelitvijo tveganja dodelijo finančnemu posredniku in organu upravljanja ali skladu skladov.

(e)  Drugo:

Obresti in drugi dobički, ki jih ustvari podpora iz skladov ESI finančnim instrumentom, se uporabijo v skladu s členom 43 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Politika oblikovanja cen

Ko finančni posrednik predlaga oblikovanje cen, predloži politiko oblikovanja cen in metodologijo, da se zagotovi popoln prenos finančne ugodnosti javnega prispevka iz programa na končne prejemnike. Politika oblikovanja cen in metodologija vključujeta naslednje elemente:

1.  obrestna mera za udeležbo finančnega posrednika je določena na tržni osnovi (tj. v skladu s politiko samega finančnega posrednika);

2.  splošna obrestna mera, ki se zaračuna za posojila končnim prejemnikom, vključena v portfelj, se mora znižati sorazmerno z dodeljenimi sredstvi, ki jih zagotovi javni prispevek programa. Pri zadevnem znižanju se upoštevajo provizije, ki jih organ upravljanja morda obračuna za prispevek iz programa;

3.  izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev, predstavljen v oddelku o državni pomoči, se uporabi pri vsakem posojilu, vključenem v portfelj;

4.  politika oblikovanja cen in metodologija se v obdobju upravičenosti ne spreminjata.

Prispevek iz programa k finančnemu instrumentu: znesek in stopnja (podrobnosti o produktu)

Posojilo za obnovo, dodeljeno finančnim posrednikom, in minimalna stopnja porazdelitve tveganja temeljita na ugotovitvah iz predhodne ocene, ki utemeljuje podporo finančnemu instrumentu (člen 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013) in upoštevata pristop obnavljanja instrumenta (če je primerno).

Prispevek iz programa k finančnemu instrumentu (dejavnosti)

Portfelj posojil, ki ga financira instrument posojila za obnovo, vključuje na novo odobrena posojila končnim prejemnikom in ne vključuje refinanciranja obstoječih posojil. Merila za upravičenost za vključitev v portfelj se določijo v skladu s pravom Unije (npr. Uredbo (EU) št. 1303/2013 in pravili za posamezne sklade), programom, nacionalnimi pravili za upravičenost in skupaj s finančnim posrednikom, da se dosežejo veliko število končnih prejemnikov ter ustrezna razpršenost in homogenost portfelja, ki bodo omogočili razumno oceno profila tveganja portfelja. Navedena merila izražajo tržne pogoje in prakse v zadevni državi ali regiji.

Finančni posrednik sodeluje z regionalnimi ali nacionalnimi organi, ki so v zvezi z izvajanjem projektov obnove pooblaščeni za zagotavljanje dodatnih storitev, ki med drugim vključujejo: svetovanje; preverjanje in vrednotenje priprave projekta, gradnje, tehničnega nadzora in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila; oceno skladnosti projektov obnove z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo; zagotavljanje podpore v obliki nepovratnih sredstev, preverjanje in registracijo državne pomoči.

Obveznost organa upravljanja

Obveznost organa upravljanja v zvezi s finančnim instrumentom ustreza obveznosti iz člena 6 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014.

Trajanje

Kreditno obdobje finančnega instrumenta se določi na način, s katerim se zagotovi, da se prispevek iz programa iz člena 42 Uredbe (EU) št. 1303/2013 uporabi za posojila, ki se končnim prejemnikom izplačajo najpozneje do 31. decembra 2023.

Posojila in porazdelitev tveganja na ravni finančnega posrednika (uskladitev interesov)

Uskladitev interesov organa upravljanja in finančnega posrednika se doseže s:

Upravičeni finančni posredniki

Javni in zasebni subjekti s sedežem v državi članici, zakonsko pooblaščeni za zagotavljanje posojil za obnovo osebam, ki so solastniki stanovanjskih stavb, ter podjetjem, ki so lastniki stanovanjskih stavb in jih izkoriščajo na ozemlju izvajanja programa, ki prispeva k finančnemu instrumentu. Zadevni subjekti so finančne institucije in, če je primerno, mikrofinančne institucije ali katere druge institucije, pooblaščene za zagotavljanje posojil.

Upravičenost končnih prejemnikov

Končni prejemniki so upravičeni na podlagi zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje, ustrezne prednostne naloge in sporazuma o financiranju.

Končni prejemniki so lahko fizične ali pravne osebe ali izvajalci samostojne dejavnosti (gospodarska dejavnost), ki so solastniki stanovanjskih stavb (stanovanja ali posameznega gospodinjstva), pa tudi upravitelji ali drugi pravni organi, ki delujejo v imenu in za račun solastnikov stanovanjskih stavb, v katerih se izvajajo ukrepi za energetsko učinkovitost ali energijo iz obnovljivih virov, ki so upravičeni do financiranja na podlagi Uredbe (EU) št. 1303/2013 in programske podpore.

V okviru pravil za upravičenost na podlagi programa in v skladu z nacionalnimi pravili in pravili Unije so lahko upravičene naslednje vrste del:

Pri kreditiranju končnih prejemnikov/lastnikov z gospodarsko dejavnostjo v okviru pravnega subjekta (na primer izvajalcev samostojne dejavnosti) veljajo naslednja pravila za upravičenost. Merila za upravičenost so izpolnjena na datum podpisa posojilne pogodbe:

(a)  končni prejemnik je mikro, malo ali srednje podjetje (v nadaljnjem besedilu: MSP (vključno s samostojnimi podjetniki/samozaposlenimi)) v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES;

(b)  končni prejemnik ni MSP, dejavno v sektorjih iz točk (a) do (f) člena 1 uredbe de minimis;

(c)  končni prejemnik ne pripada kateremu od omejenih sektorjev (2);

(d)  končni prejemnik ni podjetje v težavah, kakor je opredeljeno v pravilih o državni pomoči;

(e)  iz preverjanj, ki jih izvede finančni posrednik v skladu z internimi smernicami in običajno kreditno politiko, izhaja, da končni prejemnik pravočasno izpolnjuje svoje finančne obveznosti v zvezi s posojili ali zakupi, ki jih je odobril finančni posrednik ali katera druga finančna institucija.

Končni prejemniki imajo v času naložbe in med vračanjem posojila registrirani sedež v državi članici, gospodarska dejavnost, za katero je bilo posojilo izplačano, pa se izvaja v zadevni državi članici in regiji/na ozemlju izvajanja programa sklada ESI.

Značilnosti produkta za končne prejemnike

Finančni posrednik končnim prejemnikom zagotovi nova posojila, ki prispevajo k ciljem programa in jih program sofinancira v okviru instrumenta posojila za obnovo, ne vključujejo pa refinanciranja obstoječih posojil. Pogoji posojil se določijo na podlagi predhodne ocene iz člena 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Zapadlost posojila za obnovo je največ 20 let.

Višina posameznega posojila za obnovo se določi na podlagi ugotovitev iz predhodne ocene, ki utemeljuje prispevek programa finančnemu instrumentu in v sporazumu o financiranju med organom upravljanja, skladom skladov in finančnim posrednikom. Višina posameznega posojila za posamezno gospodinjstvo ne sme preseči 75 000 EUR. Posojila za upravitelja stavbe so enaka vsoti posameznih stanovanj v stavbi.

Finančni instrument lahko od končnih prejemnikov ali upraviteljev skupne lastnine, ki delujejo v imenu končnih prejemnikov, zahteva prispevek „lastnih sredstev“.

Za posojilo za obnovo velja fiksna letna obrestna mera in vključuje redno amortizacijo. Obrestna mera za udeležbo finančnega posrednika se določi na tržni osnovi. Obrestna mera, ki velja za zadevno upravičeno posojilo, vključeno v portfelj, se v korist končnih prejemnikov zmanjša za delež javnega prispevka iz programa.

Subvencionirana obrestna mera iz člena 37(7) Uredbe (EU) št. 1303/2013 se lahko dodeli gospodinjstvom z nizkimi prihodki ali ranljivim gospodinjstvom (3). Najvišja subvencionirana obrestna mera ustreza obrestni meri, ki jo gospodinjstva z nizkimi prihodki ali ranljiva gospodinjstva plačajo za prispevek finančnega posrednika pri vsakem posojilu.

Na podlagi člena 37(7) Uredbe (EU) št. 1303/2013 so lahko v finančni instrument vključeni nekateri stroški tehnične pomoči. Pomoč mora biti zagotovljena le za pripravo projekta (pripravljalne študije in pomoč pri pripravi naložbe do naložbene odločitve). Navedeni stroški tehnične pomoči so upravičeni, le če je posojilo za obnovo sklenjeno med finančnim posrednikom in končnimi prejemniki ter ne glede na subjekt, ki zadevne storitve zagotavlja (npr. ne glede na to, ali zadevne storitve zagotavlja finančni posrednik ali drug subjekt).

Poročanje in ciljni rezultati

Finančni posredniki organu upravljanja ali skladu skladov vsaj vsako četrtletje predložijo informacije v standardizirani obliki in obsegu.

Poročilo vključuje vse ustrezne elemente, na podlagi katerih finančni posrednik izpolni pogoje člena 46 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Države članice prav tako izpolnijo svoje obveznosti poročanja v skladu z uredbo de minimis.

Kazalniki morajo biti usklajeni s posebnimi cilji ustrezne prednostne naloge programa sklada ESI, ki financira finančni instrument, in s pričakovanimi rezultati predhodne ocene. Pri posojilu za obnovo se merjenje kazalnikov in poročanje o njih izvaja vsaj vsako četrtletje, usklajeni pa morajo biti vsaj z regulativnimi zahtevami. Ostali kazalniki, poleg skupnih kazalnikov prednostne osi programa sklada ESI (število gospodinjstev z izboljšano energijsko porabo glede na klasifikacijo, ocenjeno letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ...), so:

Vrednotenje ekonomske koristi prispevka iz programa

Finančni posrednik splošno efektivno obrestno mero (kjer je primerno, tudi politiko zavarovanja s premoženjem), ki se končnim prejemnikom zaračuna v okviru posameznega upravičenega posojila, vključenega v portfelj, zniža tako, da izraža ugodne pogoje za financiranje in porazdelitev tveganja posojila za obnovo.

Celotna finančna ugodnost javnega prispevka iz programa v finančni instrument se prenese na končne prejemnike v obliki znižanja obrestne mere. Finančni posrednik spremlja bruto ekvivalent nepovratnih sredstev za končne prejemnike in o njem poroča v skladu z oddelkom o državni pomoči. To načelo je upoštevano v sporazumu o financiranju med organom upravljanja ali skladom skladov in finančnim posrednikom.

(1)   Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 352, 24.12.2013, str. 1).

(2)   Izraz „omejeni sektorji“ se skupaj nanaša na naslednje gospodarske sektorje:
(a)  nezakonite gospodarske dejavnosti: vsaka proizvodnja, trgovanje ali druga dejavnost, ki je nezakonita v skladu z nacionalnimi zakoni ali predpisi, veljavnimi za zadevno proizvodnjo, trgovanje ali dejavnost.
(b)  Tobak in destilirane alkoholne pijače. Proizvodnja tobaka ter destiliranih alkoholnih pijač in povezanih proizvodov ter trgovanje z njimi.
(c)  Proizvodnja orožja in streliva ter trgovanje z njimi: financiranje proizvodnje vsega orožja in streliva ter trgovanja z njimi. Omejitev ne velja, če so zadevne dejavnosti del izrecnih politik Evropske unije ali jih dopolnjujejo.
(d)  Igralnice. Igralnice in enakovredna podjetja.
(e)  Omejitve sektorja IT. Raziskave, razvoj ali tehnične aplikacije, povezane s programi ali rešitvami za elektronske podatke, ki so (i) izključno namenjeni: (a) podpori katere od dejavnosti, vključenih v omejene sektorje iz točk (a) do (d); (b) igram na srečo na internetu in spletnim igralnicam; ali (c) pornografiji, ali katerih (ii) namen je omogočiti (a) nezakonit vstop v omrežja z elektronskimi podatki; ali (b) nezakonito prenašanje elektronskih podatkov.
(f)  Omejitve sektorja za biološke vede. Pri zagotavljanju podpore financiranju raziskav, razvoja ali tehničnih aplikacij v zvezi s: (i) kloniranjem ljudi iz raziskovalnih ali zdravstvenih razlogov, ali (ii) genetsko spremenjenimi organizmi (GSO).

(3)   Kot so opredeljena v Sklepu Komisije 2012/21/EU z dne 20. decembra 2011 kot prikrajšani državljani ali skupine z manj socialnimi ugodnostmi, ki si zaradi omejitev plačilne sposobnosti niso sposobni najti stanovanja po tržnih pogojih.

Struktura finančnega instrumenta

Instrument za sovlaganje vlaga v lastniški kapital MSP s prispevki iz programa evropskih strukturnih in investicijskih skladov, lastnih sredstev finančnega posrednika in zasebnih sovlagateljev.

Finančni posrednik je zasebni subjekt, ki sprejema vse odločitve o naložbah in odprodajah kot skrben poklicni upravljavec v dobri veri. Finančni posrednik je ekonomsko in pravno neodvisen od organa upravljanja in od sklada skladov.

Zasebni sovlagatelji so zasebni subjekti, ki so pravno neodvisni od finančnega posrednika.

Instrument za sovlaganje se da na voljo v okviru operacije, ki je del prednostne osi, opredeljene v programu, ki ga financirajo evropski strukturni in investicijski skladi, ter v okviru predhodne ocene iz člena 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Cilji instrumenta

Cilji instrumenta so:

1.  vlagati v MSP v fazi zbiranja sredstev, zagona in širitve ali za izvedbo novih projektov, preboj na nove trge ali nove dosežke obstoječih podjetij s sporazumi s sovlagatelji o sovlaganju (partnerski pristop) za vsak posamezen posel. Takšne naložbe se opravljajo v okviru področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 (1);

2.  zagotoviti več kapitala za povečanje obsega naložb v MSP.

Cilji so povezani z naslednjimi pogoji.

Prispevek iz programa evropskih strukturnih in investicijskih skladov v instrument za sovlaganje ne sme izrivati financiranja, ki je na voljo od drugih javnih ali zasebnih vlagateljih.

Znesek in stopnje instrumenta za sovlaganje se določijo tako, da bi se zapolnila vrzel lastniškega kapitala, ugotovljena v predhodni oceni finančnega instrumenta v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Program evropskih strukturnih in investicijskih skladov instrumentu za sovlaganje zagotovi financiranje za oblikovanje portfelja naložb v MSP. Instrument za sovlaganje sodeluje s finančnim posrednikom in sovlagatelji za vsak posamezen posel.

Če gre za strukturo sklada skladov, sklad skladov prispevek iz programa evropskih strukturnih in investicijskih skladov prenese na finančnega posrednika, odgovornega za instrument za sovlaganje.

Sklad skladov lahko poleg prispevka iz programa evropskih strukturnih in investicijskih skladov zagotovi tudi lastna sredstva. Če so sredstva, ki jih zagotovi sklad skladov, državna sredstva, se uporabljajo pravila o državni pomoči. Če se sredstva sklada skladov kombinirajo z drugimi državnimi sredstvi, se prav tako uporablja člen 21 Uredbe (EU) št. 651/2014.

Vidik državne pomoči

Naložba instrumenta za sovlaganje se izvaja kot instrument, ki vključuje državno pomoč. Zato se šteje, da je združljiva z notranjim trgom in ne zahteva ad hoc priglasitve, če so izpolnjeni pogoji za združljivost iz člena 21 Uredbe (EU) št. 651/2014.

Obstoj državne pomoči se oceni na ravni sklada skladov, finančnega posrednika, zasebnih vlagateljev in končnih prejemnikov.

Zlasti za vsak posamezen posel stopnja skupne zasebne udeležbe na ravni MSP dosega vsaj naslednje vrednosti:

(a)  10 % za financiranje tveganja, zagotovljeno upravičenim podjetjem pred njihovo prvo komercialno prodajo na katerem koli trgu;

(b)  40 % za financiranje tveganja, zagotovljeno upravičenim podjetjem, ki delujejo na katerem koli trgu manj kot sedem let po njihovi prvi komercialni prodaji;

(c)  60 % za financiranje tveganja, zagotovljeno upravičenim podjetjem, ki potrebujejo začetno naložbo za financiranje tveganja, ki je na podlagi poslovnega načrta, pripravljenega z namenom vstopa na nov proizvodni ali geografski trg, višja od 50 % njihovega povprečnega letnega prometa v zadnjih petih letih, ali za nadaljnje naložbe v upravičena podjetja po obdobju sedmih let po prvi komercialni prodaji.

Zasebna udeležba tukaj pomeni naložbe zasebnih subjektov.

Za namene instrumenta za sovlaganje je dovoljena pomoč na ravni končnih prejemnikov, če:

(a)  je dovoljena pomoč za zasebne sovlagatelje;

(b)  se finančni posrednik upravlja na komercialen način in so njegove odločitve o financiranju neodvisne in pridobitno naravnane;

(c)  ni presežena zgornja meja zasebne udeležbe, kot je določena v členu 21(10) Uredbe (EU) št. 651/2014.

Stroški, povezani z razvojem naložbenih projektov, za skrbni pregled in za spremljanje končnih prejemnikov se krijejo iz stroškov upravljanja in provizij finančnega posrednika, ki upravlja instrument za sovlaganje.

Za dejavnosti, ki jih podpira EKSRP, veljajo splošna pravila o državni pomoči.

Naložbena politika

(a)  Izplačilo organa upravljanja ali sklada skladov instrumentu za sovlaganje

Po podpisu sporazuma o financiranju med organom upravljanja ali skladom skladov in finančnim posrednikom zadevni organ upravljanja ali sklad skladov prenese prispevke iz programa v instrument za sovlaganje. Znesek prenosa pokriva potrebe v smislu naložb ter stroškov upravljanja in provizij. Prenos se izvede v tranšah.

Ciljni obseg naložb se potrdi v okviru predhodne ocene, ki se opravi v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Naložbena politika instrumenta za sovlaganje vključuje jasno izhodno strategijo. Ta strategija je opisana v pogodbi o financiranju.

(b)  Izplačila instrumenta za sovlaganje upravičenim MSP

Instrument za sovlaganje v vnaprej določenem omejenem časovnem obdobju sovlaga s finančnim posrednikom in drugimi zasebnimi vlagatelji.

Za vsak posamezen posel izbrani finančni posrednik spodbuja dodatno financiranje finančnega posrednika ali instrumenta, povezanega s finančnim posrednikom, za najmanj 1 % zaradi uskladitve interesov; in dodatno financiranje sovlagateljev, tj. zasebnih vlagateljev.

Odločitve o naložbah morajo biti pridobitno naravnane. Da bi naložba veljala za pridobitno naravnano, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

(i)  finančni posrednik se določi v skladu z veljavno zakonodajo in poskrbi za izvedbo ustreznega postopka skrbnega pregleda, da se zagotovi tržno razumna naložbena politika, vključno z ustrezno politiko razpršenosti tveganja, katere cilj je doseči ekonomsko upravičenost in učinkovit obseg v smislu velikosti in geografske porazdelitve portfelja naložb;

(ii)  naložbe v upravičena MSP temeljijo na izvedljivem poslovnem načrtu, ki vsebuje podrobnosti o proizvodu, prodaji in izboljšanju donosnosti ter predhodno določa upravičenost naložbe;

(iii)  za vsako naložbo obstaja jasna in realistična izhodna strategija.

Finančni posrednik izvaja dosledno naložbeno politiko, ki je skladna z veljavnimi industrijskimi standardi in usklajena s finančnimi interesi in cilji politike organa upravljanja.

(c)  Izplačila sovlagateljev upravičenim MSP

Finančni posrednik išče, pregleduje in ocenjuje potencialne skupne naložbe v končne prejemnike kot tudi morebitne sovlagatelje. Finančni posrednik opravi skrbni pregled za vsak posamezen posel. Skrbni pregled oceni ključne vidike, kot so poslovni načrt, upravičenost naložbe in izhodna strategija. Poslovni načrt vsebuje podrobnosti o proizvodu, prodaji in izboljšanju donosnosti.

Stopnja zasebne udeležbe upravičenih MSP dosega minimalni prag iz člena 21 Uredbe (EU) št. 651/2014.

Sporazum o sovlaganju med finančnim posrednikom in sovlagatelji določa pogoje za naložbe v končne prejemnike in je v skladu s členom 1(3) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 821/2014 (2), kadar je to ustrezno.

Prispevek iz sklada k finančnemu instrumentu: znesek in stopnja (podrobnosti o produktu)

Instrument za sovlaganje zagotavlja kapital za MSP, ki ne kotirajo na borzi in ki izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih pogojev:

(a)  MSP niso bila dejavna na nobenem trgu;

(b)  MSP poslujejo na katerem koli trgu manj kot sedem let po njihovi prvi komercialni prodaji;

(c)  MSP potrebujejo začetno naložbo za financiranje tveganja, ki je na podlagi poslovnega načrta, pripravljenega z namenom vstopa na nov proizvodni ali geografski trg, višja od 50 % njihovega povprečnega letnega prometa v zadnjih petih letih;

(d)  MSP potrebujejo nadaljnje naložbe v upravičena podjetja, tudi po obdobju sedmih let po prvi komercialni prodaji.

Znesek in stopnja sovlaganja na posamezen posel se določita z uporabo vsaj naslednjih dejavnikov:

(a)  velikost in osredotočenost instrumenta za sovlaganje;

(b)  sodelovanje sovlagateljev;

(c)  pričakovani spodbujevalni učinek instrumenta za sovlaganje; upoštevanje zgornjih mej iz člena 21(10) Uredbe (EU) št. 651/2014.

Zneski, ki se povrnejo iz naložb v instrument za sovlaganje v časovnem okviru za naložbe, kot je določen v sporazumu o financiranju, se ponovno uporabijo, kot je določeno v členih 44 in 45 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

►M2  Različna obravnava vlagateljev, ki delujejo po načelu tržnega gospodarstva, namenjena zgolj asimetrični udeležbi pri dobičku, se določi v skladu s členom 43a Uredbe (EU) št. 1303/2013 in členom 21(13)(b) Uredbe (EU) št. 651/2014. ◄

Prispevek iz programa k finančnemu instrumentu (dejavnosti)

Portfelj osnovnih transakcij, ki se financirajo iz instrumenta za sovlaganje, vključuje naložbe, zagotovljene v korist končnih prejemnikov.

Merila za upravičenost za vključitev v portfelj se določijo v skladu s pravom Unije, programom evropskih strukturnih in investicijskih skladov, nacionalnimi pravili za upravičenost in skupaj s finančnim posrednikom. Finančni posrednik pripravi razumno oceno profila tveganja portfelja.

Sovlaganje se izvaja v končne prejemnike za zahtevano obdobje pred izstopom v skladu z naložbeno politiko.

Obveznost organa upravljanja

Obveznost organa upravljanja v zvezi s finančnim instrumentom ustreza obveznosti iz člena 6 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 480/2014 (3).

V primeru likvidacije instrumenta za sovlaganje finančni posrednik opravi temeljito oceno tveganja terjatev do instrumenta za sovlaganje in zagotovi obstoj ustreznih zneskov na depozitnih računih za plačilo takih terjatev.

Trajanje

Okvirno trajanje instrumenta za sovlaganje je deset let in se lahko podaljša s soglasjem organa za upravljanje.

Naložbeno obdobje finančnega instrumenta se določi na način, s katerim se zagotovi, da se prispevek iz programa iz člena 42 Uredbe (EU) št. 1303/2013 uporabi za naložbe v končne prejemnike najpozneje do 31. decembra 2023.

Pri naložbah, opravljenih po 31. decembru 2020, se ocenjuje skladnost s pravili o državni pomoči, ki bodo začela veljati po tem datumu.

Naložbe in porazdelitev tveganja na ravni finančnega posrednika (uskladitev interesov)

Uskladitev interesov organa upravljanja in finančnega posrednika se doseže s:

Postopki za preprečevanje navzkrižja interesov med finančnim posrednikom, sovlagatelji in subjekti, v katere se vlaga, so določeni pred vsakršno naložbo v končnega prejemnika s strani izbranega finančnega posrednika.

Upravičeni finančni posredniki in sovlagatelji

Izbrani finančni posrednik (upravljavec sklada instrumenta za sovlaganje) je zasebni subjekt, ustanovljen na mednarodni, nacionalni ali regionalni ravni v državah članicah. Takšen organ mora biti zakonsko pooblaščen za zagotavljanje lastniškega kapitala podjetjem s sedežem v državah članicah, kot so finančne institucije ali katere koli druge institucije, pooblaščene za zagotavljanje finančnih instrumentov.

Za zasebne subjekte se štejejo zasebne pravne osebe, ki so v lasti zasebnih ali javnih vlagateljev, ki vlagajo na lastno odgovornost in iz lastnih sredstev.

►M2  Organ upravljanja in sklad skladov morata pri izbiri finančnih posrednikov ravnati skladno s pravom Unije. Izbira finančnih posrednikov je odprta, pregledna in nediskriminatorna, pri čemer se preprečijo navzkrižja interesov. Izbira finančnih posrednikov vzpostavi ustrezne dogovore o porazdelitvi tveganja v primeru različne obravnave in določi morebitno udeležbo pri dobičku. ◄

Finančni posrednik v okviru izbire določi pogoje in merila za ocenjevanje sovlagateljev. Ti morajo biti razumljivi in dostopni potencialnim sovlagateljem. Finančni posrednik dokaže nediskriminatorni pristop pri iskanju sovlagateljev in vlaganju z njimi. Ocena sovlagateljev se lahko naknadno preveri. Finančni posredniki se upravljajo na komercialni podlagi. Šteje se, da je ta zahteva izpolnjena, če so izpolnjeni pogoji iz člena 21(15) Uredbe (EU) št. 651/2014.

Instrument za sovlaganje si prizadeva privabiti sovlagatelje z uporabo najboljših praks. Sovlagatelji so dolgoročni zasebni vlagatelji, ki vlagajo lastna sredstva, vključno s skladi tveganega kapitala, poslovnimi angeli, premožnimi posamezniki, družinskimi podjetji ali podjetji z dokazanim strokovnim znanjem in operativnimi zmogljivostmi.

Za sovlagatelje se štejejo vsi vlagatelji, ki so po razumni presoji finančnega posrednika vlagatelji, ki poslujejo v razmerah, ki ustrezajo načelu vlagatelja v tržnem gospodarstvu na prostem trgu, ne glede na njihovo pravno naravo in lastništvo.

Sovlagatelji in finančni posrednik so neodvisni od končnih prejemnikov naložbe, razen v primeru nadaljnjih naložb v končne prejemnike, ki so že udeleženi pri instrumentu za sovlaganje.

Upravičenost končnih prejemnikov

Končni prejemniki so upravičeni na podlagi zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje, ustreznega programa evropskih strukturnih in investicijskih skladov, sporazuma o financiranju in z izpolnjevanjem pogoja iz člena 21(5) Uredbe (EU) št. 651/2014. Na datum podpisa naložbene pogodbe morajo končni prejemniki izpolnjevati naslednja merila za upravičenost:

(a)  končni prejemnik je mikro, malo ali srednje podjetje (v nadaljnjem besedilu: MSP (vključno s samostojnimi podjetniki/samozaposlenimi)) v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES (4);

(b)  končni prejemnik ni izključen s členi 1(2) do (5) Uredbe (EU) št. 651/2014;

(c)  končni prejemnik ne pripada kateremu od omejenih sektorjev (5);

(d)  končni prejemnik ni podjetje v težavah iz člena 2(18) Uredbe (EU) št. 651/2014;

(e)  iz preverjanj, ki jih izvede finančni posrednik v skladu z internimi smernicami in običajno kreditno politiko, izhaja, da končni prejemnik pravočasno izpolnjuje svoje finančne obveznosti v zvezi z drugimi posojili ali zakupi, ki jih je odobril finančni posrednik ali katera druga finančna institucija;

(f)  končni prejemnik ima sedež in posluje v zadevni regiji/na ozemlju programa evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

(g)  iz razlogov, ki se nanašajo na državne pomoči, se ne vlaga v podjetja, ki kotirajo na borzi (za MSP, ki kotirajo na alternativni platformi za trgovanje, se za namene tega instrumenta ne šteje, da kotirajo na borzi);

(h)  končni prejemnik ne prejema naložb kot nadomestnega kapitala (vključno z notranjim ali zunanjim menedžerskim odkupom);

(i)  končni prejemnik je v skladu s členoma 10 in 11 Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6), če je MSP, ki je dejavno v sektorju ribištva in ribogojstva.

Značilnosti produkta za končne prejemnike

Znesek in stopnje instrumenta za sovlaganje se uskladijo z rezultati predhodne ocene iz člena 37(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 in so v skladu z Uredbo (EU) št. 651/2014.

Finančni posrednik vlaga v MSP v obliki naložb v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital, sofinanciranih z javnim prispevkom iz programa, lastnimi prispevki finančnega posrednika in prispevki sovlagateljev (zasebni prispevki se lahko vključijo za sofinanciranje evropskih strukturnih in investicijskih skladov kot zasebni prispevek iz programa) na podlagi sporazuma o sovlaganju, podpisanega med finančnim posrednikom in sovlagatelji. Take naložbe instrumenta za sovlaganje prispevajo k ciljem programa evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

Celotni obseg naložb (tj. enega ali več naložbenih krogov, vključno z nadaljnjimi naložbami), vključno z zagotovljenimi javnimi in zasebnimi sredstvi, ne sme presegati 15 000 000 EUR na upravičenega končnega prejemnika, kot je določeno v členu 21(9) Uredbe (EU) št. 651/2014. Celotni obseg naložb, ki jih lahko prejme upravičeni končni prejemnik, se preveri, tako da se upoštevajo naložbe financiranja tveganja v okviru drugih ukrepov za financiranje tveganja.

Poročanje in ciljni rezultati

Finančni posrednik organu upravljanja ali skladu skladov vsaj vsako četrtletje predloži informacije v standardizirani obliki in obsegu.

Poročilo vključuje vse ustrezne elemente, ki jih mora organ upravljanja predložiti za izpolnjevanje določb člena 46 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Države članice prav tako izpolnijo svoje obveznosti poročanja in preglednosti v skladu z Uredbo (EU) št. 651/2014.

Kazalniki morajo biti usklajeni s posebnimi cilji ustrezne prednostne naloge programa evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ki financirajo finančni instrument, in s pričakovanimi rezultati, navedenimi v predhodni oceni. Pri instrumentu za sovlaganje se merjenje kazalnikov in poročanje o njih izvaja vsaj vsako četrtletje, usklajeni pa morajo biti vsaj z zahtevami Uredbe (EU) št. 1303/2013. Ostali kazalniki, poleg skupnih kazalnikov prednostne osi programa evropskih strukturnih in investicijskih skladov, so:

(a)  znesek, ki je bil naložen v MSP (z razčlenitvijo);

(b)  število financiranih MSP;

(c)  vrednost naložb, ki se financirajo;

(d)  dobiček ali izguba, ki se ustvari z naložbo (če je ustrezno);

(e)  število zaposlenih ob „naložbi“ in „število zaposlenih“ ob „izstopu“ v MSP, ki je prejelo podporo.

Vrednotenje ekonomske koristi prispevka iz programa

Finančna podpora javnega prispevka iz programa instrumentu se prenese na končne prejemnike. To načelo je upoštevano v sporazumu o financiranju med organom upravljanja ali skladom skladov in finančnim posrednikom.

(1)   Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).

(2)   Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 821/2014 z dne 28. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede podrobne ureditve prenosa in upravljanja prispevkov iz programov, poročanja o finančnih instrumentih, tehničnih značilnosti ukrepov obveščanja in komuniciranja za operacije ter sistema za beleženje in shranjevanje podatkov (UL L 223, 29.7.2014, str. 7).

(3)   Delegirana uredba Komisije (EU) št. 480/2014 z dne 3. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (UL L 138, 13.5.2014, str. 5).

(4)   Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(5)   Izraz „omejeni sektorji“ se skupaj nanaša na naslednje gospodarske sektorje:
(a)  nezakonite gospodarske dejavnosti: vsaka proizvodnja, trgovanje ali druga dejavnost, ki je nezakonita v skladu z nacionalnimi zakoni ali predpisi, veljavnimi za zadevno proizvodnjo, trgovanje ali dejavnost.
(b)  Tobak in destilirane alkoholne pijače. Proizvodnja tobaka ter destiliranih alkoholnih pijač in povezanih proizvodov ter trgovanje z njimi.
(c)  Proizvodnja orožja in streliva ter trgovanje z njima: financiranje proizvodnje vsega orožja in streliva ter trgovanja z njima. Omejitev ne velja, če so zadevne dejavnosti del izrecnih politik Evropske unije ali jih dopolnjujejo.
(d)  Igralnice. Igralnice in enakovredna podjetja.
(e)  Omejitve sektorja IT. Raziskave, razvoj ali tehnične aplikacije, povezane s programi ali rešitvami za elektronske podatke, ki so (i) izključno namenjeni: (a) podpori katere od dejavnosti, vključenih v omejene sektorje iz točk a do d; (b) igram na srečo na internetu in spletnim igralnicam; ali (c) pornografiji, ali katerih (ii) namen je omogočiti (a) nezakonit vstop v omrežja z elektronskimi podatki; ali (b) nezakonito prenašanje elektronskih podatkov.
(f)  Omejitve sektorja za biološke vede. Pri zagotavljanju podpore financiranju raziskav, razvoja ali tehničnih aplikacij v zvezi s: (i) kloniranjem ljudi iz raziskovalnih ali zdravstvenih razlogov ali (ii) gensko spremenjenimi organizmi (GSO).

(6)   Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 20.5.2014, str. 1).

Struktura finančnega instrumenta

Sklad za razvoj mestnih območij je v obliki posojilnega sklada, ki ga vzpostavi in s katerim upravlja finančni posrednik s prispevki iz programa ter prispevki finančnega posrednika in sovlagateljev za financiranje na novo odobrenih posojil za projekte razvoja mestnih območij.

Sklad za razvoj mestnih območij se da na voljo v okviru operacije, ki je del prednostne osi, opredeljene v programu, ki ga sofinancirajo evropski strukturni in investicijski skladi, ter je opredeljena v okviru predhodne ocene iz Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Cilj instrumenta

Cilji instrumenta so:

1.  kombiniranje sredstev iz programa evropskih strukturnih in investicijskih skladov, finančnega posrednika in sovlagateljev, da bi se podprlo financiranje projektov razvoja mestnih območij;

2.  zagotavljanje lažjega dostopa do financiranja projektom razvoja mestnih območij na območjih, ki prejemajo pomoč, kot so določena v odobreni karti regionalne pomoči za obdobje od 1. julija 2014 do 31. decembra 2020, ob uporabi določb iz točk (a) in (c) člena 107(3) Pogodbe, tako da imajo projekti na voljo sredstva po ugodnih pogojih. Takšne naložbe se opravljajo v okviru področja uporabe Uredbe (EU) št. 651/2014.

Cilji so povezani z naslednjimi pogoji.

Instrument sklada za razvoj mestnih območij je del izvajanja intervencij, predvidenih v celovitem pristopu k strategiji za trajnostni razvoj mestnih območij.

Prispevek finančnemu posredniku iz programa evropskih strukturnih in investicijskih skladov ne sme izrivati financiranja, ki je na voljo pri drugih zasebnih ali javnih vlagateljih.

Program evropskih strukturnih in investicijskih skladov finančnemu posredniku zagotovi financiranje za oblikovanje portfelja posojil za projekte razvoja mestnih območij. Program je udeležen tudi pri izgubah in neizpolnjevanju obveznosti ter prihodkih in izterjavah v zvezi s posojilom sklada za razvoj mestnih območij v tem portfelju za posamezno posojilo.

Sofinanciranje programa evropskih strukturnih in investicijskih skladov se zagotovi z enim od naslednjega: s prispevkom iz programa s strani organa upravljanja, prispevkom finančnega posrednika in prispevki sovlagateljev na ravni sofinanciranja v sklad ter sovlaganji s posojili v projekte razvoja mestnih območij in sovlaganji drugih sovlagateljev.

Če gre za strukturo sklada skladov, sklad skladov prispevek iz programa evropskih strukturnih in investicijskih skladov prenese na finančnega posrednika.

Sklad skladov lahko poleg prispevka iz programa evropskih strukturnih in investicijskih skladov zagotovi tudi lastna sredstva, ki se kombinirajo s sredstvi finančnega posrednika. V tem primeru je sklad skladov udeležen pri porazdelitvi tveganja med prispevki v portfelju posojil. Člen 16 Uredbe (EU) št. 651/2014 bo treba uporabiti, če so sredstva, ki jih zagotovi sklad skladov, državna sredstva ali če se kombinirajo z drugimi državnimi sredstvi.

Projekt razvoja mestnih območij

Projekt razvoja mestnih območij je del izvajanja intervencij, predvidenih v celovitem pristopu k strategiji za trajnostni razvoj mestnih območij, ki prispeva k doseganju ciljev, ki so tam določeni.

Poleg tega vsi projekti razvoja mestnih območij dokažejo naslednje parametre:

Finančna vzdržnost:

Strateška usklajenost:

Sklad za razvoj mestnih območij lahko podpira naslednje prednostne naložbe:

Vidik državne pomoči

Šteje se, da je naložba združljiva z notranjim trgom in ne zahteva ad hoc priglasitve, če je skladna z določbami člena 16 Uredbe (EU) št. 651/2014.

Obstoj državne pomoči se oceni na ravni sklada skladov, finančnega posrednika, zasebnih vlagateljev in končnih prejemnikov. V zvezi s tem morata finančni posrednik in sklad skladov izpolnjevati naslednje pogoje:

(a)  stroški upravljanja in provizije finančnega posrednika in sklada skladov odražajo trenutno tržno plačilo v primerljivih razmerah, tj. kadar je slednji izbran z odprtim, preglednim in nediskriminatornim razpisom ali je plačilo skladno s členoma 12 in 13 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014 in država ni dodelila nobenih drugih ugodnosti. Če sklad skladov zgolj prenese prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov na finančnega posrednika in deluje v javnem interesu ter ob izvajanju ukrepa ne opravlja komercialne dejavnosti in pri vlaganju ne sodeluje z lastnimi sredstvi, zaradi česar se ne šteje za upravičenca pomoči, je dovolj, da sklad skladov ne prejme prekomernega plačila;

(b)  zasebni prispevek za vsak projekt razvoja mestnih območij ni nižji od 30 % skupnega financiranja, zagotovljenega v skladu s členom 16(6) Uredbe (EU) št. 651/2014;

(c)  sklad za razvoj mestnih območij se upravlja na komercialni podlagi in zagotavlja pridobitno naravnane odločitve o financiranju.

Zasebni prispevek tukaj pomeni naložbe zasebnih subjektov.

Stroški skrbnega pregleda projektov razvoja mestnih območij se krijejo iz stroškov upravljanja in provizij finančnega posrednika, ki upravlja s skladom za razvoj mestnih območij.

►M2  Različna obravnava (asimetrični pogoji glede dogovorov o porazdelitvi tveganja) za sklad skladov, prispevek finančnega posrednika in prispevke sovlagateljev na ravni sklada in na ravni projektov v obliki posojil se določijo v skladu s členom 43a Uredbe (EU) št. 1303/2013 ter točkama (b) in (c) člena 16(8) Uredbe (EU) št. 651/2014, kot je natančneje določeno v okviru cenovne politike. ◄

Asimetrični pogoji za druge sovlagatelje na ravni projektov niso mogoči, saj se njihovi prispevki ne vlagajo v posojila in dejavnosti zunaj sklada za razvoj mestnih območij.

Posojilna politika

(a)  Izplačilo organa upravljanja ali sklada skladov finančnemu posredniku

Po podpisu sporazuma o financiranju med organom upravljanja ali skladom skladov in finančnim posrednikom zadevni organ upravljanja ali sklad skladov prenese javne prispevke iz programa na finančnega posrednika, ki zadevne prispevke vloži v namenski sklad za razvoj mestnih območij. Prenos se izvede v tranšah in ob upoštevanju zgornjih mej iz člena 41 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Ciljni obseg posojila in razpon obrestne mere se potrdita v okviru predhodne ocene v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013 in se upoštevata pri določitvi narave instrumenta (obnovljivi ali neobnovljivi instrument).

(b)  Oblikovanje portfelja posojil

Finančni posrednik mora v vnaprej določenem omejenem časovnem obdobju ob svojih trenutnih posojilnih dejavnostih oblikovati portfelj upravičenih posojil za projekte razvoja mestnih območij, ki je delno financiran z izplačanimi sredstvi iz programa po stopnji porazdelitve tveganja, dogovorjeni v sporazumu o financiranju.

Finančni posrednik izvaja skladno posojilno politiko, ki temelji na dogovorjeni naložbeni strategiji, ki omogoča dobro upravljanje kreditnega portfelja, ob upoštevanju veljavnih industrijskih standardov ter ohranjanju skladnosti s finančnimi interesi in cilji politike organa upravljanja. Naložbena strategija se določi v okviru celostne strategije trajnostnega razvoja mestnih območij, ciljnih dejavnosti, ciljnih prostorskih območij in upravičenih izdatkov.

Finančni posrednik opredelitev, izbor, skrbni pregled, vodenje evidence in izvedbo posojil končnim prejemnikom izvaja v skladu s svojimi običajnimi postopki in z načeli, določenimi v ustreznem sporazumu o financiranju.

Če sovlagatelji nudijo posojila za projekte razvoja mestnih območij, je potreben podpis sporazuma o sovlaganju med finančnim posrednikom in sovlagatelji, ki zagotovijo posojilo neposredno za projekt razvoja mestnih območij. Tak sporazum opredeljuje pogoje za naložbe v končne prejemnike in je, kadar je to ustrezno, skladen s členom 1(3) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 821/2014 (1). V takem sporazumu o sovlaganju so določeni pogoji za morebitne dogovore o porazdelitvi tveganja.

(c)  Ponovna uporaba virov, vrnjenih finančnemu instrumentu

Viri, ki se vrnejo finančnemu instrumentu, se ponovno uporabijo v okviru istega finančnega instrumenta (se obnavljajo v okviru istega instrumenta), ali pa se po vračilu organu upravljanja ali skladu skladov uporabijo v skladu s členoma 44 in 45 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Ta pristop obnavljanja iz členov 44 in 45 Uredbe (EU) št. 1303/2013 se vključi v sporazum o financiranju.

Če se viri obnavljajo v okviru istega finančnega instrumenta, se zneski, ki se lahko pripišejo podpori evropskih strukturnih in investicijskih skladov in jih finančni posrednik v časovnem okviru za naložbe povrne in/ali izterja iz naslova posojil končnim prejemnikom, praviloma dajo na voljo za novo uporabo v okviru istega finančnega instrumenta.

Če se viri organu upravljanja ali skladu skladov vrnejo neposredno, se vračila izvajajo redno in odražajo naslednje elemente: (i) vračila glavnice, (ii) morebitne izterjane zneske in odbitke izgub iz naslova posojil in (iii) morebitna plačila obrestnih mer. Ti viri morajo biti uporabljeni v skladu s členoma 44 in 45 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(d)  Povračilo izgube

Finančni posrednik za vsako neodplačano posojilo, ki je financirano iz sklada za razvoj mestnih območij, izvede postopke izterjave v skladu s svojimi internimi smernicami in postopki.

Zneski, ki jih izterja finančni posrednik (brez morebitnih stroškov izterjave in zasega), se dodelijo finančnemu posredniku, organu upravljanja in skladu skladov.

(e)  Obresti in drugi dobički

Obresti in drugi dobički, ki jih ustvari podpora iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov finančnim instrumentom, se uporabijo v skladu s členom 43 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Politika oblikovanja cen

Ko finančni posrednik predlaga oblikovanje cen, zniža splošno zahtevano zavarovanje s premoženjem in obrestno mero, ki se zaračuna za vsako posojilo, vključeno v portfelj, glede na dodeljena sredstva, ki jih zagotovi javni prispevek iz programa, in dogovore o porazdelitvi tveganja.

Politika oblikovanja cen vključuje vsaj naslednje elemente:

1.  Obrestna mera za udeležbo finančnega posrednika je določena na tržni osnovi (tj. v skladu s politiko samega finančnega posrednika).

2.  Splošna obrestna mera, ki se zaračuna za posojila upravičenim projektom razvoja mestnih območij, vključena v portfelj, se mora znižati sorazmerno z dodeljenimi sredstvi, ki jih zagotovi javni prispevek iz programa. Pri zadevnem znižanju se upoštevajo provizije, ki jih organ upravljanja morda obračuna za prispevek iz programa, in dogovori o porazdelitvi tveganja.

3.  Politika oblikovanja cen se v obdobju upravičenosti ne spreminja.

Prispevek iz programa k finančnemu instrumentu: znesek in stopnja (podrobnosti o produktu)

►M2  Dejanska stopnja porazdelitve tveganja, javni prispevek iz programa, različna obravnava in obrestna mera za posojila temeljijo na ugotovitvah iz predhodne ocene in zagotovijo, da je korist za končne prejemnike v skladu s členom 16(8)(b) Uredbe (EU) št. 651/2014. ◄

Obseg ciljnega portfelja sklada za razvoj mestnih območij se določi na podlagi predhodne ocene, ki utemeljuje podporo finančnemu instrumentu v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013, in upošteva pristop obnavljanja instrumenta, če je primerno.

Sredstva v okviru sklada za razvoj mestnih območij in stopnja porazdelitve tveganja se določijo tako, da zapolnijo vrzel, ugotovljeno v okviru predhodne ocene, in so v skladu s pogoji izvajanja v tej prilogi.

Minimalna stopnja sofinanciranja, ki je bila dogovorjena s finančnim posrednikom, se določi za vsako upravičeno posojilo, vključeno v portfelj, glede na največji delež glavnice upravičenega posojila, ki ga financira program. S stopnjo porazdelitve tveganja, ki je bila dogovorjena s finančnim posrednikom, se določi delež izgub, ki se porazdelijo med finančnega posrednika, sovlagatelje (na ravni sklada in na ravni projekta) in prispevek iz programa, če ne obstaja drugačen dogovor.

Podrobni pogoji financiranja, ki ga zagotovi sklad za razvoj mestnih območij, se določijo pred izvedbo naložbe za vsak projekt razvoja mestnih območij na podlagi finančnih napovedi, pripravljenih za projekt razvoja mestnih območij, ki jih preveri finančni posrednik.

Prispevek iz programa k finančnemu instrumentu (dejavnosti)

Portfelj osnovnih transakcij, ki jih financira sklad za razvoj mestnih območij, vključuje posojila za projekte razvoja mestnih območij.

Merila za upravičenost za vključitev v portfelj se določijo v skladu s pravom Unije, programom evropskih strukturnih in investicijskih skladov, nacionalnimi pravili za upravičenost, naložbeno strategijo (del celovitega pristopa k strategiji za trajnostni razvoj mestnih območij) in skupaj s finančnim posrednikom. Finančni posrednik pripravi razumno oceno profila tveganja portfelja.

Finančni posrednik mora opredeliti portfelj projektov razvoja mestnih območij na podlagi naložbene strategije, potrjene v okviru predhodne ocene, vlagati vanj in upravljati z njim na trajnosten način. Finančni posrednik upravlja s portfeljem projektov razvoja mestnih območij, ki so del izvajanja intervencij, predvidenih v celovitem pristopu k strategiji za trajnostni razvoj mestnih območij.

Za vsak projekt razvoja mestnih območij finančni posrednik zagotovi vsaj naslednje:

(a)  splošen opis in časovni razpored projekta, vključno z opisom partnerjev pri sofinanciranju in delničarjev, ter podroben finančni načrt projekta;

(b)  utemeljitev izbire za prispevek iz programa, vključno z začetno oceno upravičenosti projekta in posledično potrebo po naložbah sklada za razvoj mestnih območij;

(c)  opredelitev tveganj;

(d)  skladnost s cilji projekta, ki so opisani v ustreznem programu. To pomeni, da izbrani projekti razvoja mestnih območij prispevajo k uresničevanju ciljev programa, vključno s kvantitativnimi učinki, kot so določeni v zadevnih prednostnih oseh programa.

Pri izvajanju portfelja finančni posrednik zlasti:

(a)  opredeli finančne naložbe v izvedljive projekte razvoja mestnih območij, ki izpolnjujejo zahteve in merila, ki veljajo za zadevni program, vlaga vanje ter vodi pogajanja o njih in njihovo strukturiranje;

(b)  izvede oceno rentabilnosti naložbe in skladnosti z zahtevami naložbene strategije. Preskus upravičenosti mora dokazati, da izvedba projekta ne bi bila mogoča brez naložb sklada za razvoj mestnih območij;

(c)  poroča o projektih razvoja mestnih območij v skladu s členom 46 Uredbe (EU) št. 1303/2013;

(d)  zagotovi, da je najmanj 30 % skupnega financiranja, zagotovljenega za projekt razvoja mestnih območij, zasebnega izvora in da se v največji možni meri spodbudi vlaganje zasebnih sredstev.

Obveznost organa upravljanja

Obveznost organa upravljanja v zvezi s finančnim instrumentom ustreza obveznosti iz člena 6 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014.

Krite izgube so zapadli, plačljivi in neporavnani zneski glavnice ter standardne obresti (brez zamudnih obresti ter morebitnih drugih stroškov in izdatkov).

Trajanje

Kreditno obdobje finančnega instrumenta se določi na način, s katerim se zagotovi, da se prispevek iz programa iz člena 42 Uredbe (EU) št. 1303/2013 uporabi za posojila, ki se končnim prejemnikom izplačajo najpozneje do 31. decembra 2023.

Pri naložbah, opravljenih po 31. decembru 2020, je treba preveriti skladnost s pravili o državni pomoči, ki bodo začela veljati po tem datumu.

Posojila in porazdelitev tveganja na ravni finančnega posrednika (uskladitev interesov)

Uskladitev interesov organa upravljanja, sovlagateljev in finančnega posrednika se doseže s:

Upravičeni finančni posredniki

Izbrani finančni posrednik je javni ali zasebni subjekt s sedežem v državi članici, ki je zakonsko pooblaščen za zagotavljanje posojil projektom razvoja mestnih območij na ozemlju izvajanja programa, ki prispeva k finančnemu instrumentu. Upravičeni finančni posrednik dokaže tudi sposobnost upravljanja s skladom za razvoj mestnih območij in spremljanja portfelja projektov razvoja mestnih območij. Gre za elemente, zahtevane v členu 7 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014. Upravičeni finančni posrednik mora dokazati tudi izkušnje na zadevnem ciljnem trgu in ustrezne dosežke na področju upravljanja enakovrednih ali podobnih projektov ali finančnih instrumentov, ki vlagajo v podobne projekte, kot jih predvideva sklad za razvoj mestnih območij, vključno z izkušnjami pri uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

Finančni posrednik je pod ustreznim nadzorom pristojnega nacionalnega regulativnega organa za finančne storitve in upošteva najboljše prakse profesionalnega upravljanja skladov.

Finančni posrednik se upravlja na komercialni podlagi. Šteje se, da je ta zahteva izpolnjena, če so izpolnjeni pogoji iz člena 16(9) Uredbe (EU) št. 651/2014.

Za zasebne subjekte se štejejo zasebne pravne osebe, ki so v lasti zasebnih ali javnih vlagateljev, ki vlagajo na lastno odgovornost in iz lastnih sredstev.

Pravna struktura sklada za razvoj mestnih območij omogoča dodatno financiranje za spodbujanje prispevkov drugih vlagateljev iz programa v projekte razvoja mestnih območij.

►M2  Organ upravljanja in sklad skladov morata pri izbiri finančnih posrednikov ravnati skladno s pravom Unije. Izbira finančnih posrednikov je odprta, pregledna in nediskriminatorna, pri čemer se preprečijo navzkrižja interesov. Izbira finančnih posrednikov stremi k vzpostavitvi ustreznih dogovorov o porazdelitvi tveganja v primeru različne obravnave. ◄

V postopku izbire finančnega posrednika se oceni naložbena strategija sklada za razvoj mestnih območij, sprejemanje odločitev in splošni pristop k upravljanju, sposobnost upravljanja finančnega posrednika in njegov prispevek iz lastnih sredstev v sklad za razvoj mestnih območij. V izbirnem postopku je eno od meril za upravičenost za izbiro finančnega posrednika njegova sposobnost, da predlaga in razvije portfelj projektov razvoja mestnih območij, ki bodo financirani, ob upoštevanju najbolj konkurenčne cenovne politike, ki jo predlaga finančni posrednik, ki sodeluje v izbirnem postopku.

Finančni posrednik je odgovoren za opredelitev in oceno projektov razvoja mestnih območij. Izbrani finančni posrednik upravlja nabor projektov razvoja mestnih območij.

Nabor projektov razvoja mestnih območij vsebuje projekte, ki se jih finančni posrednik zaveže financirati na podlagi informacij, ki so takrat na voljo.

Za vlagatelje se štejejo vsi vlagatelji, ki so po razumni presoji finančnega posrednika vlagatelji, ki poslujejo v razmerah, ki ustrezajo načelu vlagatelja v tržnem gospodarstvu na prostem trgu, ne glede na njihovo pravno naravo in lastništvo.

Finančni posrednik v okviru izbire določi pogoje in merila za ocenjevanje sovlagateljev. Ti morajo biti razumljivi in dostopni potencialnim sovlagateljem. Finančni posrednik dokaže nediskriminatorni pristop pri iskanju sovlagateljev in vlaganju z njimi. Ocena sovlagateljev se lahko naknadno preveri.

Upravičenost končnih prejemnikov

Končni prejemniki so upravičeni na podlagi zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje, ustreznega programa evropskih strukturnih in investicijskih skladov, sporazuma o financiranju in izpolnjevanja pogoja iz člena 16 Uredbe (EU) št. 651/2014. Na datum podpisa posojilne pogodbe morajo končni prejemniki izpolnjevati naslednja merila za upravičenost:

(a)  biti morajo akterji razvoja mestnih območij, kar pomeni podjetja s pravnim statusom, ki omogoča zadolževanje in izvajanje projektov razvoja mestnih območij, z različnimi lastniškimi strukturami, na primer kombinacija javnega in zasebnega kapitala;

(b)  biti morajo aktivni partnerji regionalnih in lokalnih oblasti, ki spodbujajo razvoj mestnih območij z naložbami v projekte razvoja mestnih območij. Končni prejemniki morajo imeti ustrezen pravni interes za sredstvo, ki je predmet naložbe;

(c)  ne smejo biti izključeni s členi 1(2) do (5) Uredbe (EU) št. 651/2014;

(d)  ne smejo pripadati kateremu od omejenih sektorjev (2);

(e)  ne smejo biti podjetje v težavah iz člena 2(18) Uredbe (EU) št. 651/2014;

(f)  iz preverjanj, ki jih izvede finančni posrednik v skladu z internimi smernicami in običajno kreditno politiko, izhaja, da pravočasno izpolnjujejo svoje finančne obveznosti v zvezi s kakršnimi koli posojili ali zakupi, ki jih je odobril finančni posrednik ali katera druga finančna institucija;

(g)  vlagati morajo v projekte razvoja mestnih območij, ki se izvajajo na območjih, ki prejemajo pomoč, kot so določena v odobreni karti regionalne pomoči za obdobje od 1. julija 2014 do 31. decembra 2020 v skladu s členoma 107(3)(a) in (c) Pogodbe.

Končni prejemniki imajo v času naložbe in med vračanjem posojila registrirani sedež v državi članici, dejavnost, za katero je bilo posojilo izplačano, pa se izvaja v zadevni državi članici in regiji/na ozemlju izvajanja programa evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

Značilnosti produkta za končne prejemnike

Sklad za razvoj mestnih območij končnim prejemnikom zagotovi posojila, ki prispevajo k ciljem programa in jih program sofinancira. Znesek in stopnje sklada za razvoj mestnih območij se uskladijo z rezultati predhodne ocene iz člena 37(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 in so v skladu z Uredbo (EU) št. 651/2014.

Posojila se uporabijo izključno v naslednje odobrene namene:

(a)  naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva;

(b)  obratni kapital, povezan z razvojnimi ali razširitvenimi dejavnostmi, ki so pomožne dejavnostim iz točke (a) (in z njimi povezane) (njihova pomožna narava je med drugim razvidna iz poslovnega načrta projekta razvoja mestnih območij in zneska financiranja).

Posojila sklada za razvoj mestnih območij, vključena v portfelj, vedno izpolnjujejo naslednja merila za upravičenost:

(c)  posojila so na novo odobrena in ne vključujejo refinanciranja obstoječih posojil ali financiranja zaključenih projektov;

(d)  skupni znesek naložb sklada za razvoj mestnih območij za projekte razvoja mestnih območij ne presega 20 000 000 EUR, kot je določeno v členu 16(3) Uredbe (EU) št. 651/2014;

(e)  posojila zagotavljajo financiranje za enega ali več odobrenih namenov v EUR in/ali nacionalni valuti na zadevnem ozemlju in/ali, po potrebi, v kateri drugi valuti;

(f)  posojila niso v obliki mezaninskih (dolžniško-lastniških) posojil, podrejenih dolgov ali navideznega lastniškega kapitala;

(g)  posojila niso v obliki obnavljajočih se kreditnih linij;

(h)  posojila se odplačujejo v skladu z načrtom odplačevanja: vključno z rednimi amortizacijskimi odplačili in/ali odplačili v enkratnem znesku;

(i)  posojila ne financirajo izključno finančnih dejavnosti in ne financirajo zagotavljanja potrošniškega financiranja;

(j)  zapadlost posojil je najmanj 12 mesecev (vključno z ustreznim obdobjem odloga, če je potrebno) in največ 360 mesecev.

Poročanje in ciljni rezultati

Finančni posrednik organu upravljanja ali skladu skladov vsaj vsako četrtletje predloži informacije v standardizirani obliki in obsegu.

Poročilo vključuje vse ustrezne elemente, ki jih mora organ upravljanja predložiti za izpolnjevanje določb člena 46 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Države članice prav tako izpolnijo svoje obveznosti poročanja in preglednosti v skladu z Uredbo (EU) št. 651/2014.

Kazalniki morajo biti usklajeni s posebnimi cilji ustrezne prednostne naloge programa evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ki financirajo finančni instrument, in s pričakovanimi rezultati, navedenimi v predhodni oceni. Pri skladu za razvoj mestnih območij se merjenje kazalnikov in poročanje o njih izvaja vsaj vsako četrtletje, usklajeni pa morajo biti vsaj z zahtevami Uredbe (EU) št. 1303/2013. Ostali kazalniki, poleg skupnih kazalnikov prednostne osi programa evropskih strukturnih in investicijskih skladov, so:

(a)  število financiranih posojil/projektov;

(b)  zneski financiranih posojil;

(c)  neizpolnjene obveznosti (število in zneski);

(d)  poplačani viri in dobički.

Vrednotenje ekonomske koristi prispevka iz programa

Finančna ugodnost javnega prispevka iz programa v instrument se prenese na končne prejemnike, ob upoštevanju, če je to primerno, ugodnih pogojev financiranja, ki jih zagotavlja javni prispevek iz programa v sklad za razvoj mestnih območij.

Finančni posrednik po potrebi zniža splošno efektivno obrestno mero in politiko zavarovanj s premoženjem, ki se končnim prejemnikom zaračuna v okviru posameznega, v portfelj vključenega upravičenega posojila, kar odraža ugodne pogoje financiranja prispevka iz programa v sklad za razvoj mestnih območij.

To načelo je upoštevano v sporazumu o financiranju med organom upravljanja ali skladom skladov in finančnim posrednikom.

(1)   Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 821/2014 z dne 28. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede podrobne ureditve prenosa in upravljanja prispevkov iz programov, poročanja o finančnih instrumentih, tehničnih značilnosti ukrepov obveščanja in komuniciranja za operacije ter sistema za beleženje in shranjevanje podatkov (UL L 223, 29.7.2014, str. 7).

(2)   Izraz „omejeni sektorji“ se skupaj nanaša na naslednje gospodarske sektorje:
(a)  nezakonite gospodarske dejavnosti: vsaka proizvodnja, trgovanje ali druga dejavnost, ki je nezakonita v skladu z nacionalnimi zakoni ali predpisi, veljavnimi za zadevno proizvodnjo, trgovanje ali dejavnost.
(b)  Tobak in destilirane alkoholne pijače. Proizvodnja tobaka ter destiliranih alkoholnih pijač in povezanih proizvodov ter trgovanje z njimi.
(c)  Proizvodnja orožja in streliva ter trgovanje z njima: financiranje proizvodnje vsega orožja in streliva ter trgovanja z njima. Omejitev ne velja, če so zadevne dejavnosti del izrecnih politik Evropske unije ali jih dopolnjujejo.
(d)  Igralnice. Igralnice in enakovredna podjetja.
(e)  Omejitve sektorja IT. Raziskave, razvoj ali tehnične aplikacije, povezane s programi ali rešitvami za elektronske podatke, ki so (i) izključno namenjeni: (a) podpori katere od dejavnosti, vključenih v omejene sektorje iz točk a do d; (b) igram na srečo na internetu in spletnim igralnicam; ali (c) pornografiji, ali katerih (ii) namen je omogočiti (a) nezakonit vstop v omrežja z elektronskimi podatki; ali (b) nezakonito prenašanje elektronskih podatkov.
(f)  Omejitve sektorja za biološke vede. Pri zagotavljanju podpore financiranju raziskav, razvoja ali tehničnih aplikacij v zvezi s: (i) kloniranjem ljudi iz raziskovalnih ali zdravstvenih razlogov ali (ii) gensko spremenjenimi organizmi (GSO).